10 Didakta | december – januar 2012/13 Fokus: Računalništvo in računalnik Kako se informatiziramo Tomi Dolenc Arnes – Akademska in raziskovalna mreža Slovenije Arnes, ki letos praznuje 20-letnico ustanovi- tve, je sicer infrastrukturni zavod, a je nje- gova vloga pri informatizaciji večplastna. V 20 letih se je skozi tesna sodelovanja v tem procesu nabralo precej izkušenj s sistemskimi izzivi uvajanja IKT. Želja prispevka je po- kazati na soodvisnost različnih komponent tega procesa in na opaženih primerih dobre prakse spodbuditi nadaljnji razvoj. Uvod Pred petnajstimi, dvajsetimi leti je bilo vse videti preprosto. Prihaja nova tehnologija, ki bo spremenila svet na bolje. Dostop do svetovne mreže informacij, neskončne možnosti komunikacije in medsebojnega sodelovanja prinašajo revolucijo v izobra- ževanju, znanosti, kulturi, demokraciji. Mimogrede nas bodo računalniki rešili še kupov papirja (in knjig). Vse, kar smo potrebovali, da bi z veliko žlico začeli zaje- mati ta čudež, je bil dostop do svetovnega omrežja. Razvoj raziskovalnih (in izobraževalnih) omrežij Raziskovalci in računalniški zanesenjaki so priložnosti globalnih računalniških omrežij pograbili že v 80-tih. Nova mo- žnost komunikacije, izmenjave podatkov in dostopa do oddaljenih virov je bila do- volj privlačna, da je upravičila na pogled nerodno tipkanje zapletenih računalni- ških ukazov. V Evropi je rasla skupnost nacionalnih omrežij, ki so se imenovala »akademska« in »raziskovalna«, saj so sprva povezovala predvsem univerze in razisko- valne inštitute. Hkrati pa so, še posebej v manjših državah, delovala kot pomembna infrastrukturna jedra in centri znanja v procesu informatizacije celotne družbe. V novo formirani državi Sloveniji je bil v ta namen leta 1992 ustanovljen Arnes, ki je nastal na dobrih temeljih takrat že precej razvite omrežne skupnosti. Čeprav se njegovo izvorno ime glasi »Akadem- ska in raziskovalna mreža Slovenije«, pa že ustanovitveni akt govori o »razvoju, organizaciji in vodenju enotnega izobra- ževalnega in raziskovalnega omrežja«, ki je od samega začetka vključevalo šole in knjižnice, pa tudi druge institucije. Na- men Arnesa, kot tudi ostalih nacionalnih raziskovalnih in izobraževalnih omrežij (NREN), je bil zgraditi infrastrukturo, ki bo omogočila povezovanje v svetovno omrežje in ob tem ponuditi storitve, ki »sodijo zraven« (elektronska pošta, pre- nos datotek, oddaljeni dostop, iskanje informacij, uporaba spleta). Dodana vre- dnost, ki je bila pravzaprav motivacija za ta poudarjeno evropski projekt, pa je bila graditev skupnosti in zagotavljanja enotnih tehnoloških možnosti na medna- rodnem nivoju. Marsikoga seveda ni bilo treba prav nič priganjati – navdušenci nad tehnologijo ali pa preprosto tisti, ki so v njej zaslutili priložnost obogatiti svoje delo, so komaj čakali, da jim je bila ponujena možnost. Morda nas je to zavedlo. Petnajst let ka- sneje je postavitev lastne spletne strani institucije še vedno obravnavana kot dobra praksa – in ne kot nujnost! Proces popolne 11 Didakta | december – januar 2012/13 Fokus: Računalništvo in računalnik integracije nove tehnologije je torej po- stopen in kompleksen. Zato si ga velja v retrospektivi ogledati in si zapomniti nekatere dobre prakse. Sodelovanje institucij in povezanost sektorjev Sodelovanje različnih akterjev in institucij je bilo zlasti v prvih letih uvajanja interneta dobro. Družil nas je zagon pri uvajanju privlačne in obetavne novosti. Država je pametno predvidela nacionalno »akadem- sko« omrežje kot tehnološko in ekspertno jedro uvajanja interneta v širši sektor, pove- zan z izobraževanjem. Ta infrastruktura z osnovnimi omrežnimi storitvami je bila na voljo tudi šolam, knjižnicam in muzejem. Na ta način je država spodbujala vključe- nost v nove komunikacijske tokove. Tako zastavljen koncept je bil glede na velikost in povezanost skupnosti pravzaprav logičen korak. Raziskovalne institucije (predvsem IJS in nekateri deli univerz), ki so računal- niška omrežja že uporabljali, so prispevali svoje znanje. IZUM je skrbel za informa- tizacijo knjižnic. Zavod za odprto družbo je pomagal zagnanim manjšim zavodom (šolam, knjižnicam) pri vzpostavitvi pove- zav. V letu 1994 smo začeli s programom Računalniško opismenjevanje (RO), ki se je pokazal kot pomemben dejavnik infor- matizacije šol. Arnes je gradil omrežje in posredoval znanje o tehnologijah na vse konce, računalniški strokovnjaki iz raznih institucij in podjetij so pomagali pri širjenju poznavanja interneta njegovih možnosti. Vzpostavljanje standardov Praktična posledica tega, da so bile šole in muzeji kot članice nacionalnega izobra- ževalnega omrežja obravnavane hkrati z inštituti in fakultetami, je bilo vzpostavlja- nje podobnih standardov pri zagotavlja- nju povezljivosti in načrtovanju izgradnje lokalnega omrežja. Prvič je bilo tako vsaj spočetka enostavneje, drugič pa ni bilo nobenega razloga za predpostavko, da šola s svojim eksperimentiranjem z učnimi metodami in privlačnostjo multimedije za učence ne bi bila enako zahtevna glede pasovne širine in razpoložljivosti stori- tev kot raziskovalni laboratorij. Resnič- nost tega razmisleka se skozi leta stalno potrjuje, saj se marsikatere zahtevnejše storitve (npr. videokonference) v šolah »prijemljejo« hitreje kot v kakih drugih, »odraslih« okoljih. Iz podobnega razloga so bile šole prve resnične uporabnice Ar- nesove storitve zagotavljanja kakovosti prenosa oz. prednosti določenega podat- kovnega prometa. Pri sistemskem uvaja- nju rešitev na množico zavodov je prav tako umestna določena standardizacija. Izvajalci programa RO so kmalu ugoto- vili, da je opremljanje šol z računalniki in programsko opremo nemogoče ločiti od »omreženja« in da ti postopki na šo- lah niso urejeni. Pod geslom celovitega pristopa in ob podpori ministrstva se je razvilo plodno sodelovanje z Arnesom pri standardizaciji izgradnje lokalnih omre- žij. S tem so se pri omreženju predvsem javnih zavodov dovolj zgodaj vzpostavili dolgoročni standardi načrtovanja lokalnih omrežij z vidika zanesljivosti in varnosti. V ta namen vzpostavljen sistem nadzora pa je pokazal potrebo po regionalni priso- tnosti in podpori, kar se je odražalo tudi v kasnejših načrtovanjih izobraževanja in podpore. Množičnost v šolah Kot zelo posrečena se je izkazala odločitev, da se dostop do interneta raziskovalcem ponudi neposredno. Enaka možnost za učitelje in tudi učence je bila samoumev- na razširitev tega koncepta, saj tudi oni delo nadaljujejo doma. Hkrati se je zde- lo pomembno spodbuditi uporabo inter- neta prav v šolah, saj se tam oblikujejo navade celotnih generacij. Učinek je bil skoraj takojšen in intenziven, čeprav se v analizi kaže kot povsem samoumeven: navdušenje mladih nad novo tehnologijo je potegnilo za seboj reakcijo učiteljev in staršev, ki so se morali soočiti z novimi izzivi, ki jih je v razred ali dom prinesel računalnik, povezan v internet. Z zadevo se je bilo treba vsaj seznaniti in uvajanje interneta v Sloveniji je dobilo pomem- ben pospešek. Zelo kmalu so tudi nekateri nadebudni učenci in učenke v osnovnih šolah pod vodstvom svojih mentoric ali mentorjev izvajali preproste sodelovalne projekte z vrstniki v drugih državah. Slo- venija je hitro lovila druge evropske dr- žave v uporabi interneta v izobraževanju, nemalokrat je obveljala tudi za zgled na tem področju. Sistemska spodbuda in skupnost V tempu vsakdanjega dela se izjemni po- samezniki sčasoma utrudijo, dobre prakse pa se začuda ne širijo same od sebe oz. se širijo prepočasi. Izkušnje vseh preteklih let kažejo, da so se ključni premiki dogajali ob izvajanju konkretnih programov in projektov (RO, SIO, E-šolstvo), ki so anga- žirali konkretna sredstva, ljudi in institu- cije. Skupnost se ob vseh zgoraj navedenih spodbudah deloma oblikuje spontano, njeno vzdrževanje in krepitev pa zahtevata več nege, kot bi morda pričakovali. Informatizacija Informatizacija je torej kompleksen pro- ces, eden od pogojev za njegov normalen potek pa je (e-)infrastruktura. Že s tem pojmom so težave, saj infrastrukturo po navadi povezujemo z zelo bazičnimi pred- stavami, kot so ceste, železnice. Seveda pa poleg avtocest potrebujemo tudi avtomo- bile, tehnične preglede, avtošole in izpite, vinjete, morda nekoč satelitsko cestninje- nje, pa avtokarte, AMZS, policijo – vse to pravzaprav zato, da bi cesta izpolnila svoje osnovno poslanstvo, namreč da se po njej lahko pripeljemo iz kraja A v kraj B. Na tem mestu lahko vprašanje, ali izobra- ževanje in podpora sodita v e-infrastruk- turo, pustimo ob strani in raje skušamo našteti, kaj je potrebno, da e-učitelj v e-šoli e-kompetentno izvaja e-pouk, kar naj bi bil končni rezultat informatizacije izobraževanja. Internet Lokalna omrežja so razmeroma dobro standardizirana, vendar pa marsikje ni zagotovljeno zanesljivo vzdrževanje. Brez- žična omrežja so zaradi razvoja mobilnih naprav v razmahu in nujno potrebujejo podobno enovit pristop kot nekoč žična omrežja. Strokovna priporočila in dobre prakse obstajajo, manjka pa sredstev in projektov za ureditev te infrastrukture. Omrežje ARNES je pomemben del na- cionalne e-infrastrukture in povezuje 12 Didakta | december – januar 2012/13 Fokus: Računalništvo in računalnik izobraževalne institucije v panevropsko omrežje GÉANT. Arnes upravlja večino priključkov izobraževalnih zavodov, nad- zira stabilnost povezav, varuje omrežje in po potrebah zavodov dinamično prilagaja nadzor dostopa do omrežja in prednost določenim podatkom/aplikacijam. Skozi sodelovanje v omrežju GÉANT Arnes zagotavlja tudi infrastrukturo in delovanje slovenskega dela omrežja Eduro- am, globalne sheme gostovanja v brezžič- nih izobraževalnih omrežjih, ki skokovito pridobiva na pomenu. Nepogrešljive, a za uporabnika skoraj nevidne, pa so še druge infrastrukturne dejavnosti, kot je upravljanje slovenskega stičišča omrežij SIX, nacionalnega domenskega registra in vrhnjega strežnika preslikav naslovov DNS, podpora IPv6 in še kaj. Evropski del federacije Eduroam – gosto- vanje v brezžičnih omrežjih Strežniki, storitve in podpora Strežniki so osnovni gradniki interneta, saj na njih tečejo storitve. Šole v resnici upravljajo lastne storitve – ne le spletnih strani, praviloma tudi vsaj spletne učilnice v Arnesovem infrastrukturnem oblaku Ob povečani uporabni spletnih učilnic, e-gradiv, urnikov in redovalnic ter drugih sestavin e-šole, se veča tudi nabor spre- mljajočih, posebnih ali namenskih storitev, ki se v šolah uporabljajo – storitve Arnesa, velikih globalnih ponudnikov (Google, Microsoft) in raznolikih odprtih rešitev do aplikacij, ki jih upravljajo sorodne izobra- ževalne institucije v Sloveniji ali po svetu. Za uporabo teh storitev je poleg podpore, ki jo zagotavlja ponudnik, potrebno po- skrbeti tudi za določen nivo podpore, ki je na voljo uporabnikom znotraj stroke. Projekti e-podpore oz. svetovanj po našem mnenju kažejo v pravo smer in jih je nujno potrebno razvijati naprej. . Avtentikacija in avtorizacija, osebni podatki Vsa pestrost zgoraj naštetih storitev je iz- postavila potrebo po poenotenju prijave v aplikacije in določanja pravic glede na status uporabnika. V ta namen se v celo- tnem evropskem izobraževalnem omrežju in tudi v Sloveniji vzpostavlja nova e-in- frastrukturna plast – vmesna programska infrastruktura za avtentikacijo in avtori- zacijo uporabnikov. V šoli uporabnik dobi za potrebe različnih e-storitev enotno e- identiteto (npr. uporabniško ime in geslo). S to e-identiteto se vedno pred uporabo storitve avtenticira le lastnemu (šolskemu) imeniku, ki mu zaupa; šola (strežnik) nato posreduje storitvi toliko podatkov, kolikor je potrebno. Posameznim aplikacijam ni več treba hraniti vseh možnih uporabnikov v bazi, osebni podatki se osvežujejo le v domačem imeniku, uporabniku pa ni več treba množice različnih gesel in uporabni- ških imen. Za izvedbo te ideje je potrebna precej kompleksna tehnična usklajenost e-infrastrukture in posameznih aplikacij/ storitev, zahteva pa tudi organizacijske in konceptualne spremembe v administraciji uporabnikov in zagotavljanju podpore. Pri uveljavljanju tega načina dostopa do storitev smo kljub obilici opravljenega dela in sodelovanju mnogih zagnanih posameznikov in projektov verjetno šele na polovici poti. Čaka nas še zahteven izziv prilagajanja postopkov. Obenem pa je šele tak sistematičen pristop k proble- matiki razkril, da slovenska zakonodaja na področju osebnih podatkov ne sledi dejanskemu stanju v šolah. E-vsebine in podpora Ni potrebno ponavljati, da vsa informa- cijska infrastruktura brez vsebin nima pomena – o tem smo se informatiki in iz- obraževalna stroka strinjali in tudi glasno poudarjali od samih začetkov. Že leta 1994 je bilo tudi v programu Računalniškega opismenjevanja zapisano, da mora infor- matizacija zajeti prenovo kurikulumov in s tem načinov in oblik vzgojno izobra- ževalnega dela. Še danes spoznavamo, da se prav ta prenova srečuje z največjo vztrajnostjo obstoječega in da izolirani napori ne zadoščajo. Zdi se skoraj odveč poudarjati, da brez razvejanega sistema izobraževanja ne more biti uspešnega uvajanja IKT oz. informatizacije. Arnes in druge specializirane institucije lahko zagotovijo prenos strokovnega znanja na področju omrežnih tehnologij in storitev, za širitev potrebnega znanja, predvsem pa za primerno uporabo v učnem procesu, pa je potrebno sistematično in usmerjeno izobraževanje ob celoviti podpori stroke. Osveščanje je kljub razvoju in popularizaci- ji IKT pomembno najprej v funkciji sezna- njanja z orodji in možnostmi uporabe pri konkretnem strokovnem delu. To lahko poteka hkrati z izobraževanjem po enakih kanalih, ali s posebnimi promocijskimi aktivnostmi v spletnih in drugih medijih ter ob vsakovrstnih dogodkih. Posebno pozornost pa je potrebno na- meniti drugi vrsti osveščanja. Nove oblike komuniciranja prinašajo tudi nove vzor- ce obnašanja, nove pasti ter priložnosti za nove oblike neželenih pojavov ali tudi zlonamernih aktivnosti, za katere se pravi načini reagiranja in obrambni mehanizmi vzpostavljajo sproti. Zato ni nenavadno, da v zadnjih letih poleg Arnesove tradicional- ne vloge v razvoju e-infrastrukture in uvaja- nju novih tehnologij stopa v ospredje tudi aktivnost osveščanja o varni rabi interneta. Nevarnosti interneta, ki so se nekoč meri- le predvsem v sposobnosti iskanja skritih vrat do tujih računalnikov, se danes merijo predvsem v sposobnosti manipulacije s človeškimi čustvi. Tako dandanes vrhunski strokovnjaki za omrežne tehnologije svoje izkušnje in znanje povezujejo s sociologi in psihologi, ter nas ob izvajanju svojih nalog pri varovanju omrežja opozarjajo, naj pazimo na svoje dragocenosti in ne nasedamo goljufijam. Zaključek Če se je pred 20 leti morda komu zdelo, da je za informatizacijo potreben le dostop do interneta (ki ga še ni bilo) in računalniki 13 Didakta | december – januar 2012/13 Fokus: Računalništvo in računalnik (ki so bili dragi), lahko danes pod črto naštejemo: več kot 18 let sodelovanja, usmerjenih programov, opremljanja šol, namenskih sredstev, močne angažiranosti Arnesa in drugih institucij, ki del svojih aktivnosti usmerjajo prav v informatizacijo izobraževanja, preko tisočglava množica aktivnih članov skupnosti, ki se vsako leto zbere v Kranjski gori – vse to in še več tvori proces informatizacije, ki se nikakor ne zgodi sam od sebe. Zgolj dobra volja in zagnanost posameznikov in institucij, ne zadoščata. Za konkreten preboj, zlasti pa za spreminjanje zakoreninjenih po- stopkov, procesov in navad, je potreben sistemski napor in spodbuda ter usklajeno sodelovanje vseh v tem prispevku obrav- navanih komponent oz. akterjev. Literatura Davies, Howard, Bressan Beatrice, editors: A Hi- story of International Research Networking, Wiley-Blackwell, Velika Britanija, 2010. Jauk, Avgust: Medmrežje v Sloveniji – od za- četkov do eksplozije interneta, Zbornik 14. mednarodne multikonference Informacij- ska družba – IS 2011, Ljubljana, Slovenija, 2011, Zvezek A, str. 462–467. http://www.arnes.si/zavod-arnes/predstavitev. html http://ro.zrsss.si/programro.html http://www.educa.fmf.uni-lj.si/ro/izomre/novi- ce/doc/vizija.htm Đ. Juričić: Izkušnje iz sodelovanja osnovne šole v mednarodnih projektih, Zbornik DOK SIS’96, str. 42-V - 44-V, Portorož, 1996 T. Dolenc: 20 let Arnesa – od e-infrastrukture do družbenega omrežja, Zbornik DSI 2012, Portorož, 2012 T. Dolenc: Z verodostojno e-identiteto do e- storitev, Zbornik SIRikt 2012, str. 78-84, Kranjska gora, 2012