JURAJ JURAJEVIČ:
Iz bajne dežele.
3. MRTVECA JE OBIGRAL.
^SSP^SP"   ekoč so živeli trije hudi igralci, trije strastni kvar*
^¦TplKjC^ftjfa    topirci. Metali so kvarte kar po cele noči, pa še
'IfiVf      se n^so naveličali kvartanja. Tisti čas pa je oblast
roM^asMlBttl     trdo stopala kvartačem na prste. Orožniki so jim
v»/\:-l,       bili vedno za petami. Kogar so zalotili pri prepo«
JL -žjFC^iMm       vedani igri s kvartami, so mu pobrali brez ozira na
"-^¦^¦^"^^-^   osebo in stan denar in kvarte. Pa še stroga, občutna
kazen ni izostala. Ne smemo se torej čuditi, da so se hudi kvartopiTci
umikali v skrivne kotičke, kamoT ni zahajal živ krst, ter so ondi po«
izkušali svojo srečo.
V onih dneh je umrl čudaški samotarec v osamljeni koči za vasjo. Sam zase je živel, še ob 9mrtni uri je bil sam in tudi, ko je ležal na mrtvaškem odru, ga niso marali hoditi kropit; zapuščen od vseh je čakal, kdaj ga odneso temni grobarji k zadnjemu počitku.
Oni trije hudi igralci niso vedeli v onih dneh, kam bi šli igrat, da bi jih nihče ne preganjal. Spomnili so se pa na samotno samotar* čevo kooo in rekli: »Pojdimo k mrliču! Nikogar ni pri njem, tam bomo brez skrbi igrali, tam nas ne bo nihče preganjal.« In res so šli k mrliču igrat kvarte.
Ko so prišli v kočo, so sedli k mizi, da bi igrali. Eden je izvlekel iz malhe kvarte, jih vrgel na mizo in rekel: »Začnimo!« — »Kar dajmo!« sta odgovorila ostala dva. Zdaj je vzel prvi kvarte v roke in začel mešati. Drugi, ki je sedel tako, da je gledal na mrtvaški oder, je videl, da se mrlič vzdiguje, da hoče vstati. »Kar mešaj in deli, jaz grem
169
ZVONČEK                                                                                     XXVI—7 in 8
malo ven, bom precej nazaj,« je rekel tedaj drugi in odšel naglo skozi duri, a ga ni bilo več nazaj. Tisti, ki je sedel poleg drugega, tretji od igralcev, je tudi opazil mrliča, da se vzdiguje in da hoče vstati, ter je rekel prvemu, ki je mešal kvarte, baš tako ko drugi: »Kar mešaj in deli, jaz grem malo ven, bom precej nazaj.« Vstal je in šel naglo pri durih ven, pa tudi njega ni bilo več. Zdaj se je dvignil in vstal z ležišča sam mrtvec, sedel k živemu ter rekel: »Bova pa midva igrala.« Živi je odgovoril pogumno: »Pa dajva!« in je mešal dalje kvarte.
Mrtvi ni imel nič denarja, zato je prosil živega, naj mu posodi, češ da se je dobro spominjati mrtvih in zanje darovati. Toda živi je odgovoril: »Jaz ne posodim nič! Na kaj neki? Če nimaš denarja, pa pojdi kar tja, kjer si prej bil in lezi tja, kjer si prej ležal!« Spravil je kvarte in se dvignil, da bi odšel.
»Počakaj, grem po denar!« je viknil tedaj mrtvi, šel in prinesel velik lonec jdenarja.
Nato sta igrala. Mrtvi je zaigral hitro ves lonec denarja. Ko je vse zaigral, je prosil živega: »Posodi mi zdaj, ko si dosti dobil; dobro se je spotminjati mrtvih in zanje darovati.« Toda živi mu ni hotel posoditi in je odgovoril: »Kdaj so še mrtvi vračali? Jaz ne posodim nič. Če nimaš denarja, pa pojdi tja, kjer si prej bil, pa lezi tja, kjer si prej ležal!« In spravil je kvarte, zgrabil lonec z denarjem in se dvignil, da bi odšel.
»Čakaj, grem še iskat!« je viknil zopet mrtvi, šel in prinesel drugi lonec denarja, a zopet je hitro zaigral še te denarje in nato iznova prosil živega na posodo: »Posodi mi, posodi zdaj, ko si toliko dobil. Dobro se je spominjati mrtvih in zanje darovati.« Toda živi tudi sedaj ni bil voljan posojevati mrtvemu. Odgovoril je: »Kako naj terjam od mrtveca? Jaz ne posodim nič! Če nimaš denarja, pa pojdi kar tja, kjer si bil prej, pa lezi kar tja, kjer si prej ležal.« In spravil je kvarte, zgrabil oba lonca z denarjem in se dvignil, da bi odšel.
»Počakaj, grem še iskat!« jc viknil v tretje tnrtvi ter šel in pri* nesel še tretji lonec denarja, pa je hitro zaigral še te zadnje denarje. In ko je zaigral še zadnje denarje, je živega lepo prosil na posodo: »Pa vsaj zdaj mi posodi, ko si toliko dobil, ko si me ofo ves denar pripravil; dobro se je spominjati mrtvih in zanje daTOvati.«
Zivi se je zasmejal in rekel, da tudi zdaj nič ne posodi: »Kako boš z onega sveta vračal? Kje naj iščem pravice, ko vem, da mi ne boš mogel vrniti? Jaz ti nič ne posodim, pa je koraec besedi! Če nimaš denarja, pa pojdi tja, kjer si prej bil, pa tja lezi, kjer si prej ležal!« Vstal je, zgrabil vse tri lonce in se odpravljal, da bi odšel. Tedaj pa z votlim, toda veselim glasom zakliče mrtvi: »Srečen ti in jaz! Jaz sem zdaj rešen, ti pa imaš denar. Jaz bi se moral hoditi do sodnega dne vicat na te skrite denarje, ker jih nisem še pri življenju spravil
170
XXVI—7 in 8                                                                                    ZVONČEK
med ljudi, ti pa si me obral do zadnjega beliča in s tem si me rešil. Hvala ti! Za plačilo pa imej vse tri lomce denarja. Tvoji so in razpo* lagaj z njimi po svoji mili volji! Ko bi bila še tvoja tovariša tukaj ostala, bi dobil vsak po en lonec, tako gre pa ves denar tebi, ker ti edini si si ga prislužil s svojo neustrašenostjo.«
Mrtvi je po teh besedah stopil na mrtvaški oder, se zleknil na hrbet, oči so se mu zaprle, v sklenjenih rokah je tiščal zopet križček, leščepba je brlela slabo kakor prej ob njegovih nogah, nihče bi ne mogel verjeti tega, kar se je pravkar dogodilo v samotni samotarjevi koči za vasjo. Živi je sedaj naglo odšel z velikimi lonci denarja in živel srečno poslej — brez kvart, ona dva strahopetca sta se pa do smrti kislo držala.
4. ŽAREK-DEVICE.
Od Dovjega nad cesto, ki drži na kolodvoT, se razprostira na solnčni rebri najprej rodovitno polje, nad poljem do nekdanje Sedov* čanove domačije pa leže bujne senožeti in dehteči planinski pašniki, ki segajo proti Savi tja do deročega gorskega potoka Belce. Ta kraj, ki ga obseva ves dan zlato solnce, kličemo Večernice. Po teh solnčnih Večernicah so bivale, kakor pravijo, v davnih časih žarek-device. Bile so dobrega srca. Kaj rade so pomagale ubožnim ljudem v vsaki sili in potrebi, ako so se le zatekli k njim po pomoč. Zlasti so bile naklonjene poštenim, delavnim roditeljem, ki so bili oblagodarjeni z mnogobrojno družino. Tem so bile žarek-device res dobre prija^ teljice in so jih imele v posebni časti; nobene prošnje jim niso odrekle.
Bila je huda zima, da so ptički cepali zmrzli v sneg in je prignalo previdno lisico celo pred duri po kuro. Zgodilo se je, da je to zimo zmanjkalo ubogi Petrovčevi družini moke in žita, krompirja in repe; skratka: vsega je zmanjkalo. Ko je hotela žena skuhati kosilo, ni imela ničesar za lonec. Lačni otroci soi prosili kruha, pa oče Petrovec ga jim ni mogel odrezati, ker ga ni imel. Žalostno je posedal po koči in razmišljal o svojem velikem uboštvu. Nič pametnega mu ni prišlo na misel, kako bi se mogel rešiti iz zadrege. Tu se spomni na Ijudomile žarek-device, ki so bile že tolikim prihitele v sili na pomoč. Udari se po čelu in vzklikne: »Pa da se nisem že prej domislil ljubih žarek-devic? Če nihče drugi, te mi bodo pomagale!« Brž stopi pokonci, obleče star kožuh, potisne kučmo preko ušes in reče družini: »Le malo potrpite, kmalu se bo kadiio iz polne skl©de na mizi.« Po teh besedah se napoti, na dolgo palico se opira/joč, proti Večernicam k dobrim žarek-devicam.
Snega je bilo čez koleno, ponekod do pasu, izgažene poti pa nobene. Petrovec je gazil v celec. Ko je tako zamišljen in potrt brez gazi utiral pot pod seboj, ga opazijo žarek-device že od daleč. Za^ smilil sc jim je ubogi mož; vedele so za njegovo uboštvo. Rade bi
171
ZVONČEK___________________________________________XXVl-7 in 8
mu pamagale, zato zakličejo: »Petrovec, Petrovec, ali slišiš? K nam pridi, k nam pridi!«
Možakar je imel kučmo preko ušes potegnjeno, zato jih ni slišal in je korakal dalje v debelem snegu. Šle so bliže in mu zaklicale drugič ravno tako, samo malo glasneje, pa jih tudi to pot ni še slišal. Šle so še bliže in prav na glas 90 mu zaklicale: »Petrovec, Petrovec, p» čakaj, počakajl«
»Oho, kdo me pa kliče? Pa ne preljube žarek-device?« si reče Petrovec in obstoji, ko začuje svoje ime. Zdaj zasliši natanko glas žarek-devic, ki ga vabijo: »Petrovec, Petrovec, k nam pridi, k nam pridi!« — »O, saj sem vedel, da me kličete ve,« je vzkliknil Petrovec veselo in šel k žarek-devicam.
Dale so mu boba, kolikor ga je le mogel nesti, in mu velele, naj še pride ponj. Res je prišel še in še ponj. Nazadnje mu reko: »Petro* vec, kolikor misliš, da ti bo boba preostalo, na polje pojdi z njim in ga vsadi kar v sneg!« Petrovec je shišal, šel drugi dan na polje in vsadil v trdi zimi na svoji njivi bob kar v sneg. Ljudje so se mu posmehovali, rekoč: »Petrovec, kaj se mar bob v sneg sadi? Še ob seme boš.« On jim pa odgovori: »E, tako je že prav, saj boste videli.« In res! Na PetrovčeAd njivi je zraslo toliko boba, da ga je imela vsa družina vse leto dovolj; nič listja ni bilo na bobovih stebelcih, sami stroki in vse polno jih je bilo, bob ob bobu.
Drugo zimo je nekoč korakal Petrcnrec preko Večernic. Kar zasliši glas žarek-devic, ki so ga vabile k sebi. Brž gre, žarek-device so mu pa dale zimskega ječmena, kar ga je mogel nesti, ter mu velele: »Petrovec, to zimo pa sej ziinski ječmen, pa kar v sneg!« Petrovec je storil tako. Vaščanje so se norčevali iz njega, rekoč: »Kdaj je še kdo videl, da se ječmen v sneg seje? Še ob seme boš!« Petrovec pa jim odgovori: »Boste že videli, da bo prav tako.« In res, zraslo mu je toliko ječmena, da ni vedel, kam bi ga deval. Družini je preostajalo kruha.
Tretje leto gre Petrovec sam vprašat dobre žarek-device za svet, kaj naj to pot vseje. »Letos pa vsej rž, pa zopet kar v sneg!« so mu svetovale in imi dale rži, kolikor je je mogel nesti. In vsejal jo je kar v sneg. Ko je sejal, so ga nevemi sosedje gledali debelo in se mu smejali, rekoč: »Kaj se ti meša, Petrcyvec, da greš rž kar v sneg sejat? Nehaj vendar, še ob seme boš!« On pa se ni dal motiti, sejal je dalje kar v sneg in odgovarjal sosedorn: »I, vsak po svoje! Boste že videli, da bo tudi tako prav.« In res, rži je zraslo toliko, da ni vedel kam z njo, še prodajal jo je.
In tako je šel vsako zimo vprašat žarek-device za svet, kaj naj seje. Svetovale šo mu vselej prav. Žita in drogih poljskih pridelkov mu je zraslo vsako leto tako obilo, da ni vedel kam z njimi. Shrambe so iriu bile vedno premajhne, kar na polju je moral odprodajati. Ne
172
XXVI—7 in 8_______________________________________________ZVONČEK
čudimo se torej, da si je v nekaj letih jako opomogel; podrl je staro hišo in si sezidal novo, lepo. Več njiv in travnikov je nakupil in gozda še čez 20 OTalov, pa je še čutil nekaj cvenka pod palcem. Ljudje, ki so ga poznali in so vedeli, v kakih stiskah je prej živel, so se čudili, odkod taka bogatija, kako je mogoče tako naglo obogateti in so ga vprašali: »Kako, da si si tako opomogel? Kje si v malih letih toliko pridobil, da si zdaj imofvit in bogat?« On pa jim je odgovoril: »Vi ste se mi posmehovali, ko sem sejal in sadil kar v sneg, ali zdaj vidite, da sem pTav delal; preljube žarek-device so mi tako svetovale. Te so mi pripomogle do sedanje blaginje; njim gre čast in hvala!«
Pa tudi kot imovit mož je hodil Petrovec vedno vgako leto vprašat za svet svete žarek-device na solnčne Večernice in se je po njihovem nasvetu tudi vestno ravnal. Tako je vidno rosil tudi poslej
blagoslov žarek-devic na njegovo hišo.
«