UrwUttki In apravalikl pro •iorli MST 8. U«i4il« iv.
STEV.—NUMBER ITO.
KAKO JE KAPITAN BROGKUS DE : UL REO IN
JEKIARfKI TRUST 81 JR PRI ' 3TRIORL DAVKR SA «0 MILJONOV
New York. N. Y. w Jeklarski trust (United States Steel Concretion) je v konfliktu i svesnimi davflnimi uradniki, kl pravijo, d« Jo trust "pozabil" planati šcstde let miljonov dolarjev na davkih. Glavar trusta Gary se Izgovarja, ds so bile gotove vsote dobMks "pomotoma0 obdavčene.
ANGLIJA DORXLA 190 MILJO * NOV MARX, FRANCIJA IN RRLOIJA PA NIO.
Pari«. 24. jul. — Tukajšnji di-plomatMnl krosi se budijo lad* niiu i m »t (mu nemške vojne odškodnine. Odškodninska komisija je pravksr Izplavala Angliji 1'JO miljonov /Istih mark. Anglija je prosila, da rabi denar sa izplava» nje ^vojih vojskov ob Renu. Francija in Hclgija tuiH zahtevata velike vsote, toda komisija pravi, da je hlapejna zaenkrat prasns.
»POSLANEC PRIVATNI«
Pomislite, nekateri kot zlato čisti newyorfki legislatarni poslaniki so dobili madeži..
nabral jr kot pro« voljče samb nasprotni
rudarske organisa
i 4p • cije. ,
Isvos oroija na Poljsko ln v Ru mu ni i o ja podvojeni nov naval na Rusijo m pripravlja.
DIVIZIJA: VOJAftTVA SA OOR
New Tork, V. t. - Zastopniki plovbencgs odbora ao saplcnili pet psrnikov, ki so bili oddsnl v najem United States Mali Steatn. ship kompaniji, ker drušbs ni pla-šala « najemnine od $1. marca. Drušba je bila dolina plovbenemu odboru ali pravssprsv smrnnk. mu ljudstvu še štiri sto tiso« do-larjev, ko je biU izvršena ssplem-bs. Psrniki so najboljši in naj-fincji.
Dogodek govori, kako in na kakšen na*in bi redi pnvstni blz Hiški interesi izkoriščali lastnino ameriškega ljudstva, »koda, da ni plovbe ni odbor takoj prvi mesec jtaeegel pemikov. ka koinptnija ni plačala najemnine. I' i V
m	»
TRI TOJAiRA TABORNA OSTANEJO
Wsshtntgoo. D. C. — Vojni |gHt'Wreks naznanja, -ds bodo odpravljens v«a vojaška tabori-kH, ki so bila zrgnjene med vojno. Ostanejo sasao tri taborna, in «ker eno ns Juga, draga na Hrth.Hi... trnje pa ok PeetfkS. A
LAJTKTKA BÚM
NA KODNE
•THE
Org— •( the
¡Mag ml— oa spratmwit.	^^ |
tort«. (9XC1Í CWcago) Mi Gaaaéa 9» 9— fmri
cou ntnrstS 00 j>ef	Jj-iSLJT.
E MED DELAVCI IN
Ko
en».
države <l«vsa Chicago) 16 0« aa late. #M# «a iseee; ChkagP $6.60 aa late,' |S« ca pol Iste.
n»»ut m im, Iter im «tik a
"PROSVETA"
SSS7-S0 I«. Maraiala Ai
i m i.....111 ■■■—i —i
NOVI SPEVI NA
Narodna civična federacija, katere člani «o podjetniki, nekaj profesorjev in nekaj delavskih voditeljev kot Gompers, je precej «tara organizacija, ki jč nekdaj kala na struno o harmoniji med delavci in podjji V vojnem času je to brenkanje malo potihnilo in ni slišati tudi po sklenjenem premirju. Leta sem je ta organizacija udarjal» na to #truno ali vedno ]* bila tako ¿¿led od svoje cilja kot krvi dan, ko je udarila na to ntruno. Številne stavke in bojkoti v predvojnem času so govorili precej glasno, da na svetu sploh ne postoji stvar, ki ji pravijo "harmonija med delavci in podjetniki." fl AM »daj prihajk ta federacija z novim načrtom, ki seveda nima drugega namena, kot ponoviti staro pesmico
? novimi besedami In starim pomenom.
Po svojem'novem načrtu namerava federacija organizirati Narodni industrijalni komitej, ki bo imel nalogo, da izdela nov prograpi, po katerem postanejo srečni delavci, podjetniki in javnost Z drugimi besedami bi lahko rekli, da ima ta komitej nalogo izdelati program, po katerem se razlije blagostanje na vse ameriško ljudstvo.
Mogoče bo kateri čitateljev mislil, da so gospodje, ki so v tem komiteju, prikriti socialisti in da nameravajo kar čes noj vtihotapiti socializem v Zdruiene dfljavjL kot na pr. navihan tihotapec čez noč vtihotapi iz Kanade zaboj Žganja v Združene države. Citatelj, ki tako sodi, se zelo moti. Imena gospodov, ki so v tem komiteju, Jamčijo, da so gospodje ravno tako nasprotni socializmu Se danes, kot •0 mu bili pred izbruhom svetovne vojne ali pa po sklenjenem miru. Med njimi najdemo železniške magnate in industrijske barone, ki so poznani, da jim celo delavska strokovna organizacija Ameriška delavska federacija leži kot težak in neprebavljiv kamen v želodcu.
Stvar je tale: Podjetniki so danes bpU .jnočni kot so delavci, ker delavci niso upoštevali v vojnem časi/ nasveta, če pe ne organizirate, ne bo demokracije v industriji. Ker so delavci bolj šibki kot podjetniki, je samo poslebica, da izgube marsikatero bitko ali se pa po kratkem boju podajo in sprejmejo znižanje delavske mezde ali pa poslabšanje delavskih razmer. Narodna civična federacija pa po teh pojavih sodi, da je od delavcev zbežal ves odpor in da je zdaj prilika, da se zapoje zopet pesmica o harmoniji med delavci in podjetniki, ktr taka pesmica, zapeta ob pravem času, zamaže delavcem oči, da ne spoznajo položaja.
Vsi delavski voditelji niab tako robati kot mornar Furuseth, ki sicer prizna, da je bitka izgubljena, a obenem kliče delavce, da ne pripravijo aa novo bitko, ki jim le končno prinese zmago. Furuseth je mornar, in kot tak se ne razume na diplomatične barantije Gompersa,Morrisa ali pa Lewisa.
Kadar pridejo taki čaai, tedaj mislijo oni, da je zanje napočila ugodna prilika, ki pojejo pesmico o harmoniji med delavci hi podjetniki, da nastopijo v ulogi narodnih rediteljev,1
Gospodje ae bodo kmalu prepričali, da »o se hudo zmotili, ko se gottpodarske razmere obrnejo le malo na bolje. Delavci že stradajo od lanske jeseni, ko Je pričela brezposelnost Stavke in izpori so pomnožili trpljenje delavcev in navidezno je njih, odporna moč odnehala Komaj ae bo pričel» kolesje obračati v industriji, V tistem trenotku ae pojavijo vsa tieta nasprotja med delavskimi in podje tniškimi interesi, ki smo jih lahko opazili v pre-l tekiosti. če nismo bili slepi in ghihi.
Novi spevi aa harmonijo med delavci in podjetniki ne bodo prav nič spremenili nasprotij, ki postoje med delavskimi in podjetniškimi interesi. Ta nasprotja bodo Aete izginila, kadar ne bomo več proizvajali zaradi prafita. ampak bomo producirall za ljudske potrebe.' In takrat ne bo več privatnih podjetnikov, pa tudi ne delavcev, ki bodo garali aa i>omnoAittv njih premoženja.
(Copjrright ,1921, by The Peder Press.)
VX
Moskva. 1. jun. — Draga velika tašave rdeče armade je bil sistem kontrole ia. komande. V j carjevi armadi je bile ostra mrl nje med lastniki in proetaki. Prvi. ki so bili icključao srirtekrat je In burioji, so vedno tlm|tf*>-rsll navadnega vojaka. 6ts{o naravno je torej, da so vojaki se 'btevali imžvieo, da smejo sami voliti čsstnike, ko je prišls rfvo-lueija. To prsvieo so dobili Ia jo ohranili r razpadajoči stati armadi in pozneje v rdeči gardi. PoaleiHea sta bila ksos in demo-
rali/a.-ija Ji» "J/ »
Disciplina je iztgnila ia vojaške enote ao postale debetirska društva. Vedno so se vršMe leli-tve častnikov in poveljujočih od borov. Ni bilo glave ne repe. Ko je .$>olk dobil kakšno povelje, je odgovoril morda čcx teden dai. da je polk po dolgem razmotutva-nju prišel do zaključka, da'je po-veljč .nepraktično in vsledtega je bilo zavrženo. Sposobnoat obare-lenih sil kot bojevne organizaciji' je bila ko nčrio reducirane na niflo. " f*	.	,
Častniki rdeče armade so.se torej morali lotiti teškega delu- d« odpravijo Ia! Mm Pojasniti ho vojakom, da volitve častnikov no 'opravičene v imperialistični armadi, v kateri je vladajoče e-biant proti delavcem, niso pa o-pravičene v demokratični šrma
In brani
e interese. Rdeča armada ja organizirana
križarska sila ta re vol mi jo. Tako bojevit in; nalezljiv je njen proletarski duh, da ac njeni voditelji po prsvici ponašajo, da je iti bele evropske armade, ki bi jo premagale. Kadar je rdeča armada v vojni, opre vi je dvojne delo: bojuje ae in operira veHk «troj
pisati par vrstic, lavskih razmer ne Dlssl. ker so še vedno Zasluži se dečim je za hrano «e bolj pičla Dolžnost me vele, da sporočim javnosti o krati smrti, ki je pretrgale nit fivljena rojaku Francu Uletu dne 7. .Julija zvcČe/. Frank je abolel dne 5. julija in ga je njegov stric Jbte Ule dsl
propagande^£árre*nl vojaki, ki takoj prepeljati v bolnišnico .kjer
ao n!s« ss nasitijo, zabavajo, iz šolajo in petem jih vozijo po deželi, de si ogledajo nekatere pro-leta rake institucije v Rusiji. Neto jih bpnste in pošljejo nazaj ns njihovo fronto. Poleg tega se tiskajo velike naklade brošur in letakov. ki ie dele med sovražne čete in ki jih uče, kako jrh vlečejo ■bok njihovi gospodarji in da nhnajo Od vojno nobenih koristi Rezultat U propagande se kmalu vidi. 8ovrašni vojaki, ki so naravno večinoma delavci, «poznajo svoj pravi pološej in ae noče jo več bojevati proti svojim ru-«kim bratom. — To se je zgodilo na vseh frontah, kjer ho bile voj ne a Sovjetsko Rusijo. Celo ameriške Cele se niso mogle ubraniti propagandi rdele armade, kar dekOcuje* njihova revolta v A r-hsngelsku in Sibiriji. N
Rdeča armada je ¿namenita institucija in popolnoma vredna, da "hrani veliko rusko revolucijo.
m
Onsten, Ban, W. Va. — Glede
delavskih razmer nimam poročiti veHko, ker v tej okolici vlada Jboro spldfcia brezposelnost. Le
ČiBfflBa
<'ii"katVm vla^" hTaeatavl i ena" i/ F* ne rn0Te dobM. ZatO-L^^JUffSK rei rojaki delavci ne hodite v Za-
Tnko j« bilo tudi s mnogimi dragimi vojaškimi problemi Rdeča armada jf vae nad vladal a In vsledtega je sljejno premegals vas sovražnike Sovjetske Kuslir V Zdrutenlh državah se veliko povdarja o telkočsh armade v s-merlškl revoluciji, aH v primeru i položajem, v katerem ss je na hajale ruska rdeča srmsda. eo bile tiste teškošs jeko majh^
Rdeče armada je .dem« vali-k soške teko pe Obsegu kakor po svoji moči. Natančno število iao« rdeče armade es ns ve. toda v sploinrra se prisaeve. de js najmočnejša vojaška organizsc$* na svatu.
Sovražniki Rusije radi prftfce zujejo rdečo armado kot rnsko drugim ermedem. češ da ima 0-mak sistem Ia revao tskftne slabo srt. Te ni raanlee. Rdeče s s» ravne teko raeUkuje od kapi
postopati s svoji» to verUH v ar madi. Taki vladi je vsekakor, t*a-ba zaupati, da imenuje častnike, § katerimi bo armada zadovoljna. To je pomagalo. In volitve, častnikov so odpadle v rdeči armadi. '	' • ' r/f
Toda kje naj vlada dofy dobro častnike f Delavci s oznall malo
ga vojskovanja. ^dragiSrani je bilo na razpolago veliko Število bivših caristiČnih častnikov,
v	*	»v«
za u panja r'vojaK|Jso Jih itin Naposled je bilo p večje k število |M|^^Šaattnk()V. hp rejcih,' y. a^ mado In postavljenih na le|o ššt, ampak njihova oblast js rnejena le na vojaške sadeve. Kolikor je v armadi častnikov tolike j€ sovjetskih komisarjev» ki nadzorujejo častnike In oprav^ jo politično delo med vojaki'. Izobražujejo vojake ln jf h u*e. kaj mMHVTiiroltioljai skrt>e tudi da se Mtlnjejo povslja vlade in da ae srtnada ne zlorablja preti Intereaom rsvolueije. Slabo sa torej godi častnikom, ki se drznejo oprijeti izdalfrkih činov. ^ J Načrt^ m. di^ovjeti izkoristijo znsnje'|H|p Častni k o t, o-benem
pa« preprečijo,
da bi Častniki dobili nazaj &jšnjo oblast. To sa je sovjatom tako Imenitne posrečilo, da ao mogli i»k)latl veliko število dtlavcev pf Častnika ln ustvariti dobro poveljstva. MonopO« vojaSkth« znanosti,- hi si ga je doslej lastil vladajoč rta-imI, je bil pofMlnema zdrobljen. Voješki veščakt priznavajo, «e ae ne M bilo to agodile, ne hI biH delavci v stanju ' organizirati tako velike armade in voditi us- f>anij«ko dclA pešnega modernega vojskovaiA,* »ao^m mnenju bode družt»a rada
veliko
stanovanje.
sem
padno Virginijo za delom, ker i-stega tu ne boste dobili. Upa) smo na boljfto bodočnost, toda vse upanja ja Šlo po vodi. ttedaj nam gospodje podjetniki hočejo vsili-' ti tako zvani "open shop' 'sli odprto delsvnico. Nekateri pre-mogarski podjetniki so zaprli sybje rove 4a tako delavce izčr-do zadnjih centov. Potem si šlijo, bodo delali za mezdo, ro jim l>omo mi .dali, ali ps Bffipomrejo na cesti. Tak jo nji-v načrt, toda motijo se zelo, omislijo, da J *as prisilijo v ,4open shop", kar pomeni daljše delavhe ure in manjša mezda. Za-fes bHSčeši časi za delavee. W
Omeniti hočem, kako se je nameravalo začeti s obratovanjem pH Libert/. ' Pnel premogovni kompaniji pri rovu v Scot t» Run Hollow. Omenjena drušba noče apošte+ati pogodbe, katera je b le ekhmjena dne 20 aprila 1920 in pravno vel javno podpisana do HI. marca 1932. Sede j je superin tamdent' omenjena družbe lepo govoril delavcem, da misli začeti s obratom dne 18. julija ali pod pOgojem, da gredo delati za plačilno lestvico, ki je bila v letu 1914. Premogarji omenjenega rova ao kgr kimali upravitelju ln "toeu" rove in niti enea4 ni bi« lo. ki bi se bil zeparstavil ter p» svel organizatorja. BU sem pri-šel rsvno na oni shod in sUl na strani, del sem tekoj telefonično poklicati organizatorja, ksteri^ jr takoj odaval in prišel ne lice mestu. Dsl jim je navodila, da nc smejo Iti na delo, za mezdo, ki je na lestvici. Družba hoče plačat od tone premoga 55 od sto namesto m ln povrhu utrgati zs kom psnijsko delg. Ol.fiO ns dsn, pj
je bil operiran na slepiču. Za dva dni nato je še dobil njegov stric obvestilo, da je Fsaak umrl za bolečina mfi^'
Pokojnik je bU U Bela pri Zg^ gorju ob Savi v starosti 19 let. Zapušča očeta, mačeho, dve sestri i n? «trka v starem kraju ln tu dve strica. Žalostno je videti tako cvetočega mladenk aa mrtvaškem odru in le malokateri je bil. da ho ne lu solzil ob tcm pogledu. Posebno kruto je to za sirica Jožeta, kateri je prav po očetovsko zanjega akifcel. V bolnišnici mu je preskrbel posebno sobo in strežnico nsdejgje d«
bo boljše' post režeii in tako čim-preje ozdravil; pibfl afM kor last nega 'gina. Frank je btt mirnega in poštenega značaja in jotiil kit član pri društvu »<Pro-( stost" št. »N1PJ. ki mu je 10 % nI! priredilo hu pogreb i« mu položilo na gomilo krasen vene« Pogreba se je vdeležilo tudi društvo sv. ¿oíele št. 29 z mledeni škirn oddelkom hi zastavo na Čelu. društvo MJmperijal" »P«*, »ovaško društvte, ter občinstvo iz m h bližnjih naselbin. Verice so darovali Joíef Ule. John Htl kovec in drulina Izlaket. " Zahvalim se v imenu šalujočc-ga strica, kateri pokojnika ne more pozubitf, vsem aa dar##| vence in ze obisk, ko je bil na mrtvaškem odru, ter *e spreife stvo k večnemu po«tku. Posebno pa se zahvalim obMÜ PajkoVi pri kateri je pokojnik stanoval in tudi za časa smHi pri njih ležal na mrtvgfkeja odre.
Tebi pa dragi Fijsnk, kličem na svidenje nad zvezdami in naj ti bo lahka tuja gruda. — Opaševa-lec.	"-¡Al
* praudar
kskor pa, jeziti ae potem, ko izvršeno ia pevrh še .1,
Imd
HA na-anom, p0Vf-mu vsakikrat potrebi,., , ga hočem še «m krat prrpri-<*ati. ker najel je Se druge porna Kače za svojo trditev. Jaz nicnin, da naturalizirau državljan je oni ki ima v poscHti drugi papir klarant ali prosilec pa prvi m pir, ko položi proanjo za druiti •U drfavljanski papir. Državljan je oni,.ki ima v posesti drujri ,JM. pir ,to je meja trditev, dotičnika na je nasprotna. Prosim, da se , , odgovori .kaj je pravo. Akorav no jo ameauo to vprašenje. bo vsaj zadostovalo m^iu in datični-ku z njegovimi pomagaČi vred.
Tu se jc poročil znani mladenir Alojz Kamnikar s svojo izvoljen-ko Elizabeto. Mlakar: Bil sem taui tffovabTjen in hnell smo vse«a v izobilju za želodčke ln za moče. nje suhih grl. Vse mi je ugajalo, le to ne, da so mi cvetke dale preveč počitnic. Novemu paru &linj mnogo veselja in sreča: veliko otrok in malo nadloir, da bi bila srečna in zadovoljna, de pozne starosti. — I. Košar. . %


■«t iti ki Ia prseNM vlada at ve hr statva. VVš imsjo «neke onlfanas la nazi vaja dnu- dni Saje i "ts variš" (ruski
l'aodragM).
držala pogo<ibo, s ko hoče produ eiratl premog. Kako m ho ecla atvar iztekla bom poročal pri hodnjič. Tsko se dogajs skoro dnevno širom Združenih držav Upajmo, da ss enkrat val dele vri združimo v ene samo veliko organizacijo in tedaj uam bo zagotovljena boljša bodočnost. Ka društvenem polju le slabo napreduje* mo. vzrok so slsbe delsvske razmere. Kadar ae pri n*s kaj izlailj. lajo Imm poročal v prosvetl
/V star (»tvju ja zadnji tedan pogorela steklarns. Vzrok požs ra ni zaan.
Pri nas imamo obilo dolKČaaa, kar nahajamo se kakor sv. Anton puščavi.Prrmišijujemo naš tuš-ni položaj; kadaj nas ho Bog sonet pogledsl skozi veliko okno. Ca se še kje nshsjs in j« pri «d rs vi pameti. Kislim, ds jc vas asm humhug. Posdrav vsem čits-
tsllsllčnlh vied. Hk«./inskos 'je teljrm IWetr. tebi IUt ps obilo pridite a deemkretičnim daham.
•meha. Le taka naprvj v delavski
M. - aviiiiisiiiiiu is w,
▼a. ■ £ 1
Ahqnippa, pa. -v Namenil sem st zopet kaj napisati ia naše naselbine. ^Akoravno sem pod nad-lomivom, tf aM, ne de, mnice se nikdar ae bojim, akoravno je večino tista doba, ko more rei^. ca od zadaj ostajati. To mi je se da£$aano dokazano, t0d4 ne u Strašim aa resnični.^ pisati, ker prepričan aem, da rasaica bode oči.
Od delavskih razmer ia Aliqui-ppe in okoliee Woodlow, fa., na poročam prvo. Spremenilo sa ae nič aa boljše, akoravno so zs kurili en par drugih peči so pa raditega zaprli druge, tako da je vedno več delavcev brez posla.
Pred kakimi štirimi tedni je bi tukaj veliki naliv; bilo je toliko vode skozi dva dni, da bil ves promet na avtomobilih in vozovih ustavljen. Sedaj imamo pa še na cčstah vse raskopano in po noči gorijo pri jamah rudeče luči, da kdo na zaide vimjerVčli-ko se je govorilo, keko bi moralo biti napravljena, da bi tega ne bilo. Pogoverjsll se. kako bilo, če bi bile povoden j Sa moral sem ae jim takrat, ko sem jih ču smejati. Kdea, menda najmodrej-ši je zatrjeval, da bi bil pre Pittsburg pod vode, kekor pe mi. Ko bi se fode iztekala od tukk, proti vshodu, bi bil ne mestu ta njfhov govor, toda voda se izteka proti sepedu in je zapadnl da p roj poplavljen. Toliko v zna nje, da se voda še nikdar nI ste kale v breg, nsvzgor. Tudi v bM-H ni WoodIo\v Jfe bilo takrat dost i vode In po kleteh ae Je pokvarilo mnogo blaga, voda je odnesla celo hišo s mesta, tods nc daleč proč, tsko da so jo Ishko nszsi postsvfli. V teh dveh naselbinah ho se |ta|eva|AI v čolnih in po glsvhlh rctftsh ter mestnih ulicah so morali ljudje hoditi v gumtjs stih škornjih.
Pogoste se pogovarjsmo o da našnjlh razmerah, kjer pride člo vek «do zaključke, de smo v tskem položaju edino radi nevednost», ki je že vedno v velikem obsegu uted ljudstvom. Mnogo jih je. ki so " vsegavedni ter trde. kake ss-ttilh privilegije, tode ne vedo Bsar. Taki samo kričijo, de ni rssaica, kar jih kde podnčnje in t prsvije mu, da je lalnik. Želim, da smo previdni v našem Ia-

New York, N. Y., U. jul. -(F«4«rated Press.) _ T^kajinja ''Soviet Kussia je Mejila od Roste v Moskvi ilede&e kabin grape:
va. 17. jul. —' Vsa javna
life kmete v provincah ob Vol^i ki vslad velike suše. Vse politične, fürtustrijahie jn Itaetske organizacije so napele vse svoje sile za hitro pomoč. Vrhovni svet ljudske ekonomije je sklenil po-magati prizadetim z uvedbo mal-trgovine in induatrij v dotičnih provincah in del jim js prednost de sirovin itd.
"Izvestja" sagsstirajo, da Vse ruski svet strokovnih naij izda apel na delavca vsega iveU, komunistična strank^ pa na komuniste vseh dežel, da naj poma gajo ljudem, katerim preti lakoti. "Nobenega Obotavljanja ne
milošftno. Sovjetska Rusija pomeni dosti «a delavstvo vsega sveta, in če evrOpejaki iiroletari-jat vsled akutne goapodarake krize tudi ne more dati velike ma-terijalne potnoči, lehko pomaga moralno ln poUtično. Ako kaplta Hstlčae vlade preprečijo, da bi msdnoradni proletsrijat pomagal •vojim trpečim ruskim bratom, tedsj se zdramijo delavoi v Kvro-pi in posledice bo trdnejše med-narodnoga solidarnost". \¡\:, V
"Pravda" poziva koau»niatem> sovjetska dalavoe po veej republiki ,da naj podvoje avoje delo za davek v šivilih z oaixom na pokončano letino v provincah ob Volgi, kajtf potreba'je zdaj več-ja kakor ae je pa račnnalo.
Oospodarskl svet v VoUniji je oddal v najem več mahjših indu strijalnlh podjetij zadružnikom in posameznikom.
Vseruski centralni izvTÍevahii odbor jc ustanovil posebne komisije, ki imajo organizirati pomol no akcijo za kmete ob Volgi. Komisije so Jtc obvestile vse podeželje soVjete, de nej hitro javijo, koliko žita morajo dati prizadetim kmetom xa seme za prihodnjo setev; komisije bodo tudi skrbele, de pvtlaedet! kmetje dol>e delo v drugih provineah.
Vscreska konferenca Centro-sajuaa (konzumnih zadrug) je bi-včeraj otvorjena w Moskvi. Predsednik Hinčak je prečita I delegetom sledeči pozdrav od L* nina: "V Imena sveta «IjialskiH komisarjev in kemanistične stranke pozdravljam vašo konferenco in obšalejem, da ne,morem biti oaobno navzoč. Prepričan sem, da vaše prošle izkušnjo bodo pomsgsfe rešiti vaf problem v Hoglasju splošnega načrta sa rekonstrukcijo dašele". Lenin pri poroča delegatom, da AAj' posta vijo načrt blagovne limenjave med mestnim ln kmetsklm preM-vslstvom ne sdravo podlago In rugo delo bo |»otem lehko. Prsk-Ičns rešitev vseh vprašanj ja rekonstrukcije poljedelstva ia aa temeU« tege pride gradaje vali Idh Industrij.
I Lok sini deševni nalivi v pro-vineiji Oerieia ae rdlll H
rašenju. da potem vemo odgovar- m
peaahšaso Jla, ki smo ga vršili L^j^, eeled lw«s
pml nekolikoJmom Treba K da po|noinm «lame v ptevtdnoati, de aa bomo L, m* polevleo

Pn. — Ker že dole r
is naše naselbin« čUal nI «d	w . ____________ _
kakih Poročil, sem ss aamcnil n*- padli še v večja biasdaa. kot smo^^^
r * OS VE T A
tir aH orggnizaeijo za "red Vi mir", pri kateri -m trogveV bankirji in lokalni preabiterijapaki
duhoven.
• ■ i ........ '
llattiosburg, MW — Caaey Jono?«, belopoltnik, ki bi imel biti o bežen 31. julija «ara« I i umora mm. J. S. Moaeleyev«, j»* bil v soboto linčan v ječi 75 srni se j« udrlo v upora In ga zadrgnilo s vrvjo.
«LAVMI STA* BatTJ* sa LkVNDALI AVI». CH1CAOO. ILUNOIS, Ixvr|evelni odbori
RAD BI isvmit, 'V
kje no nabija Jožef flvefc, doma lz
Cerknloe pri Rakeku na Notranjskem. Pre<l vojno ava bila skupaj v Veroni, Pa. Prosim eenienr i'' jnke, kdor ve sanj, naj m1 ga naznani, ali naj ae mi aam prijavi Hoj naslov je; Oreogr Forgo?1, 1». O. Iiox 64», Kxport, Pa. (Veat-moreland Co>)	<Adv.)
odbor:
odbori
- »■
Podpisani poživljam br. Joie Ambrož i če, da javno prekliče ob dollitev, katero je iauetll dim 17. julija na aeji dručtva Postojnska Jama, «t. 138 0. N. P. J. v Oanona-burgu, Pa. ObdollU me je, da ae» jaz pred letom ponereril njegov enomeaačpi aaesment.
Ako ne prekliče javno do avgusta, t. u bo imel priliko dokazati na sodifeu, da je ras plačal dvAkrat ascament. Anton llrust, tajnik dntitva Wf »NPJ.
(Adv. Juli 26, 2S, 27)
hjedatai ^vSftf^Življenja «slovenskih ftrpinof f^mortki. Veaaaa. Staae k poštnino vred $t.f, • • ri'v v-	/ * Vi|
tkat Magaaealje. Trk poučna knjige,ll pove, kako sleherni človek ponavlja v sebi rasvoj
m__i-I.IL.
vne	iitviihiii m uitj®*
Ikih predalov. S slikami, ve. zano. S poltnino vrod $1.60.
sprejemi; tajnik Sajl
li^ OraSiopd A ve, I1L m Adr.: / v !
BAKRENE KOTLE.
" . J^OMUm•■>< '<1 r»
dala KATICA AUKOflOk* k Ji
UTT. sa vojaka po oeli Ameriki
On le mora vedetfclsl» «• fa- , Oblaatila izdelujejo. Pili mu in razloži svojo sadevo, filbtp* redil vae pravitoo, 4a tt ae kS > mogoče grunt fpadan .S	i
Uim pooblastila* Njegov naslov (j
VICTORIA SUPPLY CO.,
ANTON ZBASNIK,
osua, v oka hoo
in 1« nekaj smolnostl In je prt-volji delati, lahko prisluži da 1136.00 v tednu prfi
Labor Saving Corporation, 214 W. 84th 9t., Naw Vork, N. T.

MMkm*
sa svoje potubrata, John Fink, kateri ss nahaja menda nekod v državi IMtana. «čem ga radi aelo valne atvarl osiroma radi dadMine po umrlem očetu v ata-i ram kraju. Cenjene rojeke ulju*, no prosim, le kdo ve sa njegov naslov, asj mi ga nszasai, ske ho , tam čital ta ogla* naj sa mi ta-' koj prijavi, nejkasneje v teku 1 drek maseoov, "ker'drug*'" zguMI eae previse do delale, M mu pri» pada, torej naj hita» pile avoj*a« pelubratu, na naslovi Paenk Wnk, P. O. Bo* «02, Wyaao, Pa. * (Veatmoreland O«) (Adv.)
DENAR
V STARI KRAJ.
ia prodaje semije aaeelnlkom v državi Arkanafte ob meji Miaaou rtya Zemlja leli poleg večjega Speta, zraven lelesnio In je ena Is mm\ nai^ijMk vlflssMpI AMj ki Ta kaaVrfje obse» več tlaol aktov, deloma je člei«, k* drl»«*! je Isseken g<>/d Veg pedalj»» M penila vem i	JUH
neala i las na "Agent" e. e. M97 go Uwndeie Ive, Ckieafe, III.
New York» N. Y.
-A- ir ea	a«
IOWA
• . , • -2 % ! • Mwveueijc WleeoneMo fe-
deraci jfc I^ilr-Wigijnik Handle* je dejal ¥ trojem poročilu, da je mod cto poeland t wieeonain-aki legfcdaturi 66 ultxm-reokeio-
narjev, ki jih imajo kepitelieti aheolntne pod svojo kontrolo, dojim je od 33 poalaneev v senatu tO kapitalni h hlapeev. Kdino devet senatorjev in 35 poelanorv r nižji sberniei zagovarja delav ske predloge. Handle* je karal delegate, ker ss uko malo sani-mejo so političo" ak ''ijo, Iii« 'i tem ko pričakujejo uspeha od delavskih sskoOov. Mesto Manito-j woe, kjer se vižl konvencija, i-ms soeislističnegs župana in delavsko administracija. Župan Martin Oeorgensen je ob otvorje-nju konvencije pozdrsvil delegate v kraaoem govoru .porivajoč jih, da organizirajo delovee politično ravnotako kot strokovno, čs hočejo ksj desečL Župsn je i-mel ns aehl nsvsdno delovno obleko.
Krojaži isprU r Winnipegn —
175 krojačev, članov "Bi* aeme velike unije" Je bilo te dni ispr-lih v Winnipegn. Men* Kanada, ker nočejo sprejeti snižsnje meide ss dsaet odatokoV. Krojači ebotžnjpjo mojatre, da so prelomili pogodbo.
AHelaoeUa leenih magnetov v Kaliforniji js do pičiee pbdobna avtokraelji rudniških baronov v Colorsdu In Zapadni Virginiji. I*sni magnatjev ki so snani pod iipcnom "Weed Lumber Compa-nr", ss toliko čsss trgsli m« zde delaveem. ds ao končno pritirsli mezde dol ns dvs dolarja in pol na dan ss moške, dočim plsčujejo fenaksm dvs dolarja tedensko manj kakor pa dovoljuje kalifor nijeki zakon za minimalno mezde. Družba poseduje bereke, v katerih delevci stanujejo, proda* jelnlco ,v kateri kupujejo, banka Ui sploh vas. Pred krotkem je bi-
TOMU
Nikar n* tehtajte svojega tdrevj* S sanamarjecjem Uauh noreonoaü in oslabelosti, ki povarotejo toliko trpljenj». Dobite od svojega 1».
Severn's
Regulator
(Severjev Regulator). Ta regulator je blaiilno delujoča ton.ka in zdravilo. Prit>oro6'j»v ie za popravo Patih posebnih oslabeloati m nerado«. ki so jun podvrisne ženske.
Cen« $1.26. vf$T^ Na prodaj po v»ah iskaroth.
KO J mmWAUKEGANÜ NORTH CHICAGU POZOR!
(Dalja.)
"A. e. goapa kneginja!" je aapel profesor X Wank: "to vas pa najbršo ne ho Uko veselilo kakor Periaovs sodba Hm, hm. goape kneginja hne včasih nasore, o katerih bi se akoraj lahko reklo« da nteo knelevski. To je sa nas neprijetne. K e č če bi ee hotels, ksj vtikati v vzgojna vprs&anja, kar odklonite, kar odločno 1 ?	nI Njena Jasnost nikdar izražala ta-
kili zahtev, vsaj meni ne. Pa me tudi eedej ne kil* če s takim namenom. Vsekakor pa je goepa kneginja, in eelo neapadrtmo bi Mlo. «e bi sakrivil, da bi morala čakati."
"O, to pa iaute pre v; nespodoben pa človek ivs ns ame hiti, skuitl ne sksdemičen človek." — Pripravljen je bti, da oblagodari Zor k« s obširnimi In temeljitim predavanjem o spodobnosti, ieko da je moral ta naposled brezobzirno ssne-tnsrlil aiKMlobnoat napram profesorju In gs zspu-i al Iti akoraj brca sloveaa.
a Ifkel je, Češ, kneginja čaka itak še predolgo. He Is na hodniku, kjer so bHi njeni prostori, sa je spomnil, ds js s povaet jo o pozivu kneginje nele-ga) Prsnkai v iatlnl je hotel priti v knjišnioo.
' Že je bil bUeu biblioteke, ker mu je pred no-som ravihrala dolgo brsds profesorja Doda.
Race na vodil Kam pa ete dali Hlcgfridovo kepo, da vee nenadoma vidijo smrtne očif «ploh — ete111 vi fiv človek, ell vizija t fte ste živ člo-vek. hI ml pa lahko povedali, če znate igrati Pu-qnet."
Zcrku ee je adelo, da mu je skoal podplate ireetln trnje.
"Enem pač, goepod profeaor, pa ne igram."
"Ohol" ga jo netavll Doda in ai pogladil brado a izrazito geeto. "/nam. pa ne igram — to M mi šle v glavo, žebi vaa bil vprašal ze hazard, ne Igre Pa taka nedolžna reči'*
"Tudi taka nedolftna reč je potrata čaaa."
"A, e tega ataMča! ftevede! Ali tedaj lahko pravimo, da je vee Mvljenje potrata čaaa. tftari Or ki. dragi prijatelj, ao tudi znali tratiti čaa in so bili zelo pametni. Kaj ao nam sapuatill, je vež vredno od Oouldovih In Knnvpovlh pridobitev, pa ao vender Šivali."
"Se II tudi Igrali Piquet t"
"Nlae." je Dede odgovoril povaem rnmo. "All Piquet nI niž aleUt od mandčcea. kar ae o-Mnjeli. Pri ase«! bi prav lahko napravili pertljo. T*M Češe žeja bi so dahlia."
, Medtem js bil tr*fr«or prijel Zorha lapod roke in «a odvede! ahnrsj do evoj««* stanov« njo Knkobl ee mm Umaknil» i\ wm pove remi ee, bi ga Deda «etfvo tako iKunbardlral e argu ntfnti. da M e preplem»	tolike čeoa. kol),
ker a Igre. Poeebd je torej mpet enak leg« v «t kakor pit PrsoJkut Omi . kneginja m« je naroči U. nnj ae aglaM pri njri
44 Tb je drpna vež, k.jpeda, to je «roga reč,
Ali ste tudi VI med onimi tisoči Jugoslovanov, ki as naleti Iti letoa v atari kraj T te vsakega izmed teh potnikov avee vprašaaja, kako bo poetreien v Ne« Terimi Vaekdo o prido v Nrw York brea vsrtega agenta, toda v New te more vaak potnik imeti sanesljivo oaabo aH tvtdko,
iln, ker ao potovali akosi tuja in Čifetdkg.tVrdke. Seveda • bridko kaaali, toda po toči avoniti n« pomaga.
Podli ItatL
Jufioalovanaki konzul v New Yorka izda petni list vsakemu
.Mov.nakerna drlaritena, WnTI ^	EE
ko euro nradno batlru,. Pridite v New York in ml Vam
Madrid, 24 juL - jM"-te ao bile včeraj hudo poražene v 1 hojo s mataškimi rebell v Me«! H. OMa špenaka pnaedks je hils
(Dalje prihodnjič.)