sov vestnik Leto XXV Ljubljana, september 1983 štev. 304 Gradis — 226. na svetu Med največjimi izvajalci del v tujini ,Tu'° 20 in prišlo 7 novih delavce*-Fluktuacija je znašala 11,7 oa: stotka. Število delavcev v DSS» je še vedno pod planiranim za® odstotkov. Kljub takemu števila zmanjšanja zaposlenih pa je bjlj' opravljeno 49 odstotkov plah*' ranih efektivnih ur. ... da bomo v kratkem tudi * Gradisu — delovna skupn"*’ skupne službe dobili bone, saj J* z varčevalnim programom pred* videno, da se bodo za potrebe reprezentance direktorjev strokovnih služb vpeljali boni, ki 8* mi tirajo porabo. Število b<>u°v bo določeno glede na dosedaitj0 porabo in gospodarski načrt .. .da v Gradisu ne kažemo več takega interesa za sindikalne izlete, kot smo ga vrsto let pfe tem. Za večino sindikalnih izie' tov, ki jih organizirajo sindikalfl organizacije v tozdih, je le bore malo posluha, v časih, ko pa se J hodilo na izlete v tujino, pa J bilo ravno obratno. Začudo p" izleti upokojencev skoraj vsi p‘ vrsti uspevajo. Verjetno je res, da so generacije pred nanj., imele več posluha za družabnost: «... da so med našimi tozdi z°j® velike razlike tudi v tem, koH* sredstev iz sklada skupne porn*y namenjajo za delovanje sindi* ta. Tako iz sklada skupne P01*?! namenjajo v Interni banki 29 dinarjev na delavca, v Kovin5* obratih Maribor 2730 din, ’ OGP 2678 din, v ljubljanske1" biroju 2526 din, na Jesenic0 2246 din na delavca itd. pa v Celju in sicer 336 d'n!l.,L) na delavca, v LIO 361 din, b" 448 din, Gradnje Ptuj 568 diu> Nizkih gradnjah Maribor 798 narjev itd. delovišču v Kamengradu delajo naši delavd pet dni v tednu po 12 ur tako, Dnevno naši tovornjaki v sedanji fazi zvozijo 800 ton rjavega premoga, v ščit?, strojniki in vozniki izkoristijo proste trenutke za klepet v v s^h mesedh in pol pa ga bodo zvozili kar 150.000 ton Del »mo v Bosni in Hercegovini •Ai \i\Win sViv.iitvv Dnevni kop za premogovnik Kamengrad pri Sanskem mostu 'C>lY. \ i V času restrikcij in omejevanja investicijskega vlaganja se morajo velike jOadbene delovne organizacije odločiti poiskati delo izven svoje republike in I Vei> Jugoslavije. Tako Gradis že 18 let stalno dela v ZR Nemčiji in 6 let v r*ku, občasno pa se pojavlja tudi na gradbiščih v drugih jugoslovanskih republikah: Srbiji, Hrvaški, Črni gori in letos v Bosni in Hercegovini. Tako pri-ubljeno delo v izredno hudi konkurenci s številnimi našimi gradbenimi po-,letji, je še toliko večji uspeh, istočasno pa obveza, da se delo konča kvali-,e*no in v roku. r/, ' \ ’ v ^,°8ujanja za delo, katerega sedaj j, kamengradu opravljajo delavci Vch naših tozdov — Strojno pro-etnega obrata in tozda GE Ravne va Koroškem — so bila v teku že no-C|ribra lani in so potekala nenehno r° Podpisa pogodbe junija letos. ,J|"ezadelo, ki gaje pridobil tozd In-eUiring preko trboveljskega Rudisa vfednosti 180 milijonov dinarjev. Gd podpisa pogodbe do pričetka lj, >to je 5. julija je tozd SPO prepe-v Kamengrad vse stroje, težko ehanizacijo, tovornjake in ostala h°f>la. ki bodo v šestih mesecih in C? »kopan in prepeljali 700.000 bikov jalovine in 150.000 ton rja-lj premoga v 8 kilometrov odda-Kno separacijo delovne organiza-Je Rudnik rjavega premoga Ka- mengrad. To je prvi projekt, kjer Gradis nastopa v dnevnem kopu in največja koncentracija gradbene mehanizacije in vozil v zadnjem času. Na gradbišču je zaposlenih okrog 60 delavcev, ki delajo šest dni na teden po 12 ur, nastanjeni pa so v hotelu v Sanskem mostu, kjer imajo organizirano tudi hrano. Od pričetka del, vključujoč tudi pripravljalna dela in gradnjo ceste v dolžini nekaj manj kot dva kilometra pa do >1. septembra, je bilo odpeljano z dnenvega kopa v Kamengradu 85.000 k u bi kov izkopa, tako da se je pred kratkim pojavila tudi plast premoga, katerega dnevno prepeljemo nekaj več kot 800 ton. Raziskave so pokazale, da segajo plasti ra<**su računamo, da bomo ob koncu del na dnevnem kopu Orlšlje v Ka-ngradu pridobili tudi druga dela v Sanskem mostu in okolici premoga na tem dnevnem kopu, ki so ga poimenovali Orišlje v globino 60 , metrov. Zaradi naklona plasti premoga pod kotom 20 do 25 stopinj je izkop stopničast, kar pomeni, da bo opravljen v petih etažah. Ob mojem obisku Kantengrada 8. septembra je dež popolnoma onemogočil delo na kopu, ker prevoz po cesti, ki ima naklon okrog 20 stopinj in je ob dežju pokrita z ilovico, ni možen. Zato je tudi vodja gradbišča Franc Predikaka iz tozda Ravne na Koroškem zatrdil, da bomo projekt v-roku in uspešno zaključili, če bo čim manj takšnih deževnih dni in če bomo organizirano in efikasno izkoristili mehanizacijo, ki je že v Kamengradu in tudi tisto, ki bo v kratkem še prišla, saj se predvideva, da bi v drugi polovici septembra na kopu delalo okrog 50 težkih strojev, tovornjakov in ostale mehanizacije. »Z vodstvom Rudnika rjavega premoga Kamengrad in z ostalimi člani tega kolektiva ter z nadzorom smo izredno hitro vzpostavili izredne poslovne in prijateljske od- nose, kar nam je v izredno veliko oporo in pomoč pri opravljanju vseh del na dnevnem kopu,« je dejal direktor tozda Strojno prometni obrat tovariš Stanislav Fidler in dodal: »Tako dobrih odnosov si želimo čim več, tudi z ostalimi investitorji, saj gre za obojestransko korist in dobro poslovno razumevanje.« Rudnik rjavega premoga Kamengrad zelo pospešeno raziskuje in vlaga precejšnja sredstva v raziskave ostalih območij v okolici dnevnega kopa Orišlje, kjer so že odkrita nova nahajališča in velike zaloge rjavega premoga izredne kakovosti. Tudi to dejstvo govori v prid temu, da bosta oba gradisova tozda, tako SPO, kot tudi Ravne dala vse od sebe, da bo delo kvalitetno in predvsem v roku narejeno, saj v današnjem času rek - delaj hitro, delaj ceneje — še toliko bolj velja. Želja vseh v Gradisu je, da bi se lahko vključili in sodelovali tudi pri izvajanju drugih investicijskih del v občini Sanski most. Besedilo in slike: Cveto Pavlin Že nekaj let v Gradisu nismo imeli tako izrazite koncentracije strojev in vozil, kot jih imamo, sedaj na dnevnem kopu v Kamengradu Uspešna predstavitev tudi v Ljubljani Tudi v Ljubljani se je novi finišer z raztegljivo hidravlično desko dobro izkazal " Na začetku asfaltiranja Masarykove v Ljubljani je bilo sicer nekaj težav, nato je asfaltiranje potekalo brez zastojev. Tako je bila tudi ta izredno prometna cesta .pravočasno in v roku odprta, za kar so poleg delavcev Komunalnega podjetja Ljubljana tozd Komunalne gradnje veliko pripomogli tudi naši delavci s pravočasno pripravo finišerja za asfaltiranje Ob 38-letnicl Gradisa Razstava likovnih del Ob 38. obletnici Gradisa bo komisija za kulturo, ki deluje pri Konferenci OO ZS Gradisa pripravila in odprla likovno-fotografsko razstavo v avli delovne skupnosti skupnih služb v Ljubljani Šmartinska 134 a. Na razstavi bodo sodelovali naši delavci z deli, s katerimi so nastopili na V. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije v Celju-Razstavo bodo popestrili s svojim nastopom tudi naši delavci-pesni-ki, ki že vrsto let dokaj aktivno nastopajo na različnih kulturnih prireditvah. Ogledali si bomo tudi film o Gradisu, ki ga je posnel naš nekdanji sodelavec, sedaj pa upokojenec tov. Ludvik Snajder. Ob tej priliki vabimo vse naše delavce, da pridejo na otvoritev razstave in si ogledajo tudi ostale-nastope ter tako uveličajo prireditev ob našem jubileju. Razstava bo v istem obsegu postavljena tudi v Mariboru, na osnovi Želje ostalih tozdov pa tudi v njihovih krajih. Datum in ura otvoritve zgornje razstave bosta pravočasno sporočena vsem sindikalnim in mladinskim organizacijam. Milenko Nikič Oprostitev doplačila k stroškom zdravstvenih storitev Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in sklepa Skupnosti socialnega varstva Slovenije je ustrezna komisija sprejela začasno navodilo za oprostitev doplačila k stroškom zdravstvenih storitev in sicer: 1. Če živi delavec v skupnem gospodinjstvu z drugimi člani, j® oproščen plačila participacije, če skupni povprečni mesečni dohodek članov gospodinjstva ne presega 6.800 din na člana. Ta oprostitev velja tudi za družinske člane uporabnike, s katerimi živi v skupnem g°* spodinjstvu in če jih delavec preživlja. Če živi delavec sam je oproščen plačila participacije, če njegov pov' prečni mesečni dohodek ne presega 8.000 din. 2. Delavec oziroma Kadrovsko socialna služba TOZD vloži zahtevek na predpisanem obrazcu (SP-1) pri občinski zdravstveni skupno* sti. Oprostitev izreče pristojni organ te skupnosti in izda o tem ustrezno potrdilo, ki velja eno leto od dneva izdaje. Povedati gre, da se ta oprostitev participacije ne nanaša na 48. Člen Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Za delavce ljubljanskih TOZD, ki izpolnjujejo navedene pogoje so zahtevki za oprostitev doplačila k zdravstvenim storitvam že v teku, k' jih pri pristojni občinski zdravstveni skupnosti uveljavlja za posamez nega delavca KSS DSSS. R. J- Kriteriji za upokojitev postajajo še ostrejši J Reševanje problematike zaposlovanja delovnih invalidov Žc nekaj let si socialna služba v Gradisu prizadeva poiskati rešitve glede zaposlovanja delovnih invalidov in delavcev, ki so zdravstveno prizadeti ter jih je zato potrebno prerazporediti na dela in naloge, ki ustrezajo njihovi preostali delazmožnosti. Dosedanji način reševanja te problematike ni bil načrten ter je vsak tozd,iskal ustrezne rešitve v okviru svojih potreb in možnosti. V zadnjih letih opažamo znaten skega zavarovanja oziroma invalid-porast obolenj in invalidnosti, tako ske komisije zavzele ostrejše krite-da dosedanji način reševanja te pro- rije za Upokojitev delovnih invali-blematike ne zadošča več. Potrebno dov. Ker so upokojitve omejene, in-je proučiti možnost, da bi tudi za de- validske komisije vse. več delavcev, lovne invalide in zdravstveno p riža- ki so v invalidskem postopku spoz-dete delavce poiskali ustrezno delo, navajo za delo sposobne pod dolo- ‘ Iti bi ga lahko opravljali s polnim de- čenimi pogoji. S takim načinom delovnim učinkpm v okviru naše de- lovanja invalidske komisije .le pojavnosti. redkoma (le izredno težko bolnim V sedanji težki gospodarski situa- delavcem) priznavajo invalidsko ciji, v kateri se nahajamo so tudi upokojitev. Skupnosti pokojninskega in invalid- Zdravstvena služba pa je tudi zav- zela ostrejše kriterije pri odobritvah dolžine bolniškega staleža. Kolegij zdravstvenih delavcev vse pogosteje spoznavajo delavce za delo zmožne, vendar pod posebnimi pogoji, to je opravljanjem odgovarjajočega dela ali s krajšim delovnim časom. S takim načinom dela pa nalaga zdravstvena služba delovnim organizacijam, da odpirajo nove možnosti zaposlovanja delovnih invalidov in razporeditve teh delavcev na lažja dela. V tej situaciji pa takšno stanje najbolj prizadene prav podjetje gradbene dejavnosti. Zato smo v Gradisu pristopili k ustanovitvi aktivov delovnih invalidov in drugih zdravstveno prizadetih delavcev v okviru Društva invalidov občine Ljubljana Moste-Polje. Na ljubljanskem območju so bili ot% y nizirani sestanki aktivov invalid vseh tozdih na katerih so bili d_ ; Ijeni predsedniki in name5 ” , izvršnih odborov aktivov ter Sp*?^ Pravilnik o pravicah, obveznost' delu aktivov invalidov. ,iv>i Izvoljen je bil tudi izvršni oo , aktiva invalidov tozdov ljub' skega območja. tisti1! Sprejeli smo tudi poriv tozdom, ki še niso ustanovili akt' , invalidov, da to čim preje store« j, se v nasprotnem ne more k°nS’ viii rati Koordinacijski odbor na j celotnega Gradisa niti se ne ■-sprejeti skupni program dela za 1984. Predsednik aktiva 'nV?^|i(■ TOZD Ljubljana-0* j Stefan Šnebe" Grad Bori sanirajo marljive roke Gradisovcev ■mn mmmmmmmmam Se pred leti, ko so bile sobane °or'a namenjene gostom in ko je grad dihal s polnimi pljuči, je bil “°rl znan zunaj 'naših meja. Toda c®s je storil svoje in ta biser na obronku Haloz je pričel najedati ^usmiljeni zob časa. Pred dvema etoma je bilo že zelo kritično, saj je severovzhodna grajska stena drsela Proti Dravi. Danes je grad Bori i?aPrt objekt v upravljanju pa ga ima jčavod za spomeniško varstvo Mari- ..^rud Bori je v zgodovinskih zapili prvič omenjen leta 1199. Vnanjih stoletjih je prihajal iz rok v oke raznih plemiških družin. V 16. oietju je bil napol porušen, seda-v)° obliko pa je dobil v drugi polo-.'Cl stoletja. Med drugo svetno vojno je bil gestapovska mu-Ca in zapor slovenskih rodolju- Po vojni je grad imel več uprav-jaleev jn vsak izmed le-teh je grad bnavljal po svojih močeh, vendar bile ob tem storjene hude in za °rl usodne napake. Kritično je bilo Predvsem v vzhodnem traktu, ko so a lesene stropove zgradili sobe in kopalnice. Kasneje so se stropovi aoeli podajati, pa so jih podprli in Podpore oprli na temena kletnih obokov. Stene so se začele razmikati in popuščati. Priprave na sedanjo sanacijo so se pričele že leta 1979, ko so bili izdelani posnetki obstoječega stanja. V letih 1980 in 1981 je Splošni projek.-tivni biro Ljubljana pripravil sanacijske projekte, tako da so sanacijska dela stekla v decembru 1981. leta. Glavni izvajalec del je Gradis tozd GE Gradnje Ptuj, vodja gradbišča pa je Evgen Požgaj. Kljub omejenim sredstvom je bilo na Borlu storjeno že veliko. Severovzhodni del gradu s kapelo ne drsi več, saj so bili temelji sanirani v globino šest in pol metra do žive skale. Sanacija temeljev je zahtevala veliko zemeljskih del. Razpoke so bile zamašene z injiciranjem mešanice cementa, elektrofilterskega pepela, vode in ikatona. Da je bilo možno groba zemeljska dela opraviti' strojno je bil razširjen vhod v klet. Težavno ročno kopanje pa je bilo potrebno, da se je prišlo do žive, zdrave skale. Do jeseni bo obnovljena kapela z vsemi štukaturami in originalno opravo. V viteški dvorani so se že lotili stropa, saj je goba povzročila kar precej škode. Tako kot drugod bodo . tudi v viteški dvorani leseni strop zamenjali z betonskimi ploščami. z notranjostjo gradu se ureja tudi Tudi grajsko dvorišče s prelepim okolje. vodnjakom bo obnovljeno. Obenem C. P. Na obronku Haloz, ob reki Dravi, sanirajo delavci našega tozda Gradnje Ptuj grad Bori (Foto: I.Ciani) a Zagrebškem velesejmu letošnji jesenski zagrebški velesejem, na katerem sodeluje kar 3080 raz-, avljaltev iz 60 držav in Jugoslavije, je ponovno pritegnil k zanimanju naj-rsi krog gospodarstvenikov. Ena največjih sejemskih priredi- jih lahko izvažali. Vse bolj se domači ,ev na svetu s svojimi 280.000 kva- proizvajalci namreč zavedajo, da je ra,nimi metri je bila povsem raz- izvoz in še enkrat izvoz rešitev za Prodana. Z najnovejšimi gospodar- marsikaterega proizvajalca, saj do-_k|mi dosežki se je na Zagrebškem mača kupna moč vse bolj peša. . .?Sejmu predstavilo kar 1430 Veliko zanimanje je tudi s strani aJih razstavljavcev, medtem ko je dežel v razvoju, škoda je le, da tega “0 domačih hotelo prikazati še ne znamo ali ne moremo dovolj Predvsem tiste artikle, ki jih, oz. bi izkoristiti. Tudi številne manifesta- rije, seminarji in predstavitve, ki so organizirane v sklopu velesejma, vse niso dale zaželenih rezultatov. Res je, da so v tem pogledu določene veje gospodarstva v prednosti, vsekakor pa je osupljiv podatek, da je bilo na seminarju za gradbenike, ki ga je organiziral Inštitut za dežele v razvoju, le nekaj udeležencev in je zato odpadel. Odpadla je tako tudi predstavitev naše DO z video kaseto na omenjeni prireditvi^ Na velesejmu smo pač prisotni tako kot vedno na našem odprtem prostoru z izdelki obeh kovinskih obratov in montažno halo. Zanimanje za naše proizvode je bilo tudi tokrat precejšnje in upamo, da bodo ti sejemski.dogovori rodili tudi dobre poslovne rezultate. Jesenski mednarodni Zagrebški velesejem je tudi tokrat na splošno uspel, kar kažejo tudi že podpisane pogodbe. Upamo, da jih bo nekaj ' tudi na gradisovih tozdih. mk Ponovno smo predstavili tudi kontejnerdco betonarno Kako ukrepamo ob rušilnem potresu in po njem Glede na vajo »GOLOVEC — 83«, ki poteka v Ljubljani in na dejansko nevarnost potresa ob vsakem času, v kateremkoli kraju objavljamo navodila za ukrepanje delavcev ob rušilnem potresu in njem. Na potres moramo biti nenehno pripravljeni. Vedeti moramo, da je to naravni pojav, ki se pojavi nenadoma in se na zunaj večinoma ne javlja s kakršnimi posebnimi znaki, ki bi bili vsakomur opazni. Trajanje nihanja ob potresu je od nekaj desetink sekunde do nekaj sekund. Močnemu potresu sledijo praviloma šibkejši sunki vse dokler se zemelj-ske plasti ne umirijo. Med temi šibkejšimi potresnimi pojavi se utegnejo pojaviti tudi nekoliko močnejši, ki lahko na poškodovanih objektih povzročajo dodatne poškodbe ali celo rušenja. Poleg rušenj objektov ter bolj ali manj hudih poškodbah na nosilnih zidovih, ter predelnih stenah so ob potresih možne še naslednje posledice potresa: razpoke požari, poplave, okužba pitne vode in izlivi strupenih kemikalij. POSTOPKI MED POTRESOM Kratek čas, ki je na voljo pred nastankom poškodb, dopušča le najnujnejše in smotrne ukrepe. Ti so odvisni predvsem od kraja nahajanja v času potresa. Pomembno je zlasti ali smo znotraj ali zunaj zgradbe. Ukrepanje v notranjosti stavbe je lahko različno v pritličju in višjih nadstropjih, iz katerih ni možen hiter umik. Predvsem je potrebno ohraniti hladokrvnost in mirno kri. Pred kakršnim koli postopkom je potrebno najprej pomisliti na posledice. Pri potresu so predvsem nevarni padajoči predmeti (omet, deli zidovja, strešniki, izogibati pa se je treba tudi velikim steklenim površinam). Če potres preseneti delavce znotraj poslopij, naj ostanejo v poslopju, le izjemoma lahko iz pritličnih objektov pohitijo na prosto in predvsem, če so zelo blizu vhodnih vrat. Med prvim sunkom, ki ga zaznamo, ter naslednjimi možhimi tresljaji preteče navadno le nekaj sekund. Osebe, ki so zalotene v objektu v času potresa naj upoševajo naslednje: - v prostoru, kjer so, se skrijejo pod mizo ali klop, med podboji vrat, - izogibati se je potrebno zunanjih zidov, - visoko in težko pohištvo se lahko prevrne. Zato čim dlje od njega, — dvigal ne smemo uporabljati, ker z njimi ne bo mogoče priti na prosto, — uporaba vžigalic in odprtega ognja je prepovedana, ker obstaja nevarnost požara ali eksplozije — ne tekati po hodnikih ali po stopniščih. Osebe, ki so zalotene na prostem naj upoštevajo naslednje: Zunaj smo praviloma na varnejšem, pri čemer je pomembna zlasti oddaljenost od zgradb. Bližina objekta je lahkp usodna in še posebej nahajanje v ozki ulici, ki onemogoča potreben odmik od stavb, dg bi se izognili padajočim strešnikom in odlomljenim dinmikom, podirajočim se zidovom in rušečim se zgradbam. Upoštevati je treba naslednje: - čim hitreje se oddaljiti od objektov, zlasti od visokih, - oddaljiti se od 'daljnovodnih in drugih napeljav, - za udeležence v cestnem prometu velja pravilo, da je treba vozila ustaviti takoj oz. v ustrezni razdalji od objektov ali mostov, kjer ni nevarnosti, da bi jih ruševin^ poškodovale, - naj bolje je ostati v vozilu, saj nudi vsaj delno zaščito. Za reševanje lastnega življenja in druge samozaščitne ukrepe je koristna hitra groba ocena osnovnih značilnosti potresnega sunka. Če so prvi nihaji hitri in ostri, je epicenter potresa blizu, kar napoveduje hiter prihod močnejšega sunka. Če že prvi nihaji povzročijo padanje predmetov in razpoke v ometu oz. zidu, bo potres zelo hud. Če so prvi nihaji počasni in slabi, je epicenter potresa oddaljen in bo glavni potresni sunek sledil čez več sekund, kar omogoča umik na piano iz spodnjih prostorov zgradbe in določene ukrepe za preprečevanje sekundarnih posledic potresa (pogasitev ognja, izključitev električnih, plinskih in vodovodnih naprav in napeljav). Posebno nevarnost med potresom predstavljajo: - zmeda in panika, - uporaba vžigalic, sveč in drugega odprtega ognja, - zadrževanje v bližini oken in drugih steklenih površin in predmetov, - zadrževanje ob predelnih Židovih, pečeh in dimnikih iz opeke, - zadrževanje pod lesenimi gredami in tramovi - zadrževanje v bližini zgradb, zidov in ograd ter nadzemeljskih vodov. V primeru manjših poškodb na objektih je potrebi® preveriti naprave, vendar se jih ne sme vključevali Možno je, da so potresni sunki poškodovali vodovod' toplovod, električno ali plinsko napeljavo. Oseba, ki ostane zasuta v ruševinah naj ohrani uiim01 kri. Čim bolj sc mora prilagoditi situaciji, varčevale c energijo in trkati v enakomernih presledkih ob zid ali Pa( kakšni cevi, lahko pa kliče tudi na pomoč in s tem op1'", zori tehnično reševalne ekipe, da je zasut v ruševini|l'' Najnujnejši ukrepi obsegajo: . , j - ohranjanje mirnosti m prisebnosti, pomirjeval ^ vplivanje na okolico in upoštevanje potreb drugih, - pogasitev kakršnegakoli ognja, izključitev električnih, plinskih in vodovodnih naprav in napeljav, j - če plin kje uhaja, odpreti okna, . * - po potrebi uporabiti priročna sredstva proti prall“ | zaradi rušenja (robec, krpa) - poskrbeti tudi zfl'-6*11" | bolne in ranjeneVj„.; •; . ;l •, lf-, m iiji:^ ' ... >: i . * IM nosti pred ponovnimi poškodbami, - zapuščanje zgradbe po najvarnejši poti - namestitev 1 vključil,, ,-vgsss sStjss*; i IIZ.HUUV7 tmvijk;. au , | smislu predpriprav oz. v pričakovanju navodil p00 , V I čenih organov (v primeru potresu je to civilna zaščitil' | Poleg nevarnosti, ki so naštete v prejšnjem odstavi upoštevajte še nekatere stvari: - ne zadržujte se na stopnišču, - pri zapuščanju zgradbe ne ustvarjajte gneče, , - ne uporabljajte dvigala, ker lahko obtiči med n-'1 stropji, j - izogibajte se napeljav, predvsem električnim ( - ne prenašajte mrtvih (le-te pokrijte in zavaruj | pred mrčesom), ulj ne uporabljajte vode, dokler ni ugotovljeno, da F ( pitna, ker je lahko okužena zaradi morebitnih okvar cevovodih, črpališčih ali zbiralnikih, lahko i - storite vse, da se preprečijo požari, ki 'an izbruhnejo v porušeni zgradbi tudi več ur po potre* POSTOPKI PO POTRESU Težje poškodovane objekte je potrebno takoj zapustiti. Dokaj močni naknadni potresni sunki, ki praviloma sledijo glavnemu, jih lahko popolnoma porušijo. ne hodite na razgledovanje. ku. Delavci naj se po potresu zberejo na prostem p° * ' pinah (poslužbah), ker bo samo tako mogoče hitro tavljanje pogrešanih. Če se kdo namerava oddaljit' ^ skupine mora o tem obvestiti ostale iz skupine, da g'1 bi imeli za pogrešanega. . Upoštevati je potrebno navodila pripadnikov ci' zaščite zaradi usklajenih akcij reševanja in zavarov-1 iniovine. ,j Stane Kova?6* Začetek izgradnje z novo tehnologijo Kot kaže, bo med staro Dolenjsko cesto in južno obvoznico Ljubljane končno le začela rasti industrijska cona, Id so jo urbanisti Ljubljane začrtali že večkrat. Eden prvih objektov na teh barjanskih tleh bo tudi hala za Vlator, ki bo tako, kot vse zgradbe na barju, temeljena na kolih. Vendar za tolikšno površino niso dovolj navadni koli, zato je naša razvojna služba z raziskovalno enoto pripravila skupaj z delavci tozdov Inženiring, OGP, GE Ljubljana, SPO hi GE Koper novo tehnologijo. Ob zabijanju prvega, 18 metrov dol- gega betonskega kola je bno rum nekaj težav, se posebno žaram """ '.-h f nologije. Pri zabijanju prvih kolov so bile izdelane tudi meritve, ki) > opravil predstavnik našega poslovnega jiartnerja Iz Švedske Balken P'” > ki nam je s svojimi dragici aparaturami dal dovolj pomembnih podat* bo zabijanje v prihodnje potekalo hitreje. Več o objektu samem p« * prihodnjih številk Gradisovega vestnika Tj* obisku v Poreču... Bomo letovali ob svečah? ""mmu 'j J Gradisu imamo poleg počitni-domov v Ankaranu in novej-10 v.Biogradu, še dom v Poreču in t j 't^Ski dom na Pohorju. Pa je to pa G°rvolj, da vsi dopusta željni delavci o- ^o®disa preživijo dopust v teh do- * Pikali smo doit\ v Poreču v ' vi$l' ko ie bila turistična sezona na k- Iv’ Upravnik Kovačič se nas je Jr*10 prestrašil meneč, da iščemo l™0’ kajti proste postelje letošnje k£Praktičnoni bil°' Dom ieod 10- o-1 ko se prične tukaj sezona le- t tipa do danes polno zaseden.' w uviunaAa. ua pa na umuh m f J izmeni letuje tako nekaj več-- zaves, pa kar verjeti nisem mogel. Pa Sl°”a *jud'- ža dobro ppŽutje teti Vse to so šivati, ki jezijo upravnika j skrbi poleg upravnika Še deset trenutek prevzame, vse doklej, dokler te upravnik ne »postavi na trdna tla«. »Res je na prvi pogled vse lepo, toda če bi bili dalj časa tukaj bi videli, da je potrebno marsikaj postoriti, da bi se naši delavci prijetneje počutili: »Je začel najin razgovor upravnik Kovačič. In kaj je tisto marsikaj? Najbolj dotrajana je verjetno električna instalacija. Nujna je obnova celotne instalacije v domu, še preden pride do večje okvare. Tla v sobah kar kličejo po obnovi, kajti sedaj so betonska. Da pa na oknih ni ^■h delavcev. v pr^\0ram priznati, da sem bil tokrat <■ L v lem domu, o katerem sem sli* 'J' jj že toliko različnih mnenj, da si * n em bil na jasnem ali je ali rti v P°^ Gradisu. ' lenv^62 *abko vara sem pomislil, ko j. ^. s.topal proti zgradbi, katere fa-na p bda Pred kratkim obnovljena nu1"11' (toda samo prvi) moment uiij sP*°b ne opaziš, ker ti pogled Iti .e na *ePo urejeno teraso in park, J jlfc vse do obale. Žele- **oči se tukaj bohoti je prava paša ji. “v‘ navajene pustega kamenja Sf* obale. skrit °V'.t° okolje, v katerem je 1 Počitniški dom v Poreču te za Ko trn Dopust na morju ali v planinah? Zakaj pa ne vsakega po malem? govorimo o dopustu, ne mo- ^. "»mo besede morje. Kar tek-Oh ^i*0’kateri je »vzdržal« dalj časa % a"- Toda ali smo kdaj pomi-tavrt , zen nekaterih planinskih l^j /•sencev), da bi nam koristil tisoč Uk ^.an a*'dva miru in tišine na tcmbmetrih nadmorske višine? Sep-He$e r ln oktober sta prav prijetna lii,a °a 2a tako vrsto odmora, ki „7° Počitniški dom na Pohorju, rhaL?v *e.t°s slavi 25-letnico, pa Ha . kateri delavec Gradisa še ni bil prav/'1 koncu Pohorja. Morda je ttj a obletnica, oziroma pohod ob spQ?n°‘ki, prava priložnost, da ga jd t*?. rna*° pa je delavcev Gradisa, sko?i n° °b*skujejo dom na Pohofju vse leto. Seveda je najvgčje Odkar je upravnik v našem počitniškem domu tov. hrana najboljše, kar nam nudi ta počitniški dom lam. Kovačič, je vsekakor in kvarijo prijetno razpoloženje dopustnikov. Pa je to potrebno? Z nekaj denarja in obilico dobre volje bi lahko vse to uredili že do prihodnje sezone. Ali je potrebno iskati električarje in druge obrtniške strokovnjake izven Gradisa, ko imamo le te v domači hiši? Da pa mora biti to ceneje, o tem niti ne dvomim. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi dom kakršen je v Poreču zapravili. Za obnovo je res potreben denar, toda tega je potrebno čim hitreje najti, naložba pa bi se kaj kmalu povrnila. Poreč je sorazmerno blizu (težave z bencinom) cene v domu pa za enkrat še dostopne našim delavcem, da o koristnosti letovanja tistih, delavcev, ki delajo v težkih gradbe- nih razmerah niti ne govorimo. Dom zapirajo po besedah upravnika v nedeljo 18. septembra. Skoda, z ureditvijo nekaterih stvari (predvsem ustrezno ogrevanje) bi lahko sezono znatno podaljšali. Gostje so vsi po vrsti zelo zadovoljni z bivanjem v domu. Dobra hrana in prijazno osebje je tisto kar jih ponovno vrača v ta dom. Hvalili so okusno hrano, kuharice, strežno osebje in upravnika, ki se trudijo, da bi bilo bivanje v domu kljub omenjenim pomanjkljivostim kar se da prijetno. Kaj pa zabava? Poleg barvnega televizorja, šaha in ruskega kegljišča skoraj nič drugega. Če je lepo vreme še gre. Drugače pa je, ko dežuje. V Bučkovcih praznujejo Starejši se »postrojijo pred šan-kom«, kaj pa otroci? Upravnik o tem precej razmišlja, kaj pa bodo o tem rekli odgovorni mi ni vedel povedati. Vsekakor bo potrebno nekaj-ukreniti. Ukreniti in narediti. Časa do prihodnje sezone je dovolj, pa tudi ne, če bomo pričeli razmišljati šele tik pred sezono. Sedanji odbor za standard in rekreacijo je v tako močni postavi, da sem prepričan, da o vsem tem že razmišlja. Na vrsti smo sedaj mi gradisovci, tudi tisti ki danes ne letujemo v gradisovih domovih, pa bomo morda že jutri. Solidarnost do drugih poznamo, kaj pa do sebe? Tekst in fotografija Franjo Štromajer Majhen kraj, pomembna' slovesnost zanimanje za letovanje pozimi v času zimskih počitnic, toda tudi poleti je na tem koncu lepo. Vsaj tako meni Dravograjčan Ferdo Kališnik iz ravenskega tozda, ki obiskuje dom že vrsto let. Srečali smo ga te dni pred domom, ko je lovil še zadnje žarke popoldanskega sonca. »Sonce je tukaj tako lepo kot na Koroškem ali morju. Ne razumem zakaj ni več gradisovcev tukaj na dopustu. Odlična hrana, pa hladno pivo in mir. Le kaj bi si lahko še želel • (ženo je imel zraven).« Tako razmišlja delovodja Kališnik iz Raven. Tako nekako razmišljajo tudi drugi gostje ki so ta čas bili na Pohorju. Zakaj ne bi še mi razmišljali tako? Tekst in fotografija Franjo Štromajer V osrčju Prlekije, v Bučkovcih nekdanji MALI NEDELJI te dni potekajo priprave na praznovan je obletnice 200-letnice šolstva in Ferdo Kališnik pred domom J^ADISOV VESTNIK je glasilo delovnih Ijpdi gradbeno-industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Iz-toj*a Ra Odbor za informiranje. Predsednik oflborq Slane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, S. ' Maida Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko Nikič, Bora Kn« Cn*tov*®’ Zinka Mihelič, Franp.Kumer, Karoljna Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija vi c’ Glavni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin^ Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-44. '' Ljubljani. Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134 a Ljubljana, telefon , 11"422, int. 233. 110-lctnicc šolske zgradbe v tem majhnem kraju. Za ta kraj, pa tudi za celotno slovensko govoreče področje, je to velik dogodek. Slovenci smo ma jhen narod, zato smo lahko na tako zgodovinsko obdobje še kako ponosni. Osrednja svečanost bo 24. septembra, pokroviteljstvo nad tem obeležjem pa je prevzela mariborska gradbena enota Gradisa, ki ima že vrsto let pokroviteljstvo tudi nad osnovno šolo v Bučkovcih. Šolo bodo ob tej priložnosti tudi obnovili in jo preimenovali po narodnem heroju domačinu, Francu Belšaku. Ko smo jih obiskali, so se tamkajšnji otroci tega praznovanja zelo veselili, saj bodo ob tej priložnosti razvili svoj pionirski prapor, ter se vselili v prenovljene učilnice, ki pa še vseeno ne bodo tako sodobne kot nekatere v mestih. Tamkajšnji otroci se tega zavedajo, pa kljub temu veselijo. Veselijo se sveže prepleskanih učilnic in obnovljene fasade. Skromno ali ne? Za kaj več trenutno ni denarja. V zahvalo pa vsakega prišleka v njihovo vas že na daleč lepo pozdravijo... ZDRAAAVVOO... Prijeten občutek, ni kaj. Franjo Štromajer Pri obnovi doma na Kredarici sodeloval tudi LIO l Triglavski dom na Kredarici je najvišje ležeča planinska postojanka v Jugoslaviji, ki bo 17. septembra doživela svojo tretjo »pomlad«, kar pomeni, da bo pri domu velika slavnost ob zaključku tretje povečave, posodobitve in modernizacije. Ta slovesnost sovpada tudi s proslavo 90-letnice slovenskega planinstva. Bohinjci so bili tisti, ki so prižigali prve'zelene luči po naših gorah in še posebej v Triglavu. Luka Korošec je bil prvi, ki je pripeljal svoje na Očaka 25. avgusta 1778. leta. Več kot sto let pa je preteklo preden so začeli ustanavljati posamezna planinska društva v Kamniku, Mozirju, Gornjem gradu in drugod. Prvo slovensko planinsko postojanko pa so odprli leta 1894 na planini Lisec. Tako je bil led prebit in planinske koče so rastle lepše, večje in višje. Ko pa se je Jakob Aljaž leta 1889 preselit na Dovje in postal triglavski župnik, se je odločil in kupil več oralov sveta na Kredarici v višini 2515 metrov, kjer naj bi postavil malo kočico, lesenjačo. To odločitev je Aljaž uresničil 7. avgusta 1895. leta, ko sO na vrhu Triglava otvarjali Aljažev stolp. Aljaž je v istem času gradil tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava in prvo Aljaževo kočo v dolini Vrat, ki je bila slovesno odprta 9. julija pred 87. leti. Ti uspehi so Aljaža opogumili, da je začel graditi tudi na Kredarici, kjer je novo. Kredarico slavnostno izročil namenu 10. avgusta 1896. leta. To je bila velika in pomembna delovna zmaga in slavje, katerega se je udeležilo preko sto ljubiteljev in obiskovalcev Triglava. Obisk triglavskih višav se je iz leta v leto množil, tako da se je moralo Planinsko društvo Ljubljana-matica 1908. leta odločiti Kredarico povečati. Otvoritev nove Kredarice, sedaj imenovanega Triglavskega doma, je bila 8. septembra 1909. leta. Stara lesenjača iz leta 1896 je dobila prizidek proti severu z novo jedilnico, kuhinjo, straniščem in z desetimi sobami. Drugo povečavo je Kredarica doživela po vojni, ko so bili dani boljši pogoji za množičen razvoj planinstva. Ob udeležbi preko 400 planincev je bila nova, povečana in modernizirana Kredarica odprta 8. avgusta 1954. leta. Po razširitvi je v Triglavskem domu lahko udobno prenočilo tudi več kot 200 ljubiteljev gora. V izgradnjo Triglavskega doma na Kredarici smo se s svojimi prispevki vključili s številnimi planinci. Neposredno pri gradnji pa je sodeloval tudi Gradis, saj so okna za to planinsko kočo izdelali delavci našega tozda Lesno industrijski obrat Škofja Loka v sodelovanju z Jelovico. Izdelavi oken, ki bodo služila svojemu namenu na višini 2515 metrov sploh ni enostavna stvar. Ker je okno nepredušno zasteklejno z dvema stekloma med katerima je 20 milimetrov razlike, so imeli graditelji največ težav z izenačevanjent | zračnega pritiska med stekloma in tistim, ki vlada na Kredarici. Ravno zarhdi izenačevanja pritiskov imajo vsa okna, ki so vgrajena na Kredarici [ nameščene posebne ventilčke, k* izravnavajo tlak med stekloma. Besedilo in slika- 1 Cveto Pavlin Na 2515 metrov visoko ležečem domu na Kredarici so vgrajena okna našeg* Lesno-industrijskega obrata iz Škofje Loke in Jelovice Socialno delo približati delavcu Da bi delo socialnega delavca približali tistemu, ki mu je v osnovi tudi namenjeno in da bi imeli naši delavci možnost čimbolj stalnega in neposrednega kontakta s socialnim delavcem, smo se v socialni službi Gradisa v Ljubljani odločili, da v samskih domovih postavimo poštne nabiralnike, ki so namenjeni izključno za osebna sporočila, vprašanja, želje in pritožbe delavcev. K postavitvi poštnih nabiralnikov v samskih domovih je narekovalo tudi dejstvo, da se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta pri socialnemu delavcu zglasilo že 293 delavcev, kar pomeni 79 odstotno povečanje glede na isto obdobje preteklega leta. Izvedenih je bilo 1168 postopkov ali le za 10 odstotkov manj kot lansko celo leto.. Vsled tega je uveden v samskih domovih dvakrat tedensko delovni čas v popoldanskih in večernih urah in en dan v tednu za obratno ambulanto, ko se obravnavajo socialno medicinski primeri. Besedilo: M. Videtič Foto: C. Pavlin Tudi aubinluild so vse bolj polni, kar kaže na to, da imamo vse več delavcev, Uiščejo pomoč socialne službe Gradisova zastavica na Kavkazu 1 - Na slovenskem mladinskem kongresu so kot gostje sodelovali tudi m ■ dinci iz sovjetske republike Gruzije iz Lenskega komsomola. Takrat so ^ slovenski mladinci dogovorili tudi za sodelovanje na področju planinstva alpinizma z Alpinističnim klubom Gruzije. Sodelovali naj bi na p.incipu menjave gostov — mladih planincev in alpinistov — med Gruzijo in Slove jQ- . . nla. Dogovor je bil dokaj hitro realiziran, saj se je v začetku avgusta prva P ninsko-alpinistična odprava Planinske zveze Slovenije vrnila iz Kavka ’ kjer je osvojila najvišji vrh vzhodnega Kavkaza — Kazbek, visok 5033 to trov in vrh Gori — 4200 metrov v pogorju Ušelja Hde z desetimi štiritis‘Kj. ki. Pogorje Ušelja Hde so jugoslovanski planinci in alpinisti prvič obiska^ Med udeleženci odprave na Kavkaz je bil tudi naš delavec Janez Ferlinc, je med drugim na goro Kazbek nesel tudi malo gradisovo zastavico. BESEDILO IN SLIKA: J-