Uredništvo: Ljubijana, Tyrševa cesta št. t?
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletnu naročnina 90 din
Ljubljana, 1. septembra 1939.
*
U pravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Misli ob sporazumu
l.
V trenutku največje mednarodne napetosti, in gotovo ne brez vsake mere z njo. je bil podpisan sporazum ® Hrvati.
Hrvatje so s sporazumom dosegli uresničenje dobršnega dela svojih želja. Ne vseli, kar izrečno poudarjajo ,kair je zlasti dr. Maček na zboru hrvaških poslancev v Zagrebu, dne 29. letošnjega avgusta posebej poudaril.
S sporazumom i.n v njem je dana mogočost, da dobe samostojnost tudi druge pokrajine. Vendar — popolnoma gotovo to še ni!
aZzdaj je gotovo samo, da Slovenci zase nismo dosegli prav ničesar. Nobenega razloga ni, da bi se nam ne bilo dalo hkrati kakor Hrvatom. Narobe, naše narodne meje ,so veliko bolj razloč-, Oe, nezahomotane in dognane kakor hrvaške^ Saj je prav pri teh vzela določitev meja največ časa. najbolj je zavlačevala, pa tudi oteževala pogajanja.
Kljub temu — ničesar!
Upanje naše je v tem, da bodo ostale tudi zavzete hrvaške postojanke bol j ali maji j šibke, dokler se ne reši naša notranja ureditev v celoti.
l*1 Je nemogoče, da l>ii v nekaterih pokrajinah vladal centralizem in politična nesvoboda, v drugih bi pa imeli vse politične svoboščine, svobodo besede in tiska in združevanja in volitev. Dobro vemo, da so to zelo priljubljene stvari za časti-hlepneže in politične preuižitkarje in prav ta,ko vemo, da je bil strah pred svobodno besedo ena poglavitnih ovir, da ni prišlo do sporazuma, preje in hitreje. A tudi Hrvatje vedo dobro za vse to. Zato ne bodo smeli in mogli odnehati tudi zaradi lastno varnosti in koristi. Dva politična sestava vzporedno sta le težko mogoča. Vendar —-ne dajmo se slepiti: za neko dobo sta le mogoča. Saj je trajalo celo j ugoslo venarstvo, la najbolj neresnična, lažniva, gnila miselna stavba celili dvajset le^ v veliko našo nesrečo in škodo. Zato je dobro, če to ugotavljamo na ves glas. Da bodo krivci zaznamovani, ko bo obračun.
Ali, kakor že rečeno, tudi hrvaške pridobitve bodo negotove, tako rekoč na, preklic, dokler se vsa državna preureditev ne postavi na nove osnove. Hočeš nočeš bodo morali Hrvatje tudi v našem boju za'svobodo biti z nami. Hočeš nočeš si jih bomo v boju za našo politično svobodo morali iskati, za zaveznike.
Res ^je pa tudi, brez truda je ni najmanjše stvari. Ce ne bomo sami vzeli svoje usode v role e, odločno in brez cincanja, se prav lahko zgodi, ko smo se že postavili na stran, da bomo tudi ostali ob strani. In da bodo navsezadje manjše račune poravnavali na — naši koži.
Vsi ti pomisleki, vse te skrbi nam pa vendar ne morejo greniti velikega veselja: s sporazumom je za vselej pokopano j ugoslo vena r s tvo. Tisto jugoslovenarstvo, ki je pod hinavsko krinko bratov,stva dejansko uvedlo in vzdrževalo kar najbolj nebratovsko zapostavljanje in izkoriščanje, ki je v imenu pravice in enakopravnosti izvajalo naj krivic noj ši hegemonizem. Tisto jugoslovenar-•stvo, ki je v dejanju zatajilo in izdalo vsako načelo, ki ga nam je oznanjalo v besedah, načelo demokracije prav tako kakor načelo svobode. J u-Soslovenska laž, ta ljuljka v zoreči pšenici, je likvidirana. S tem pa je dana mogočost, da se bkvidirajo tudi nečedni njeni sadeži: korupcija. 11 a sij n ost, proti 1 j ud s k os t.
Kajti pri vsem tem se dobro zavedamo, da je ”nsla ta laž in njeni plodovi obilo iskrenih učen-Cev tudi na — drugi strani.
II.
lovico storjenega, kdor je dobro začel. Kljub temu je gotovo, da čaka nove hrvaške ministre in njihovega bana težko delo. Slovenci smo veseli uspeha bratskega hrvaškega naroda in da želimo, da bi se začeto delo tudi srečno dovršijo, čeprav bi bil sporazum napravil še veliko boljši vtis, če ne bi bil prišel, kakor že omenjeno, v tako težkih časih. Vsak zaveden Slovenec pa sprašuje, kaj da bo pa z nami. V uredbi o razširitvi pravic na druge banovine je izrečno povedano, da se predpisi uredbe o hrvaški banovini z dne 26. avgusta 1939 lahko s kraljevimi uredbami razširijo tudi na ostale banovine. Po vsem tem je jasno, da bi istočasna razširitev teli pravic na Slovenijo ne naletela na tehnične težave. Meje Slovenije so najpriprostejša zadeva, med tem ko so povzročale meje hrvaške banovine veliko težav. Minister dr. Miha Krek je na shodu v Slov. Konjicah izjavil, da Slovenci že imamo enotno ozemlje, ki stvarno predstavlja zedinjeno Slovenijo. Pozival je zborovalce.: »Zato, le pokonci glave, nič ni opuščenega in nič ni zamujenega, kar bi moglo koristiti svetu in naši narodni borbi, a ne bi škodovalo moči in skupni sili vse Jugoslavije, celotne države, vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.« Želeli bi, da bi biila ta izjava tako jasna, kakor je lepo navduševala. Ne moremo si namreč predstavljati, da ne bi tiste pravice, ki so jih dobili Hrvatje, veliko koristile tudi Sloveniji, če bi jih obenem dobila in da gotovo ne bi škodovale moči ■in skupil i sili vse Jugoslavije, celotne države, vsem Srbom, Hrvatom im Slovencem. V tem primeru bi izostali tudi vsi pomisleki in dvomi kako gledajo na to stvar odločilni in odgovorni slovenski politiki. Obenem bi pri tej priložnosti bilo rešeno tudi vprašanje, ki so ga sprožili manj odgovorni politiki in gospodarstveniki, ko so javno izrekli dvome, ali bi bila Slovenija sposobna samostojnega življenja alti ne. Bilo bi pojasnjeno tudi, če je 15 let trajajoča borba, ki je zadnja leta prešla od odgovorne stranke na manjše šte,* vilo razumnikov, samo navidez prenehala biti program večine slovenskega naroda in je namesto odkritega javnega boja nastopil zanjo samo di-plomtični kabinetni boj. ki, se bliža ugodnemu zaključku.
Slovenska javnost si ničesar bolj ne želi, kakor to, da bi čimprej bilo javno povedano, kaj mislijo v bližnji prihodnosti storiti vsemu slovenskemu narodu odgovorni politiki in če bodo slovenski politiki začeli takoj odkrito delati na tem, da se pravice^ hrvaške banovine razširijo tudi na Slovenijo in če bo dana slovenskemu narodu mo-
gočost. da čimprej jasno pove svoje mišljenje o stvareh, ki so zanj življenjskega pomena. Slovenski narod ne bo mogel prenesti, če bi kdo poskušal za ovinki skrivati reševanje vprašanj, ki so zanj nazbolj važna, Jasna besede je torej potrebna!
Slovenski narod čuti to, da je prenos pravic hrvaške banovine na slovensko' banovino, odložen za. bridko zapostavijenje, ki je v resnici morebiti le trenutna napaka, ki je pa nepotrebna, ker se z njo po nepotrebnem podčrtava, da je slovenski narod manj pomemben kot hrvaški. Za. talce stvari so tudi najmanjši narodi po pravici zelo občutljivi,. Tisti, ki so ponovno in razločno poudarjali, da s polno zavestjo prevzemajo vso odgovornost na svoja ramena in da jim naravnost ne bi bilo ljubo, če bi še kdo drugi hotel o slovenski poli tik i kaj odločati, naj se zavedajo zgodovinske važnosti teh časov.
Vsi pravi Slovenci pričakujejo z veliko napetostjo. kedaj bo priobčen gospodarski del sporazuma. Vsako politično vprašanje je tudi gospodarsko vprašanje in vsaka ljubezen gre, kakor pravijo, skozi želodec. Slovenci pošteno čutimo ravno gospodarsko težo centralizma. Hrvatje so jasno povedali, da je njih no vprašanje tudi gospodarsko vprašanje in ne kaka politično-teore-tična kaprica. Prepričani smo, da je vsaj na veliko tudi to vprašanje, rešeno. Zato nam gotovo no bo treba dolgo čakati, da izve tudi za ta del sporazuma ves slovenski narod. To je nujno potrebno tudi zavoljo tega, ker že prihajajo na dan ljudje, ki skušajo vzbuditi nezaupanje zoper rešitev hrvaškega vprašanja' z namigavanji, da bomo gospodarske stroške tega sporazuma nosili Slovenci. Priobčitev gospodarskega dela sporazuma bi takoj onemogočila tako govorcnje.
Ravno tako težko pričakuje vsa slovenska javnost tudi političnih zakonov, ki so že napovedani, ker se bo šele potem začelo pravo politično življenje.
Najbolj škodljivo pa je govorjenje tistih, ki skušajo sejati nezaupanje s tem, da, namigujejo, da sporazum ni mišljen nai obeli straneh resnq, da je samo začasna uredba vsled zunanje političnih razmer, ki po spremen jenih razmerah lahko tako preide, kakor je prišla. Za razumno javnost je to sicer prazno govorjenje, treba je pa upoštevati, da je politično razumne javnosti hudo malo.
Mi vzamemo sporazum tak kakor je popolnoma resno in odkrito. Zavedamo se. da je to samo prvi korak, vendar važen korak naprej in prepričani smo. da bodo temu koraku sledili drugi, da bo sicer še veliko težav, da pa bo vse nazadnje srečno končano.
ieilo
Misel slovenske skupnosti
S
H ,s.I>orazum°m z 26. avgusta t. 1. med Srbi in lrvati torej ni še popolno rešeno hrvaško vpra-
tuJli6/ naH.ruv,jeu Je samo prvi korak. Vendar je to vazno Latinski pregovor pravi, da ima po-
(Nadaljevanje.)
VI. Slovenska skupnost in delavstvo.
Usoda delavstva je nerazdružno povezana z usodo naroda. Bo j malega naroda za njegove pravico in njegovo svobodo je v prvi vrsti boj proti ■gospodarskemu izkoriščanju po imperialističnih narodih im njih kapitalu. Politično zatiranje bi izgubilo s tistim trenutkom svoj smisel, ko ne bi bilo več sredstvo gospodarskega izkoriščanja. To so vsakdanje modrosti. Vsak narod je vezan na določen življenjski prostor. Tudi delavec je ve-ssan na svojo domovino. Ni mu vseeno, ali se lahko doma med svojim narodom, v svoji domovini pošteno preživl ja, ali pa če mora v tujino s trebuhom za kruhom. Niti ni v njegovi moči, da bi se selil, kamor bi se hotel. Zato ni treba šele bog-vedi kaj dokazovanja, da mu ne more biti vseeno, ali domače gospodarstvo napreduje ali hira, ali so pogoji domače proizvodnje uigodni ali ne
ugodni. Prvi je prizadet, če se ti pogoji slabšajo, če se industrijska podjetja selijo drugam, če
obrati ustavljajo svoje delo, če dajatve rastejo in se življenje pod.ražuje. Ne more biti zanj vseeno, ali se domači kapital množi, ali pa se dobiček iz domače proizvodnje steka v tuje žepe.
Kolikor torej narodni boj predstavlja boj za boljše življenjske pogoje naroda, se koristi delavca in domačega kapitalista očitno krijejo, če tudi delavec neposredno ne čuti nobene razlike, če ga izorišča domačin ali tujec. V boju za politično enakopravnost bosta torej stala delavstvo in meščanstvo ramo ob rami, ker ta politična enakopravnost je pogoj za razvoj domačega gospodarstva. S tem ni rečen, da bi naj delavec opustil boj zoper domačega izkoriščevalca. Narodna skupnost je osnovana na prav stvarnih osnovah, je skupnost življenjskih pogojev. Vsaka odvisnost od tujega naroda se najbolj izraža v gospodarski odvisnosti, in položaj proletariata pri koloni jalnem. narodu je v vsakem primeru slabši ko pri svobodnem.
Poleg gospodarskih so še drugi in globlji razlogi, ki vežejo delavstvo ma narodno skupnost. Zadnji smisel vsega njegovega napora je vendar v tem, da si ustvari tvarne pogoje za svoj duhovni in kulturni razvoj in napredek. Brez tega hotenja po duhovnem in kulturnem dvigu l)i vsa prizadevanja delavstva zvodenela v hoj za vsakdanji kruh in hi zgubila svoj glavni vzvod. Vse globlje duhovno življenje pa ima svoj začetek in svojo osnovo v narodni kulturi. Ona nam je najbližja, najdostopnejša in najbolj ustreza našim duhovnim potrebam, ker je utelešenje lastnega narodnega genija. Bolj ko pri meščanstvu in razumništvu zavisi duhovni razvoj pri delavstvu od razvoja domače narodne kulture. Kultura ni nikdar nekaj kosmopolitskega, prave kulturne vrednote so vedno svojstvene, enkratne, vsaka kultura je vezana na določeno okolje, na določeno ljudsko občestvo, na določeno zemljo, je regionalna, je narodna. Smisel narodnega življenja je v njegovi kulturotvornosti1. Velike ustvaritve narodnih genijev postajajo občečloveška last, a vsi narodni geniji koreninijo v svojem regionalnem svetu in iz njega rastejo v duhovno višino. Pojem kultura se ne krije s pojmom civilizacija. Ta je kozmopolitsko usmerjena, deluje v širino, kultura v globino. Tehnika, moda, šport ne ustvarjajo novih duhovnih vrednot, take ustvarja le kulturno življenje, ki je po svojem bistvu narodno. Narodna kultu ra in njen razvoj je torej zadeva, ki mora biti ipri srcu tudi delavstvu r-n v prvi vrsti delavstvu.
A kulturno življenje in njegov razvoj sta vezana na tvarne pogoje. Beraštvo ne more roditi bogate kulture. Dokler obstaja današnji družbeni red je odvisna narodna kultura od narodnega kapitala. Kdor prizna važnost narodnega kulturnega razvoja, mora zato tudi priznati potrebo, da se dobiček iz domače proizvodnje steka v domače žepe in oplaja domače gospodarstvo ter omogoča
vzdrževanje iii spopolnjevanje domačih kulturnih naprav. Torej obstaja tudi v tem oziru neka skupnost prizadevanj in koristi med delavstvom in meščanstvom.
Neki teoretiki modrujejo, da je današnja kultura meščanska in kot taka kultura privilegiranega razreda, od katere nima delavstvo prave koristi, ker mu je tuja in premalo dostopna, proletariat da si mora ustvariti svojo kulturo, ki bo ustrezala njegovi miseilosti itd. V taki brezpogojnosti izrečene so te trditve zmotne in kvarne in so plod ideo logičnega shematiziranja življenja. Vsaki kulturi vtisne vladajoča plast svoj pečat, a nikdar ni kultura samo ustvaritev ene&a razreda, ampak je zrasti a iz celotnega ljudskega občestva in njegove zemlje. Kultura je nekaj v zgodovinskem razvoju organsko nastalega in je last vsega naroda, v svojih vrhovih last vsega človeštva. Ko bi imela pomen samo za vladajoči razred, potem hi se morali narodi po vsaki socialni revoluciji vrniti v [primitivno stanje in od kraja začeti z ustvarjanjem svojega duhovnega življenja. Narod je nastati v zgodovinskem razvoju in zato podlega družbenim razvojnim zakonom, in lahko spreminja svoj duhovni obraz, a le polagoma in v tem smislu, da vedno bolj izoblikuje neke svoje svojstvene poteze-.
Za slovenskega delavca ni druge poti za duhovni vzpon, ko skozi duhovni svet slovenske kulture, ki mora bolj in bolj postati njegova last. Slovenci bomo sicer vedno radi segali po vrednotah svetovnih in sorodnih kultur in z njimi oplajali svojo kulturo, a ta nam mora hiti in ostati trdna osnova za vse naše duhovno življenje.
Delovno Ijudlstvo je s sto in .sto vezmi vezano na svojo narodno skupnost in mora postati glavni nosite!j in predstavnik slovenske .skupnosti. Zavest te skupnosti ne nasprotuje razredni zavesti delovnega ljudstva, ampak jo vključuje.
(Dalje prihodnjič.)
h5!®
Najboljše šivalne stroje
K »Misli slovenske skupnosti**
(Dopis)
Nepodpisan vaš sodelavec, o katerem bi pa skoraj rekel, da ga slutim, objavlja v vašem listu upoštevanja vreden sestavek pod gornjim napisom. V št. 34. se je lotil tudi »nedowu.stnega utes-jevanja! ideje«. Tam. je med drugim izrazil svoje mišljenje glede »naprednejših zastopnikov levice«, med katerimi srečavamo »ljudi, ki govorijo o narodu in narodni skupnosti kot o skupnosti delovnega ljudstva, isti j o torej misel slovenske skupnosti z mislijo skupnosti proletariata in priznavajo narodni boj le toliko, kolikor je hkrati boj za ocialne pravice delavstva in kolikor je narodno načelo revolucionarno načelo«.
Ker je predmet, ki ga hoče vaš sodelavec spraviti na čisto, preresen, da bi, brez škode za slovensko stvar prenesel napake, se oglašam, že sc
narodni boj, ne mogoče za imperialistični nacionalizem.
Leta 1935. je srbski senator izpovedal odkrito, da pomeni ta: država Srbom nekaj njih nega samo dotlej, dokler najdejo Srbi v njej svoj narodni obstanek. Resnica, ki seveda ne, vel ja samo v korist Srbov, temveč tudi Nesrbov. Cc prenesemo spoznanje srbskega senatorja na družbeno sestavo slovenskega naroda in izvedemo iz nje sklepe, se moramo pridružiti prepričanju, da je staliače, v smislu katerega brez narodne svobode ni svo-
7a dom in obit ter posamezne dele ter kolesa kupite pri
PEfillNC
LJ CJ B L JAMA
/.a vodo. blizu Prešernov, spomenika
Večletno jamstvol — Pouk v umetnem vezenju brezplačen
hode delovnega: ljudstva, najboljše poroštvo za koristnost vodstva delovnega ljudstva v po,seganju v slovensko politično prizadevanje, najboljše poroštvo tudi za nesebičnost udeležbe slovenske-g-u delovnega J j 11'dsitva v tem prizadevanju. Z drugimi besedami: taJco stališče je edino ,sposobno po-staviti misel slovenske skupnosti na tvarno podstavo, na podstavo, ki je prosta vsakršnega čustvenega zamaknjenja, in,a podstavo, ki zanesljivo ni obremenjena s kakšnimi »krvnimi« ali rasnimi« izročili. Prav v narodni borbi pa je ta nevarnost najbol j pri roki. če borba ne sloni na tvarnih postavkah.
Naj kočljivejšo misel pa je izrekel vaš sodelavec, ko zanika potrebo revolucionarnosti narodnega hoja, kajti naprednejši socialisti »grešijo uc i s tem, ker priznavajo samo revolucionaren narodni boj«. Katerega naroda narodni boj pa je n doslej politično tako sterilen, da ni mogel biti '° J, ee in bil to narodni boj Slovencem pod vodstvom tistih ki so se mu do danes visljevali kot politični voditelji? In zakaj je bdi tako sterilen? /ato, ker je Jul nasprotje vsakršne revolucionarnosti, ker se je izživljal v licitiranju navzdol za odkup oblasti lastne stranke. Vprav Slovenci smo dolžni postaviti narodni hoj na popolnoma nove podstave, ki so v nepremostljivem nasprotju z (I ose dan j i m » po 1 iti č nim« iz roč i i oni.
l o sem napisal zato, da branim resnico in točnost in da ubranim napake, ki bi izvirale iz preozkega gledanja in ki bi zaradi te,ga znale škodovati uprav nameram, katere ima vaš sodelavec, ko skuša sestaviti dloočbe in pota slovenske narodne skupnosti.
Slovenci ob robu sporazuma
daj, čeprav sestavek še ni končan. Misel, ki jo je pisec sestavka v gornjih besedah izpovedal, je namreč že dokoončno izražena in — krivična. Sposobna je torej kompromitirati izsledke, h katerim se bo pisec sestavka ob koncu pripoznaval.
Dr. Renner, Tivolska resolucija, unitaristično delovanje naših socialnih demokratov, vse to dokazuje v resnici, da stališče nekaterih struj našega socializma nasproti narodnim vprašanjem ni pravilno. Ono pa ne izhaja, kakor misli vaš sodelavec, iz bojazni, da bi utegnilo naraščanje narodne zavesti biti ovira za razvoj proletarske zavesti, temveč na žalost iz oportunizma in mehaničnega gledanja na tvarno življenje. To nam pojasnjuje, zakaj so smeli biti socialni demokrat j e za Avstrijo nemškutarji in zakaj «o v naši državi takoj prešli v kulturni in nacionalni unitarizem. V tradicionalni socialni demokraciji je bilo vedno dovoljeno izpovedovati narodno zavesi — gospodujočega naroda, slediti udarnicam gospodujoče družbene, plasti. Zato se je tudi naš Cankar, sam socialist, pn tudi najčistejši slovenski človek, nad njo razjokal.
Še bolj netočno je zajeto stališče levice, katero razumem jaz tako, da brez svobode slovenskega naroda, či gar skoraj stoodstotna sestava sta kmet in delavec, ni svobode .slovenskega delovnega ljudstva. To je pa vse nekaj drugega, kakor napačno istenje misli slovenske skupnosti z mislijo skupnosti proletariata. In ker jc narodna pravica hkrati res družbena pravica človeštva, je vsak pravilen narodni boj hkrati res družbena borba.
Po mojem mišljenju je napisal vaš sodelavec domislek, da nekateri socialisti, naprednejši priznavajo narodni boj le toliko, kolikor je hkrati boj za družbene pravice delavstva, zaradi tega. Aer.	resnične	prizade ve teli socialistov
Ce bi jo^ bil dojel, bi bil moral napisati, da oni priznavajo narodni boj, ker je ta boj hkrati boj za družbene pravice delovnega ljudstva sploh. Ker vas pisec ni fašist, mi treba posebej pouda-1*1 ti, da velja pravkar napisano za pravičen
* Priobčujemo ta dopis, ker je zmeraj dobro, da si
vsak razločen in razumen glas. Zdi se nam pa, da gre mevanje. pojasnil.
se sliSi
-	  pa,	da	gre boli
a i mam; iza nesporazumevanje. ki ga bo. upam, pisec sestavkov ob priložnosti pojasnil.	Ured
Sporazum med predsednikom včerajšnje vlade in predsednikom IISS in KDK dr. Mačkom — tako je uradno ime sporazuma in tak je tudi namen tega sporazuma, ki hoče biti le prvi korak k ustvaritvi hrvaško-srbskega sporazuma — je bil sklenjen in je tudi že objavljen. Pri ustvaritvi tega sporazuma »Slovenci« niso sodelovali. Bili so — v nasprotju s slovenskim narodom, ki je zasledoval v času iskanja sporazuma z vsemi žilicami svojega občutka za lastno bodočnost — pogumno na strani. Pričakovati smemo sicer, da bodo v obeh, drugače hudo nasprotnih taborih v Sloveniji poskušali prepričevati javno mnenje, da so pri iskanju sporazuma vendarle tudi Slovenci sodelovali, en tabor po podpredsedniku JRZ, drugi po generalne mtajniku JNS. smemo pa tudi predvidevati, da bo vsak izmed teh dveh taborov s poudarkom zanikaval. da bi mogla taka legitimacija pomeniti zastopništvo slovenskega naroda, na račun nasprotnega tabora seveda. Prav ta poudarek bo pa res vsestransko osnovan.
Sporazum, kakršen je, ima tudi za Slovenijo velikanski pomen, predvsem v nravstvenem oziru. Kako nečastno je, če javni nameščenci, zlasti tisti z akademsko izobrazbo, nasedajo grožnjam trenutnega nosilca vladnega seznama In določi-telja kandidatov na njem, da zanje ni prostora v javni službi, če ne bodo glasovali za ta seznam in njegove kandidate. Po objavi sporazuma so to tem boljši moralni nauki, ker je bila prva izjava novega predsednika vlade ta, da ne bo trpel nobene zlorabe obalsti, in ker je to izrekel mož, o katerem mi dvoma, da tudi misli tako, kot govori: in ne, kakor so mislili, ko so enako govorili, njegovi predniki. To pa, še ni vse. Sporazum je tudi dokaz, da se vodi resnična politika ne zaradi grob-tin, ampak tako, kakor jo je vodil in jo vodi dr. Maček, in ne tako, kakor jo tisti, ki pravijo, da bodo prišli sicer še slabši drobtinčar ji, če ne bodo že oni sami vnaprej dovolj ponižni. Natančno tega nauka smo Slovenci nad vse potrebni, mogoče prav vsi brez izjeme.
Površen pregled objavljenega sporazuma in nje, da je šele sedaj v resnici likvidirana dikta-prvih navedb, ki jih uvajajo, zadošča za spozna-tura ,uvedena leta 1929. Okolnost, da sl ni znal pridobiti tvarne legitimacije za zastopništvo
Slovencev pri sporazumskih pogajanjih nobeden izmed tistih politikov iz Slovenije, ki so sodelovali pri diktaturi letih 1929.—1939., je povzročila med Slovenci, najsi sedanji sporazum še ni niti. popohni hrvaško-.srbski sporazum, še manj pa sporazum treh narodov, prav vse tiste; občutke, k i j i h pozna vsak, kdor ima slabo vest: potlačenost, osramočenost, negotovost, prezrtost, pa. tudi ošabnost. Ti občutki prevladujejo — to je zelo naravno — posebno pri tistih ki obsoja jo vso do-današnjo politiko teli velmož zelo korajžno, kadar so v zasebni družbi, ki pa so še pri volitvah dne I 1. decembra 1938 mogoče že kar dopoldne oddali svoje glasove za kandidate dr. Stojadino-vica. Prispevali so na ta način zoper svoje prepričanje k sestavi parlamenta, ki je bil sedaj z zasilno uredbo razglašen .s senatom vred za državi nevarno ustanovo, kajti po členu I 16. ustave se odstranjujejo samo take ustanove, ki so nevarne za obstanek države.
Zakaj so to napravili? Iz poguma gotovo ne. Med njimi pa so bili ljudje, ki zavzemajo odTTč-nu mesta v slovenskem javnem in kulturnem življenju. Kako visoko nad njimi je tisti stari notranjski kmet, ki je glasoval tudi za kandidate dr. Stojadinoičva:, ki pa je imel vendarle pogum, povedati predi volilno komisijo': »Še enkrat glasujem za. njega, ali — zadnjič!« Možak se je podvrgel stari disciplini, sram ga pa ni bilo povedati, kaj mislil.
Ko so se začele debeliti vesti O' bližanju sporazuma, so ti, zares tavajoči Slovenci občutili potrebo, da poudarijo svojo skepso glede pomena sporazuma za Slovenijo. Po njih merilu in na njih merilu Hrvati v resnici ne bi imeli prav nobenega razloga, ustvarjati pogoje, da se z njih delom še Slovenci take vrste okoristijo. Prva napoved o še ne objavljenem sporazumu je bila. na tej strani ta, da je sklenil dr. Maček sporazum izključno ie za Hrvate, medtem, ko bo ostalo pri dosedanjem stanju na vsem področju Srbov in Slovencev z mohamedanci vred. Sporazum da bo poskrbel samo za nekakšno privilegiranost Hrvatov in n j ih nega ozemlja. In vseveden nasmešek jim je pripravaI na peroroško lice, če si ugovarjal, da pomembnost sporazuma, na katerega bi dr. Maček pristal, za Nehrvate ni odvisna od tistega, kar
bo sporazum Hrvatom in njihnemu ozemlju priboril, temveč da je odvisna od vprašanja, ali bo dr. Maček sklepal sporazum tudi za to, da se povrne demokracija, to je če bo ostal zvest svoji, od njega dosledno izpovedovani privrženosti k demokraciji ali ne.
Dr. Maček ne pravi Hrvatom: Hrvaška je moja. To mu jo ponujal že režiim dr. Stojadinoviča v Brežicah, ali brez uspeha. Hrvaško politično vodstvo pravi takole: Hrvaška je vaša, Hrvatje, vračamo vam in tudi vsem ostalim d e m o k r a c i j o. Česar še nismo dosegli, se bo dalo doseči, ker so zavarovani p o g o j i, da so hrvaški narod odslej sam napravi.
Obče črte sporazuma so jasne in zgovorne. Se-ttat in zbornica »poslancev« sta razgnana. Zakon 9 volitvah »poslancev« razveljavljen. Obnovljena je hrvaška, banovina dotlej, tla se z dokončnim
(Časopisni podatki iz bori) pred sporazumom)
Pod naslovom »Koledar dveletke« smo že priobčevali podobno zbirko izrezkov iz časopisja. Takratna zbirka se je končala z 31. junijem 1. l‘>>7. Pisec je napovedal, da jo bo še nadaljeval. Dodunašnji presledek nikakor ni 'bil prostovoljen. Pričujoča zbirka je zamišljena za ■čas od 22. junija 1937 do 26. avgusta 1939.
Ured.
Torek, 22. junija 1937. — »Jutro« objavlja užitne izvlečke iz uvodnika »Slovenca«, posvečenega dveletni bilanci dr. Stojadi novičevega režima. Zlasti omenja, kako ocenjuje »Slovenec« uspehe tega režima, in navaja: »Nihče ne more tajiti, da je vlada z dosedanjim delom dosegla že lepe uspehe.. Ustava, politični in upravni zakoni so sicer ostali nespremenjeni ,se pa, ker sedaj vlada popolnoma nov duh. drugače uporabijajo. Zakone, ki so jih naredili prejšnji režimi, izvajajo sedaj namreč Stojadi novice vi ljudje, za kterimi stoji stotisočglava množica. Vse se je oddahnilo. Svobodneje je zadihal: pripadnik, pod nekimi pogoji Pa tudi nasprotnik; tudi samouprave, občine in 'banovine dihajo zelo lahko. Od' kreditov za javna dela je dala vlada Slovencem kar 5.8 odstotkov milijarde, od pozneje dovoljenih 70 milijonov pa kar 10.7 odstotkov. Železnica Črnomelj—Vrbovško se že gradi. Konsolidacija države je nezaslišano "apredbvala, še nikdar ni bila. državna misel (misel narodnega in državnega edinstva) tako utrjeni kakor v tej dobi. Kadar bo ta, misel postala sPlošna, se bo »današnja vlada lahko poslovila in Napravila prostor sposobnejši«,«:.
Sreda, 23. junija 1937. — Sliiši se, rla je bil dir. Stojadi novi e dne 20. t. m. v Visokem v Bosni kuni prapora Sokolov, da jih je pozdravil z »Zdravo« in jim priporočili izvrševanje oporoke — »Jutro« posveča uvodnik državni zastavi in opisuje, kako je nastal ain postala obvezna ob sodelovanju dr. Korošca. — »Slovenski dom« se prepira s podružnico Privilegirane agrarne banke v Ljubljani, ki je izobesila napis v cirilici, »Jutro« ga pa opozarja, da je ta zavod državni in menil, da je ogor-
sporazumoin med zastopniki naroda, izvoljenimi v svobodnih in tajnih volitvah, doseže popolnejša ureditev države. Hrvaška banovina prevzame številno pristojnosti dosedanje države. Ureditev ostalih banovin po istem vidiku je omogočena; na rebivalcih teh banovin je, kedaj. Politični za-oni, so obglavljeni. Ministrski svet ima pooblastilo, da jih predrugači. Hrvaški ban je odgovoren sodišču, predvideno je novo ustavno sodišče.
Dr. Maček — to smemo pač reči — je držal besedo. Predvsem tisto, s katero se je vezal na demokracijo. Odprl je Slovencem, čeprav so še vedno d.ravobanci, vrata,, da si v kratkem pridobijo tiste svoboščine avtonomije, ki že veljajo za hrvaško banovino. Kajti po teh svoboščinah so zagotovljeni pgoji ne sam Hrvatom- ampak tudi nam in Srbom za narodno in državljansko enakopravnost. če si bomo znali in hoteli obe priboriti.
čenje »Slovenskega doma« nekoliko hinavsko.
Četrtek, 24. junija 1937. — »Slovenec« prinaša odločen protest zoper sestavo nove francoske vlade pod predsedništvom sobrata 52. stopnje Chau-tempsa in z notranjim ministrom sobratom 32. stopnje Sarra,utjem, posede v polemiko zaradi zatrjevane oskrumbe državn zastave in se veseli predstoječih prvih volitev v kmetijsko zbornico v katero postavljajo volilne može občine. — »Jutro« na drugi strani poroča o neumnih lažeh in o manifestacijah. Nekoliko se tudi prepira s »Slovencem« o tem. kakašna je prava Tyryševa ideologija. V tem smislu pravi: »Toda na sokolskem granitu se radi lomijo zobfje!« — »Samouprava« priobčuje obvezna navodila za praznovan je druge obletnice vlade dr. Stojadinoviča, v smislu katerih bo to praznovanje »praznik vseh pravih rodoljubov in borcev za narodno svobodo in široko demkraeijo«. Gvomiki se moraj i zgiba ti praznih fraz, in mrajo pripovedovati prostovoljnim zborovalcem samo dejstva. Voditelj dr. Štojadinovič želi, da pripadniki JRZ praznujejo ta jubilej kar najbolj resno, brez pojedin in popivanj. Organizacijo praznovan j v Sloveniji je prevzel Tomazin, vodstvo mladinskih prireditev pa je zaupano Že-botu. Logarju, Janešu in Gajšku.
»Slovenec« objavlja, pod naslovom »Mrtva točka premagana,« uvodnik, ki razmišlja med drugim: Nobena vlada ne more svetu pokazati tako rodovitne dobe kakor vlada dr. Stojadinoviča, ki se kar vidno razlikuje od dosedanjih 34 vlad. Nepristranski opazovalec se ne more u,braniti vtisku, da je Jugoslavija, že dobila tisto končno obliko, v kateri stopa v družbo drugih držav... Po sedemnajstletnem kolebanju med demokracijo in diktaturo so prevjeli vodstvo države dr. Stojadic novič, dr. Korošec, dr. Spaho, vsak zase državnik in vsak zase ljudski zastopnik velikih pokrajin v državi. Vsepovsod je napredek nadvse razveseljiv. Zopet se dela, zaposlenost narašča. Svojih nasprotnikov pa se vlada otresa z dostojanstvom.
»bo pa de celo ne! Telesno sem sicer malo oslabel, toda duhovno sem mnogo pridobil.« Zadovoljno se je smehljal in n* gledal z veselimi očmi. »laik ega mesta kakor je v asa Ljuibljama in še bolj, takega ljudstva, kakor je vaše1 slovensko, še nisem videl.« »Kako to mislite?« »Tako, veličastna manifestacija! In denar za vse to je zbralo vaše ljudstvo samo. Temu se čudim.« Lepo priznanje. Zares. Kongres ^Kristusa Kralja je našel svojega pokrovitelja večidel le v nesebičnem in požrtvovalnem slovenskem človeku. In ta, kongres je bil mednarodnega pomena, pa brez običajnega pokroviteljstva.
Še en tehten ozir bi utegnil poklicati pokrovitelja: k nekateri prireditvi. V kakšnem kraju namreč ima dobra stvair skoraj več nasprotnikov kakor podpornikov. Toda koliko dobrih ustanov si je moralo priboriti veljavo šele po mnogih naporih. Prof' torej z malodušnostjo! V njej tiči večja nevarnost kakor v naj večjih vnanjih težavah. J redrzni sicer v svojih namerah in načrtih ne smemo biti, vendar pozabiti ne smerno preškošenega nasveta: I omagaj si sam in Bog ti pomore! Zaupanje v lastno moč in božjo pomoč je vsekakor najboljše pokroviteljstvo.
Iemu podobno bi bilo dobro zapisati še drugo misel —- o večnih vdanostnih izjavah in pozdravih tudi z manjših zborovanj, in še tretjo, misel
o življenjskih jubilejih oseb, ki niso za skupnost ni kakega posebnega pomena.
L. T.
Mistifikatorji na delu
(Dopis z dežele)
Komaj je bil objavljen sporazum med dr. Mačkom in Cvetkovičem, 2e so se pokazala; tudi različna znamenja, da so na, delu tisti, ki ne želijo, da bi široke množice spoznale celotno in pravo resnico. Od takega dela morejo imeti korist pač samo hegemoni,sti in njih prirepniki. Bilo bi sicer naivno pričakovati, da bo z zmago Hrvatov takoj tudi prenehal vsakteri pritisk s strani stebrov dosedanjega stanja, vendar je prav zaradi tega primerno, da se javnost utrdi že v prvem trenutku zoper mistifikacije prizadetih.
Znamenja, na katera mislimo,, so različna. Namen teli poskusov je, v tolči v preproste, glave tako razlago pomena sporazuma, ki koristi mistifi-katorju, in jih odvaditi,, da bi si ljudje pomen sporazuma tolmačili z lastno glavo in po tem, kakor si ga tolmačijo zlasti Hrvati kot spočet ni ki.
Zgled za tako mistifikacijo je vesi belgrajske »Pravde« (Pravice!), da se vršijo volitve v .senat dne 24. septembra. Če bi bila ta vest osnovana, potem bi se moral v mislečih glavah pojaviti takoj dvom o vrednosti sporazuma. Kajti volitve v senat, ki bi se vršile že 24. septembra, bi bilo mogoče izvesti samo z imenovanimi banskimi svetovalci in z župani, izvoljenimi v razmerah, zoper katere so se Hrvati tako vztrajno borili. Poslancev, ki so tretja kategorija volilnih mož, namreč sploh ni več. V duhu sporazuma se smejo izvršiti volitve v senat pač šele potem, ko bodo že izvedene nove volitve v občinah, nove volitve' v banovinske zbore in nove volitve v zbornico poslancev po — novih predpisih.
Tisti, ki razširja jo zgornjo vest, izrabljajo pač okolnost. da je bil prav ukaz o razpustu senata posnet po časopisju z različno vsebino. »Hrvatski dnevnik« omenja samo besedilo o prenehanju mandatov vseh senatorjev, »Slovenec« omenja tudi določbo, da bodo prihodnje volitve izvršene po zakonu o volitvah senatorjev, pri čemer misli očitno na sedanji zakon, »Jutro« pa vnaša v to določbo še napoved, da se bodo vršile na eno izmed nedelj v letu 1939. Kaj je prav, bomo videli iz uradnega razglasa.
Drug podoben poskus si dovoljujejo tisti, ki v ljudskih, kmečkim bralcem namejenih (na primer nedeljskih) izda j« h niso priobčili besedila uredbe o banovini Hrvaški, uredbo o razširitvi te uredile na ostale banovine pa so prinesli pod naslovom: »Uredba o ustanovitve hrvatske banovine«. na.no je, da večina podeželskih ljudi, od vseh vesti prebere samo napis. Na ta način preprosto ljudstvo sploh ne dobi pravilnega vtiska o novem stanju, list, ki si tako šalo dovoljuje, si pa umiva roke nad nevednostjo svojih bralcev, kajti njih vednost bi te bralce pat morala poučiti, kakšno vlogo je igral tisti list v preteklosti.
S takimi triki je seveda mogoče doseči, da popolnoma otrpne slovenska povprečna javnost, ki je sprejela vesti o sklepu sporazuma prej z žalostno in nevoščljivo pasivnostjo v vednost, namesto da bi bila vsa slovenska javnost v nedeljo 27. avgusta 1939 veselo čestitala Hrvatom in se javno zaklela, da mora biti. uredba o banovini llrvški nemudoma in brez vsakršne t varne spremembe razširjena na Slovenijo kot minimum tega. kar slovenskemu narodu gre.
Zaradi takih trikov je seveda tudi mogoče, da se najdejo omledneži, ki pridigujejo ljudem, da morajo oni — ti omledneži — najprej še premišljevati o tem, katere izmed svoboščin, ki so jih Hrvati dosegli, so Slovencem sploh spodobijo. Ni jim torej še dovolj, če se niso od Hrvatov pridobljene svoboščine sočasno uveljavljene v Sloveniji.
Opazovalec
Misel o pokroviteljstvu
Zadnji čas se je v naših organizacijah, žal le v premnogih, sicer prav delavnih, razvila splošna slabost — imenoval bi jo malodušnost, da si ne upajo več začeti in končati nobene ali skorajda nobene prireditve brez pokroviteljstva. Tam praznuje kakšno društvo 30letno svoje ustanovitve, pa se to že ne more izvršiti brez pokroviteljstva gospoda ministra N. N.; tu se pripravlja blagoslovitev novega prapora, seveda tudi pod pokroviteljstvom gospoda ministra I. 1. Redke so še med nami prireditve in le malo je še med nami podjetnih rok. ki bi se ne opirale na pokroviteljstvo.
Stvar bi sama ob sebi ne bila napačna, ko se ne bi v takem ravnanju le prevečkrat ne pokazalo nezaupanje v lastno moč in še kaj drugega, kar je prav tako graje vredno. Prav je namreč, če se visoki in vplivni možje prikažejo tu in tam na ljudskih taborih in drugih shodih; prav je, da ob takih prilikah dvignejo svojo prepričevalno besedo: ni pa prav, da bi se moralo to, goditi vedno v znamenju pokroviteljstva. Pokroviteljstvo je tako imenitno poslanstvo, da ga morejo zahtevati in v vsem spoštovanju ohraniti le velike, važne skupne narodne ali državne, kajpada tudi cerkvene pomembne ustanove in zadeve. Če pa si svoja pokroviteljstva iz vrst ministrov in drugih uglednih javnih činiteljev jemljejo že kar posamezne krajevne organizacije, se nam vidi to, v podobi rečeno, tako, kakor bi se postavljal krov nad mizo, ki je Že tako pod hišno streho. Vsako ime in dejanje naj ima svoj tehten namen in po-men, tako tudi: pokrovitelj in pokroviteljstvo-.
1 ri reditev, ki je dobro j) remi Sl jena in ipriu pravi jena,, bo lepo in častno uspela tudi brez vsakterega pokroviteljstva, še bolj Čudno se nam vidi tako pokroviteljstvo pri organizacijah, ki imajo na svojih praporih in geslih že tako s svoje
nebeške zaščitnike, pa se jih ne spomnijo, čeprav jim v podobi plapolajo pred, očmi ... Kje je torej zaupanje v višjo pomoč, Bolj ko preobičajnega pokroviteljstva potrebujejo posamezne prireditve modrega posvetovanja v večjem ali manjšem krogu, kakor že je zadeva večega ali manjšega pomena.
aZkaj se mnoge prireditve ne posrečijo? Ne morebiti zato, ker niso iskale pokrovitelja in torej niso našle pokroviteljstva; marveč zato, ker so bile navdih skrite častiželjnosti in lastne samovoljnosti združene morda tudi z osebnim dobičkom. Le ponižni, potrpežljivi in nesebični ljudje so pravo poroštvo za srečen uspeh slehernega podjetja. Kdo je bil pokrovitelj Slovencem v borbi proti Turkom? Kdo je bil pokrovitelj Slomšku pri prenosu sedeža lavantinske škofije v Maribor? Kdo je bil pokrovitelj dr. Kreku pri delu za pravice slovenskega ljudstva? Nihče drugi kakor le nesebični in požrtvovalni duh. In od zmag tega duha živimo Slovenci še danes. Le toliko bomo napredovali v naši slovenski borbi in zmagi, kolikor več nesebičnih in požrtvovalnih mož bo med nami.
Toda visoko pokroviteljstvo, pravite, prinese vendar tudi potrebno denarno pomoč, ki naj kri je stroške prireditve. Ne rečemo, da ni v tem pogledu dobrodošel vsakokratni pokrovitelj, mislimo pa, da bo prireditev oziroma organizacija, ki se ljudem izkaže koristna, vsak čas našla potrebna prireditvena oziroma vzdrževalna sredstva. In ponižanje pokroviteljstva je: želeti si ga samo iz gmotnih ozirov. Za splošni blagor koristno delo se še nikoli ni ustvarilo zaradi pomanjkanja denarja.
Ob kongresnih dneh v Ljubljani sem se seznanil z madžarskim duhovnikom Antonom Fe-vesom, ki je župnik v Puspoknadasdu na Madžarskem .»Hotel sem videti Ljubljano in Slovence,« mi je pripovedoval, »zato se nisem strašil dolge poti, čeprav sem rahlega zdravja,.« Pogrkovajc mi je pravil. »In sedaj vam ni žal?« sem ga vprašal.
Izidor Koštrun:
Pred novim koledarjem
Nova velika opera v Belgradu in slovenska opera
V	Belgradu je sestavljeno že razsodišče za načrte za novo veliko operno gledališko stavbo. Narejen je že tudi preračun zanjo in sicer za 80 milijonov dinarjev. 1 o veliko opero i>o zidala država s svojim denarjem. Ker bodo Hrvatje imeli po sporazumu z 26. avgusta t. 1. v prosvetnih in torej tudi gledaliških zadevali odločati sami in bodo samo za skupne državne zadeve plačevali tangento s svojim davčnim denarjem pa bodo sicer razpolagali sami, je torej gotovo, da nova velika belgrajska opera ne bo sezidana tudi s hrvaškim denarjem. Ker pa za Slovenijo sporazum z 26. avgusta še ne velja, bodo tekli, vsi davki iz Slovenije še v centralo in ker je doslej prispevala Slovenija k vsem dosedanjim državnim dajatvam kakšnih 16%, sedaj pa ko je odpadla Hrvaška, pa bo prispevala vsaj s kakšnimi 25%, če ne več, je gotovo, da bo nova belgrajska velika opera sezidana tudi s slovenskim denarjem v razmerju z davčno močjo Slovenije. Zato je potrebno, da sprožimo tudi vprašanje novega opernega gledališča v Ljubljani in to v tistem smislu kot smo ga že leta 1937, ko smo priobčili v »Sloveniji« vrsto sestavkov pod naslovom »O slovenskem narodnem gledališču«. Če bo država dala za novo veliko opero v Belgradu 80 milijonov dinarjev, bi šlo nam za novo operno poslopje v Ljubljani kakšnih 20 milijonov dinarjev iz državne blagajne, če pa računamo še tisto kar bodo stala še druga gledališka poslopja, ki jili zida iin vzdržuje država zunaj Hrvaške iin Slovenije oz. ona, ki jih je že sezidala v zadnjih letih, bi nam šlo po pravičnem razmerju tudi 30 milijonov iz državne blagajne za novo operno poslopje v Ljubljani. S tem zneskom bi se pa dala postaviti nova opera v Ljubljani za kakšnih 1600 do 1800 gledalcev, če bi banovina ali pa l jubljanska občina preskrbeli stavbišče. Pri nas pa nihče ne misli na to še v sanjah ne, namreč nihče izmed tistih, ki si svoje oblast in moč. Tudi pri sestavljanju novega ljubljanskega regulacijskega načrta ni nihče mislil na to, kje naj bi stala prihodnja nova slovenska opera, ne Slovenska akademija za znanost in umetnost itd. lles odločujejo pri nas ljudje, od katerih ne bomo imeli nobenega dobička.
Državni prispevki za gledališč j
»llrvatski dnevnik« je pred kratkim priobčil dva sestavka o tem, kako bi se »llrvatsko narodno kazalište« v Zagrebu spravilo iz stiske, v kateri se nahaja že celili zadnjih 20 let. ko je padalo iz ene težave v drugo zaradi pritiska centralizma in njegovih zoperhrvaških prizadev. Pri ti priložnosti je »llrvartski dnevnik navedel tudi vsote, ki jih je dobivalo iz državne blagajne bel-grajsko »Narodno pozorište« in pa »Hrvatsko narodno kazalište«. Iz državnega proračuna za leto 1938/39 je prejelo zagrebško gledališče 4.384.161 dinarjev, belgrajsko pa 6,361.691 dinarjev, zraven tega pa še 1 milijon posebej meseca: septembra leta 1938, tako da je prejelo belgrajsko gledališče iz državne blagajne v proračunskem letu 1938/39 skupaj 7,261.691 dinarjev. Povrh je pa prejemalo belgrajsko gledališče še IV2 milijona dinarjev od kinematografskega dinarja, med tem ko se je z dohodki kinematografskega dinarja v Zagrebu plačeval dolg za postavitev dramskega: gledališča v Frankoapnski ulici in za prenaredbe stavbe »llrvatskega narodnega kazališta«. V Belgradu pa je država, ki je preuredila oziroma sezidala nova gledališča tudi v Skoplju, v Nišu, v Novem Sadu, v Sarajevu, v Banjaluki in na Cetinju, sama trpela vse stroške za gledališko poslopje. Bcl-
Janez Kocmur:
Brez naslova
(Nadaljevanje.)
Zadnjič se še ni dobro posušilo črnilo nad tistim, kar sem bil napisal, ko se je zgodilo. Mrliči hitro jezdijo. Toda ne mislim na že stokrat mrtvega Stalina. Ne; v mislih imam že zares pokopanega Radiča in njegovega naslednika, ki smo
o	njem slišali še nedavno iz tedaj najbolj poklicanih vrst, da je že popoln političen mrtvec.
Po ljudski veri pa tisti, ki ga za živl jenja razglašajo za mrtvega, dolgo živi. Dr. Henrik Tuma. leta 1921. oglasen za mrtvega, je prej pokopal skoraj vse svoje grobarje, preden je legel. Pa še potem je kdo udaril po njem, če je zares mrtev.
Če bi bilo res, s čemer nam strežejo, je Voro-šilov že davno pokopal Stalina, Stojadinovip pa zavalil skalo na grob dr. Mačka. Dana nam je bila celo milost, slišati pogrebni govor za poslednjim in gledati ihto prvih naših mož za njim. Koga izmed svojih pogrebcev bo neki pokopal dr. Maček?
V	teku enega leta troje velikih dogodkov, je za povprečnega Slovenca vsekakor preveč. In povprečnikov je med nami mnogo, po volilni statistik i veli kanska večina, če so tiste številke, resnične. Tudi tu ne mislim na kake dogodke zuna j naših meja, temveč na tiste, ki uravnavajo našo usodo, da se spoznavamo že na zunaj liki ptiči po perju.
(Dalje prihodnjič.)
grajskemu gledališču pa daje belgrajska občina velike podpore. Po državnem preračunu za leto 1939/40 dobiva belgrajsko gledališče 7,637.220 dinarjev, zagrebško pa 5,085.394 dinarjev, tako da bo imelo belgrajsko gledališče letos z kinematografskim .dinarjem veliko nad 9 milijonov dinarjev podpore bre zizrednih državnih prispevkov in podpore belgrajske občine in vse vse podpore bodo znašale mogoče kakšnih II milijonov dinarjev.
Slovensko narodno gledališče v Ljubljani pa dobiva po državnem preračunu za leto 1939/40. od države 3,953.646 dinarjev, od banovine le 50.000 dinarjev, od ljubljanske mestne občine pa1 350.000 dinarjev, medtem ko daje zagrebškemu gledali-iiču banovina 1 milijon, zagrebška občina pa tudi
I	milijon dinarjev na leto. Državni prispevek je bil belgrajskemu gledališču letno povišan za en milijon 275.529 dinarjev, zagrebškemu za 701.233 dinarjev. »Slovenskemu narodnemu gledališču pa za nekaj manj kot za 400.000 dinarjev. Slovensko narodno gledališče ima torej, čeprav ima dve gledališči (operno in dramsko) le nekako eno tretjino tega iz javnih sredstev kakor belgrajska in se nekako šest desetin tistega1 kot zagrebško.
1.600 milijonov zahteva vardarska banovina
Pod tem naslovom beremo v »Trgovskem listu«: »Južna zvezda« objavlja članek, ki pravi, da je vzbudil v ,užni Srbiji veliko zanimanje predlog, ki ga je poslal predsedniku vlade Cvetkoviču ban Vladimir 11 a jdu.k-V el j kov K’. V tem predlogu se za var-darsko banovino najprej zahteva 14 milijonov din za seizidavo petih novih strokovnih šol, 9 miilijonov za zidanje kmetijskih in ovčjerejsikih šol, nadalje se zahteva 290 milijonov za .regulacijo rek, 140 milijonov za meloracijc 24 polij, za zgradbo drugih šol razen •prej 0111011 jen ili se z a 111 e v a1 se 110 milijonov dinarjev. Napraviti bi bilo treba 500 km novih cest. kar bi veljalo novih 250 milijonov d iin. Da se zboljša zdravstveno stanje, se zahteva zgradnja 9 novih bolnišnic in 110 zdravstvenih domov, za kar bi bilo potrebno 45 milijonov dinarjev. Za »gradnjo vodovodov in higieničnih vodnjakov naj bi se izdalo 20 milijonov dinarjev in s tem bi se stanje v Južni Srbiji korenito popravilo. Za ta načrt se je že energično zavzel poštni minister Al tipa r makov ič, ki predlaga, da bi se najprej najelo posojilo 100 milijonov dinarjev pri SU-ZOR-11 v Zagrebu. Članek v »Južni zvezdi« se zaključuje z zagotovilom, da je upanje, da se bo vsaj del teh načrtov im zahtev uresničil, 'ker 'kaze za ^a dela veliko zanimanje predsednik vlade Dragiča C vetkovič. Načrt sam se utemeljuje tudi s teni, da je drin-ska banovina že prejela za svoje potrebe večje posojilo in naj bi dobila sedaj podobno posojilo še vardar-darsika banovina. Mi ipa dostavljamo, da bi morala enako posojilo dobiti tudi dravska banovina.
Znano je, da je ravno v .užito Srbijo šlo v teli dvajsetih letih narodnega »edinstva« največ denarja. seveda skoraj samo slovenskega in hrvaškega. Zato so se tam doli že kar navadili na to. d zahtevajo velikanske zneske odi države, in znesek nič od poldruge milijarde, ki naj bi ga jim odštela država, in na kakršnega si S.ovenija se pomisliti ne bi upala, je zanje kar nekako samo-obsebna zahteva.	,
Nam se pa zdi, da naj bi bil sedaj po sklenjenem sporazumu, takih stvari konec. Do kakih večjih državnih dajatev bi imela poslej kvečjemu pravico Slovenija in Hrvaška, pri čemer pa^ radi izjavljamo, da ne borno zahtevali nikoli več kakor smo doslej zaradi centralizma morali dati.. Južna Srbija pa naj zasiduje magari še večje zneske denarja — toda svojega!
O zmagi in zmagah
»Slovenski delavec« ,glasilo jugoslovanske unitaristične Zveze slovenskih delavcev, prinaša pod naslovom »V volilnem boju smo zmagali mi« tele volilne izide ob volitvah obratnih zaupnikov: Organizacije Zveze združ. delavcev (Jugoras) 665 Organizacije Strokovne komisije URSSJ . . 461 Organizacije Jugoslovanske strokovne zveze .	243
Organizacije Narodne strokovne .zveze .	.	.	366
Organizacije Zveze društev priv. nam. ... K
Organizacije Botič .	•......................... ^
Organizacije .Neopredeljeni.................... 12
Neorganizirani	 30
Skupaj . . • 1804
Po lastnih navedbah je torej dobil Jugoras ko-Hiaj dobro tretjino zaupnikov. Ker pa manjšina še ni večina in ker »Slovenski delavec« tudi nične omenja, v čem je prav za prav ta zmaga, smo najprej mislili, da je ta. tretjina le uspeli nekega posebnega volilnega sestava. Saj vsi vemo, kako je s takimi volilnimi sestavi, v katerih so bili zlasti jugoslovenski unitaristi posebni mojstri. Saj je bilo z njim na primer mogoče, da je dobil na primer pri lanskih volitvah dr. Stojadi.novic večino hrvaških poslancev in_ da bi moral biti prav za prav namesto dr. Iva šubašiča postavljen za hrvaškega bana. kk dr. Milorad Nedeljkovic. I11 ker nam je to	smo se zanimali še za
številke dejansko odadnih glasov. Te pa pravijo, da je dobil Jugoras vsega 7,999 glasov, druge skupine pa 39.817.
Razloček je torej pri številu glasov se večji.
Očitno torej ne more biti govorjenja o zmagi, če gremo s stališča, da je vsak glas enako vreden, torej mislimo demokratično. Zato bi pa bilo dobro, če bi nam »Slovenski delavec« povedal, po kakih vidikih je za svojo organizacijo razglasil zmago.
Mali zapiski
Gimnazije v Sloveniji
V	Jugoslaviji je 170 državnih gimnazij. Od teli jih je v Sloveniji samo 14, torej ti.2%, ali z drugimi besedami ravno polovico man j, kakor bi nam jih šlo glede na plačevanje davkov. To je dobro ugotoviti zlasti zaradi tega, ker nam razlagajo unitaristi vsak hip, kako se je v njihnem znamenju razvilo šolstvo pri nas in ker so vsako redukcijo gimnazij v Sloveniji zmeraj opravičevali s tem, češ da jih je pri nas preveč.
Hrvaški poslanci so se zbrali
Včeraj so se sešli v Zagrebu v »Sabornjci« hrvaški narodni zastopniki. Vsi listi poročajo 0 tem. Toda le redkokje in bolj med vrstami beremo. da so se zbrali vsi tisti zastopniki, ki so dobili v svojem okraju večino, četudi v smislu Živkov ič -Vl| e vtiči- Sto jadinovieevega volilnega reda prav za prav niso poslanci. Hrvaški listi ne poročajo, ker je to od prvega dne za Hrvate samo-obsebno. Drugače je pa stvar pač precej nerodna.
Pomen sporazuma
oznamenjuje londonski dopisnik švicarskega dnevnika »Natk»nail-Zoitung» s temile besedami:
Tretja dobra novica prihaja iz Belgrada. Vstop dr. Mačka v vlado pravi, da je slednjič spet postala Jugoslavija država, katere vojska gre lahko na bojišče. Maček ni bil nikoli germanofil, 011 je prepričan demokrat in njegova grožnja, da se bo v stiski zvezal z zamejstvom, jo imela že namen, da omehča Srlbe. Združitev obeh narodov je velik dogodek in ne na-zadnje zmaga britanskih nasvetov. Notranja utrdite' Jugoslavije daje od Turčije vodeni balkanski zvezi novo moč, i.n to je dejstvo, ki ga mora nemški generalni stažer skrbno upoštevati.
Slovenski bojevniki bodo zborovali
Prejeli smo:
Velik tabor prirode 5. septembra tega leta na Brez-jili bojevniki in vabijo nanj slehernega rodoljuba. Pridite, da skupno počastimo spomin na padle slovenske vojake. Ob 10. uri bo sveta maša, nato molitve za padle, potem ipa tabor na prostem. Godba in petje bosta napravila prijetno družbo. Posebej pa lio preskrbljeno za obilno pijačo in jedačo. Pridite torej vsi! Polovična voznina dovoljena!
Na tem taboru borno vsemu svetu ovedali, da smo tudi Slovenci, čeprav maloštevilni, vendar odločno iproti vojini. Toda priti morate vsi rodoljubi na ta-ibor, da bo glas čim mogočnejši.
»Ljubljana v jeseni«
Ob poletni vročini, ko je vladalo sp'o.šno mrtvilo, je na našem velesejmu delalo in* ustvarjalo mnogo pridnih rok ter pripravljalo jesenski velesejem, ki bo otvorjen J. septembra. Znan je izrek »Kmet bogat — vsak bogat«. Po stanju kmetijstva sc ravna v pretežni meri tudi stauje tl-govine, ob rta in industrije. Kno izpopolnjuje drugo. Velika kmetijska razstava bo razdeljena v vec oddelkov. Ne-nienogojski oddelek bo pokazal, kateia semena m poljedelske 'rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati To je za našega kmeta zelo važno, ec hočemo imeti v bodoče boljši pridelek. Zelenjadni oddelek bo navajal, Itako vzgajati jzelenjadrni setnena, kuko je treba zelenjad ■pravilno' gojiti, pokazal bo vrste zelenjadi in zelenja dno brano, modele 'šolskih vrtov, kakšni naj bodo zelenjadni vrtovi v delavskih kolonijah, pomen zelenjadi v tujskem prometu. V sadjarskem odelku bodo na ogled vsa sadna plemena in vrste, ki pridejo za nas v poštev, dalje vse priprave za domova uporabo sadja in podčrtana bo važnost sodobne kmečke uporabe sadja, zlasti susenja, Vrt je zdravje družine, gojitev cvetja plemeniti značaj — to bo vodilna misel vrtnarske oziroma razstave cvetja. Čebelarstvo kot »poezi ja kmetijstva« je pri nas izredno razširjeno in staroslavno. Pa tudi tu je treba napredovati, zastoj
pomenilnazadovanje, čebelarski oddeV.k bo posvečen mirdkii našega čebelarstva. Mlekarski oddelek bo med nai večjimi in bo podal mnogo pobud za napredek v kakovosti naših mlečnih izdelkov. Vinarske razstave se bo udeležilo mnogo vinogradnikov iz vseh krajev Slovenije. Razstaveljena bodo smo pristna, nerezana 111 tipična vina ki bodo obiskovalce®® na razpolago za pokušnjo in v nakup. Razstava malih živali bo prirejena v doslej se nedoseženem oibsegu in bo prva banovinska. N men ji je. ko bolj povzdigniti rejo malih domačiih živali, pmlvsem ovac, ko/, perutnine, golobov in kuncev. R,barski oddelek bo prikazal gospodarsko važnost in stanje našega ribarstva ter navajal na smotrno izkoriščanje vode m	’
velikih kasonil. in akvarijih bodo na ogled vse glavne vi-ste naših rib Prvič v Jugoslaviji bo prirejena lazstava gob. Napoti naj naše ljudstvo k še pridnejsemu nabiranju gob ter ..... tako poveča vir dohodkov. Ko ., 0-baisho zelo važna panoga našega gospodarstva, bo	^
11 lrncrn nmnona S oveni j je na samorodnih /divanih zen S "zelo .bogln. žal. da nabiranje teh zelišč pri nas še n, organizirano Razstava bo podala smernice m prak lična navodila. Na veliki razstavi kmetijskih strojev 111 o rod in bo našel kmetovalec vse, kar mu more pn delu koristiti Razstava cvetja no izpolnjena z mična razstavo
" v in eksotičnih ribic. Gospodinjska raMtava. D ug. M se miš a pa bo zavjela razstava industrijskih m obrt-
£ šfe So«, “n!«
•/nbaviSču bo prirejen tud. vnnele	da-
Obiskoval-
ci majo na železnici brezplačen povratek.
Urednik in
izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana,