St. 4(1694) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 28. januarja .1982 Cena. 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 Devize od cokel Naložbeni program sevni-ške Kopitarne bo omogočil za 2,8 milijona dolarjev _____________izvoza_____________ Pred dvema letoma so se v sev-niški Kopitarni lotili pbsodobljanja sušilnic, da bi tako zmanjšali vezavo obratnih sredstev. Pozornost so posvetili tudi notranjemu in zunanjemu transportu' Pravo delo je' steklo lani. Tako so urejali obrat dokončne obdelave doma in v tujini iskane lesene obutve. Združili so proizvodnjo plastike, predvsem pa pričeli sušiti v novih sušilnicah. Posodobili so obrat kopit in pet. Sele sedaj se lahko nadejajo večje proizvodnje lesenih podplatov in razte-začev. Samo teh podplatov naj bi naredili 800.000 parov. Skupno s povečanim številom parov razte-začev naj bi Kopitarna že prihodnje leto ustvarila za 2,8 milijona dolarjev izvoza. To pomeni, da bodo z izvozom ustvarili skoraj četrtino skupnega prihodka. Nova naložba, za katero so že pridobili soglasje, bo zahtevala skrbno strokovno delo in dobro načrtovanje. Na tuje bo naposled prodan oplemeniten izdelek iz domačega lesa. A. Ž. DENARJA ZA MLADINSKI TURIZEM ŠE NE BO Trebanjski izvršni svet je na predzadnji seji obravnaval tudi predlog samoupravnega sporazuma o krepitvi in razvoju mladinskega turizma na Dolenjskem. Po tem predlogu naj bi bile nosilke programa občinske SIS. V trebanjski občini naj bi bila z največjo vsoto denarja udeležena občinska izobraževalna skupnost. Ker o predlogu niso mogle biti pravočasno seznanjene SIS, ki jih omenjeni predlog najbolj zadeva, bo treba o skupnih programih razvoja te dejavnosti še spregovoriti. V rokah mladih S posveta o nalogah ZSMS na področju informiranja Glavni namen regijskega posveta o informiranju, ki gaje 23. januarja pripravil regijski center za obveščanje in propagando pri medobčinskem svetu ZSMS za Dolenjsko, je bil seznaniti občinska vodstva mladinske organizacije s programom usposabljanja mladih in nalogami ZSMS na področju obveščanja in propagande v času do 11. kongresa ZSMS, ki bo oktobra v Novem mestu. Sam posvet o tem, kako javnost sproti obveščati o vsebinskih pripravah na mladinski kongres, je bil združen s seminarjem o informiranju, kar naj bi bila nekakšna vmesna stopnica v izobraževanju in usposabljanju mladih novinarjev in dopisnikov. Prevladalo je mnenje, da je potrebno v informiranje o predkongresnih aktivnostih v osnovnih organizacijah vključiti čimveč mladih. S konkretnimi zadolžitvami za informiranje v osnovnih organizacijah naj bi zagotovili stik z občinsko konferenco, po istem principu pa stik le-te z republiško konferenco ZSMS. Sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja in njihovo obveščanje javnosti z delom mladine so ocenili kot dokaj zadovoljivo, še bolj pa naj bi se množična občila vključila v vsebinske priprave na mladinski kongres. Ponovno razširjena lista Brežice: še vedno so možne spremembe v evidentiranju BREŽICE: ZBRALI 503 TISOČAKE Občinska Zveza prijateljev mladine tokrat ni zastonj trkala na vrata delovnih kolektivov. Pozivu za novoletni prispevek za obdaritev otrok se je odzvalo 91 delovnih skupnosti in 55 posameznikov - obrtnikov. Nakazali so 503.869 dinarjev. Znesek je ZPM razdelila po krajevnih skupnostih oziroma društvih, ki so večinoma še sama primaknila nekaj zraven. Delavci in obrtniki so tako prispevali po 102,60 dinarjev za vsakega od 4.911 šolskih in predšolskih otrok. NE SAMO INDUSTRIJA TUDI KMETIJSTVO - Tako v Metliki kot v Semiču je France Popit poudaril, da je treba več pozornosti posvetiti razvoju kmetijstva, kar mora biti stalna skrb tako občinske skupščine kot vseh komunistov, še posebej v kmetijskih zadrugah. (Foto: A. Bartelj) Udeleženci skupne seje občinske konference SZDL in predsedstva Zveze sindikatov v Brežicah so minulo sredo soglašali z ugotovitvijo, da je skoraj 3.200 evidentiranih možnih kandidatov za delegatske dolžnosti in najodgovornejše funkcije v občini dokaz za dobro opravljeno delo. Evidentiranje je bilo zastavljeno dovolj celovito, čeravno še preveč kampanjsko. Odraža pa vendarle demokratičnost v kadrovski politiki. Marsikje so evidentiranje razumeli napak (kot kandidiranje), zato je prišlo do nesporazumov. Za vodilne funkcije v občinski skupščini je bilo evidentiranih 37 občanov, za skupščine sisov 80, za družbenopolitični zbor 35, za delo v izvršnem svetu 24 možnih kandidatov. Družbenopolitične organizacije so obravnava- le tudi predloge za najodgovornejša mesta v republiki. Pripombe, ki jih je sprejela občinska konferenca, so podrobno obravnavali na skupni seji sindikatov ter z novimi imeni razširili že zoženo listo evidentiranih za vodilne funkcije. Javna razprava se je začela 20. januarja in temeljne kandidacijske konference bodo pregledale sezname evidentiranih do 9. februarja in dodale svoja mnenja. Spremembe so torej do takrat še vedno možne, po 9. februarju pa bo občinska konferenca SZDL napravila ožji izbor kandidatov. V oceni več pohval kot kritik Obisk predsednika CK ZKS Franceta Popita v obeh belokranjskih občinah — V metliški previsoko, v črnomaljski pa prenizko načrtovana investicijska poraba — Beti v vrhu Prejšnjo sredo se je predsednik CK ZKS France Popit udeležil razširjenih sej občinskih konferenc Zveze komunistov v Metliki in Črnomlju. Na obeh sejah so največ pozornosti posvetili poročilom o nedavnem obisku delovnih skupin CK ZKS, ki sta ju vodila (v Metliki) Janez Krnc in (v Črnomlju) Boris Bavdek. center srednjih šol in semiško Iskro ter se udeležila razširjene seje komi-(Nadaljevanje na 2. strani) „LISCA”, NA DOPUSTU Zaradi težav pri uvozu reprodukcijskega materiala so delavci tega največjega kolektiva sevni-ške občine v tem tednu na dopustu. Doslej so imeli kolektivne dopuste vedno sredi poletja. Pri nabavi uvoženih surovin imajo velike težave zaradi ukrepov zvezne vlade in Narodne banke. Z dobro kakovostjo izdelkov zmorejo še vedno držati korak s tujimi podjetji tudi pri tako imenovanih „lohn poslih”, administrativne težave, ko se niti dospelo blago ne carini, ogroža doslej uspešne posle s tujci. Bratske vezi bodo še poglabljali Predstavniki medobčinskega koordinacijskega odbora za povezovanje slovenskih občin, ki sodelujejo v manifestaciji vlaka bratstva in enotnosti, so si 22. januarja v Celju ogledali najprej dokumentarec Elze Ban, ki je pripravila o vlaku že tretji filmski zapis. 14. vlak, ki je bil oktobra lani na poti k srbskim bratom, je proslavil že kar lep jubilej -20-letnioo. Tudi zato je bil zadnji vlak povsem izjemen, saj je popeljal skupaj 1367 potnikov. Sklenili so, da bo vlak tudi poslej vozil v časovnem razmiku dveh let. Tako naj bi prišli v goste v Slovenijo iz 30 srbskih občin, ki bi se jim, tako kot na slovenski strani, rade pridružile še druge občine, predvidoma od 3. do 7. junija 1983. Zaslužnim organizacijam in posameznikom so podelili štiri plakete in osem listin vlaka bratstva in enotnosti; za novega predsednika koordinacijskega odbora pa so izvolili Jožeta Vebra, predsednika MS SZDL Celje. P.P. Ena osnovnih ugotovitev delovne skupine z obiska v metliški občini je, da so komunisti v tej občini prisotni tako rekoč na vseh področjih življenja in dela in da je njihovo delo v zadnjem obdobju zelo uspešno. O tem se je delovna skupina prepričala v pogovorih tako v največji metliški delovni organizaciji Beti kot v krajevni skupnosti Podzemelj, v TGP, Kmetijski zadrugi, družbenopolitičnem zboru in zdravstvenem domu. V prvi vrsti je te uspehe v akcijskem delu ZK pripisati neposrednim stikom komunis-" tov z ljudmi. V svoji razpravi je France Popit metliškim komunistom izrekel pri-. znanje, glede strukture metliškega ’ gospodarstva, za katerega je znano, da je pretežno tekstilno usmerjeno, pa je dejal: „Srečni ste lahko, da imate tako marljive delavce in tako sposobno vodstveno strukturo; vse to je Beti privedlo na sam vrh v njeni stroki. ’ Opozoril pa je, da je načrtovana investicijska poraba za CILKA KRIŽE 171 CM V VIŠINO Topličanka Cilka Križe, članica AK Novo mesto, je 24. januarja 82 v Celju na pregledni tekmi najboljših jugoslovanskih skakalk v višino (ml. mladink) osvojila prvo mesto ter popravila svoj dolenjski rekord za 3 cm. Med drugimi je Cilka premagala tudi Tamaro Malešev, članico Vojvodine, ki je lani že preskočila 179 cm. Cilka je obenem tudi demantirala nekatere atletske strokovnjake ter dokazala, da se v Dolenjskih Toplicah kljub majhni telovadnici ter ob slabšem strokovnem kadru vendarle veliko in tudi kvalitetno dela. Atletski treningi v topliški telovadnici so štirikrat na teden so dve uri. MILAN ŠIMUNlC to leto 24 odstotkov družbenega proizvoda - verjetno previsoko postavljena, saj so velike investicije še vedno glavni vzrok inflacije. Ko je bil govor o kmetijstvu, je predsednik slovenskih komunistov dejal, da bi v metliški občini morali več pozornosti posvetiti ne le vinogradništvu, ki je v okviru tamkajšnje kmetijske zadruge res zgledno razvito in prinaša tudi lep dohodek, marveč tudi živinoreji in pridelavi hrane. Zato se morajo zlasti komunisti v občini, še posebej pa v kmetijski zadrugi in krajevnih skupnostih odločno zavzeti, da pripravijo celovit program, zlasti družbeno usmerjene kmetijske proizvodnje. Tak program mora prikazati tudi vse možnosti kmetijske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju (ta je zelo pomemben, saj je kar 93 odstotkov zemlje v zasebni lasti) ter materialne in druge pogoje, v katerih gaje moč izpeljati. V črnomaljski občini so se s srednjeročnim planom odločili za nadaljnji razvoj gospodarstva, ki bo temeljil predvsem na investiranju v nove proizvodne zmogljivosti, posodobitvi proizvodnje in čim večji izvozni usmerjenosti. V Semiču, kjer je potekala razširjena seja občinske konference ZK, je beseda tekla o poročilu delovne skupine, ki je obiskala kanižarski rudnik, Belt, Gok, krajevno skupnost Dragatuš, KAJ BODO POČITNICE BREZ SNEGA ? - Nezmotljivi vremenski uri, ki na Zemlji bije že milijone let, se letos ni posrečilo razveseliti šolarje z belo snežno odejo. Upanje je bilo zaman. Prve dni počitnic za nekaj tisoč otrok so presenetile tudi tiste, ki sicer za otroško radost skrbe med letom. V Novem mestu so za mladež pripravili teden filma, to pa je tudi vse za enaindvajset počitniških dni. Nič bolj se niso pripravili v drugih centrih po Dolenjski. Za slabo počitničevanje mladih gre del krivde pripisati tudi Zvezi prijateljev mladine in njenim društvom v občinah, ki so ostale brez programa, kot da otroci niso njihova prva skrb. Za otroke v Mirni peči in okolici je sneg zamenjal zamrznjen bajer. Drsalk res ni na pretek, zato pa pridejo prav tudi usnjeni podplati. (Foto: Janez Pavlin) Zdravila v začaranem krogu Zvezni odlok o prepovedi izvoza ni uvoza in izvoza zdravil hudo prizadel tovarno zdravil Krka — Brez s tem proizvodnje — pogodbe ne bodo izpolnjene? V začetku januaija sprejet zvezni odlok o prepovedi izvoza zdravil, dokler ne bo z njimi redno preskrbljeno domače tržišče, je zelo neugodno odjeknil predvsem med slovenskimi -:ur VČASIH SO BILE DROBTINICE - Po tem posnetku bi morda kdo sklepal, da človeška radodarnost ob pogledu na prezeble ptice ne pozna meja. Bolj verjetno pa odvržena štruca kaže na to, da ima nekdo nečesa preveč. (Foto: J. Pavlin) proizvajalci zdravil, ki pokrivajo 36 odstotkov potreb jugoslovanskega trga po zdravilih. Le-ti so v primeijavi s farmacevtko industrijo v drugih republikah v najtežjem položaju, saj morajo (kot vsi drugi izvozniki) združevati 35 odstotkov ustvarjenih deviz za skupne potrebe, medtem ko lahko npr. srbski proizvajalci zdravil porabijo za uvoz repromateriala vse svoje devize, te pa še dodatno dobijo iz skupnih sredstev. Prevladalo je mnenje, da zvezni izvršni svet ne bi smel na vrat na nos poseči po takih ukrepih, še posebno ne brez poprejšnjega samoupravnega sporazumevanja med proizvajalci zdravil. Ob tem pa je povsem negotovo, ali bo odlok, tak kot je, res pripomogel k sicer nujni boljši preskrbi domačega trga z zdravili. Kajti če ne bo izvoza, ne bo deviz za uvoz repromateriala za redno proizvodnjo zdravil tako za domači kot tuji trg. Situacijo bomo potem morali reševati z interventnim uvozom zdravil, ki pa so na Zahodu do trikrat dražja kot doma. Pred sprejetjem odloka, ki je prišel skoraj kot strela z jasnega, očit- no niso predvideli vseh možnih hudih posledic. V novomeški tovarni zdravil Krka resno opozarjajo, da bo odlok ogrozil njihovo uspešno gospodarjenje in možnost plačevanja obveznosti do družbe. Krka je za letos načrtovala za 33 milijonov dolarjev izvoza na konvertibilni trg. 65 odstotkov deviz, ki jim ostanejo, ne zadostuje v celoti niti za nakup potrebnega repromateriala v tujini, primanjkljaj dobijo kot vedo in znajo. Krka ima za letos sklenjenih že 70 odstotkov pogodb za prodajo na zahodno tržišče, v vzhodni Evropi in deželah v razvoju pa v celoti. Če pogodb ne bodo izpolnili, jih čaka plačilo penalov ali celo nadomestnega nakupa zdravil. Se usodnejša je verjetna izguba stalnih tujih kupcev, ki so jih pridobivali 20 let. Ogroženo bo tudi nadaljevanje začete investicije (izvozno usmeijene) in nemogoče bo odplačevanje anuitet za že obratujoče naložbe. V Krki celo opozarjajo, da bi z uveljavitvijo tega odloka letošnje leto zaključili z veliko izgubo. Oba druga slovenska proizvajalca zdravil, Lek in Bayerpharma, nista v nič boljšem položaju. Z. LIND1Č-DRAGAS BORCI BELOKRANJSKEGA ODREDA! Odbor Belokranjskega odreda pripravlja v juniju 1982 proslavo ob 40-letnici ustanovitve Belokranjskega odreda. Točen datum in kraj bo pravočasno objavljen v dnevnem časopisu in TV-15. Ker gre za pomembno obletnico, odbor prosi vse preživele borke in borce, ki so bili kdajkoli v Belokranjskem odredu, da pošljejo svoje sedanje naslove na odbor Belokranjskega odreda, Črnomelj, Kolodvorska cesta 34. V sporočilu po možnosti navedite bataljon, četo pa kdo je bil komandant ali komandir in čas, ki ste ga prebili v odredu. Odred je bil ustanovljen junija 1942. Sporočilo pošljite čim prej, ker to nujno potrebujemo zaradi točne evidence o še živečih borcih. ODBOR BELOKRANJSKEGA ODREDA mirni Danes bo še nestalno vreme z občasnimi padavinami, v petek izboljšanje, ob koncu tedna pa bo prevladovalo suho vreme. Ljubljansko pismo Zvodenela delavska kontrola Zakaj nezadostna zaščita samoupravljanja? Delo komisij za ugotavljanje izvora premoženja je obtičalo na mrtvi točki. Namen je bil sicer dober, toda delovna vnema teh organov je bila bolj pičla. Komisijam se ni posrečilo reševati resničnih problemov; ukvarjale so se samo z obrtniki, uhajali pa so jim tisti, ki neupravičeno bogatijo na račun raznih drufte-nih, kdaj pa kdaj celo uzakonjenih privilegijev. Komisijam ljudje zamerijo, da niso ugotavljale izvora premoženja vodilnih ljudi, v organizacijah združenega dela in v družbi nasploh, ne oziraje se na raven funkcije, ki jo opravljajo. Prav ta pomanjkljivost je komisijam izbijala iz rok politične in moralne argumente. Skupna ocena dosedanjih razprav o ugotavljanju virov zasebne lastnine se glasi, da so se komisije v glavnem ukvarjale s tistimi problemi, ki so javnost najbolj bodli v oči. Šlo je predvsem za premoženje zasebnih obrtnikov, gostincev in nekaterih odvetnikov. Toda reči je treba, da nezakonito pridobljeno premoženje teh ljudi vendarle ni tolikšno, da bi upravičevalo vsesplošno družbeno zaskrbljenost. Največ malverzacij namreč nastaja v zunanji trgovini ter v kupčijah med družbenim in zasebnim sektorjem gospodarstva, saj je prav na tem področju največ možnosti za prilaščanje družbene lastnine. Zelo ostro je javno mnenje tudi o delu sodišč združenega dela. Ljudje pravijo, da so sodišča sama kriva, da jih delavec pri uresničevanju svojih pravic obide, saj po sprejetju sklepa ne poskrbijo za njegovo usodo. Tem sodiščem tudi očitajo, da so preveč zaprta ustanova in pripominjajo, da bi več javnosti dela ne škodilo. DiPEKTOR ’0AITf?0i* Pri zaščiti družbene lastnine se družbeni pravobranilci samo-upraljanja pogosto srečujejo z vplivnimi mogočneži, s katerimi nočejo v spopad. Družbeni pravobranilec je pri svojem delu sicer samostojen in uživa imuniteto, vendar se često znajde v resni negotovosti, ali naj se napak loti ali naj gre miže mimo njih. Zato nastaja v javnosti vtis, da so pravobranilci kljub načelni podpori družbenopolitičnih organizacij v svojih prizadevanjih pogosto nemočni. O samoupravnih delavskih kontrolah je slišati veliko šal in vsaka izmed njih ima svojo kritično ost. Po začetnem zaletu, ki je obetal, da smo končno našli način, da lahko delavci vplivajo na razpolaganje s premoženjem in kontrolo poslovanja in da imajo vso možnost za vpogled v to, kako spoštujemo samoupravna določila, je nastopila nagla oseka v njihovi aktivnosti. Toda te kontrole niso zamrle zato, ker bi tako želeli delava, oslabili so jih odpori, ki so prihajali od tistih, ki jih je motila aktivna, odprta, poštena in hrabra delavska kontrolna funkcija. Delavske kontrole so pri delu onemogočili posamezni mogočneži, ki so prišli na vrsto, da pred delavci in kolektivi polagajo račune za svoje delo in svoje ravnanje. Bitka za uresničevanje delavske kontrole je razredna bitka, na to ne bi smeli nikoli pozabiti. VINKO BLATNIK V oceni več... (Nadaljevanje s 1. strani) teja občinske konference (poročilo so v celoti sprejeli), največ pozornosti pa so posvetili težavam, s katerimi se srečuje Belt v okviru sozda ZIV Tam, ter tistim, ki že dalj časa tarejo največjo delovno organizacijo v občini, semiško Iskro. Tako člani delovne skupine kot predsednik Popit so delavcem Belta svetovali, naj skušajo svoje težave reševati v neposrednem pogovoru in dogovoru s komunisti drugih delovnih organizacij v sozdu in naj ne dovolijo, da bi nekakšni dnevni interesi te ali one strukture lahko pripeljali do razbijanja povezanosti v sozdu, za katero so se pred časom delavci odločili samoupravno. „Kar pa se dogovorite komunisti, to mora držati,” je posebej poudaril France Popit. Da se da z dobro obveščenostjo in odkrito besedo marsikaj doseči, potrjuje tudi Iskra, kjer delavcem niso skrivali težav, s katerimi se že lep čas spopadajo zaradi pomanjkanja naročil tujih partnerjev 'in oteženega uvoza potrebnih reprodukcijskih materialov. Delavci semi-ške Iskre, še posebej pa komunisti, ne iščejo vzroke za vse težave le zunaj delovne organizacije, marveč se zavedajo tudi, da so se prepočasi prilagajali zahtevam po spreminjanju uvozne odvisnosti. Zato tudi pri iskanju rešitev izhajajo predvsem iz lastnih možnosti. Vsekakor velja, da je ta delovna organiazcija še do nedavnega zelo dobro gospodarila, zato lahko upajo, da se bodo tudi iz sedanjega težkega položaja čim prej izkopali, in to v glavnem s svojim delom in znanjem, jasno pa računajo tudi na pomoč oziroma sodelovanje celotne Iskre. ,.Poleg industrije pa bi bilo prav, da bi v občini razvijali tudi kmetijstvo, ker bi morala biti stalna skrb občinske skupščine, še posebej zbora združenega dela”, je dejal France Popit, ki je opozoril tudi na to, da je predvidena stopnja - 9 odst. družbenega proizvoda - investicijske porabe prenizka. „To je res premalo, s tem si občina ne more obetati hitrejšega napredka,” je dejal France Popit. „Prav tako pa je treba vedeti, da le usmeritev v izvoz na konvertibilno območje omogoča uvoz potrebnih reprodukcijskih materialov in s tem zagotavlja delo,” je sklenil predsednik CK ZKS. A. BARTELJ Pred jubilejem malone utihnil Tudi ženski pevski zbor v Črnomlju brez pevovodje V Črnomlju si že nekaj mesecev belijo lase zaradi težav, v katere je zabredel tamkajšnji ženski pevski zbor. Zbor je nenadoma ostal brez pevovodja in že več kot pol leta ne vadi in ne nastopa. Ta usoda ga je doletela neposredno pred pomembnim jubilejem, saj prav letos mineva 35 let, kar je bil ustanovljen. Pri kulturni skupnosti in ZKO so vložili že nemalo truda, da bi zbor, ki je poleg vsega najstarejši v črnomaljski občini, rešili najhujšega. Računajo, da bi zbor lahko kmalu prevzela ena od obeh diplomantk, ki na pedagoški akademiji dokončujeta študij glasbe. Težko pa je napovedati, da bo zbor svoj visoki jubilej spričo le prevelikega premora lahko že letos proslavil s samostojnim koncertom. V pet dni zakoličen teden Nezadovoljstvo ob (neživljenjskem) sobotnem zapiranju pošt Po novem letu so vrata manjših pošt (poštarji jih imenujejo pošte 5. reda) ob sobotah vsepovsod po Sloveniji zaprta. V Delu se vrstijo pisma bralcev, kar je razumljivo, saj tako mnogo naročnikov ne more dobiti sobotne številke, nesmiselne postanejo osmrtnice in tudi telegram o smrti, oddan v petek, saj do ponedeljka pokojnika lahko že pokopljejo. V krajevnih skupnostih Krmelj, Šentjanž in Tržišče so razposlali proteste na različne strani, ker tako v vsej dolini ob sobotah nikjer, ra-• zen če se seveda ne odpeljejo v Sevnico, ni mogoče dvigniti denarja. Je torej pošta ukrenila nekaj po lastno pest? V poštnem sektorju podjetja za poštni promet v Novem mestu pravijo, da so vodili to akcijo, ki je imela republiški značaj, cela tri leta. Delegatom območne skupnosti so za vsako pošto posebej prikazali delovni čas. Poštarji menijo, da so uporabniki z novo ureditvijo samo pridobili. Prej so namreč te pošte zapirali ob 14. uri, poslej so odprte uro dlje -do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Sklep območne skupnosti je bil objavljen tudi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Pravno naj bi bilo torej vse v najlepšem redu. So torej za vse krivi delegati, ki so le bolj dvignili roke, kot pa se doma posvetovali? A. 1 Do globljega poznavanja zakonov Tudi v Posavju ustanovili društvo kadrovskih delavcev, ki ima že 95 članov -Nadomestilo za drage seminarje — V Posavju manjka ključavničarjev in elektrikarjev V Sloveniji so v večini regij že ustanovili društva kadrovskih delavcev, med zadnjimi so se ustrezno organizirali kadroviki Posavja. Društvo združuje 95 članov in o prvih dobrih izkušnjah nam je pripovedovala tajnica Lučka Kočnar, referent za kadre v jedrski elektrarni v Krškem. „Sama izmenjava mnenj kadrovi-kov, delavcev, ki imajo na skrbi varstvo pri delu, in socialnih delavcev je zelo koristna. To se je pokazalo že ob prvem seminarju na Čatežu, ko je beseda stekla o perečih nalogah kadrovsko-socialnih služb. Uspeh prvega seminarja je potrdila anketa med kar 65 udeleženci. Zato nameravamo tako prakso nadaljevati.” Ob koncu februarja se bodo člani društva na seminarju v Krškem se- znanili s spremembami zakona o delovnih razmerjih in zakona o po-kojninsko-invulidskega zavarovanja. Zanimanje brežiške, krške in sevni-ške občine za ustanovitev se sorazmerno kaže tudi v številčni zastopanosti v članstvu društva in dobri udeležbi pri izvajanju programa. „Zelo dobro sodelujemo z medobčinsko gospodarsko zbornico v Brežicah in strokovno službo občinskih skupnosti za zaposlovanje Posavja v Sevnici, ki nam pomagajo tudi z Posojilo premostilo stisko Za ceste stalno zmanjkuje denarja — 12 cestarjev ima na skrbi kar 88 km makadamskih cest — Manjka gramoza Začasno so zadrego pri vzdrževanju občinskih cest v črnomaljski občini, in to za nazaj, rešili tako, da so si od samoprispevKa do marca sposodili dva milijona dinarjev in tako v glavnem poravnali račune za drugo polovico lanskega leta. V črnomaljski občini je 123 km lokalnih cest, od tega 88 km makadamskih. V glavnem vzdržuje te ceste Gokova temeljna organizacija Komunala. Lani se je v cestni sklad nateklo okoli 4,7 milijona dinarjev, za kolikor toliko redno in dobro vzdrževanje pa bi potrebovali več kot 7,5 milijona. Od julija - do takrat so račune še lahko poravnavali - do konca leta je ostalo manj kot 145 tisočakov, kar ni bilo dovolj niti za enomesečne plače 12 cestarjem. Na vsakega od teh 12 cestarjev pride dobrih 8,5 km cest, oz. 7,3 km makadamske ceste, kar je precej več, kot predvideva republiški normativ (4,5 km na enega cestarja). Marsikdaj se ljudje jezijo na cestarje, če ceste niso dobro vzdrževane, pa vendar niso vedno ti krivi za to. Tako bi za normalno vzdrževanje potrebovali 2.000 kubi- kov gramoza, na voljo pa so ga imeli 500 kubikov. Poleg tega lokalne ceste nimajo v celoti predpisane prometne signalizacije in niso na vseh nevarnih mestih opremljene z varnostno ograjo. Sposojeni denar bo treba kmalu vrniti in v občini ne vidijo druge možnosti, kot da ga prispeva združeno delo. Poleg tega je treba poiskati možnosti za nadaljnje kar se le da nemoteno in kvalitetno vzdrževanje teh lokalnih cest. V Črnomlju pa tudi v drugih občinah dolenjske regije predlagajo, naj bi to prevzelo Cestno podjetje, kateremu pa bi, jasno, občine morale zagotoviti za to potrebni denar. A. B. denarjem, „pravi Kočnarjeva in sodi, da je bilo nujno ustanoviti društvo tudi zavoljo zmanjšanja stroškov, predvsem potnih, saj so morali doslej prevečkrat na drage seminarje precej daleč, tudi v Portorož. Tesna vez z Zvezo društev kadrovskih delavcev Slovenije je slej ko prej pomembna zavoljo spoznavanja spleta odprtih vprašanj, torej celovitosti problematike. V Posavju pa je specifika predvsem v defictarnosti nekaterih poklicev. Manjka ključavničarjev, elektrikarjev, papirni-čarjev . . . Dela bo dovolj! P.P. PO 2ELJI PREJ V POKOJ? Tudi za Slovenijo naj bi veljala možnost za bolj zgodno upokojitev (moški 35 let delovne dobe in 55 let starosti, ženske pa po pet let manj), so menili udeleženci skupne seje občinskih vodstev SZDL in Zveze sindikatov Ribnica, ko so pred kratkim razpravljali o stališčih in usmeritvah za 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Taka možnost bi predvsem za nekatere starejše delavce, ki so nosili glavno breme povojne izgradnje, veliko pomenila. ČETRTINA EVIDENTIRANIH MLADIH V pripravah na volitve so v metliški občini evidentirali 1.340 možnih kandidatov. Ne samo s številom, zadovoljni so tudi z zastopanostjo žensk med možnimi kandidati, teh je 38 odstotkov, in mladih, ki jih je četrtina vseh evidentiranih. Kočevje: zanimiv predlog Osebna poraba proizvod, in ne naj narašča počasneje kot družbeni kot dohodek, ker bo sicer prizadet standard O stališčih in usmeritvah 3. konference Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov za uveljavljanje delavcev kot nosilcev socialne politike in nosilcev socialne var- Program ni »volilni golaž” Mladina je še premalo vključena v frontno delo SZDL — Na novo oceniti politični položaj — Na čelu SZDL še naprej Tomaž Plazar in Pavel Žagar .Trebanjska občina je v minulih letih dosegla pomembne uspehe na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja," je rekel Drago Benčina, član republiške konference SZDL, ko se je vključil v razpravo na volilno-programski konferenci občinske organizacije SZDL. Glede na to je poročilo o delu preskopo, programske konference pa so na vsaka štiri leta preporedko, da bi bilo mogoče v celoti oceniti delo te organizacije. Delegati so kljub temu opozorili kot bi morale. Predvsem je mladina na vrsto zadev, ki še ne tečejo tako, Prednost proizvodnji in ne omejitvenim ukrepom m o sr Vesela jesen 82 spet vabi glasbenike Vse se vrti okoli vprašanja kako ujeti cene NromiiEGio Denar se bo poslej prelival 03 SM&j0 ^ Zakonodaja ni kriva za vse PMm mm asuojf še premalo vključena v delo krajevnih družbenopolitičnih organizacij, ni je še prav čutiti v organih krajevnih skupnosti. Hkrati pa mladim v zadnjem času zaradi izvajanja politike stabilizacije grozi tudi nezaposlenost. Socialistična zveza in druge družbenopolitične organizacije bodo morale v reševanje teh aktualnih vprašanj vložiti veliko naporov, saj opozorila o težavah mladih niso prišla samo iz ust mladinskih predstavnikov. Ko so delegati govorili o sedanjem političnem trenutku, so posebej opozorili, da bo treba ocene o ugodni politični klimi dograditi in dopol- niti, saj je medtem prihajalo večkrat do zastojev v proizvodnji in marsikateri program razvoja je bil prestri-žen napol. To pa je v ljudeh nedvomno zapustilo sledove. Delovni programi SZDL morajo zato biti konkretni tako glede ciljev kot izvajalcev, je med drugim v razpravi poudaril Mirko Jelenič, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Se posebno aktivni pa morajo biti koordinacijski odbori za planiranje, katerih delo je v tem trenutku tako pomembno. Po eni strani so omejitve novih naložb nujne, po drugi strani pa brez naložb ne bo šlo, saj moramo v prihodnosti zagotoviti skladen razvoj vseh dejavnosti. Aktivnost SZDL naj ne bi šla po maniri „volilnih golažev”, ko je bilo marsikaj obljubljeno, nikoli pa v celoti narejeno. Pred koncem seje so delegati ponovno izvolili za predsednika občinske konference Tomaža Plazarja, za sekregarja pa Pavleta Žagarja. J.SIMCIČ nosti so razpravljali na zadrgi ricupni seji občinske konference SZDL Kočevje in občinskega sveta Zveze sindikatov. Predstavnik republiške skupnosti Zveze sindikatov Slovenije Julij Planinc pa je prisotne seznanil tudi s pripombami, ki so prišle na ta dokument na republiški svet ZS, ter 1 nekaterimi spremembami tega dokumenta, do katerih je že prišlo zaradi pripomb. Tokrat naj bralce seznanimo le s pripombo oziroma predlogom, ki ga je na tej seji zastavi! Stane Letonja, direktor INKOP Kočevje. Gre za določilo resolucije, da osebna poraba ne sme naraščati hitreje kot dohodek. Tovariš Letonja je menil, da bi bilo bolj prav, če bi se to določilo glasilo, ,,da osebna poraba ne sme naraščati hitreje kot družbeni proizvod (se pravi kot dohodek in amortizacija skupaj)”. Zaradi močr.o zvišane amortizacije bo namreč dohodek nižji in ta razkorak bo znašal - kot je dejal Stane Letonja - najmanj 6 odstotkov, kar pomeni, da bodo z* toliko manjši tudi osebni dohodki, zaradi česar lahko nastanejo tudi v sindikalnih organizacijah oz. kolek tivih težave. Tovariš Letonja je po-udaril, da je bistvo resolucijskega določila v tem, da sredstva za raz-širitev materialne osnove dela naraščajo hitreje kot sredstva z« osebne dohodke. To pa bi bik) doseženo, če bi določilo spremenil) tako, da mora osebna poraba naraščati počasneje kot družbeni proizvod (in torej ne kot dohodek). J. PRIMC Pomladitev krepi organizacijo Na seji občinske konference ZK Krško o delu komunistov med kongresoma — Nova osnovna organizacija na OŠ Kostanjevica — Delegati za 12. kongres ZKJ in 9. kongres ZKS „Osnovne organizacije ZK so preveč pavšalno obravnavale poročilo. Premalo se je ugotavljala odgovornost v lastnem okolju,” je dejal na zadnji seji občinske konference ZK 20. januatja v Krškem sekretar Jože Petericoč. NASLOVI ODMEVAJO - Tako vidi naslove Dolenjskega lista Pavliha (karikaturist Andrej Habič) Ob ocenjevanju volilnih konferenc v osnovnih organizacijah ZK pa so člani razpravljali še o poročilu CK ZKS o delovanju slovenskih komunistov med 8. in 9. kongresom ZKS. Menili so, da bi morali dati v poročilu večji poudarek na mladino, saj marsikje pomlajevanje preveč zaostaja. V razpravi je bilo rečeno tudi, da je premalo storjenega pri združevanju dela in sredstev, kot da je preveč plotov okoli tovarn. Zavzeli so se za več problemskih, delovnih sestankov, pa tudi seminarji, kot je bil zadnji za sekretarje in sekretariate osnovnih organizacij ZK, kjer je bilo precej idejnopolitičnega usposabljanja, bodo ostali redna oblika dela. Pomenijo namreč tudi koristno izmenjavo izkušenj za praktično, bogatejše politično delo. Komunisti občinske konference so sklenili, da bodo komuniste na kostanjeviški osnovni šoli organizirali že v 81. osnovno organizaciji) ZK v krški občini. p. ppRČ • Za 12. kongres ZKJ so izvolili Jožeta Petericoča, na 9. kongres pa pojdejo delegati Lidij* Hočevar, Margareta Maijetič Martin Molan, Gordana Maslo varič, Jože Račič, Jernej Vintaf in Anton Vovčko. Za pred sednika OK ZK so evidentiral* Matjana Markla, za sekretaij* pa Blaža Kolatja. * . JivvdANj£ <3£N ELEKTRIČNO ENERGIJO MORAMO UVAŽATI Domače električne energije ni dovolj, tudi tiste iz drugih republik ne, zato smo jo prisiljeni uvažati. Zdaj vsak dan uvozimo iz Avstrije in Italije dvakrat po 2,4 milijona kilovatnih ur. Dnevne potrebe po električni energiji so namreč od 27,5 do 28 milijonov kilovatnih ur električne energije, tako da znaša pri-manjklaj 5 milijonov kilovatnih ur. Uvoz električne energije bo trajal ves januar in prvih deset dni februarja, ko naj bi spet stekla proizvodnja električne energije v Krškem. Ves sedanji uvoz električne energije bo treba v spomladanskih mesecih pokriti s protidobavami. Odrekli so se reprezentanci Tozdu IMV so leta 1981 z manj delavci dosegli enako proizvodnjo kot predlani — Pesti jih pomanjkanje sredstev — Dobili so stroje, ki so ležali v skladiščih Sejmišča NOVO MESTO: Cene se tudi tokrat niso spremenile. Rejci so ponujali 348 pujskov in 16 od treh do šest mesecev starih prašičev, prodali pa so jih 177. Za pujske so dobili od 2.200 do 3.400 din, za starejše prašiče pa od 3.500 do 4.500 din. BREŽICE: Na sobotni sejem so rejci- pripeljali 463 pujskov in 16 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih 314. Za pujske so dobili pa 120 din, za starejše prašiče pa po 80 din za kilogram žive teže. Čeprav so delavci tozda IMV na Mimi v precejšnji negotovosti, ker še ni verificiran sanacijski program, pa vendarle ne čakajo križem rok. V okviru akcije za odpravljanje težav, v katerih so se znašli skupaj z vsemi ostalimi tozdi IMV, so v preteklem letu že začeli ukrepati: povsem so se odpovedali stroškom za reprezentanco in propagando, za 10 odstotkov pa so tudi zmanjšali režijo. Zlasti pomembno pa je, da se kljub težkim razmeram, v katerih so se znašli, pri njih ni ustavila proizvodnja. Tej še naprej velja največja pozornost. Da so dosegli kvalitativne premike tudi v proizvodnji, kaže podatek, da so lani celo nekaj povečali proizvodnjo v primerjavi z letom 1980, vendar so imeli na plačilnih seznamih okoli 7 odstotkov manj delavcev. Med letom namreč niso nadomeščali naravnega odtoka delavcev. Kljub vrsti ukrepov, ki so jih že sprejeli, pa se vendarle boje za svoj obstoj. Razmere za gospodarjenje so namreč od panoge do panoge zelo različne, občuti pa jih predvsem delavec. V IMV tozdu na Mirni imajo delavci zdaj le okoli 8.200 dinarjev DOprečnega osebnega Kmetijski Nova obdavčitev ni bavbav Zadnji Pavliha polaga v usta čarovnici na naslovni strani naslednjo prerokbo: glede nove kmetijske politike pa vidim nekaj veselega, ta pridni bodo spet nagrajeni — z novimi dajatvami... Ta trditev je natanko tisto, kar se ne bi smelo zgoditi in kar ni, kot poudarjajo predlagatelji novega zakona, smisel sprememb v obdavčitvi kmetijstva. Ker je za mnoge lastnike kmetij dre zemlje kljub javni razpravi, ki že teče in bo trajala še do marca, ko naj bi novi zakon sprejeli (veljati naj bi začel prihodnje leto), predlagana sprememba zavita še v tančico skrivnosti, naj najprej na kratko razložimo, za kaj sploh gre. Po novem naj bi ukinili obdavčitev po katastrskem dohodku ter v kmetijstvu uvedli davek od dohodka in davek od dejanskega dohodka. Ti obliki obdavčitve sta natančnejši od obdavčitve po katastrskem dohodku, ki je v svojem bistvu lahko zelo krivična, seveda pa je za davkarje verjetno najbolj enostavna. Davek od dejanskega dohodka bodo plačevali le tisti kmetovalci, pri katerih dohodek ni ali je le v manjši meri odvisen.od obdelave zemljišč. To so rejci perutnine, prašičev in govedi na industrijski način, specializirani pridelovalci vrtnin, cvetja, jagodičevja, trsničarji in drevesničarji ter specializirani pridelovalci sadja in grozdja,ki gre mimo kmetijskih organizacij. Za nje bodo obdavčitev ugotavljali podobno, kot jo pri obrtnikih. Takih kmetovalcev je pri nas kaj malo; za Slovenijo se računa, da jih je dva odstotka od vseh 160.000 slovenskih davkoplačevalcev. Za vse preostale kmetovalce naj bi po novi, bolje rečeno, dopolnjeni zakonodaji veljala obdavčitev po dohodku. To ne pomeni, da bodo davki za vse ali za večino večji, marveč da bodo pravičneje porazdeljeni. Dohodek kmeta bodo (brez poslovnih knjig) ugotovili tako, da bodo od celotnega (normativnega) prihodka odšteli (normativne) strokce in tudi osebne dohodke, tolikšne, kot jih dosega delavec, zaposlen v družbenem sektorju kmetijstva, od ostanka osnove za odmero pa bodo obračunali kmetijski davek. Seveda je pri tem še več nadrobnosti, o katerih pa lahko lastniki zemlje zvedo več na bližnjih javnih razpravah, ki jih prireja SZDL skupaj z zadrugami (glej obvestilo na novomeški strani). Inž. M. L. dohodka, pri tem pa je treba povedati, da je pri njih tudi precejšen odstotek zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo. S * * J * 5 * c * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * DOBILI SO STROJE - Delavci mirenskega tozda IMV so dobili stroje, ki so doslej ležali v skladiščih. Z njimi bodo precej povečali delež svojih izdelkov v okviru IMV. Težav pri njih tudi sicer ne manjka. V zadnjem času jih prizadeva pomanjkanje obratnih sredstev, zaradi tega močno šepa oskrba z materiali. Dogaja se tudi, da včasih denar je, pa ni mogoče dobiti materialov ne doma, ne iz tujine. Se posebno velike težave imajo, ker imajo tako širok krog izdelkov. V takih razmerah še niso mogli sprejeti letnega plana. Znano pa je, da se bo zaradi nove opreme v kovinski in tapetniški oddelek (ta „nova“ oprema je sicer že štiri ali pet let ležala v skladiščih IMV) nekoliko razširil obseg del, s tem pa tudi delež mirenskih proizvodov v končnem izdelku. Hkrati z večanjem proizvodnje pa bodo kljub dosedanji popolni zaposlitvi vseh strojev in delavcev lahko zaposlili še nekaj novih delavcev. Vse skupaj pa je odvisno od količine končnih izdelkov, ki jih bo letos proizvedla celotna IMV. L S. Rekordna žetev? Pšenico so v metliški občini posejali na 550 ha — Ni sušilnic, spodbudna _____________cena_______________ Pospeševalna služba metliške Kmetijske zadruge je za to zimsko sezono izdelala akcijski program, ki vsebuje več proizvodnih in izobraževalnih pa tudi raziskovalnih dejavnosti. Ena pomembnih dejavnosti je nadaljevanje programa jesenske setve pšenice. Med drugim zadruga sedaj sklepa proizvodne pogodbe s tistimi kmeti proizvajalci, ki ob setvi pšenice sicer niso podpisali pogodbe, so pa kljub temu upoštevali strokovna navodila pospeševalne službe. Seveda se bodo morali vsi skupaj, tako zadruga kot kmetje, potruditi, da bosta žetev in spravilo pridelka kar najbolje organizirana, saj bo le tako moč zagotoviti vsaj tisto količino merkantilne pšenice za trg, kot so jo določili z letnim žetvenim planom, se pravi 150 ton. Že sedaj pa je jasno, da bo največ težav pri odkupu zaradi tega, ker bo težko ali celo nemogoče odkup pšenice izpeljati ob sami žetvi; pšenica takrat ni suha, sušilnic za žito pa v metliški občini ni. Gotovo se bo kmet težje odločil za prodajo potem, ko bo sam pšenico posušil in jo spravil v kašče. Vsekakor pa velja, da je bila jesenska setev dobro opravljena in da je stanje posevkov za ta čas primerno, zato strokovnjaki v občini upravičeno pričakujejo nadpovprečno žetev, če bo le moč zagotoviti dovolj dušikovih gnojil. Medtem ko je lanski povprečni pridelek znašal okoli 25 stotov na hektar, bi letošnji, če bo šlo vse po sreči, lahko presegel celo 35 stotov na hektar. Sedaj je s pšenico posejanih v občini okoli 550 ha površin, kar je za 50 ha več kot v prejšnji sezoni. Žal pa dogovorjena cena za odkup pšenice - 9,30 dinarja za kg -glede na velik porast cen koruze in krmil za živino (12 do 15 din za 1 kg) kmeta tudi ne spodbuja k prodaji. A.BARTELJ PODBOČJE: OCENJEVANJE CVICKA Odbor ožjega vinogradniškega okoliša Društva vinogradnikov v Podbočju bo tudi letos priredil ocenjevanje in pokušnjo cvička. Vinogradnike vabi, naj prinesejo svoje vzorce vin najpozneje do 10. februarja v Kerinovo gostilno. Odbor vabi tudi na pokušnjo, ki bo prav tako pri Kerinu 13. in 14. februarja. ČISTEJŠA SEVNICA — Sevniška osnovna šola redno skibi za akcije zbiranja starega papirja. Šolarji kar tekmujejo med seboj. Oddelki višjih skupin so tik pred počitnicami zbrali tega papirja za cel kontejner. Šibkim rokam radi priskočijo na pomoč tudi starejši. (Foto: A. Železnik) -Eli«,, :c .::■ >; PREGLED KAKOVOSTI ZVAROV - Dno na premični tlačni posodi za prevoz propan -butana v krški Kovinarski kontrolorji še posebno skrbno pregledujejo. Kakovost zvarov posod preverjajo z rentgeniziranjem. Nič ni prepuščeno naključju, saj so posode lahko nevarne kot bombe! (Foto: P. Perc) OPREMA NA PLANEM — Že lani spomladi je GOP z Mirne dobil opremo za novo betonarno. Zaradi različnih težav je bila montaža preložena na jesen. Vendar pa v GOP tudi jeseni ni uspelo spraviti v tek novih strojev, tako da leži oprema še vedno na planem. (Foto: J. Simčič) EN HRIBČEK BOM KUPIL~ Urejam Tit Doberšek i Kljub jasnemu zapisu v prejšnjih dveh številkah Dolanjskega lista, katero vino bo lahko tudi v bodoče še v prometu neustekle-ničeno, sem prejel nekaj vprašanj o tem, in to s tolmačenjem, Predpisi o vinu da bo lahko v prometu kot neustekleničeno vino le dolenjski cviček. Nepopolne informacije K mišljenju, da je lahko v prometu kot neustekleničeno vino le dolenjski cviček, je pripomogel tudi nepopoln članek v dnevniku „Delo“ 18. decembra lani z naslovom, da bomo lahko pili cviček takšen kot doslej. Članek ni podpisan, navaja pa poročilo republiškega komiteja za informacije iz skupnega sestanka Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zveznega zavoda za standardizacijo s strokovnimi vinarskimi institucijami in predstavniki pridelovalcev in prometa vina v SR Sloveniji, ki je bil 2. decembra v Ljubljani. namizno vino in namizno vino z geografskim poreklom namizno vino z geografskim porekle ..dolenjski cviček" kakovostno vino z geograf, poreklo: vrhunsko vino z geograf, poreklom Glede vsebnosti alkohola v vinu je dovoljen odmik od 0,5 volumenskega odstotka. S prisotnim alkoholom je mišljen alkohol, ki je ugotovljen v vinu pri analizi vina, z naravnim alkoholom pa je mišljen alkohol, pridobljen z vrenjem vinskega mošta, ki mu ni bil dodan sladkor. 2. 51. čl. pravilnika naj bi se glasil: Za neposredno ljudsko porabo se daje v promet: namizno vino brez geografskega porekla v litrskih ali dvolitrskih steklenicah; namizno vino z geografskim poreklom se poleg stekleničenega sme dajati v promet tudi neustekleničeno pod pogoji, ki jih določi pristojni republiški upravni organ; kakovostno vino z geografskim poreklom in vrhunsko vino z geografskim poreklom sme biti v prometu le ustekleničeno v steklenicah 1 1 ali 0.7 do 0,75 I. Iz teda sledi, da namizno vino z geografskim poreklom ni le dolenjski cviček, ampak tuilt ostala namizna vina z uradno dokazanim geografskim po- Kaj je bilo dogovoijeno? Ker sem se kot zastopnik Društva vinogradnikov Dolenjske tega sestanka udeležil (Društvo vinogradnikov je zastopal še Martin Cvelbar), moram povedati, da sta ta informacija, kakor tudi zapisnik tega sestanka, ki sem ga prejel 14. januarja, nepopolna. Na navedenem sestanku je bi!o dogovorjeno in od zastopnika Poslovnega združenja za vinogradništvo in vinarstvo I-erdom Pirkmajerjem formulirano: 1. Drugi del 12. čl. pravilnika o kakovosti vina (Ur. I. SER J št. 17 /81) naj sc dopolni in se glasi: - Vino iz podravskega in posavskega rajona ter vino iz vinorodnega okoliša Kras primorskega vinorodnega rajona (po rajonizaciji vinogradniškega območja SR Slovenije) in vino iz podrajonov Zagorje -Mcdjimur-je, Prigorje, Pleševica, Bilogo-ra-Podravina, Pokupje in Mosla-vina (po rajonizaciji vinogradniškega območja SR Hrvatskc) mora glede kemične sestave vsebovati vse sestavine, ki so navedene v tabeli iz tega člena, razen alkohola, ki sme v vinu iz teh rajonov oziroma podrajanov znašati: Naravni Prisotni alkohol v alkohol v vol. % vol. % 6,0 n 8,5 ll 6,0 7,5 7,5 9,0 10,0 10,0 reklom. Pri nas lahko štejemo med ta vina vsa namizna vina z geografskim poreklom Bizeljskega, Posavja, Dolenjske, Bele krajine, Slovenskih goric, Haloz in (po popravku) tudi Krasa. Namizno vino z geografskim poreklom ima poleg Slovenije ,šc sosednja Hrvatska, ki je bila z dosedanjim, napadenim 51. čl. pravilnika prav tako prizadeta, zlasti njeni primorski kraji (Istra, Dalmacija), kjer žele turisti piti vino neposredno pri pridelovalcih vinogradnikih. Tudi slovenski vinorodni kraji po dosedanjem besedilu napadenega 51. čl. pravilnika ne bi mogli točiti, turisti in ljubitelji dobre domače kapljice vina na izletih in obiskih teh krajev pa ne piti in si natočiti domačega vina iz soda. Vedeti moramo, da bomo morali sčasoma vinogradniki nuditi vino izletnikom ob vinskih cestah poleg domačega turizma še s točenjem po starih vinotočih, ker bo vino vedno težje prodati. Zato je natančno tolmačenje dogovora omenjenega .sestanka nujno, saj je na ta dogovor pristal navzoči zastopnik Zveznega zavoda za standardizacijo dr. Života Živkovtč, T1T ČE ZA SMUČANJE NI SNEGA, OSTANE ŠE PLAVANJE — Niti zagrebški niti domači šolaiji do zdaj niso imeli sreče s snegom, zato se jih precej odloči za nabiranje novih moči v čateških bazenih. Kopanje pod vedrim nebom je za obiskovalce Toplic pozimi vedno privlačno. (Foto: J. Teppey) Borcem XIV. divizije! Vse, ki ste se borili v vrstah XIV. divizije, vabimo na 19. tradicionalno tovariško srečanje, ki bo v soboto, 6. februarja, ob 12. uri v Domu JLA v Mariboru. Iz Ljubljane bo 6. februarja ob 8.30 odpeljal posebni vlak (s postankom v Trbovljah, Zidanem mostu, Laškem in v Celju). Povratno vozovnico, ki si jo bomo kupili v vlaku, stane 92 din. Ostala pojasnila preberite v TV-15. Vabljeni! ODBOR XIV. DIVIZIJE Prvič praznik brez proslave Letos bo praznik Društva finančnih in računovodskih delavcev dolenjskih občin potekal samo ob pregledu doseženih uspehov in dela 1. februar, ki ga dolenjsko Društvo računovodskih in finančnih delavcev že nekaj let praznuje kot svoj praznik, bo letos v javnosti ostal neopažen. Zaradi stabilizacije ne bo običajne proslave, pač pa je ob tem dnevu vseeno pregledati uspehe, dosežene pri delu v lanskoletnem poslovanju. Društvo računovodskih in finančnih delavcev, ki vključuje člane TREBNJE: ČIM MANJ GRADENJ NA NJIVAH Predlog odtoka o urbanističnem redu v trebanjski občini, kije bil od lanskega novembra dalje v javni razpravi, je doživel kar precej pripomb. Posebej so bile sporne določbe o mejah strnjenih naselij, za katere so nekatere krajevne skupnosti ugotavljale, da so preozke. V nasprotju s krajevnimi skupnostmi pa je kmetijska zemljiška skupnost menila, da so preširoke in da posegajo v kmetijske obdelovalne površine. Tako so se meje naselij od osnutka do predloga občutno skrčile in naselja se zaradi tega ne bodo mogla bistveno krčiti. Tik pred sejo bo imel izvršni svet sejo, na kateri bodo še enkrat obravnavali pripombe k predlogu odloka, ki ga skupščinske delegacije tudi že obravnavajo. USKLAJEVALNI MLADINSKI SVETI vseh štirih dolenjskih občin, je v letu 1981 posebno pozornost posvečalo izobraževalnemu programu. Poudarek je bil na spremembah, ki so jih prinesli novi zakoni s področja računovodstva in financ, ter na organizaciji stalnih seminarjev, vezanih na sestavo periodičnih in zaključnih računov. Na 7 seminarjih iz tovrstne zakonodaje je sodelovalo 1222 članov, kar dokazuje, da je članstvo zainteresirano za tak obliko dela., Po tradiciji je dobro teklo tudi sodelovanje z istovrstnimi društvi, posebno z brežiškim, s katerim skupno organizirajo posvetovanje in seminarje. Prav tako je vpeljano večletno sodelovanje z novomeško ekonomsko-administrativno šolo. Lani so v tej izobraževalni ustanovi organiziral- za člane društva dopolnilno izobraževanje, ki še ni končano. Prav tako so dijakom šole, ki so iz predmeta knjigovodstvo dosegli odličen uspeh, podarili knjižne nagrade. Z društvi Brežice, Kranj, Reka so v navadi občasna srečanja, ki tudi lani niso izostala. Društvo z Reke je lani omogočilo obisk ladjedelnice „Viktor Lenac“. Omeniti velja še sodelovanje z lani oživelim Društvom ekonomistov v Novem mestu, s katerim imajo računovodski in finančni delavci veliko skupnega pri bodočem delovnem programu. R. B. PODALJŠANA AVTOBUSNA PROGA 1. feburarja bodo podaljšali proge delavskih avtobusov do Trnovca. Vozili bodo obe izmeni delavcev. Tako bosta naposled povezani zabu-kovška in blanška krajevna skupnost. Adnc Pft O.STf ZA 4000 EkjLARJEV Kapitalizem bo kljub svojim protislovjem in nasprotjem še doživel leto 1991, stopnje rasti pa bodo celo večje, kot so bile doslej. Niti v enem letu ne bo prišlo do padca svetovnega proizvoda, kar se je zgodilo leta 1975, pa tudi resnejših problemov z nafto ne bo. Vse zgoraj omenjeno še posebej velja za Chase Econometrics, filialo Chase Manhattan Bank, ki je ta spoznanja objavila v knjigi Deset prihodnjih let v svetovnem gospodarstvu. Omenjena knjiga namreč velja 4 tisoč dolarjev ali dobrih 16 milijonov starih dinarjev. Še: Sramota človeške vesti Še en ugovor proti večanju pokojnin v enakih zneskih — Postajamo narod upokojencev, če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo mogoče več kje zajemati V tistih krajevnih skupnostih, v katerih deluje več mladinskih osnovnih organizacij, bodo ustanovili, koordinacijske svete ZSMS; tako bodo te svete ustanovili v Črnomlju, Semiču in Vinici, njihova naloga pa bo usklajevati delo mladine v krajevni skupnosti, da ne bo tako, kot se je dogajalo včasih, vsaka mladinska organizacija po svoje načrtovala svoje delo in se pripravljala na razne akcije. Seveda ne bo s tem vloga osnovnih organizacij prav nič 'okrnjena. Vesel sem bil odgovora tov. Hostnika na moje pismo, objavljeno v Dolenjskem listu. Prav je, da se sliši več stališč prizadetih in neprizadetih. Najprej bi rad povedal, da moja pokojnina ne dosega 15.000 dinarjev, čeprav sem delal 42 let, od tega pa kar 38 let kot rudar. Od 1947 do 1955 sem bil veliko časa po bolnišnicah in zdraviliščih, nakar naj bi bil z odločbo št. P 245395 upokojen. Če bi pristal na upokojitev, bi dobival takrat 4.560 starih dinarjev pokojnine. V primeru, da bi se vsem upokojencem pokojnine dvigale v enakih zneskih, bi danes prejemal približno 5.000 din invalidske po-kninine moi sodelavec, ki bi se s polno delovno dobo upokojil istega dne, pa bi najprej prejel še enkrat višjo pokojnino (9.120 starih din), danes pa bi dobival samo še 5.045,60 din. Račun je preprost in dovolj zgovoren. Zanj ni potrebna višja matematika. Podobno kaže tudi izračun pokojnin navadnega delavca in inženirja. Ob poviševanju v enakih zneskih bi razlika znašala samo 200 din mesečno. Ali bi bilo to pravično? Ko berem pritožbe ljudi s prenizkimi pokojninami, premišljam,da se mnogim godi krivica tudi na drugačen način. Hodim po naši domovini in vidim, daje veliko delovnih mest,kjer bi si lahko invalidi zaslužili polno pokojnino, mladi ljudje, ki ta mesta zasedajo, pa bi šli lahko v proizvodnjo. Ce človek dobro premisli, se delajo velike napake. Delovne organizacije bi morale bolj skrbeti za svoje invalide, ne pa da zanje nenadoma ne najdejo ustreznih delovnih mest, čeprav takšna mesta so. Velja zapisati še to: v Sloveniji pride na sedem ljudi že en upokojenec. Postajamo torej narod upokojencev. Če bo šlo ‘ tako naprej, kmalu ne bo več vprašanje, po kakšnem merilu naj bi dvigali pokojnine, temveč ali bo pismonoša sploh lahko kaj prinesel v hišo. Vsi bi radi le jemali, od kod pa, se ne vpraša nihče. IVAN HEGLER „Če se je mlatilo ali je bilo pri hiši kakšno drugo večje opravilo, se je delalo tudi po več dni skupaj," se je spomnil Lojze. „Ob večerih so se ljudje usedli skupaj in katero rekli, razumljivo, | tudi poveselili." Sam še vedno kot iz rokava stresa rime raznih pesmic, ki jih pripisuje nekemu župniku z Loke. Bojda so ga bili svoje čase farani zatožili pri škofu. Ko je prišlo do tega, da bi se bil moral zagovarjati pred njim, župnik ni krenil v belo Ljubljano, temveč je tja poslal le nekaj svojih pesmi. Naposled je bil zanje še pohvaljen. Lojze Brečko jih še tudi zapoje, npr.: Kdo bi vedno bil vesel. Kdo bi zmeraj vodo pil... Težko bi jih zmanjkalo za katerokoli priložnost. Sicer se je staro in mlado rado zavrtelo v hudomušnem povštertancu. Mica je pristavila, kako so ob takih večerih v hipu nehale boleti utrujene roke in noge, ko so, denimo, pleli majaron. „Fantje in dekleta in komur se je pač ljubilo, so stopili v krog. Tisti, ki je ostal v sredini, je moral odgovarjati, da pleve majaron. V isti sapi se je skušal preriniti iz kroga, da bi tako dobili novo žrtev," pripoveduje. V veljavi so bile še številne družbene igre: podiranje peči, tresenje hrušk, ubijanje lonca itd. Kar sami so poskrbeli za svojevrsten senčni kino. „Odprli so vrata izbe. Med vrati so obesili rjuho. Na drugi strani so fantje imeli razne predmete, sekiro, - žago in še kaj. V izbi ob petrolejki je vse skupaj izgledalo dokaj strašno^ kod bi mladci požirali žago, sekiro in druge predmete," opisuje ta kino, za katerega ni bilo treba daleč. Krohot se je razlegal iz hiše, kadar so se šli vlak. „Domači in gostje so se postavili v vrsto, j pred tem so določili 'šefa'. Ko so ga vsi pozdravili z 'vožnjo' mimo, je bil dodobra moker," pripoveduje, kot bi bilo včeraj. Ob tem pa se tudi zamisli, češ mladost, mladost. „Starost je zanič," se zazre proti tisti svetli električni žarnici na stropu. Res je bil pred mnogimi desetletji Brečkov grunt med najmočnejšimi v teh hribih. „Ni šel v roke enemu gospodarju," bruhne iz Lojzeta. Nadaljuje, kako tudi zaradi tega poslej ni zavekal več noben otrok v tej več kot tristo let stari domačiji. Je tudi elektrika prišla prepozno in torej čez leta nihče ne bo mogel pripovedovati mlajšim zgod in nezgod, ob tej luči, kot jih vedo za stare petrolejke, sveče in leščerbe? Nežka Bergantova, znana aktivistka z Razborja, številni mladi in vaščani z Brega in Šentjurja, ki so kopali za električni kabel, so povsem človeško menili, da ostareli še bolj potrebujejo elektriko. Morda so tudi zato že hudo ostarele roke pri Brečkovih minulo jesen le z malo več veselja sejale žito na njivi pod domačijo? Naposled so ob napeljevanju elektrike spet prihajali ljudje, izba je bila polna kot včasih. ALFRED ŽELEZNIK NE BREZ MEHANIZACIJE - Cisto brez tehnike Brečkovi tudi prej niso bili. Starinski bencinski motorje za nekaj mernikov žita pokuril 27 litrov bencina. LUČ PRIPELJALA LJUDI Leto 1981 si bodo pri Brečkovih zapomnili. To poletje je namreč v skromnem zaselku Razborec prvič zasvetila električna žarnica. Elektriko so potegnili do te samote s skupnimi močmi vaškega odbora z Razborja pod Lisco, sevniškega Elektra in komunalne skupnosti. V „hiši" z značilno krušno pečjo pri Brečkovih ob električni žarnici še vedno druguje stara dobra petrolejka. Seveda ne zato, ker bi bila elektrika nezanesljiva. „Zaenkrat še lahko čistim cilinder," pripomni najstarejša, Mica, ki leze že proti 86. letu. ..Elektrika je elektrika," pristavi pohvalno, da sedaj vidi pri luči brtz očal prebira ti tudi fižol. ..Natančna dela je treba opravljati pri lepem vremenu," pribije, češ da je škoda kar tako žgati tako r svetla luč. N* stika'i> pritiskajo tod vsekakor mnogo manj samoumnevno, kot to počenja marsikdo vsak dan. Na svojem mestu stoji tudi likalnik na oglje. Tod ni za okras kot v kakšnem sodobnem stanovanju, temveč za rabo. In kako je potekalo življenje brez elektrike? Pri hiši je kajpak še druga petrolejka, predvsem pa se je okrog svetilo s svečami. Slednje so še na priročnem mestu. Navada je postala pač železna srajca. Brat Lojze je v 83. letu. Na kmetiji živita še sestri Rezka in Lojzka, kakšnih deset let je tu tudi ostarela Pavla Sotlar. Saj se je pred mrazom pod podom s starimi suknjiči pokril stari dobri bencinski motor. Bojda je stroj v najboljših letih izkašljal svojih pet konj, zadnje čase pa je za mlačev nekaj mernikov žita pokuril tudi po 27 litrov bencina. Motor je očitno dal svoje od sebe. Krušna peč je še vedno več kot le za peko hrustavih hlebcev. „To je naš zdravnik," de sestra Mica, „Že stari starši so rekli, če je koga kaj bolelo: Zlekni se na peč, pa boš dober. Ja, peč je za stare ljudi, če je le kaj klad, da v njej prasketa!" V njej pristavijo tudi še kakšen glinast lonec. „Še dobro, da jih lončarji pripeljejo na sejme v Sevnico," povedo. Ko je beseda nanesla na staro dobro peč, si Lojze in Mica nista mogla kaj, da se ne bi spomnila mlajših let. Ribnica slavi 900 let Marca odkritje spomenika prvi ribniški četi, avgusta izide zbornik ..Ribnica skozi stoletja" septembra pa bodo odprli park kulturnikov, ki je na območju ribniškega gradu Zaradi stabilizacije bodo v Ribnici letos nekoliko manj razkošno praznovali 900-letnico svojega kraja, kot se sicer za take visoke jubileje spodobi, oziroma je bil doslej običaj. Temu jubileju je posvečen letošnji stenski koledar, ki so ga natisnili v sodelovanju z ribniškim združenim delom v 5.000 izvodih. Na njem so barvne fotografije krošnjarja, ribniški muzej, spomenik v Jelenovem žlebu, ribniški semenj, najdebelejša jelka na Turnu, Nova Štifta in Travna gora. Ob občinskem prazniku bodo na ploščani med novo trgovsko hišo in hotelom v Ribnici odkrili spomenik vstaji in prvi ribniški četi, ki bo posvečen tudi 900-letnici Ribnioe, saj je bila vsa zgodovina Ribnice en sam boj za obstanek. Spomenik, ki bo ves iz železa, bo delo kiparja Aladarja Zaharijaša, ki ga prav zdaj izdeluje s pomočjo sodelavcev v RIKO v Ribnici. Avgusta bo predvidoma izšel zbornik , .Ribnica skozi stoletja”, ki ga pripravlja domači kulturni delavec prof. Janez Debeljak. Tudi njegovo izdajo bo finansiralo ribniško združeno,de-lo in odbor za proslavo 900-letnice Ribnice, del pa bo prispevala Kulturna skupnost Slovenije. V začetku septembra načrtujejo zadnjo večjo svečanost ob tem jubileju: otvoritev parka kulturnikov. J. P. Ribničani so posebno ponosni na svojo suho robo, zato turiste najbolj pogosto popeljejo v svoj muzej suhe robe in lončarstva,kije v ribni&em gradu. (Foto: Primc) NOVO S STARIM — pri Brečkovih ob električni žarnici še vedno drugje stara dobra petrolejka. pisma in odmevi .. * tuja/ PRIŠLI SMO PRAVI TRENUTEK Verjetno je najbolj priljubljen krožek na naši šoli gospodinjstvo. Zasluga gre vsebini dela, prijazni učiteljici in seveda končnim rezultatom, ki so vedno sladki. Krožek obiskuje 24 učencev, poteka pa v lepo opremljenem kabinetu. Material za kuho ali peko zberejo učenci sami. Ko smo krožkarje te dni obiskali, nas je že na hodniku pozdravil prijeten vonj. Prišli smo o pravem času in na pravo mesto. Z orehi in s smetano polnjene palačinke so nam slastno teknile. NATAŠA NOVINA novinarski krožek ’ ! ■— OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice ZA PROMETNO ZNAČKO Tudi učenci naše šole se bomo pridružili tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto prometno značko. Pri tem se bomo marsikaj naučili o prometirin prometni varnosti. FRANCI FLEK OŠ Mirana Jarca, Črnomelj IZŠLO JE NAŠE GLASILO V naši šoli smo končali polletje s prvo številko šolskega glasila „Prvi poganjki". Vanj smo vložili dosti dela. Zanimivo pa je, da so se pri dopisovanju bolje odrezali učenci nižjih razredov ter učenci podružnične šole v Birni vasi. Vseh 330 izvodov je bik) razprodanih že prvi dan po izidu, kar dokazuje, da imajo „Prvi poganjki" dosti prijateljev. MARJANA KAVŠEK, 8. c POČITNICE BREZ SNEGA Vedno sem se veselila zimskih počitnic in snega, zato me je letošnja zima zelo razočarala. Nikjer ni snega in šolarji ne vemo, kaj bi delali. Brez snega in zimskega veselja ni pravih zimskih počitnic. SUZANA TRATAR OŠ Mokronog PIŠECE: ČEŠKI LUTKARJI NAVDUŠILI ŠOLARJE Šolarje iz Pišec so pred kratkim obiskali lutkarji iz Prage. Najprej so nas pozdravili v češkem jeziku, nato pa so nam na zanimiv način prikazali lutke, ki so pele, plesale in se smejale. Lutkarjem smo se za prijetno doživetje zahvalili s ploskanjem. Takih obiskov si še želimo. LJUDMILA KOSTANJŠEK OŠ Maksa Pleteršnika Pišece SEMINAR O PROSTOVOLJNEM DELU MLADIH Sredi januarja sem se v Novem mestu udeležila dvodnevnega izobraževalnega seminarja o pomenu, vlogi in značilnostih prostovoljnega dela mladine. Udeležba na seminarju je bila množična, kar pomeni, da je med mladimi veliko zanimanja za delovne akcije. DRAGA RAPUŠ OŠ Mirna peč SEMINAR O* BRIGADAH V petek in soboto, 15. in 16. januarja, je potekal seminar, na katerem smo zvedeli veliko novega o organiziranju MDB, evidentiranju in kadrovanju brigadirjev, o pripravah vodstev, o pripravah na MDA ipd. IVANKA BOLTE PIONIRJI SMO SE IZKAZALI V Črnomlju smo te dni igrali šah po Bergerjevem sistemu. Pionirji smo zasedli drugo mesto, pionirke pa tretje mesto. Prvi je bil center usmeijenega izobraževanja, ki je dosegel enako število točk kot mi. Igrali smo tudi dvoboj z vojaki in jih premagali z veliko prednostjo. OBISKALI SMO KOLINSKO IN DANO 21. januarja smo imeli ekskurzijo v tovarni Dana in Kolinska na Mirni. Videli smo, da je v Kolinski delo težje in da so delovne razmere slabše kot v Dani. BRIGITA GRIČAR OŠ Mokronog VESELI TOBOGAN Komaj smo pričakali poročila iz Radia Ljubljana, da bo tudi nas obiskal „Veseli tobogan". V torek popoldne smo se zbrali v prosvetnem domu na tej priljubljeni prireditvi. Prvi aplavz , je vejjal ansamblu Maria Rijavca, pozneje pa smo z njimi nagradili še pevski zbor, recitatorje, soliste s frulicami in člane dramskega krožka. Najbolj smo se smejali Toniju Gašperiču. Ljubljanska banka je trem pogumnim dečkom, ki so pravilno odgovorili na zastavljena vprašanja, podelila hranilnike. Vsi nastopajoči pa so dobili značko veselega tobogana. Tako prijetnih prireditev si še želimo. Posnetek „Veselega tobogana" bomo lahko poslušali po radiu v nedelo, 31. januarja. „ , RENATA ŠIŠKA, OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice O „SNIŽENJU“ IN „TRNIRJU“ Če hočemo ohraniti slovenski jezik lep, moramo javno s prstom kazati na napake, ki ga kvarijo. Najbrž ni prav,da imajo v slovenski trgovini „sniženje“ cen. To pa so si pred kratkim privoščili v trgovini čevljev Planika na novomeškem Glavnem trgu. Poleg te trgovine pa je vitrina in v njej oglas, ki vabi na hitropotezni šahovski „trnir“. Tistemu, ki je oglas sestavil, najbrž ne bi odpadla roka, če bi zapisal še manjkajočo črko u. DRAGA RAPUŠ OŠ Mirna peč TUDI BREZ SNEGA BO ŠLO Čeprav so krajše od letnih, se učenci veselimo tudi zimskih počitnic. Vsi si želijo, da bi bilo dovolj snega za smučanje in sankanje. S prijateljico pa sva naredili drugačen načrt za preživetje počitnic. Če bo kaj snega, se sankanju ne bova odrekli, sicer pa si bova krajšali dneve z različnimi igrami, z gledanjem televizije in branjem. Tudi v zvezke in šolske knjige bova pokukali, da ne bi čisto pozabili na učenje. MARIJA ABRAM OŠ Šentjernej DELALI SMO V ISKRI Šentjernejskim osmošolcem nam je Iskrina tovarna omogočila, da smo se seznanili s proizvodnim delom. Skupina, v kateri sem bila jaz, je delala v obratu Hipot. Delo nam je odredil mojster Krhin, z nasveti pa so nam pomagali delavci. Jaz sem merila RČ člene, sortirala sem potenciometre in izdelovala obročke. Seveda nisem bila tako urnih rok in marljiva kakor redne delavke, ki so bile zelo prijazne. Menim, dje tako seznanjanje z delom v proizvodnji za mladega človeka, ki se bo šele odločil za poklic, zelo koristno in poučno. JOŽICA DRMOZ BOGATA KULTURNA ŽRTEV — V soboto, 23. januaija, je Prosvetno društvo Oton Župančič iz Artič na občnem zboru podalo delovni obračun. Dejavnost društva se odvija v pevski, dramski, folklorni, tamburašu, fru ličarski in foto-kino sekciji. Društvo je za svoje prizadevno delo lani dobilo oktobršco nagrado. Naj višje priznanje občinske skupščine v Brežicah sije zaslužilo tudi s tem, ker se je uveljavilo s prireditvami širšega pomena, kot so na primer srečanja pihalnih godb iz vse Slovenije. (Na pripombo, da so bili nekateri člani užaljeni, ker je Dolenjski list o tem le površno poročal, pa odgovarjamo, da je lani predstavil dejavnost PD Oton Zupančič v reportažnem zapisu ob SO-letnem jubileju društva.) (Foto: Martin Zupančič) Srečanje izključenih gimnazijcev „Trditev, da smo jih pozabili omeniti v almanahu gimnazije, ne ustreza resnici" OBLAČILA ZA ROME - Raznih zbiralnih akcij se običajno v največjem številu udeležijo šolarji. Podobno je bilo tudi 'z zbiranjem oblačil za Rome, akcijo je pripravil občinski odbor RK Novo mesto, mladi člani te humanitarne organizacije pa so samo na novomeški osnovni šoli Katje Rupena za svoje romske vrstnike zbrali toliko oblačil, da je bilo potrebnih 80 vrečk. Na posnetku: učenci 6. a razreda nosijo vrečke z oblačili v kombi. (Foto: Leon Košir). V Dolenjskem listu je 14. jan. na 17. strani tov. Pavlin poročal o slovesnosti, ki so jo v petek, 8. januarja pripravili novomeški gimnazijci v spomin na junaško dejanje svojih vrstnikov pred 40 leti. Povabili so medse tovariše in tovarišice, ki so bili v tistem času dijaki gimnazije, in eden od njih, tov. Miloš Hočevar, ki je tedaj vodil med gimnazijci SKOJ, jim je v obsežnem referatu prikazal vzdušje v dijaških vrstah v letih pred okupacijo in prvo leto pod Italijani. V zadnjem odstavku novinarjevega poročila beremo: „Ob končuje bilo izrečenih nekaj kritičnih pripomb o pisanju dolenjske zgodovine NOB. Nekdanjim gimnazijcem tudi ni bilo prav, da so jih pozabili omeniti celo v almanahu, ki je izšel ob 225-letnici novomeške gimnazije." Podčrtani stavek se je zdel poročevalcu tako senzacionalen, da ga je izpostavil tudi v podnaslovu. Ta trditev bi bralce, ki omenjene jubilejne publikacije ne poznajo, utegnila zavesti in pripeljati do napačne sodbe, zato podpisani čutimo dolžnost, da damo nekaj pojasnil. V knjigi „225 let novomeške gimnazije" najdemo v njenem prvem delu, ki govori o zgodovini gimna- GRAJA GORJANCEM Koordinacijski odbor za delavske prevoze pri občinskem sindikalnem svetu v Sevnici ima zbrane številne graje na račun prevozov podjetja „Gorjanci“ v sevniški občini. Avtobus tega podjetja je 12. januarja odpeljal že dosti prej kot ob 14.10 s postaje v Sevnici. Pritožbe so tudi zaradi zapiranja vrat avtobusa, ki vozi iz Šentjanža v Sevnico. 18. januaija vrata sploh niso delala, imel naj bi tudi pomanjkljive luči. ljudje pripovedujejo, da si voznik pri vratih pomaga kar z deskami. Na odboru so menili, da pripombe že predolgo poslušajo. ..Gorjancem" pošiljajo zadnje opozorilo pred prekinitvijo pogodbe. zije in ki ga je napisal pokojni prof. Milan Dodič, na 193. in 194. strani dokaj izčrpno poročilo o protestni akciji novomeških gimnazijcev 1. decembra 1941 in o kazni, ki je nato doletela 203 dijake (podatek v knjigi govori o 201 dijaku). Sledita še dve strani o ilegalni gimnaziji, ki jo je OF organizirala za izključene gimnazijce in ki je delovala od 18. decembra 1941 do konca marca 1942; tedaj so namreč Italijani zaprli glavnega organizatorja pouka in še nekaj drugih profesorjev. Imensko so navedeni tudi vsi profesorji, ki so na tej gimnaziji poučevali. V posebnem poglavju z naslovom „V najtežjih letih slovenske zgodovine" pa je prof. Viktor Fabian zbral podatke o vseh dijakih, ki so padli kot borci NOV; med njimi je tudi prof. Bojan Kraigher. Vsi, ki smo sodelovali v pripravah jubilejne publikacije, tako avtor temeljnega teksta Milan Dodič, kot takratni ravnatelj Veljo Troha in urednik Jože Sever, smo se zavedali, da je novejši del zgodovine naše gimnazije, kljub skrbno zbranim podatkom, še premalo obdelan in osvetljen. Pri pisanju zgodovinskega orisa je bilo namreč uporabljeno predvsem gradivo iz arhiva gimnazije, le-to pa družbenopolitično plat življenja dijakov osvetljuje premalo ali pa preveč enostransko. Verno predstavo o pravem življenju gimnazijcev in o duhovnih in političnih gibanjih med njimi bi nam lahko posredovala šele pričevanja ljudi, ki so bili že v svojih gimnazijskih letih politično najbolj osveščeni ali pa ki so sicer proučevali razvoj napredne miselnosti med dolenjsko šolsko in delavsko mladino. Zato smo se obrnili na tov. Nika Šiliha in Frančka Sajeta, naj popišeta, kako je med novomeškimi gimnazijci zorela narodna zavest in revolucionarna misel v zadnjem desetletju pred vojno in kako je velik del dijakov te šole ob okupaciji jasno vedel, kje je mesto mlademu slovenskemu izobražencu. Prošnji se je odzval tov. Niko Šilih in prišel 19. maja 1972 predavat gimnazijcem o Površnost vam ni v čast Napačno ime organizacije ZZB NOV — Nič o uspehih Kovino—plasta — Res poplave na Veliki Dolini? Na brežiški strani letošnje druge številke Dolenjskega lista sem v vesti z naslovom ..Povezani na vse strani" zasledila veliko netočnost. Organizacija ZZB NOV Bregansko selo je napačno preimenovana v organizacijo ZZB NOV Velika Dolina. Bralcu, ki ne pozna naših krajev, je kajpak vseeno, z drugačnimi občutki pa tako vest prebere tisti, ki ve, da je organizacija dobila ime po vasi, iz katere je bilo največ udeležencev narodnoosvobodilnega boja, torej iz vasi, v kateri je zdaj največ borcev. Oglašam se zato, ker sem že nekajkrat zasledila površno pisanje o našem koncu brežiške občine. Denimo, predlansko jesen je bil objavljen članek o manjšem gospodarskem prekršku v podjetju Kovinoplast. Neljubi pripetljaj je bil prikazan kot velik greh, niti z bese- gornji temi. S tov. Frančkom Sajetom smo se še nadalje dogovarjali o prispevku, ki bi ga objavili v Letnem poročilu, vendar to dogovarjanje žal ni rodilo sadu. Idejo, kako naj bi kljub vsemu prišli do avtentičnih pričevanj, je dal nekdanji dijak naše gimnazije, primarij dr. Tone Savelj. Predlagal je, naj gimnazija organizira srečanje tovarišev, ki so bili dijaki novomeške gimnazije v letih pred vojno in med njo in ki so med sošolci širili napredncrigibanje. Našemu povabilu so se odzvali in 23. junija 1973 prišli v Novo mesto Miloš Hočevar, Odon Pakiž, dipl. inž. Jelka Hočevar,dipl. inž. Vera Moretti, Janez Majnik in prim. dr. Tone Savelj. Z gimnazijske strani sta se srečanja udeležila ravnatelj Rudi Piletič in Jože Sever. Ves pogovor je bil posnet na magnetofonski trak, njegovo vsebino pa smo nato priredili v obliki vprašanj in odgovorov in jo objavili v Letnem poročilu gimnazije za šolsko leto 1972/73 na str. 107 do 116. Sledil je pripis uredniškega odbora: „To naj bi bildroben poskus osvetliti ne dovolj raziskano obdobje v zgodovini naše gimnazije. Poskus seveda nima nobenih resnejših pretenzij, želel pa bi spodbuditi in izzvati tiste, ki o tem vedo kaj več, da bi obudili svoje spomine in jih objavili na straneh naslednjih letnikov gimnazijskega Letnega poročila." Navedena dejstva, menimo, dovolj jasno dokazujejo, da trditev, češ da smo ..revolucionarne gimnazijce pozabili omeniti v almanahu gimnazije", ne ustreza resnici. V Novem mestu, 21. januaija 1982. VELJKO TROHA VASJA FUIS JOŽE SEVER BOGOLJUB BOBERA V Loki je umrl eden najstarejših krajanov, 89-letni Bogoljub Bobera. Rodil se je v Loki 1893. Njegov oče je prišel v naše kraje iz italijanskega Vidma, ko so gradili železniški most v Zidanem mostu in progo Celje -Ljubljana - Trst. Pokojni Bobera je bil markantna osebnost, še posebno poznan po svoji ljubezni do knjig. S. Sk. Z NEDELJSKIM PO DOLENJSKI Zadnje potovanje z Nedeljskim in Integralom je bito srečno izbrano, saj smo si ogledali severozahodni del Dolenjske, ki slovi po naravnih znamenitostih in gradovih. Ogledali smo si Višnjo goro, Trebnje, Mirno, Mokronog, Sevnico, nato pa krenili proti Laškemu, Celju in nazaj v Ljubljano. S. Sk. SREČANJE PODGRAJSKE IN BRUSNIŠKE MLADINE 16. januaija smo imeli mladinci osnovne organizacije ZSMS Podgrad v gosteh mladince iz Brusnic. Srečali smo se v prostorih osnovne šole, kjer se je ob zvokih harmonike in kitare družba kmalu razživela. Sklenili smo nove prijateljske vezi in se dogovorili za širše sodelovanje. Pozivamo tudi druge mladinske organizacije, naj priredijo podobna srečanja. S.T. PLEMBERŠKA ZLATA POROKA — Zadnjo soboto, 23. januaija, sta zakonca Franc in Neža Sime iz Plembeika praznovala zlato poroko. Vse življenje sta delala na podgordd kmetiji, vzgojila 11 otrok, a vseeno ostala krepkega zdravja in dobre volje. Ponovno zvestobo sta si obljubila v poročni dvorani novomeškega matičnega urada, proslavila pa v krogu otrok, vnukov, drugih sorodnikov in znancev. (Foto: T. Pungrčar) dico pa niso bili omenjeni poslovni rezultati podjetja, ki že vrsto let uspešno gospodari. Kar malce humoristično pa je bila obravnavana vest o ustanovitvi komisije, ki naj bi ugotovila škodo, ki so jo v brežiški občini povzročile poplave. Člani komisije naj bi bili iz najbolj prizadetih krajevnih skupnosti, med temi je bila omenjena tudi KS Velika Dolina. Kolikor vem, bi poplave lahko prej ogrozile novomeški Glavni trg in vaše uredništvo kot pa Veliko Dolino, saj je ta (čeprav ima dolino v imenu) precej višje nad morjem kot Novo mesto. Tovariško vas pozdravljam z željo, da bi bili sestavki o naših krajih brez takih pomanjkljivosti. ZARJA ŽOKALJ Obrežje 20 Jesenice na Dol. Še enkrat: Pobijte vse! Štab za zatiranje stekline utemeljuje svoje ukrepe V pismu bralcev, objavljenem 14. januarja na tej strani, se Ana Koncilja z Dvora pritožuje nad lovci, češ da pobijajo pse in mačke in še kako kokoš povrhu. Sprašuje se, ali je zaradi stekline v resnici potrebno pobiti vse, kar ni čistokrvno, tudi živali, ki jih lastniki spustijo enkrat na dan z verigo, da se „malo znorijo in opravijo svoje potrebe”. Menimo, da se Ana Koncilija in še kdo ne zaveda velike nevarnosti, ki jo prinaša steklina. Steklina ni nevarna samo divjim in domačim živalim, temveč tudi človeku. Njene glavne prena-šalke so lisice in prek njih psi in mačke, ki pridejo lahko v stik z bolnimi lisicami. Psi in mačke, ki jim je ta stik kakorkoli omogočen, so torej tiste, ki človeka lahko najbolj ogrožajo. Zato je občinska skupščina Novo mesto podobno kot skupščine v drugih ogroženih občinah izdala odredbo, s katero je naložen kontumac (zapora) za pse in mačke, lovcem pa je odredila obvezno pokončevanje vseh psov, ki niso privezani in ne nosijo pasje znamkice na vratu, ter mačk, ki se prosto gibljejo. Psi se lahko, če niso privezani, gibljejo le na vrvici. Lastniki živali morajo za svoje ljubljence pač žrtvovati nekaj časa in jih voditi na sprehod na vrvici. Resničnemu ljubitelju živali to tudi ne bo težko. Zavedajmo se, da so vsi ukrepi za zatiranje in preprečevanje stekline izdani le z namenom, da pred nevarno boleznijo zaščitimo človeka, zlasti največjega prijatelja živali - otroka, pa tudi druge domače in divje živali. Strinjamo se, da ni prav, če lovci ustrelijo psa ali mačka in ju pustijo obležati na mestu, kjer sta bila ustreljena. Vsak lovec ve, da tega ne sme storiti. Lovsko zvezo v Novem mestu bomo zaprosili, da proti takim nevest-nežem ukrepa. Obtožba, da lovci pobijajo tudi perutnino, je zelo huda. Prosimo za konkretne navedbe, da bi lahko ukrepali. Nikakor se ni mogoče zadovoljiti le s splošno obtožbo. Stab za zatiranje stekline, v občini Novo mesto (TELEVIZIJSKI SPORED1 29.1. petek 1 10.55 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Schladminga 16.30 SMUK ZA MOŠKE, posnetek iz Schladminga , 17.25 POROČILA 17.30 JELENČEK, oddaja za otroke 18.00 DOMACl ANSAMBLI: PTUJ 81, glasbena oddaja 18.30 OBZORNIK 18.45 Človekovo telo: način URAVNAVANJA ŽIVLJENJA S HORMONI, izobraževalna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 A. Marodič: SOLIDARNOST, oddaja iz nanizanke Naša krajevna skupnost 20.55 NE PREZRITE, oddaja o kulturnih dogodkih 21.10 Tl DNEVI, TA LETA: FILMSKA KRONIKA 1950 Drevi bo na sporedu drugi del oddaje o dogodkih v letu 1950; reporterji Filmskih novosti so tedaj zabeležili otvoritev avto ceste Bratstvo in enotnost. O pomenu te prometne žile je na mitingu v Beogradu govoril Boris Kidrič. V drugi polovici 1950 so v Sevojnu začeli graditi vatjarnico bakra, v Arandjeloveu pa je ob pomoči mladinskih delovnih brigad zrasla nova tovarna samota. Tedaj je hitro napredovala gradnja hidrocentrale Zvomik, v Prištini so zaključevali ' gradnjo mnogih stavb, med drugim doma kulture in okrožnega sodišča. Med člane Srbske akademije znanosti in umetnosti sta bila imenovana Isidora Sekulič in Moša Pijade. O teh in drugih dogodkih bo govorila oddaja. 21.50 POROČILA 21.55 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddaja 22.05 NOČNI KINO: DRŽAVLJAN KANE Zgodba tega ameriškega filma pripoveduje o mogočnem lastniku časopisov, o njegovi smrti in novinarju, ki poskuša razvozlati skrivnost zadnje bogataševe besede. Film je po lastnem in H. Mankiewicza sce- nariju 1941 posnel OrsonWcllcs. Ni dosti manjkalo, pa bi film prepovedali, saj je zgodba na moč Spominjala na resnično usodo časopisnega mogotca W. Hearsta. Proces je povzročil, da se je še povečalo zanimanje gledalcev za ta Wellesov film, ki je bil deležen izredno pohvalnih kritik. Delo še zdaj uvrščajo med največje filmske dosežke vseh -časov. Glavno vlogo igra režiser sam, ob njem pa nastopajo še Joseph Cotten, Dorothy Comingore in drugi- 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Mi na televiziji (oddaja za otroke) - 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo (zabavnoglasbena oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbena dogajanja - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Naš čas: Malta (dokumentarna oddaja) - 21.55 Iskanja (slovenski film) 30.1. sobota 8.00 POROČILA 8.05 POTOVANJE ŠKRATA SPANCKOLINA, češka risanka 8.15 CICIBAN, DOBER DAN: CIVCIV, ŠE DOLGO BOM ŽIV, oddaja za otroke 8.30 KJE ŽIVI TVOJA PRAVLJICA, oddaja za otroke 8.50 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU: FRACTURE FEMORIS 9.20 JELENČEK, oddaja za otroke 9.50 PUSTOLOVŠČINA 10.20 ZGODOVINA LETALSTVA, dokumentarna oddaja 11.15 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.25 OTROK IN IGRA: OTROŠKA IGRA, izobraževalna oddaja 11.50 SMUK ZA ŽENSKE, prenos iz Hausna 13.00 POROČILA 16.15 PARTIZAN: CIBONA, prenos košarkarske tekme 17.45 BARON MUENCHAUSEN, 2. del sovjetskega filma* 18.55 NAŠ KRAJ: LESKOVICA Vas pod Blegošem, o kateri bo tekla beseda, je bila svojčas mejna vas med Jugoslavijo in Italijo, med vojno so v Leskovici partizani našli varno zavetišče, po osvoboditvi pa kraj dolga leta ni napredoval. Zdaj se zdi, da bo odseljevanje mladih preprečila nova makadamska cesta, ljudje imajo na voljo več avtobusnih zvez in telefon. Itd. 19.10 ZLATA PTICA: ZGODBA O REVEŽU IN ODERUHU 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NAŠE 14. SREČANJE, zabavna oddaja 21.45 ZRCALO TEDNA, pregled pomembnih dogodkov 22.00 LOLA MONTEZ, francoski film Film o znameniti plesalki, ki je očarala in zapeljala veliko pomemh- mh mož, je Max Ophuels 1955 posnel po življenjepisnem romanu Cecila Saint Laurenta. Film dandanes tudi paša za oči ni več, čeprav premore izjemno kostumsko bogastvo, morebiti nas bo pritegnil kvečjemu zaradi izvirnih režiserskih prijemov. Igrajo Martine Carol, Peter Ustinov, Anton Walbrock, Ivan Desny, Will Quadfieg, Oscar VVerner in drugi. 23.45 POROČILA 16.15 Test — 16.30 Otroška predstava - 17.30 Vroči veter (ponovitev nadaljevanke) — 18.30 Rock cirkus (glasbena oddaja) - 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik - 20.00 TV kaseta: Elvira Voča - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Rojaki: Nepotešeno upanje Todora Stefanova (dokumentarna oddaja) - 21.40 Športna sobota - 22.00 Izzivi novega (dokumentarna oddaja) 31.1. nedelja 9.35 POROČILA 9.40 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.35 KO SEM BIL VOJAK, ponovitev nadaljevanke 10.55 KAŽIPOT 11.15 ANSAMBEL AVSENIK V reviji Stop je bilo zadnje čase veliko besed o tem, ali je najbolj znani slovenski ansambel pred razpadom ali ne. Kot kaže, si ljubitelji narodnih (pa zabavnih) viž lahko oddahnejo, saj Avsenik še ne misli razpustiti svoje skupine. Ta bo gledalce tokrat zabavala z igranjem in petjem po raznih koncih Štajerske, godci so polke in valčke igrali v mozirskem gaju, v šentjurski lovski koči, tudi v Zgornjem Dupleku so se ustavili, pot po klančku gor, po klančku dol pa jih je slednjič pripeljala še na mariborski Račji dvor. Na tem glasbenem popotovanju so jih vseskozi spremljale televizijske kamere. 11.45 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Schladminga 13.15 POROČILA 15.20 GOSTILNA ŠIFRER, zabavnoglasbena oddaja 16.10 PRISLUHNIMO TIŠINI Oddaja bo slušno prizadete najprej seznanila s pomembnimi dogodki po svetu, zatem bo govor o politični dejavnosti naše države, prikazane bodo zanimivosti iz različnih dežel po svetu, poudarek bo na tem, kako so drugod pričakali novo leto, za konec pa se bodo slušno prizadeti seznanili še z več športnimi dogodki, pri čemer bo v ospredju svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. 16.30 POROČILA 16.35 BLOKADA, ameriški film Španska državljanska vojna in z njo povezani dogodki v Evropi ob koncu tridesetih let, to je okvir, znotraj katerega je filmsko dogajanje posvečeno mlademu kmetu, pacifistu, ki je nehote vpleten v vojno vihro, postane celo poročnik in pristane v vohunski službi. Ko se zaljubi v prikupno vohunko, se zadevščine nenavadno zapletajo in še bolj nepričakovano razpletejo ... O tem bo govoril film, ki ga je 1938 zrežiral VVilliam Dieterle, glavne vloge pa igrajo Henry Fonda, Made-leine Carroll, Leo Carillo, John Hol-liday in še kdo. 18.00 ŠPORTNA POROČILA 18.15 625 18.45 DOLINA REKE TRESKE, dokumentarna oddaja 19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 PRETRIJIN VENEC, oddaja iz beograjske nadaljevanke 20.50 MILAN in RUBIKOVA KOCKA, dokumentarni oddaji 21.30 ŠPORTNI PREGLED 22.00 POROČILA 16.15 Igrani film - 17.30 Nedeljsko: popoldne - 18.55 Risanke - 19.30 i Dnevnik - 20.00 Cas jazza - 20.50! Včeraj, danes, jutri - 21.10 Človek hoče navzgor (nadaljevanka) 1. II. ponedeljek 1 9.55 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 1. teka iz Hausa 11.55 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka iz Hausa 14.45 KMETIJSKA ODDAJA 17.05 ZGODOVINA LETALSTVA, dokumentarna oddaja 15.50 SLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz Hausa 17.00 POROČILA 18.00 DELEGATSKI VODNIK Današnja oddaja iz izobraževalne nanizanke o delegatskem sistemu bo prikazala, kako so delegatske vezi razvejene v krajevni skupnosti, kjer se poraja in križa množica življenjskih potreb ljudi, te potrebe pa ljudje rešujejo sami ali skupaj s širšo družbeno skupnostjo. 18.20 ZOBOZDRAVSTVO: UKREPAJMO PRAVOČASNO, izobraževalna oddaja 18.30 OBZORNIK 18.45 MLADI UPI, oddaja za mlade 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 L Gaal: DVA VLAKA NA DAN V majhnem ruskem -stepnem kraju pomeni edini večji dogodek pri- hod dveh vlakov na dan. A v tem lenem, zaspanem okolju vendarle pride do nečesa odmevnejšega. Med kretničarjem in neprivlačno služkinjo postajnega načelnika se razvije čudna, groteskna ljubezenska zveza, postajno osebje pa to izkoristi za poniglavo norčevanje in preganjanje dolgega časa. Možak zanika, da bi imel karkoli z ženščino, slednja pa ubere nenavadno pot, da bi oprala sramoto . .. Taka je vsebina proznega dela Maksima Gorkega, na filmski trak pa je zgodbo (po lastnem scenariju) prenesel madžr ‘ki režiser Istvan Gaal. Igrajo Istv- Bujtor, Erszi Pasztor, Peter Kertes*., Laszlo Huszar, Eva Szabo in še kdo. 21.10 KULTURNE DIAGONALE 21.55 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik — 17.45 Zgodbe po Shakespearju - 18.00 Deček Skok — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Telcsport 19.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.55 Zagrebška panorama 21.15 Lice ob licu (ponovitev zabavnoglasbene oddaje) 2. II. torek 9.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Hausa 11.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Hausna 16.05 SLALOM ZA MOŠKE, po* snet ek iz Hausna 17.15 POROČILA 17.20 POTOVANJE ŠKRATA SPANCKOLINA, češka risanka 17.30 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: PAVE IN NJENE SAMICE 1Š.00 PISANI SVET: NENAVADEN DOGODEK V GOZDU Oddaja bo prikazala poklicdrvar-ja sekača, torej delo, ki je težko, tudi nevarno, nasploh pa premalo plačano 18.30 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 KNJIGA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 10.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 PRETRGANE VEZI V jugoslovanski ustavi piše, da sta avtonomni pokrajini konstitutivni element federacije pa tudi sestavni del socialistične republike Srbije. To ustavno določilo si mnogi razlagajo Precej po svoje, zato bo drevišnja aK\ualna oddaja prikazala, zakaj so se kalili odnosi med pokra* matično republiko. ' 20.50 OBAD 21.55 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert narodne glasbe ~ 20.45 S sovjetskimi partizani po Makedoniji (dokumentarna oddaja) - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Izviri 3. II. sreda 1 9.55 VELESLALOM ZA ŽENSKE, prenos 1. teka iz Schladminga 12.25 VELESLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka iz Schladminga 16.10 VELESLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz Schladminga 17.20 POROČILA 17.25 CICIBAN, DOBER DAN: NAŠ VRTEC JE OB MEJI 17.45 PADLA Z NEBA, češka oddaja za otroke 18.15 POZDRAVLJENA, MAKEDONIJA 18.30 OBZORNIK 18.45 DRŽAVNI ANSAMBEL GRUZINSKE FOLKLORE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: RESNIČNA NARAVA BERNARDETTE Naslovna junakinja se s sinom preseli na deželo, zgradi si hišo, a življenje v naravi ni tako, kakršnega si je predstavljala meščanka, tudi podeželje je že okuženo s civilizacijskimi stiskami. O tem bo govoril kanadski film režiserja Gillesa Car- leja, v katerem nastopajo Micheline Lanctot, Donald Pilon, Reynald Bouchard, Maurice Baupre in drugi. 21.35 MINIATURE: UMETNIKI IN SPREMUEVALCI 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Majske igre - 18.15 Naša obramba - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Srečanja (kulturna oddaja) - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Prenos z evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju iz Lyona 4. II. četrtek 1 8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Prva pomoč, Zvezde, Celinski gozd 10.00 POROČILA 10.05 POČITNIŠKI SPORED ZA ŠOLARJE 15.30 TV V ŠOLI: Kaj je zdravilo 17.05 POROČILA 17.10 GLASBA ZA CICIBANE:FlC FIRIC 17.25 KUHINJA PRI VIOLIN- SKEM KLJUČU: KOBILJA JAJCA 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA Nekaj kratkih filmov bo posvečenih likovni umetnosti. Tako bosta tokrat na sporedu dva. Prvega, Barva spomina, je posnel Jože Babič in govori o ustvarjanju Lojzeta Spacala, drugi, Barve v prosekturi Franceta Kosmača, pa bo predstavil Jožeta Tisnikarja. 18.30 OBZORNIK 18.45 ZADNJI VLAK, dokumentarna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK IQ cc VRFMF 20.00 STUDIO 2, kulturna oddaja 21.30 ČLOVEKOVO ENO LETO V MOZAIKU MILIJONOV LET, dokumentarna oddaja 22.15 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik — 17.45 Siamci — 18.15 Znanost — 18.45 Novele: Banatske pripovedi - 19.30 Dnevnik - 20.00 Album 82 - 21.00 Prenos z evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju RADIO LJUBLJANA PETEK, 29.1. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Za šolarje. 8.35 Otroške igre. 8.48 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 E. Adamiča suita Iz moje mladosti. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 18.00 Pojemo in godemo. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Radi ste jih poslušali. 23.05 Literarni utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 30.1. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Pionirski tednik. 9.05 Matinejski koncert. 9.45 Zapojmo pesem. 10.05 Panorama lahke glasbe. 10.40 Svetovna reportaža. 11.05 Pojo amaterski zbori. 11.30 Pogovor s poslušalci. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 17.00 Zunanjepolitični magazin. GRAM KRITIKE Izjema potrjuje pravilo! Ta rek se lahko nanaša tudi na izbor filmov, ki jih zadnje čase vrtijo ljubljanski televizijcu Izjema je bil zadnji petek G. Greena „Luther“, izvrstno sodobno delo, ki je kljub pozni uri predvajanja gledalca zlahka pritegnilo k pozornemu spremljanju duhovnih stisk velikega reformatorja. Po nepisanem pravilu pa se na malih zaslonih v glavnem srečujemo s pravcatimi kinotečnimi filmi, sobotni in nedeljski sta nastala 19(0, jutrišnji 1941, p soboto m nedeljo bosta na sporedu filma, posneta 1955 oz. 1938, za še naslednji petek napovedujejo film, nastal 1952... Nekje smo prebrali izgovor, da gre tak filmski izbor na račun pomanjkanja denarja. Se nam je mar bati, da bodo televizijci na podoben način opravičevali ponavljanje dve desetletji starih poročil ali vremenskih napo-vedi? D ^ 18.00 Škatlica i godbo. 18.30 Iz dela GMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Oddaja za Slovence na tujem. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Od tod do polnoči. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 31.1. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska matineja. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Humoreska tega tedna (J. Min: Navadna muza). 14.25 Z malimi ansambli. 14.40 Pihalne godbe. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Priljubljene operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (L. Dobie: Enkrat samkrat v življenju). /19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Koncert lahke glasbe. 0.05 -4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 1. II. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Aktualni problemi marksizma. 8.25 Ringa-raja. 8.40 Izberite pesmico. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Veliki revijski j orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti. • 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz ’ naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslo-vanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. 0.05-4.30 Nočni program. TOREK, 2. III. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Za šolarje. 8.35 Iz glasbenih šol. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 Naše pesmi in plesi. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 18.00 Sotočja. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Radijska igra. 22.30 Operetna glasba. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05—4.30 Nočni program. SREDA, 3. II. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško. 9.05 Glasbena matineja. 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo .. . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-ljajo. 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času. 18.15 Naš gost. 18.30 Odskočna deska. 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji. 20.00 Naj narodi pojo. 20.30 Variacije in bagatele za klavir. 21.05 Odlomki iz G. Verdija opere Trubadur. 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne, glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 4. II. 7.30 Z radiom na poti. 8.05 Za šolarje. 8.35 Mladina poje. 9.05 Glasbena matineja. 11.35 Naše pesmi in plesi. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti. 14.05 Enajsta šola. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 18.15 Lokalne radijske postaje se vk|jučujejo. 18.35 Dve sonatini B. Bjelinskega. 19.45 Minute za ansamblom Franca Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer. 21.45 Lepe melodije. 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik lahke glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. GRAM POHVALE Že nekaj tednov je v nedeljo popoldne na prvem programu zagrebške televizije zanimiva serija „Koz-mos“, katere avtor je znani profesor astronomije in. vesoljskih znanosti ter. pisec številnih poljudnoznanstvenih del Carl Sagan. Serija je vzbudila v svetu veliko pozornosti, saj so ustvarjalci v nji združili sliko in besedo v izjemno nazorno in lahko doumljivo celoto. Saganu uspe jasno razložiti še tako zapletene pojave v vesolju, na Zemlji, v človekovi zgodovini, pri tem pa trdno zagovarja znanstvena načela, ki so nesporno veljavna tudi v naši družbi. Zagrebškim televizijskim delavcem gre pohvala, da so razmeroma zelo zgodaj odkupili serijo. Gram pohvale na skodeli, zagrebške TV je hkrati lahko tudi gram kritike na skodeli ljubljanske TV. MiM kultura in izobra- ževanje Dvakrat na »čevlju” a vendar vztrajajo Jerebovci niso le brez pevovodje, ampak tudi brez pokrovitelja — „Bomo pa sami peli”, pravijo Novomeški moški pevski zbor, ki nosi ime narodnega heroja Dušana Jereba, je ostal brez pevovodje, saj je bilo pričakovati, da bo tudi Anton Čorbič, ki je nazadnje uglaševal pevce, odložil taktirko. Zboru se namreč še vedno ni posrečilo uresničiti „sana-cijskega načrta", posebno ne glavnih zahtev, pri katerih je še zlasti vztrajal Anton Čorbič, da se mora številčno okrepiti in glasovno pomladiti. Premaknilo se ni niti po več mesecih pričakovanja, potem ko so jerebovci sami poskusili vse, da bi zbor ohranili. Kogar zla usoda dobi v pesti, ga zlepa ne izpusti. Cesto mu nakoplje še večje nevšečnosti. Tako je bil tudi novomeški zbor Dušana Jereba skoraj hkrati deležen dveh težkih udarcev. Ni namreč ostal samo brez pevovodje, marveč tudi brez pokrovitelja. Tako vsaj kaže, saj je dal novomeški Pionir v zadnjem času že nekajkrat na znanje, da se odreka pokroviteljstvu nad jerebovci, ki jim ga je „podelil" še pod vodstvom zdaj že dolgo pokojnega Ivana Kočevarja. Nekdanje zgledno sodelovanje pevskega zbora z delovno organizacijo je tako rekoč postalo nično. Namesto da bi Pionir še naprej pomagal jerebovcem in jih vabil na slavnosti, je osnoval svoj pevski zbor. Jerebovci pa, kljub temu da so se znašli kar dvakrat „na čevlju", še ne mislijo odnehati. Predolgo so delali skupaj in prevelika ljubezen do zborovskega petja jih povezuje. „Peli bomo, pa čeprav brez pevovodje in predvsem zase," zatrjujejo. In prav je, da so trmasti. Bo morda kdo od bolj pristojnih le spregledal in naravnal kulturno politiko tako, da bodo lahko v mestu živeli, tudi pevski zbori, ki nimajo zaščitnikov v veleorganizaci-jah? I. Z. Doklej brez posluha? Zagate sevniškega oddelka glasbene šole, ki bi se rad osamosvojil — Izobraževalna skupnost pa nič? Že dolgo je očitno, da glasbeno izobraževanje nikakor ne more dohajati vsestranskega razvoja šolstva v sevniški občini. Celo osamosvojilo se še ni, da učenci lahko dobijo veljavna spričevala se izobražujejo v sev-niškem oddelku, ki sodi v sklop hrastniške glasbene šole. Pouk poteka v glavnem v skromnih sobah stavbe poleg doma TVD Partizan. Še vsak, če se je le imel kam, se je prej ko slej izselil iz te vlažne hiše. V takih prostorih se kvarita koncertna klavirja. Pihalci in trobilci, bodoči podmladek sevniške godbe, vadijo v godbeni sobi gasilskega doma, nekateri pa se učijo igrati kar v pisarni občinske izobraževalne skupnosti. Za nauk o glasbi odstopa prostore osnovna šola. S prostori so torej velike težave, še hujša pa je stiska za kadre, saj v oddelku poučujejo samo honorarci in nimajo vsi ustrezne izobrazbe. Nejevolja, ki so jo zaradi takih razmer pokazali starši učencev (po sicer uspelem javnem nastopu ob zaključku polletja), je kajpak upravičena. Povrh vsega je občinska izobraževalna skupnost decembra lani sklenila, da temu oddelku glasbene šole ne bo priskočila na pomoč s 110 tisoč dinarji. Starši so se v soglasju s svetom šole odločili le za manjše povišanje šolnine in pričakujejo, da bo razliko vseeno pokrila izobraževalna skupnost. » S posluhom za sevniški oddelek glasbene šole očitno nekaj ni v redu. Ne bi bilo prav, da bi poučevanje denarno podpirali samo starši, katerih otroci se učijo igrati na različne inštrumente, saj bi bil njihov prispevek neprimerno večji kot drugod, kjer imajo učenci mnogo boljše možnosti zšolanje. V takih razmerah je seveda vprašaljivo, ali bo v tem srednjeročnem obdobju sevniškemu oddelku uspelo osamosvojiti se v šolo. A.ŽELEZNIK »Zarja” poslej z mladimi? Gledališka skupina iz Soteske spet na odru Kulturno-prosvetno društvo .Zarja" iz Soteske je imelo v soboto na domačem odru premiero komedije Marjana Marinca ,.Poročil se bom s svojo ženo". Mnogi Soteščani in okoličani so nastop svoje dramske Kaj „vidi” kulturni koledar črnomaljska ZKO začrtala celoletni spored kulturnih prireditev — Kulturna izmenjava pod geslom „Spoznajmo se” bo letos izvedena z brežiško in novomeško občino V Črnomlju je prejšnji teden gostovala znana slovenska harfistka Pavla Uršič. Njen nastop je štel za prvi koncert 5. glasbenega abonmaja, razpisanega malo predtem. S tem pa so tudi začeli uresničevati načrt kulturnih prireditev v občini za leto 1982, ki so ga sprejeli sredi januaija na drugi konferenci ZKO v Dragatušu. Sobotna otvoritev slikarskih del Ogulinčana Ivice Belančiča v avli črnomaljskega kulturnega doma je bila druga prireditev, določena z letnim koledarjem. 30. januarja pa bo v črnomaljski občini stekel cikel letošnje kulturno izmenjalne akcije v dolenjski in posavski regiji. Prvič bodo prišle v goste skupine iz brežiške občine: pevski zbor, folkloristi in tamburaši iz Kulturnega društva Otona Župančiča v Artičah in sromeljska gledališka skupina, ki je za to sezono pripravila Linhartovo „Županovo Micko”. Februarski spored bo pretežno posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. Poleg kulturnih proslav v krajevnih skupnostih se bodo zvrsti; le naslednje prireditve: teden doma- čega filma v Črnomlju, drugi koncert glasbenega abonmaja in akademija, posvečena občinskemu prazniku. Skupine iz črnomaljske občine pa bodo v okviru akcije „Spo-znamo se" vrnile obisk Brežičanom. Marec bo kulturno spet natrpan. Predvideno je, da si v okviru akcije ..Spoznajmo se” izmenjata gostovanja kulturnih skupin črnomaljska in novomeška občina. Tretji koncert glasbenega abonmaja bo izveden v Črnomlju in na Preloki. Nekakšna osrednja prireditev meseca bo proslavitev 35-letnice povojne folklore v Črnomlju s proslavo 5-letnice tamkajšnje folklorne skupine Zeleni Jurij. Konec marca bo gledališko obarvan, v okviru tedna gledališča pa naj bi stopile na oder domače skupine. Iz aprilskega dela programa naj omenim« četrto abonmajsko glasbeno prireditev in prvo srečanje belokranjskih tamburaških skupin v Dragatušu. Osrednji dogodek letošnjega kulturnega leta v črnomaljski občini pa bo 25. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Srečanje bo v dveh delih: 21. in 22. maja v Semiču, 28. in 29. maja v Črnomlju. Junij bo izrazito pevski in folkloren. Poleg tradicionalnega jurjevanja in kresovanja bo ta mesec v Gribljah 5. revija obkolpskih pevskih zborov, v Semiču, Adlešičih, Dragatušu, Črnomlju in Vinici pa 9. revija folklornih skupin Medrepubliške kulturne zveze bratstva in enotnosti. Spored bo potem znova stekel jeseni. Oktobra bo v črnomaljski občini v gosteh Stalno slovensko gledališče iz Trsta, ob koncu novembra se bo v Semiču začel tradicionalni teden domačih filmov. Sicer pa bo jesen tudi začetek priprav na novo sezono in čas za izvedbo najrazličnejših izobraževalnih oblik. I. Z. skupine težko pričakovali, kar potrjuje obisk, saj so igralci morali na oder v soboto in v nedeljo, da so se lahko zvrstili vsi, ki so jih želeli slišati in videti. Pod režisersko roko Janeza Vovka so se letos prvič lotili dela s sodobno vsebino, ki obravnava zakonske težave mladega para. To pot jim ne gre očitati večjih spodrsljajev. Narečja so se popolnoma otresli, njihovo gibanje na odru je sproščeno, scena pa enostavna. Gledalec ima občutek, da so stvar vzeli v roke mladi. V glavni vlogi sta se predstavila Jožica Kralj in Franc Vovk, uspešen pa je bil tudi prvi nastop Polonce Metelkove. V drugih vlogah so nastopili: Marica Fifolt, Anton Virant, Sonja Novak, Franc Lavrič, Slavko Bradač in Janez Vovk. Tudi letos imajo Soteščani v načrtu mnogo gostovanj po dolini Krke in še kje. V nedeljo ob 16. uri bodo nastopili v Straži. J. PAVLIN N Škorpijonček Z veliko nestrpnostjo smo pričakali uprizoritev prve slovenske „Smrad opere". Preživeli in pozabili. Pa naj še kdo reče, da Slovenci nismo trdoživo ljudstvo! Nekaj o tem, kako potuje branje v goste Kombi novomeške potujoče knj'ižnice je v nekaj več kot treh letih prevozil 20.000 km — Jože Gorenc in Miro Zarabec izposodita mesečno po 1.200 do 1.800 knjig bralcem na 36 postajališčih v delovnih organizacijah in odročnejših krajih — Bibliobus za zdaj le želja Nekaj več kot tri leta že križari po novomeški občini kombi, natovorjen s kakimi 2.000 knjigami. Najmanj petnajstkrat mora vsak mesec iz Novega mesta na poj, da obide vseh 36 postajališč,kjer bralci čakajo, da bi vrnili prebrane in si izposodili nove knjige. Nemalokrat je že m ■ t Miro Zarabec: „V kombiju, kjer ni moč niti pokonci stati, knjižničar prav gotovo ne more delati s pretirano velikim veseljem. Da vztraja, je zgolj zavoljo zadovoljstva, ker se izposoja povečuje." pozna noč, ko šofer Miro Zarabec zaklene vozilo na dvorišču za Študijsko knjižnico Mirana Jarca. Novomeška potujoča knjižnica dostavlja s tem vozilom branje že nad 1.000 v kartoteko vpisanim bralcem iz nekaterih večjih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Največ postajališč je v odročnejših krajih, kjer pričaka kombi po 30 ali več domačinov. Knjižničar Jože Gorenc, kije seveda obvezno zraven, pravi, da so bralci sila zahtevni, saj nobeden ne gre domov, da ne bi imel pod pazduho vsaj treh izposojenih knjig. Včasih je naval tako hud, da sc z Zarabcem zamudita dlje, kot je določeno. „Vcndar nikoli ne gledava na uro, saj morava povsod počakati toliko časa, dokler sleherni ne pride do želenih knjig," pravi Gorenc. Največji naval na potujočo knjižnico je v Brusnicah. Gabrju in drugih krajih tako imenovane podgorske proge. Sprva sta jo Gorenc in Zarabec obdelovala z eno vožnjo. a nista skoraj nikoli prišla do konca. Še zdaj, ko je razdeljena na dva dela oziroma dva obiska, jo komaj delujeta. Večji obisk kot v drugih krajih jo tudi v Podturnu, Šmarjeti. Dolenji Straži in šc kje, zanimivo pa je, da se ob kombiju čedalje bolj gnetejo krajani tam, kjer je potujoča knjižnica še pred kakim letom malone zaman čakala na izposojo Mesečna izposoja novomeške ..knjižnice na kolesih" znaša od 1.200 do 1.800 knjig. To pomeni, da sc celotni fond, ki šteje po najnovejših podatkih približno 8.070 knjig, „zavrti“ nekako v pol leta. Ali drugače: vsaka knjiga potujoče knjižnice je prebrana povprečno dvakrat na leto. Seveda je odziv bralcev znatno večji pozimi, ko je za branje več časa. Jože Gorenc meni, da bi bil uspeh še boljši, če bi potujoča premogla večje število leposlovnih in poljudnoznanstvenih del; kot jim ima. Prepričan je, da bi število stalnih izposojevalcev hitro naraslo za tretjino, če bi jim lahko ponudili boljšo in večjo izbiro najrazličnejše literature. Seveda tega niso sposobni uresničiti s sedanjim kombijem, ki je le zasilna rešitev, pač pa s pravim bibliobusom. Medtem ko o slednjem lahko za zdaj le sanjajo, tudi dotok novih knjig ni kdove kako obetaven, kajti temeljni knjižni sklad potujoče knjižnice naj bi se letos povečal za vsega 500 knjig. Ta številka pa je za območje, kjer je mreža postajališč oziroma izposojevahšč potujoče, le malo več kot kaplja v morje potreb. I. ZORAN ŽE DESETI NATEČAJ O ŽELEZNICI Železniško gospodarstvo Ljubljana letos že desetič razpisuje likovni in literarni natečaj za slovenske osnovnošolce. V okviru natečaja „Bogo Flander Klusov Joža” so učenci slovenskih osemletk Železniškemu gospodarstvu poslali več kot 75 tisoč likovnih in literarnih prispevkov na temo železnic. Tudi za letošnji natečaj, ki bo trajal od 6. januarja do 12. marca, pričakujejo enako velik odziv. Najboljši prispevki bodo nagrajeni in objavljeni, ob dnevu železničarjev pa bodo razstavljeni v njihovih razstavnih prostorih. Rezultati natečaja bodo znani 15. aprila. — .n. > Literarna skupina spet oživlja Pod predsedstvom Janeza Kolenca, profesoija na novomeški gimnaziji, je bila 20. januarja v Domu kulture v Novem mestu seja odbora za literarno dejavnost Zveze kulturnih organizacij. Navzoči so med drugim razpravljali o zelo uspešnem delu literarne skupine, ki je pri ŽKO Novo mesto pred leti že delovala in imela vrsto nastopov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Nepozabni so literarni večeri dolenjskih pesnikov in pisateljev v Dolenjski galeriji, v tovarni zdravil Krka, v Novolesu v Straži, v Straških Gorjancih, v šent-jernejski Iskri, v osnovni šoli na Grmu in drugod. Posebnost teh ve-čerov je bila, da so bili popestreni z likovnimi razstavami in manjšimi glasbenimi predstavitvami. Člani odbora so bili mnenja, da je potrebno literarno skupino ponovno oživeti in ji pri ustvarjalnem delu kar najbolj pomagati. Na seji odbora je bilo dogovorjeno, da bo prva javna predstavitev del članov novoustanovljene literarne skupine v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri v mali dvorani Muzeja NOB v Novem mestu. Ob tej priliki bo tudi manjša razstava del članov likovne skupine ..Vladimir Lamut". Prireditelj je povabil k sodelovanju tudi po enega predstavnika literatov iz trebanjske, metliške in krške občine. Ob ponovnem oživetju literarne skupine dolenjskih pesnikov in' pisateljev gre članom pri delu zaželeti kar največ uspehov. BORIS SAVNIK Krško že misli na kulturni praznik V Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem bo prva prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika že jutri ob 19. uri, ko bodo igralci senovske Svobode uprizorili Klcistovo veseloigro ..Razbiti vrč". Osrednja občinska prireditev, ki jo dom pripravlja skupaj s kulturno skupnostjo in ZKO, bo 5. februarja ob 19. uri. Po predstavi Molicrovega ..Žlahtnega meščana" bodo najzaslužnejšim kulturnim delavcem slovesno podelili Prešernove plakete. Petkov večer 12. februarja bo v krškem delavskem domu spet senov-ski. Pihalni orkester s Senovega bo izvedel celovečerni koncert, mladina iz tega kraja pa se bo predstavila z recitalom pesmi. r Sveti odrekli? Poročila o delovanju svetov za kulturo pri občinskih organizacijah SZDL niso spodbudna. Organi, ki jim je naložena nemajhna skrb za reševanje kulturne problematike, ne delajo, kot bi morali. Cesto se sestajajo naključno, nemalokrat pa seje preprečuje sklepčnost. Značilno je izmikanje širši problematiki, če pa taka zadeva že pride na dnevni red, jo sveti odpravijo na hitro. Najbolj priljubljene so tako imenovane domače teme. To je povsem razumljivo, saj člani svetov domačo problematiko bolj poznajo. Žal pa takim razpravam še vse preredko sledijo akcije. Ugotoviti je mogoče, da tudi zato, ker jih običajno ni na koga nasloviti. Razpok in kratkih stikov je še vse preveč, še zlasti, kadar gre za odnose s krajevnimi skupnostmi. Slednje skoraj ničesar ne vedo, kaj premlevajo sveti za kulturo, kaj predlagajo in spodbujajo. Tako se zdi, da marsikje „streljajo” bolj v prazno, četudi morda dobro delajo. Podobno, kot ugotavljajo drugod po Sloveniji, velja tudi za večji del občin v dolenjski in posavski regiji, se pravi na našem območju. Med najslabšimi je prejkone tako imenovani koordinacijski odbor za kulturo pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu, ki se v tem obdobju menda še ni sestal v takem številu, da bi bil sklepčen. Zato ni naključno, da je začela njegove naloge opravljati komisija za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti pri občinski konferenci ZK, akoravno ima drugačne naloge. To je prišlo še posebej do izraza na skupni seji komisije in (spet nesklepčnega) koordinacijskega pdbora 19. januarja. Tedaj so prisotni ugotovili, da bi pri SZDL potrebovali tak svet za kulturo, kakršni delujejo drugod, koordinacijski odbor, ki bi ga seveda morali temeljito kadrovsko prevetriti, pa naj bi postal glavni načrtovalec in usklajevalec kulturnih in drugih družbenih manifestacij v Novem mestu in novomeški občini. Potreba po takem organu se kaže čedalje bolj, saj se v Novem mestu še vedno pojavlja po več prireditev celo ob isti uri. I. Z. Kaj bo v Cankarjevem domu Program Prešernovih dnevov z osrednjo proslavitvijo kulturnega praznika bo od 2. do 11. februarja V Cankaijevem domu v Ljubljani bodo od 2. do 11. februarja Prešernovi dnevi. Gre za vrsto prireditev v počastitev bližnjega slovenskega kulturnega praznika z osrednjo proslavo, ki bo 8. februarja. Spored Prešernovih dnevov, ki bodo imeli kulturno-vzgojni pomen, bo „odprla” razstava z naslovom ..Zakladi Narocne in univerzitetne knjižnice". Sledila bo javna semest-ralna predstava četrtega letnika študentov AGRITV: Ionescova ,,lična ura". Nato bosta literarni večer in koncert mladih glasbenikov. Pod naslovom „Filmski prvenci" bodo zavrteli kratke filme, s katerimi so stopili na pot filmske ustvarjalnosti znani slovenski režiserji. Na podobni prireditvi pa bedo zavrteli filme študentov AGRITV. Celoten spored bo tudi nekoliko folklorno obarvan, za to pa bosta poskrbela Mira in Matija Trlep, ki igrata na stara ljudska glasbila, Bogdana Herman pa je njunemu igranju pridružila stare ljudske oesmi. Tako imenovani osrednji praznični spored bo zaključil koncert za plesalca in tolkala Vojka Vidmarja. KAKO PO NOVEM? Izvršni odbor novomeške kulturne skupnosti bo imel danes že svojo 4S. sejo od izvolitve. Tokrat bo glavno pozornost posvetil novi organiziranosti občinske kulturne skupnosti, ob tem pa spregovoril o izhodiščih za pripravo statuta in poslovnika. V posebni točki bo odbor razpravljal o vprašalnikih, ki govore o kulturni dejavnosti v krajevnih skupnostih' POTA m sn*v ^2^ KOSILO ZAŽGALO BRUNARICO V soboto je zgorela brunarica gozdnega gospodarstva v Sredgori pri Črnomlju. V poslopju so stanovali gozdni delavci. Omenjenega dne so bili na delu. v hiši je ostal kuhar, ki je pripravljal kosilo. Iz že dotrajanega dimnika se je ogenj razširil na strop ter hitro zajel brunarico. Zgorela je tudi oprema delavcev in orodje, tako da je škode za 230.000 din. Ogenj so zadušili črnomaljski gasilci. dežurni poročajo PO ORODJE V noči na 22. januar je bilo vlomljeno v mizarsko delavnico Dušana Gašperšiča na Drski. Vlomilec je vdrl skozi vhodna vrata in odnesel vrtalna stroja ter električni skobeljnik. Stvari cenijo na 40.000 din. ODNESEL KOZARCE - Pred dnevi so odkrili, da je vlomilec obiskal zidanico Jožeta Počrvine iz Jurke vasi. Iz poslopja v Straški gori je vlomilec odnesel za 800 din kozarcev. PIJAN RAZGRAJAL Sentjer-nejski miličniki so 24. januaija zvečer pridržali do iztreznitve Jožeta 1,'dovča iz Osrečja. Možak je doma pijan razgrajal in se pretepal. Moral bo k sodniku za prekrške. PO PRIBOR - Te dni je bilo vlomljeno tudi v zidanico L ranča Avbaija v Straški gori. Nepridiprav je odnesel jedilni pribor in skodelice za kavo. Avbar je na škodi za več kot 3.000 din. ZADNJA POT — Pravi konj vleče jeklene, ki so odslužili, bi lahko rekli ob tej precej nevsakdanji sliki. Nevsakdanji zato, ker zavržene pločevinaste konjičke najraje pustimo kje ob cesti ali na gozdni poti. Tokrat ni bilo tako, prevoznik si je prislužil nekaj .juijev”, industrija pa je dobila stot ali dva dragocenih surovin. (Foto: J. Pavlin) Prisvoji si je 270.000 din 4 leta in 11 mesecev zapora za Antona Cesarja, nekdanjega poslovodjo Dolenjke v Mirni peči — Nečedni posli so se vlekli 3 leta — Delno priznanje Na 4 leta in 11 mesecev je senat novomeške enote Temeljnega sodišča Novo mesto obsodil 35-letnega Antona Cesaija iz Orkljev-ca, nekdanjega trgovskega poslovodjo trgovskega podjetja Dolenjka, prodajalna Mirna peč. Sodišče je ugotovilo, da si je Cesar prilastil denar in •premičnine v družbeni lasti, ki so mu bile zaupane v zvezi z njegovim delom. Kot poslovodja poslovalnice Dolenjke iz Novega mesta v Mirni peči sije od 8. maja 1071 do 16. novembra 1974 od zaupanega mu trgovskega blaga in izkupičkov prisvojil v blagu in denaiju skupno za 278.058 dinarjev vrednosti. Poleg tega je sodišče dokazalo. da je Anton Cesar kot od- Še enkrat„Kazen za izmišljeno nesrečo A. Florjančič iz maščevanja škodoval dobremu imenu Borisa Udoviča V prejšnji številki Dolenjskega lista je iz zapisa ..Kazen za izmišljeno nesrečo" moč razbrati, da je obtoženi m obsojeni Anton I lorjančič iz Novega mesta na sodišču izjavil, da mu je avtoličar Boris Udovič iz Cegelnice predlagal, kako je sedaj najbolje, če dolu koga. ki bi mu dal ku|«rn svojega avtomobila. Resnica pa je samo ta. da mi je I lorjančič res piipcljal karam-boliran a vi o v popravilo. Popravljen avto je nalo Morjančič brez ntoje vednosti odpeljal, ne da bi sploh vprašal za račun. Ker I lorjančič v 8 dueli ni prišel plačil, sem avto odpeljal nazaj v delavnico. Izročil sem mu ga. ko je bil račun poravnan Ker se ni I lorjančič mogel drugače maščevali. je na sodišču neresnično izjavil, da sem ga jaz nagovoril, naj nekje dobi kuponček. Iz tega je razvidno, da Anton I lorjančič ni hotel ogoljufati samo zavarovalnice Triglav, ampak tudi mene. BORIS UDOVIČ C egelnica 22 govorna oseba delovne organizacije v uradne poslovne listine vpisal lažnive podatke in takšne listine tudi uporabil kot resnične. Tako je 23. junija 1973 izdal račun poslovalnice, v katerega je vpisal, da je nekemu kupcu poslovalnica prodala pralni stroj, hladilnik, kopalno kad, omarico in hidrofor (v skupni vrednosti 10.112 din), čeprav mu je dejansko prodala motorno kolo in kosilnico v skupni vrednosti 18.933 din. Takšen račun je nato dostavil računovodstvu podjetja. Aprila 1973 jc Cesar izdal račun, v katerega je vpisal, daje neki stranki prodal televizor, kavč. dva bojlerja, hladilnik, omaro in pomivalno omarico (v skupni vrednosti 10.245 din), čeprav to ni bilo res, kupcu je prodal le televizor, kavč. dva bojlerja in tri blazine v skupni vrednosti 6.309 din. ANGELU ODLOMIL GLAVO V noči od 23. na 24. januar je bilo vlomljeno v cerkev na Otoku pri Dobravi. Vlomilec je vdrl skozi vrata v zakristijo in vzel iz omare pozlačen baročni kelih, z oltarja v cerkvi pa 4 svečnike. Ko je plezal na oltar, je enemu od angelov odlomil glavo. PODRL JO JE NA PREHODU ZA PEŠCE Avtomobilist Šime Bunarkič (23 let) iz Sevnice je 18. januarja vozil od središča Sevnice proti Šmarju in na prehodu za pešce podrl 24-letno Bredo Tomažič iz Radeč. Zaradi zlomljene leve noge in pretresa možganov so morali Tomažičevo odpeljati v celjsko bolnišnico. V času od decembra 1973 do konca januarja 1974 je Anton Cesar v poslovne knjige o nabavi blaga poslovalnice vpisal podatek, da je prodajno mesto iz poslovalnice sprejelo zidno opeko in pohištvo v skupni vrednosti 30.342 din. To ni bilo res; prodajno mesto tega blaga ni videlo. Anton Cesar je zanikal, da bi si prisvojil blaga in denarja v znesku 278.058 din, priznal pa je dve ponareditvi uradne listine. Glede ugotovljenega primanjkljaja je ves čas preiskave in obravnave trdil, da si ni prilastil niti dinarja, ni pa znal pojasniti vzrokov za primanjkljaj. Cesarje omenjal verjetnost pomot pri izračunih in možnost,da sije denar prilaščal kdo od sodelavcev v trgovini, za kar pa ni imel nobenih dokazov. Senat je pri odmeri kazni Cesarju štel v olajšavo skrb za 3 mladoletne otroke, precejšnjo odmaknjenost kaznivih dejanj in delno priznanje; v slabo pa dejstvo, da se je z nečednimi posli ukvarjal dobra 3 leta, da gre za velik znesek ter da je bil Anton Cesar že obsojen zaradi ponareditve uradne listine. Sodba še ni pravnomočna. Spet nesreča na papirju Antonu Povhetu in Srečku Zaletelu denarna kazen, Božidarju Kravcarju pa 2 meseca zapora Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 30-letnega Antona Povheta iz Blata pri Trebnjem na 3.000 din, 25-letnega Srečka Zaletela iz Blata pa na 2.000 din denarne kazni. Božidaija Kravcarja (34 let) iz Praproč je isti senat obsodil na 2 meseca zapora. Povhe in Zaletel sta se zagovarjala zaradi poskusa goljufije, Kravcar pa zaradi napeljevanja h goljufiji. Povhe in Zaletel sta 20. novembra 1979 v Novem mestu zavarovalni skupnosti Triglav predložila z lažnimi podatki izpolnjen odškodniski zahtevek in prijavo škodnega primera odgovornosti. Opisala sta, da se je 16. novembra 1979 okoli pete popoldne pri Veliki Ševnici zgodila prometna nesreča, ki naj bi jo s traktorjem zaradi vožnje po levi strani ceste povzročil Srečkov bratranec Drago Zaletel. Anton Povhe je moral zaradi traktorja z osebnim avtom zapeljati v desno s ceste.Škode na avtu je bilo za 35.000 din. Zavarovalnice Triglav je ugotovila, da gre za izmišljeno nesrečo, in odškodnine ni izplačala. Božidar Kravcar je novembra 1979 v Oparovi gostilni v Trebnjem slišal Antona Povheta z nekom govoriti o prometni nesreči in škodi. Kravcar je takrat rekel, naj se Povhe znajde in najde nekoga, ki bo pripravljen izjaviti, da je povzročil prometno nezgodo in izročiti svoj kupon zavarovalne police. Anton Povhe in Srečko Zaletel sta očitano dejanje odkrito priznala, pri čemer je Povhe dodal, da se česa takega sam ne bi lotil, da torej ni vedel za tako možnost. Božidar Kravcarje napeljevanje h goljufiji odločno zanikal in se čudil, zakaj ga Povhe obremenjuje, saj sta bila ves čas in sta še v dobrih odnosih. Senat je veijei Povhetu in priči Marjanu Kolmanu, ki ga je Kravcar v Oparovi gostilni nagovarjal, češ če sta kolega, naj da Povhetu kupon. Kolman tega ni hotel storiti, nakar je Povhe za to uslugo dobil Srečka Zaletela, lastnika traktorja, ki ga je nato ,,vozil" Darko Zaletel. Zanimivo je, da je bil Božidar Kravcar takrat, ko je predlagal ,.nesrečo na papirju", zaposlen pri zavarovalni skupnosti Triglav. Napeljal je torej k storitvi kaznivega dejanja zoper lastnega delodajalca. NESREČNI TOVORNJAKI — Nobenih znakov ni, da bi se zaradi varčevanja z nafto in s prehodom na prevoz po železnici promet s tovornjaki na dolenjski magistrali zmanjševal. Tu in tam se drag prevoz konča tudi v jarku, da bo v prihodnje še dražji. Zavarovalnine niso poceni. Poštar raznašal za svoj žep Štiri mesece zapora za 20-letnega Malija Džiniča iz Novega mesta, ki si je dvakrat prilastil denar strank — Registracija avta ne more biti zagovor Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 20-letnega Malija Džiniča iz Novega mesta, kije napravil krivo listino in si prilastil denar, ki mu je bil zaupan v zvezi z njegovim delom, na 4 mesece zapora. Mali Džinič se je leta 1979 zaposlil pri Podjetju za ptt promet Novo mesto. Sprva je delal kot dostavljač telegramov, kasneje je zaradi kadrovskih potreb začel opravljati delo poštnega dostavljača. Delo je v začetku dobro opravljal. Decem- muikiil. ji' piikohio zaneslo v ( i/.cr-ja. Škode je za 100.00(1 din. SPOLZKA CESTA Stanko Mravinec iz Sečjega vrha je 21. januarja popoldne peljal z osebnim avloni nemške registracije od Vinice proti Sinjemu vrhu. Nasproti mu je po sredi ceste s tovornjakom pripeljal Tomaž Petrič iz Tuševega dola. Mravinec-je zavrl, pri čemer ga je na poledeneli cesti zaneslo v tovornjak. Škode je bilo za 40.000 din. V LEVO Anica Staniša iz Crmošnjic je 24. januarja dopoldne peljala z osebnim avtom od Trebnjega proti Mirni. Pri Dolu je zapeljala čez železniški lir, pri čemer jo je zaneslo v osebni avto Mladena Pan-dže z Reke, ki je pripeljal nasproti. I \\ ' na igriščih v Kamniku in Anka-anu, kjer so v skupnem seštevku »sedli drugo mesto (za ekipo Tek-■tine iz Ajdovščine, ki se je uvrstila taprej). Vrstni red po štirih nasto->ih: 1. Tekstina 20.799 kegljev, 2. d 1 dl posledi vrhunec S/ os. , zaimek zid vzdevek atene vnepnec oremen - zdravica krilo kontakt gr.bogir zmade P poživ. pijača stara pazova ludanel ravest m.ime zlato labolko . meniš'« halia preme- tenec tur. . jezero.. mirne slika z vod.bar ivo jan sev. narod plaz bankrot juž.sad Poskusni model letala s premičnim krilom. Varčno „škarjasto” letalo Preprosta zamisel premičnega krila za nadzvočni avion Te dni leta po kalifornijskem nebu nenavadno letalo. Ko vzleta, je videti kot običajno malo reaktivno letalo, s kakršnim se vozijo ameriški petičneži, toda v zraku se začne čudno spreminjati. Hitreje ko leti, bolj spreminja položaj krila, dokler ne iftbi. oWikt Tflks&siiin 'rdečih Škarij; desno stran krila pomakne naprej v smeri leta, levo pa pomakne nazaj. Nenavadno letalo ni igračka, marveč poskusni model, s katerim NASA preverja uspešnost premičnega krila za nadzvočna letala. Ideja o premičnih krilih ni nova. Nekatera letala jih že dolgo imajo, vendar pa je konstrukcija nazaj pomičnih kril zelo zapletena, izdelava pa zelo draga. Zato so konstruktorji iskali cenejše in manj zapletene rešitve. Samouki letalski konstruktor Robert T. Jones je prišel na zanimivo zamisel. Ker je za manjšo upornost pri velikih hitrostih važno le, da leži krilo pod kotom na smer letenja, vseeno pa je ali gleda naprej ali nazaj, je Jones našel najbolj preprosto rešitev. Celotno krilo obrne okoli ene osi tako, da en konec gleda naprej, drugi pa nazaj. K on st ruk H jji_ Jejal t ^. snim krilom je enostavna in izdelava poceni. Dosedanji poskusi kažejo, da „škarjasto“ letalo omogoča velike prihranke goriva. Nadzvočno „škarjasto“ letalo za 150 potnikov bi porabilo polovico manj goriva, kot ga porabi concorde. Kdor ne žrtvuje ničesar, ne doseže ničesar. L. PAUVVELS Križev se ne sme razbiti, križi morajo sami segniti. J. MENART »Zamrzovalna” bakterija Moderni vremenarji že znajo delati dež s pomočjo srebrovega jodida, kaže pa, da bodo razmeroma drago snov kmalu zamenjali z živimi bitji — bakterijami. Mikroskopsko majhni ..izdelovalci dežja“ so, kot lahko sodimo po prvih objavljenih rezultatih poskusov, učinkovitejši in primernejši za sejanje oblakov. Prvi, ki je odkril, da nekatere bakterije povzročajo zbiranje ledenih kristalov okoli sebe, je bil mikrobiolog Saul Yankofski. Proučeval je skrivnostno zmrzovanje nasadov evokada v Izraelu in odkril, da listje kljub razmeroma visokim temperaturam zamrzne zaradi do takrat še nepoznanih ^Jcterij. Ko so bakterije odstranili z rro;-J' T^okada, so nasadi brez škode preživeli tudi precej nižje temperature kot prej. Yankofski je zamrzovalne bakterije odkril pred tremi leti, zdaj pa jih v številnih laboratorijih pospešeno raziskujejo. Radi bi namreč odkrili zamrzovalno snov v njihovi opni. Ko jo bodo našli, ne bo težko pridelovati naravno „seme“ za dež, kot strokovnjaki pravijo snovem, ki v oblakih pospešijo tvorbo ledenih kristalčkov in s tem kajpak tudi dežja. Poslednji boj Severnoameriški Indijanci bijejo novo bitko; ne več za izgubljena ozemlja ali naravna bogastva, marveč za kosti svojih prednikov, po katerih segajo roke arheologov in antropologov, raziskovalcev ameriške zgodovine. Nedavni dogodek, ko so se pripadniki plemena Yurok zbrali na travniku blizu Eureke v Kaliforniji in slovesno zakopali sedem vreč s posmrtnimi ostanki svojih prednikov, je označil prvo indijansko zmago. 83-letni poglavar malega plemena je dejal: „Naj leže ti posmrtni ostanki v miru za vse čase!“ A če bodo imele kosti prednikov res mir, je seveda še vprašanje. Arheologi - nekateri jim kar upravičeno pravijo roparji grobov — se seveda ne bodo kar tako zlahka predali. Amerika hoče najti svoje korenine, s ponosom raziskuje svojo zgodovino, ki pa je razen nekaj zad-stoletij predvsem zgodovina indijans^ ^ur;,. SPrva so imeli Indijance za manjvredno raso, a ko so odkrili, da je indijska kultura le nekaj vrednega, so začeli preostala plemena ropati. „ Arheologi niso izkopali trupla Georgea Washingtona in ga razstavili. So pa tako naredili z lobanjo našega poglavarja Kapitana Jacka, ki stoji v stekleni vitrini v Smithsoniani,“ ostro pripominja eden od upornih Yurokov, ki se pač nočejo več prepuščati takšnemu početju. Bolezen lahko prijokaš Kako čustva vplivajo na zdravje? — Čustvena vzburjenost povzroča harmonske „viharje" — Statistika priča „Od žalosti je umrl,“ pravimo, kadar se srečamo s precej pogostim pojavom, da zakonec ne preživi za dolgo smrti svojega življenjskega sopotnika. Vdovci še posebno radi kmalu po smrti ljubljene žene obolijo in kar nekako zdrsnejo v smrt. Vendar se ne umira samo od žalosti. Meta iz znane Tavčarjeve povesti „Cvetje v jeseni" je umrla od same sreče, ko je zvedela, da se bo poročila z ljubljenim. Močna čustva, naj bo to žalost ali radost, se torej lahko usodno poigrajo s človekovim življenjem. Sodobni medicini vez med čustvi in zdravjem ni neznana, čeprav je res, da je zahodna medicina to vez poskušala spregledati in je vzroke bolezni (in smrti) iskala zgolj v biokemičnih procesih v organizmu. Dandanes zdravniki in medicinski raziskovalci ponovno odkrivajo zapletene vezi med čustvovanjem in zdravstvenim počutjem ljudi. Oglejmo si značilen primer neke 34-letne ženske, ki jeopravljala zahtevnejše naloge v nekem podjetju. Iznenada se je je lotila kronična živčna bolezen myasthenia gravis, za katero je značilno progresivno pe-šanje mišic, še posebno tistih, ki služijo za premikanje očesa, za govorjenje in požiranje. Te mišice se zelo hitro utrudijo in pogosto pride do težkega stanja obolele. Leksikoni pišejo, da je vzrok te bolezni nepoznan. Ko se je nesrečna ženska posvetovala z zdravnikom, ji ta ni mogel pomagati drugače, kot da je ji svetoval, naj uredi.življenjske razmere, naj se znebi vseh morebitnih pritiskov in stresnih položajev. Izkazalo se je, da je bolezen popustila kmalu potem, ko se je ženska dokončno ločila od že ločenega moža in uredila nekatera druga osebna razmerja v zasebnem in javnem življenju, ko je večino negativnih čustev (strah, hezo, tesnobo, agresivnost, užaljenost ipd.) izgnala iz svojega vsakdanjega življenja, oziroma ko so ta čustva izgubila nekdanjo moč. Kako je čustvena razbremenitev povzročila izboljšanje zdravja? Medicinski raziskovalci so dokazali, da čustveno vznemirjenje sproži verigo dogodkov v možganih in sistemu žlez z notranjim izločanjem. Nevroendokrinski „odgovor” na čustvovanje je naraven pojav, kj postane nevaren in pripelje do bolezni, kadar je čustveni dražljaj premočan in trajen. Po teoriji profesorja fiziologije Jamesa Henryja se pojavljata dva vzorca, ki sta odvisna od vrste čustvovanja. Negativna čustva, kot so obup, razočaranje, obžalovanje, kesanje ipd., delujejo na tisti predel '--nov. ki spodbuja izločanje muzgu..„.-, r, hormonov, kateriu naioga J(. 1 presnovo. Če je ta predel možganov (hippocampus) premočno in prevečkrat vzdražen, pride do prevelikih količin hormonov v organizmu, posledica pa je, da nered zajame ves samozaščitni sistem telesa. Organizem izgubi sposobnost obrambe pred okužbami in tvorbo tumorjev. V razrušenem samozaščitnem sistemu se zlahka razvijejo kronične bolezni, kot je tudi myasthenia gravis. Nasilnejša čustva, kot so jeza, nestrpnost, občutek ogroženosti ipd., delujejo na drug del možganov (amygdala), ki ureja izločanje ca-techolaminov, med katerimi je najbolj poznan adrenalin. Te snovi dvigajo srčni utrip, višajo krvni pritisk in povečajo količino prostih maščobnih kislin v krvi. Kadar je vse to potrebno za večjo telesno aktivnost, so vse te fiziološke spremembe smiselne, kadar pa je tovrstno čustvovanje predolgo in premočno spodbuja izločanje hormonov, pride do telesnih okvar in bolezni: migrene, visokega srčnega pritiska, do okvar ožilja in srca in celo do srčne kapi. V življenju se različna čustva menjajo in vsakdo mora skusiti svoj delež radosti, žalosti, jeze, razočaranja, malodušnosti in zagnanosti, vendar pa nekateri ljudje čustvovanju bolj podležejo kot drugi in hitreje izgube pravo mero. Ljudje, ki živijo neurejeno čustveno in socialno življenje, po mnenju mnogih zdravnikov pogosteje in usodneje obolevajo. Epidemiologi so statistično dokazali, da je med ljudmi s čvrstimi družinskimi prijateljskimi in družbenimi vezmi smrtnost zaradi bolezni za polovico manjša, kot je pri ljudeh, ki nimajo pristnih in trajnejših vezi z drugimi. Še posebno zgovorna je študija, ki so jo opravili raziskovalci medicinske univerze John Hopkins v Baltimoru. Trideset let so skrbno sledili in beležili zdravstvena stanja svojih zdravnikov. Študija je razkrila, da so zdravniki, ki so bili nagnjeni k depresiji, tesnobi in jezljivosti obolevali prej kot njihovi kolegi bolj umirjenega temperamenta. Odkrili so tudi, da je bilo med zdravniki, katerih družinske vezi so bile čvrste, manj primerov obolenj za rakom. Podobna študija med delavci v avtomobilski industriji, ki so jo naredili medicinski raziskovalci v Michiganu, jepokazala, da je bila obolevnost za , . J“r kar desetkrat nekaterimi bolezni.t.—MzvnrirvfK | večja med tistimi, ki so imeli slabe družinske odnose in so podlegali stalnemu negativnemu čustvovanju. Življenje torej ni, vsaj kar se zdravja tiče, loterija. Bolezni ne udarijo kar po dolgem in počez. Z načinom življenja - sem sodi tudi čustvovanje - si bolezni pravzaprav \>akdo izbira sam. »Naučite se skrbeti tako za duha kot telo," svetuje dr. Dudley, eden od zdravnikov, ki že dlje časa raziskuje zapletene poti človekovega zdravja. ILIR • -Poo^oo M ».J V (V* Kena je stisnilo pri srcu. Prvič po dolgih pohodih ga je zgrabilo malodušje. Stal je tu s peščico svojih tovarišev, izmučen in nemočen. Streljaj od tod je bila njegova najdražja. V hladni vrtači, na milost in ne milost izročena tuji, surovi vojski. „Je sploh še živa? ” je treščil s pestjo po jelki Ken. ,,0, ko bi bil ptica . ..” ,,Ali pa — krt!” se je oglasil neznanec za njegovim hrbtom. Ken se je sunkovito obrnil. Bil je pripravljen, da raztrešči obraz vsiljivcu, ki seje rogal njegovi bolečini. No, pogled na moža, ki se je znašel za njim, ga je razorožil. Starec z naročjem dračja je dobrodušno zri vanj. „Kaj hočeš, mož? ” gaje Ken mrko ošinil. ,,Tu sem doma, mladenič! Poznam te kraje kot svoj žep. Morda bi ti lahko v čem pomagal ...” Ni bilo redko, da so do tod sledili barbari rimskim legijam v upanju, da iztrgajo iz njihovih surovih rok ujete svojce, in starce je, po vsem sodeč, uganil, kaj pesti mladega Ilira ob jelki. „Vohun ne bo, kot kaže ...”! je tudi Ken zdaj prijazneje pogledal starca. „Kako mi' boš pomagal, revež? Ali ne vidiš tisočev tu spodaj, do zob oboroženih!” ,,Fant, za skrivno pot vem, ki pelje v vrtačo,” je znižal glas starec. „Pri nas je zemlja votla,” je pojasnjeval starec in udaril z nogo po mahovnatih tleh. „Za vsakim grmom je jama in dolgi hodniki, ki jih je izdolbla voda, peljejo pod zemljo na vse strani...” Starec je očetovsko prijel Kena za roko. „Da, tudi v vrtačo tam spodaj je pot! Hočeš, da ti pokažem, kako prideš do nje? ” Vodil je Kena k jami nedaleč od tam. GETRTK0V INTERVJU Ustavljena inflacija besed 460 komunistov v IM V tozdih v Novem mestu ima jasno začrtan delovni program, spoznati pa bi ga moral vsakdo v tovarni Komunisti v IMV od konca lanskega leta delujejo pod novim 7-članskim predsedstvom, ki ga vodi inž. Stane Lukšič, v domačem kolektivu znan pod imenom Luka. Novomeščan, že od leta 1967 zaposlen v IMV, vsa leta v razvojnem oddelku, je že na več sestankih vzbudil pozor, nost javnosti s predstavljenim delovnim programom organizacije ZK. Vzbuja občutek, da so komunisti v IMV le ubrali pot, ki jih bo privedla do pomembnejšega oziroma vodilnega vpliva na dogajanja v tovarni. O tem programu je povedal: „Naš program je sicer zelo obširen, osredotočen pa je na nekaj ključnih točk, ki jim bo- lnž. Stane Lukšič: ,.Zavedamo se, da bomo hudo breme sanacije lahko prenesli samo ob dobri organizaciji tako na proizvodnem, kot na samoupravnem in idejnopolitičnem področju.“ mo posvečali glavno pozornost in ki jih bomo predvsem spravljali v življenje. Gre za to, da bi ZK v IMV zares postala vodilna sila, posebno v sanaciji, ob tem pa moramo doseči enotna stališča zlasti glede vzrokov izgub in slabega poslovanja doslej. Za izredno važno nalogo v našem programu štejem še vpeljavo dohodkovnih odnosov s kooperanti in spremembo družbenoekonomskega položaja naših delavcev. Glede na to, da bo sanacija IMV trajala nekaj let, moramo delavcem jasno prikazati perspektivo in nakazati ekonomski in socialni položaj, da ne bo malodušja. V ta sklop prizadevanj pa sodi še uvedba nagrajevanja po delovnih rezultatih. ______ Vidno mesto v programu dela ZK ima krepitev razvojnega oddelka. Sredstva, ki so v tozdih že dogovorjena in namenjena skupnemu razvoju, moramo uveljaviti v praksi, zaposlenim pa prikazati obveznosti, ki iz tega izjajajo. Zdaj se namreč dogaja, da prihaja do odplačil obresti, ki so precej visoke, delavec pa večinoma ne ve, kaj je bilo s temi sredstvi narejenega." - Že večkrat je bilo slišati, da je v vašem kolektivu področje zunanjetrgovinskega poslovanja odtujeno delavcem. Ali so tudi v tem pogledu predvidene spremembe? ..Vsekakor. Tudi to področje je širše zajeto v našem delovnem in akcijskem programu. Zap6-slene moramo seznaniti vsaj z vsebino zunanjetrgovinskih pogodb, če že ne z vsemi podrobnostmi. O tem doslej kolektiv ni vedel nič ali pa zelo malo. Imamo ogromno poslov preko naše tovarne v Belgiji, toda gre za sredstva, ki jih mi ustvarjamo, zato moramo vedeti, kako in v kakšne namene jih porabljamo. Hkrati s tem pa je za naše notranje odnose važen še interni sporazum po programih, ki bo ta sredstva delil, da bodo povsem čisti devizni računi med tozdi." - Tudi o organiziranosti vaše tovarne in nekaterih nujnih spremembah je že nekajkrat tekla beseda, a je vse še po starem. Kaj bo novega na tem področju? »Sedanja organiziranost je bila slaba in eden številnih vzrokov za slabo poslovanje. Skupina v tovarni zadnje čase intenzivno ob pomoči strokovnjakov visoke šole za organizacijo dela iz Kranja dela na osnutku nove organiziranosti. Osnutek bo predvi-.doma izdelan do konca januarja, nato bo šel v razpravo. V to področje pa sodi še sprememba organizacije v poslovodnem vrhu, kar je bilo tudi že večkrat doslej zapisano, a ne uresničeno. Imeli bomo kolektivni poslovodni organ. Poudaril pa bi rad, da kadrovska problematika v celoti ostaja eden ključnih problemov kolektiva. Nekatera važna delovna mesta ostajajo nezasedena, vendar je upati, da bomo s širšo družbeno pomočjo to stvar uredili. Gre namreč za pogoj, da bo sanacija sploh i' pela." •• • R.BACER Pomoč za mladinski turizem Podpisniki sporazuma podprli program krepitve mladinskega turizma na Dolenjskem — V Novem mestu najbolje Novomeška občinska konferenca Počitniške zveze Slovenije je 21. januaija v Novem mestu pripravila podpis samoupravnega sporazuma o financiranju programa krepitve in razvoja mladinskega turizma na Dolenjskem, odbor podpisnikov pa je sprejel letošnji program in finančni načrt. Program je odraz potreb in želja po družbeno usmeijeni mladinski turistični dejavnosti ter materialnih inorganizacijskih možnosti, kar daje upanje, da ga bomo uresničili, če le bodo vsi, ki naj bi ga podpisali, opravili svojo nalogo. Odstotek tistih, ki so spora- Ta naj bi bila dostopna vsem ZA ČEVLJARSKI POKLIC MALO ZANIMANJA - Posnetek je iz proizvodnje v novomeški Industriji obutve, kjer že močno zmanjkuje surovin in materiala za vsakdanje delo. Med mladimi pa za zaposlitev v čevljarski stroki ni zanimanja, saj na razpisane štipendije ne dobijo toliko odziva, kolikor je mest. (Foto: R. Bačer) zum že podpisali, namreč ni najboljši. Se najbolje so se odzvali podpisniki iz novomeške občine, medtem ko bodo druge spodbudili z dodatnimi pogovori. Uresničitev letošnjega programa bo pomenila pomemben premik v zagotavljanju družbene pomoči tej dejavnosti in enakopraven položaj vse dolenjske mladine pri izkoriščanju mladinske turistične ponudbe. Nad čevljarji visi vprašaj V novomeški Industriji obutve so lani izdelali 654.000 parov čevljev, od tega 38.000 parov za izvoz — Zaradi pomanjkanja materiala grozijo zastoji v proizvodnji 400 zaposlenih je v Industriji obutve Novo mesto lani naredilo 49.000 parov obutve več kot leto poprej. Produktivnost se je povečala za 10 odstotkov, zaposlenost pa je ostala na isti ravni. Za letos ne kaže slabo, samo če ... če bodo dobivali pravočasno material za delo. Skladišča zalog surovin so v vsej čevljarski industriji domala prazna. Za 38.000 parov čevljev, lani prodanih v Švico, Holandijo, ZDA in Kanado, so na zunanjem trgu dosegli tako ceno, da je komaj krila stroške ali pa še to ne. Kljub temu za letos načrtujejo dvainpolkrat povečan izvoz, s tem da sta upoštevani zahodno in vzhodno tržišče. Kar zadeva osebne dohodke, so v Industriji obutve v malce čudnem položaju: lani so bili v domači občini zapisani med kršitelje resolucije, v svoji panogi pa so bili pri zaslužkih na predzadnjem mestu v Sloveniji. Poprečni zaslužek je ob koncu lanskega leta znašal malo pod 9.000 dinarjev, še vedno pa zaostajajo za ostalo industrijo. Obutvena industrija je lani za skoro 20 odstotkov pri osebnih dohodkih zaostajala za poprečjem ostale industrije v Sloveni,!.'. Težave s pomikanjem ma-tSiiSu občutijo že več let, še nikdar pa ni bilo take stiske kot zadnji mesec. Celotna usnjarska industrija je namreč pri dobavi surovin, zlasti kož, močno vezana na uvoz, kajti doma lahko dobijo le polovico potrebnih količin za proizvodnjo. Vsekakor pa je čudno, da usnjame pri nas kože odkupujejo, jih ustrojijo in izvažajo, kolikor le morejo, medtem pa domači proizvajalci izdelkov iz usnja uvažajo kože od raznih dobaviteljev. Zaradi pomanjkanja surovin lani sicer ni prišlo do ustavitve v proizvodnji, so pa morali večkrat na hitro menjati proizvode na tekočem traku, odvisno od materiala, ki je bil na voljo. V leto 1982 gre kolektiv Industrije obutve z negotovostjo. Plan je sicer pogumno zastavljen in se tudi ne bojijo, da bi ga ne zmogli, ne morejo pa odgovarjati za uresničitev, če preskrba z materialom ne bo urejena. R. b. Radi hi vsaj jasen odgovor Šmihel peklita zlasti kanalizacija in telefon, kar je prišlo do izraza spet na zboru krajanov Modernizacija tudi pri ribah V dvorski ribogojnici mehanizirajo proizvodnjo, odkar zmogljivosti za 300 ton tržnih postrvi ne bo so lani za dvakrat povečali manjkalo kupcev Na zamočviijenem travniku ob Krki, kjer so prej v najboljšem primeru pridelali dva kmečka voza sena, je bil pred tremi meseci odprt novi del ribogojnice, v kateri je danes že 700.000 postrvi. Ker gre za pridelavo hrane, imajo načrte še za nadaljnji napredek. Poskusna proizvodnja v Ri- kupce v Ljubljani, preostala ko- bogojnici na Dvoru teče že od konca oktobra lani, ko so zmogljivosti z gradnjo novih bazenov povečali za 200 odst. V dveh letih bodo dosegli proizvodnjo 300 ton tržnih postrvi. Za okrog 100 ton imajo stalne DVOR: OBNOVA DOMA SKORO KONČANA Na Dvoru so več let govorili o zamisli, da bi gradili nov gasilski dom, v njem pa naj bi dobila prostore še družbene organizacije in otroško varstveni oddelek. Ker je zaradi stabilizacije ta zamisel padla v vodo, so se lani lotili temeljite obnove starega gasilskega poslopja. Večji del vseh opravil so krajani, zlasti pa gasilci in mladina, opravili s prostovoljnim delom. Stavba bo v letošnjem letu odprta. KMALU VES DAN ODPRTO Labodova industrijska prodajalna je ena najbolj obiskanih trgovin v Novem mestu, kupci pa se vsa leta pritožujejo, ker v popoldanskem času ne morejo v lokal. V Labodu so nedavno tega sklenili potrošnikom ustreči in bodo od 1. februarja dalje uvedli nepretrgano poslovanje od 7. ure zjutraj do 19. zvečer. ličina pa bo šla v gostišča in zdravilišča po Dolenjski in v Zagreb. Letos nameravajo začeti gradnjo objekta za predelavo rib, v katerem bodo ribe prekajevali, očiščene in globoko zamrznjene pa bodo dajali na tržišče. Gre za specialiteto, ki jo poznajo že mnogi ribji sladokusci. Del proizvodnje bo šel tudi v izvoz. V srednjeročnem načrtu ima Ribogojnica Dvor predvideno še nadaljnjo gradnjo objektov, in sicer v Kotih, tako da bo imela zmogljivost 600 ton postrvi na leto. Zaradi splošnega pomanjkanja mesa in vedno višjih cen tega živila bo v nekaj letih domača postrv vse bolj cenjena. Za ves ribji zarod skrbi vsega skupaj 8 zaposlenih. Ti so doslej vsa dela opravljali ročno, vendar se takim navadam čas izteka. Stroj za sortiranje rib že imajo in obratuje, v kratkem pa bodo uvedli tudi strojno krmljenje. Del opreme zanj je že nabavljen. Ribogojnica vsa leta donosno posluje. Resda so vsi zaposleni prizadevni in tudi ne gledajo na ure, ne na sobote in nedelje, kajti ribe morajo tudi takrat jesti, dohodek na zaposlenega pa kaže lepe poslovne uspehe. Lani so dosegli 3,5 milijona dinarjev dohodka na zaposlenega, to pa je v kmetijski panogi zavidljiv rezultat. R. B. 21. januaija so se v krajevni skupnosti Šmihel v Novem mestu sešli krajani na širšem sestanku, kjer so poleg obravnave evidentiranih za spomladanske volitve spregovorili o najvažnejših krajevnih tfžavaV ■hihel je evidentiral za nove volitve 49 krajanov in na zboru ni bilo spreminjevalnih predlogov. Razprava se je razživela zlasti glede kanalizacije in telefona. Ker je stekla akcija za ureditev kanalizacije od Težke vode do novega stanovanjskega kompleksa na Regerških košenicah, je lepa možnost, da bi ob tej priložnosti kanalizacijo dobil tudi Šmihel kot celota. Vprašanje pa je denar, kajti edina možnost je dodatni samoprispevek. O tem pa so bila na sestanku mnenja neenotna. O razpisu novega referenduma se bodo izrekli krajani na prihodnjem zboru, ko bo na voljo več finančnih kazalcev. Pereč pa je v tej krajevni skupnosti telefon. Več let se o tem razpravlja, informacije pa so vsakič drugačne. Kdor išče podatke na PTT, ga pošljejo na krajevno skup- nost, tu pa tudi ne vedo. Zakaj na PTT dokončno in jasno ne pove, kakšne so možnosti za razširitev telefonije v tem mestnem predelu? V vsakem primeru hočejo pri PTT vnaprej zagotovljena sredstva, pre-iŠ£V? sploh pikte do resnega načrtovanja. Krajani bi morali vedeti, koliko novih številk je potrebno prijaviti, da bi se dela lahko začela. Imeli so že seznam prijavljenih, pripravljen kabel, naročen izkop, toda .. . ostalo je pri starem. Nič! Ljudje so pripravljeni sodelovati pri vseh akcijah, kar so v preteklosti nekajkrat dokazali, če je seveda delo organizirano in če so prepričani o uspehu. F. ŠEGEDIN NOVI STROJ ZA SORTIRANJE RIB - Ribogojnica na Dvom je ob močno povečani proizvodnji poskrbela tudi za mehanizacijo del. Nedavno kupljeni stroj za sortiranje rib je že bistveno pripomogel k razbremenitvi zaposlenih z ročnimi opravili. (Foto: R. Bačer) mladim glede na njihove interese in potrebe. Svoj del nalog in odgovornosti pa naj bi za dosego cilja prevzele in seveda tudi uresničile občinske konference SZDL, ZSMS, sindikalni sveti, izvršni sveti, interesne skupnosti, medobčinska gospodarska zbornica, turistična zveza, prevozniške delovne organizacije itd. Novomeška mladinska turistična poslovalnica pa prevzema organizacijo in izvedbo dogovorjenega programa. Letošnji program obsega organizacijo prevozov, letovanj in drugih storitev za mladino. Načrtovano število prevozov je manjše kot lani, saj so za okrog 15 odstotkov manjša predvidena sredstva za regresiranje skupinskih potovanj otrok in mladine. To pomeni seveda krčenje programov in v večji meri uporabo cenejših rednih avtobusnih voženj in železnice. Organizirali pa naj bi okrog 20 odstotkov več letovanj in zimovanj za mladino in skupaj pripravili okrog 8 tisoč penzionskih dni. Del sredstev bodo letos namenili tudi za program zdravstvene preventive, plavalne in smučarske tečaje, kopanje v zaprtih bazenih itd., pri čemer bodo tesno sodelovali z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi. Mladinska turistična poslovalnica bo še razširila tudi druge storitve, npr. posredovanje vstopnic za različne koncerte v Novem mestu in drugje, programov drugih agencij, in se tako skušala še bolj približati mladim. Tako bo tudi upravičila svoj obstoj. Z. L.-D. OKROGLA Mi ZA O INFORMIRANJU Konferenca mladih delavcev pri novomeški občinski konferenci ZSMS pripravlja za 2. februar v Domu JLA okroglo mizo na temo Delegatski sistem in informiranje. Problematika je zelo pomembna m razprava naj bi pokazala pereča vprašanja, ki jih vidijo mladi na tem področju, in naloge za izboljšanje razmer. KUP SMETI SE VEČA - V Šmihelu so imeli več let kontejner, kamor so krajani metali večje nerabne predmete in odpadke, pa so ga komunalci odpeljali, ne da bi krajevna skupnost pri ten* imela kaj besede. Zdaj se kup smeti v naselju veča, nihče pa ga ni pripravljen odstraniti. PRIZADETI OTROCI IN STARŠI - Zadnje čase je po novomeških trgovinah in samopostrežbah zmanjkalo običajnih papirnatih plenic za dojenčke. Preprosto jih ni! Starši zaman tekajo naokrog. Ali gre za pomanjkanje papirja in stabilizacijske vzroke ali za malomarnost trgov- FIRMA 2E VISI - V novem naselju na Cesti herojev so v nizkem prizidku pred kratkim usposobili del novogradnje, nad katero že visi napis „Astra“. Gre za nov lokal, ki ga bo odprlo ljubljansko podjetje s plastiko, barvami, laki in podobnimi izdelki. Do nedavnega smo imeli samo en tak lokal, kot kaže, bodo naenkrat kar trije. Upati je, da bo vsaj izbira in da NovomešČanom ne bo treba hoditi v bližnji Šentjernej, kjer je bila doslej založenost boljša. PLODOVITI TEDEN - Minuli teden je bilo v novomeški porodnišnici rojenih kar 8 otrok z ožjega mestnega področja. Rodile so: Marija Gril iz Kandijske 1 - Aljošo; Marija Muhič iz Ulice Danila Bučar- iz Ulice Mirana Jarca 13 - Stašo; Marjeta Hrovat z Drske - Aleksandro; Silva Bajuh iz Irče vasi 36 -Tjašo; Marija Škrubej iz Šegove 105 - Dejana. OKRNJENA TRŽNICA - Prejšnji teden so na mestni tržnici verjetno začasno prenehali prodajati zasebni prodajalci sadja in zelenjave iz Makedonije, zato se je ponudba bistveno poslabšala, pa tudi kupovati ni mogoče več kakor poprej na svetek in petek. Edini kiosk, ki je stalno odprt, je zadružni, ta pa je poskrbel za malo boljšo založenost. ja - Damjana; Irena Mervar s Trdinove 50 Katjo; Jožica Košir z Raeovske 14 deklico; Silva Hrovat Ena gospa je rekla, da za ureditev novomeške tržnice doslej vsa leta ni bilo denaija. Če pa bi zaračunali ure in stroške zaradi časa, izgubljenega na sestankih, kjer so o tržnici razpravljali, bi zaradi financ lahko že zdravnaj stala — od delegatovi za delegate Primerno njihovemu deležu V združenem delu je bilo za volitve evidentiranih 3843 kandidatov, kar je 400 več kot leta 1978 — Odprte liste Tokrat so sindikati v novomeškem združenem delu očitno posvetili več pozornosti pripravam na volitve kot ob prejšnjem mandatu, saj je bilo za možne kandidate evidentiranih 3843 ljudi iz vrst zaposlenih. Med temi je kar 40 odstotkov tovarišic, kar štejejo za primeren odstotek glede na njihovo zastopstvo med zaposlenimi in delež, ki ga dajejo tako v industriji, kot v ostalih panogah. Med evidentiranimi je v združenem delu tudi 25 odst. mladih in 48 od$f. Jcandidatov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Podatki kažejo, da je tudi aktivnost komunistov prišla do izraza, saj je med evidentiranimi kandidati za interesne skupnosti 23 odst. komunistov, med možnimi kandidati za zbor združenega dela pa jih je dobra tretjina. Ker je tokrat evidentiranih precej več, kot pa bo izvoljenih delegatov, bo tudi znatno več odprtih kandidatnih Ust. Zlasti to delovni ljudje pozdravljajo, sicer imajo občutek, da na listi ni kaj izbirati. Povsod v sindikalnih organizacijah se bodo temeljne kandidacijske konference zvrstile do 10. februarja, na njih pa bodo sprejemali kandidatne liste. VRSTA NALOG ZA MLADE DELAVCE Pretekli torek je bil v Novem mestu posvet za predsednike osnovnih organizacij ZSMS v združenem delu, na katerem so obravnavali zakon o stanovanjskem gospodarstvu in določili vrsto aktualnih nalog, ki čakajo mlade v združenem delu. Le-ti naj bi se kar najbolj dejavno vključili v priprave na volitve in razprave o zaključnih računih ter planih zaposlovanja, prav tako pa spodbudili sprejemanje realnih planov posebno v delovnih organizacijah, kjer se otepajo s težavami in izgubami. Čaka jih tudi evidentiranje brigadirjev in mladih za politično šolo, v sodelovanju s kadrovskimi službami pa predlaganje kandidatov za Titove štipendije, kjer je bilo lani precej težav. O AKTUALNEM OBVEŠČANJU 11. januarja je komisija za informiranje pri občinskem sindikalnem svetu Novo mesto organizirala pogovor z uredniki glasil v združenem delu. Posvečen je bil obravnavi trenutno najbolj aktualnih vprašanj v sindikatu in ostalih družbenopolitičnih organizacijah, da bi sredstva informiranja v delovnih organizacijah pripomogla k čim boljši obveščenosti delavcev. Beseda je tekla o pripravah na spomladanske volitve ter o pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij, o pripravah na kongrese, o stališčih SZDL in sindikatov glede obveščanja v tem srednjeročnem obdobju pa o zaključnih računih in nalogah glasil v zvezi z SLO ter o dobri slovenščini v glasilih združenega dela. ZMAJ NI OKLENIL LABODA — Na ljubljanskem sejmu mode je „Labod“ letos res ostal brez najvišjih priznanj, kljub vsemu pa je s svojo mini modno revijo vzbudil pri obiskovalcih veliko zanimanja, saj jih je navdušil z izrednimi modeli, ki bodo na veselje mnogih v prodaji že v najkrajšem času. Na sliki: zaključek sejma so v soboto izkoristili v novomeškem Labodu in pripravili redno letno konferenco svojih 15 trgovskih potnikov, ki oskrbujejo z modeli vso Jugoslavijo. Skupaj so pregledali uspešnost dela v preteklem letu in sprejeli plane za tekoče leto. (Foto. J. Pavlin) Se izboljšuje, a prepočasi Pri ponovni oceni delovanja delegatskega sistema ugotovljene že znane slabosti — V bodoče korenite spremembe zlasti pri delegatskih gradivih, na katera je največ pripomb 21. januarja sta Občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet v Novem mestu na skupnem zasedanju obravnavala uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov ter ob že večkrat ugotovljenih slabostih sprejela povsem obvezujoče sklepe za hitrejši napredek na tem področju. Precej kritična ocena je žal Ob izteku drugega mandata še zajela le del delegatskega sistc ma, ni pa bilo prikaza, kako je delegatski sistem v zadnjem času deloval v krajevnih skupnostih in v interesnih skupnostih materialne proizvodnje. Tokratna ugotovitev je bila: že večkrat smo ocenjevali razul-tate delegatskega sistema, ostajali pa smo večinoma pri splošnih ugotovitvah in se vse preveč usmerili samo v delovanje delegatov v skupščinskem sistemu. Bršljin raste brez načrtov Za Bršljin še ni celovitega prostorskega ureditvenega projekta — Gospodarstvo in krajevna skupnost živita vsak po svoje — Najbolj kritična promet in oskrba krajanov Namen skupnega sestanka predstavnikov krajevne skupnosti Bršljin, tukajšnjih delovnih ali temeljnih organizacij in urbanistov 20. januarja je bil uskladiti razvojne načrte, želje in možnosti v Bršljinu do leta 1985. Tovrstnega sodelovanja je bilo doslej veliko nremalo, zato se številnim problemom v krajevni skupnosti niti ne gre čuditi. Ker za Bršljin še vedno ni celovitega prostorskega plana, je lahko vsakdo uveljavil svoj interes, četudi ni bil v skladu s potrebami in možnostmi na tem območju. Projektna rešitev Bršljina je tudi prva stvar, ki bi jo morali izvesti, da v bodoče ne bo več premnogih delnih rešitev in škodljivih posegov v prostor. Prostorski razvojni plan naj bi bil narejen še v letošnjem letu, jasno pa je, da se prostora ne bo dalo obrniti na glavo in da tudi že nakazano razseljevanje (Iskra, delno Pionir) ni rešitev. Ker se Bršljin kot industrijska cona ne more več širiti, naj bi zaključili, kar tu že je, razvoj in Širitve kapacitet pa načrtovali drugje. Da bo ureditveni načrt Bršljina kar najbolj prilagojen stanju in možnostim, morajo vse delovne organizacije v najkrajšem času dati od sebe kratkoročne in dolgoročne razvojne načrte. Pri njegovem nastajanju pa naj bi sproti reševali vse probleme in neusklajenosti s predstavniki krajevne skupnosti. Program krajevne skupnosti do 1985 je zelo realen in zato tudi izvedljiv. Obsega asfalti- ZAKAJ NI ODPOKLICEV? O nedelavnosti nekaterih delegatov in delegacij z območja novomeške občine je v preteklosti že nič kolikokrat tekla beseda na raznih sestankih, posebno pa tam, kjer so ocenjevali delo delegatskega sistema. Vsakič je bilo rečeno, da je treba nedelavne delegate zamenjati z boljšimi, vendar so bili v praksi taki primeri prave izjeme. Še za te se v javnosti ni izvedelo, ker so zamenjave opravili na tiho, kot da bi šlo za skrivnost. ranje in ureditev nekaterih najbolj nujnih ulic in cestnih odsekov, napeljavo javne razsvetljave v Brezovem logu, dozidavo objekta za potrebe krajevne skupnosti, kanalizacijo in telefonsko omrežje za Cegelnico, ureditev dveh igrišč in pokopališča v Prečni. Uresničiti naj bi ga pomagale delovne organizacije, predvsem kar se tiče cest, saj odpade nanje velik del prometa. Kolikor se je dalo zvedeti, tudi delovne organizacije nimajo pretiranih razvojnih apetitov. Nekaj najbolj perečih problemov v krajevni skupnosti pa bi se dalo rešiti še v tem srednjeročnem obdobju, ker ne gre za globalne posege v prostor. Največja problema sta v Bršljinu promet in preskrba.. Promet je že sedaj izredno gost, z nekaj ozkimi grli, z dograditvijo Tovarne steklenih vlaken in dodatnih kapacitet Tovarne močnih krmil pa se bo še povečal. Najbolj nujen je podvoz za križanje ceste in železnice, o katerem govorimo že leta, narejenega pa ni nič. V nasprotju s splošnim mnenjem pa se ne zatika pri dokumentaciji, saj je že vse „narisano“ in izvedba fazno opredeljena, ampak ni sredstev. Podvoz je naloga republiške skupnosti za ceste, železniškega gospodarstva in mestnega komunalnega programa, a sredstev ni nikjer. Očitno bo moralo gospodarstvo tudi konkretno pokazati interes, če hočemo razvozlati bršlji-nski prometni vozel. Nič boljše ni s preskrbo prebivalcev, ki je glede na norma- tive še enkrat slabša, kot naj bi bila. Dolenjka je sicer izdelala projekte za razširitev sedanje trgovine, ki pa je vprašaljiva, saj pravega prostora za to ni. Ureditev svoje trgovine ima v načrtu do 1984 tudi kmetijska zadruga. Povsem jasno pa je, da celo obe uresničeni naložbi ne bosta rešili problema oskrbe v Bršljinu. Nujna je nova trgovina, za to pa sedaj, ko bi se prostor našel, ni investitorja. Z. LINDIČ-DRAGAŠ vedno veljajo že v prejšnjem obdobju obelodanjenje slabosti, kot: preobširni dnevni red zasedanj, nerazumljiva gradiva, ki so večinoma prekasno dostavljena, slabo delo delegacij in neresnost delegatov, ki se kaže v nesklepčnosti sej. Vse to pa je posledica, in ne vzrok takega stanja. Vzroke lahko iščemo predvsem v slabem delovanju samoupravnega sistema v posameznih sredinah. Kritični oceni je sledila kritična razprava, v kateri je bilo na primer nedvoumno rečeno, da so za stanje, kakršno je, najbolj odgovorne družbenopolitične organizacije. V napredek delegatskega sistema je bilo sicer v zadnjem času vloženih veliko naporov, ni pa zaželenih rezultatov kljub temu da je izobraževanje delegatov steklo precej na široko in da je veliko stalo. Malo je bilo doslej narejenega pri usposobitvi služb in upravnih organov, ki delajo za ta delegatski sistem. Pri teh službah manjka kreativnosti. In tudi 'večina družbenih svetov, če že so ustanovljeni, ni zaživela po vsebini dela. Samo sestajanje še ni dovolj. Pri sklepih, ki sta jih najvišja organa dveh najštevilnejših družbenopolitičnih organizacij v občini sprejela za bodoče delo, jih je večina usmerjenih na kvalitetnejšo in boljšo informacijo delegatov. Ne gre samo zato, da bi namesto kilograma delegatskega gradiva poslej pošiljali le nekaj listov, ampak za to, da bo vse, kar je napisno, vsakomur razumljivo. R. BACER Lista v javnosti Občinski družbenopolitični zbor bo v novem mandatu štel samo 20 članov, doslej pa je bilo za delegate v tem zboru evidentiranih 27 ljudi. Evidentirali so v SZDL, Zvezi komunistov, v sindikatih, v Zvezi borcev in v mladinski organizaciji, ki dajejo delegacije za ta zbor. Listo evidentiranih sta 21. januarja dala v javno razpravo Občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov, konec februarja pa bo lista sprejeta na občinski konferenci. Dotlej je še možno dajati pripombe in spre-minjevalrie predloge. Občinska konferenca SZDL je evidentirala v družbenopolitični zbor Jožeta Florjančiča, Aleša Kulovca, Nika Riharja, Aleksandra Rupeno, Milico Šali in Ljubo Senico. Evidentirani v Občinski konferenci ZK so: Miha Krhin, Boris Gabrič, Ivan Longar in Vilma Manček. V Občinskem sindikalnem svetu: Domninik Bratož, Dragica Galič, Tomaž Možina, Tilka Sašek, Anton Sečen, Marjan Somrak. Občinski odbor ZZB NOV je evidentiral: Vinka Bambiča, Ivana Slapnika, Jožeta Udoviča in ivana Somraka. Občinska konferenca ZSMS pa je kot možne kandidate predlagala: Bojana Avbarja, Joca Ben-dekova, Jožeta Derganca, Metko Hrastar, Slavka Mirtiča, Zdenko Seničar in Boža Skupka. Na istem zasedanju SZDL in sindikatov so dali v javno razpravo tudi listo evidentiranih za vodilne funkcije v občini in interesnih skupnostih. Gre za 40 funkcionarjev, ki jih bodo zamenjali novi. Tudi ta lista je lahko še deležna sprememb, če bodo predlagane. Javne razprave o zakonih s kmetijskega področja Občinska konferenca SZDL in Kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta organizirata med 25. januarjem in 2. februarjem v več krajih javne razprave o uresničevanju kmetijske zakonodaje. Razprave bodo: 25. januarja ob 9. uri v osnovni šoli Šmaijeta za TZO Škocjan-šmarješki okoliš, 27. januarja ob 9. uri v dvorani zadružnega doma Straža; 28. januarja ob 9. uri v zadružnem domu Mirna peč; ob 18. uri v dvorani KUD Žužemberk. 29. januarja ob 9. uri y veliki sejni sobi občinskega sindikalnega sveta Novo mesto; ob 18. uri v osnovni šoli Prevole za okoliš Suha krajina. 1. februarja ob 9. uri v prostorih krajevne skupnosti Škocjan; 2. februarja ob 9. uri v dvorani osnovne šole Šentjernej. Razprave so organizirane po temeljnih zadružnih organizacijah in proizvodnih okoliših, na njih pa sodelujejo domači strokovnjaki in ponekod tudi tov. Ceferin. Nov veter završal v kmetijstvu Novi način obdavčitve je sprožil preplah, gre pa še za druge, nič manj pomembne novosti Od 25. januarja do 5. februarja se bodo na šestih krajih v novomeški občini zvrstili sestanki s člani zadruge, vabljeni pa so tudi ostali kmetje. Gre Za javno razpravo o uresničevanju zakonodaje, ki zadeva kmetijstvo, pričakujejo pa, da bo največ vprašanj in pojasnil zahteval osnutek zakona o obdavčevanju kmetijske dejavnosti. Kaj vse bodo s kmeti razpravljali in čemu, je povedal Jože Beg, predsednik sveta za kmetijstvo pri Občinski konferenci SZDL. „Najprej bi rad poudaril, da vlada med kmeti napačno pojmovanje, češ da novi zakon o obdavčevanju kmetijske dejavnosti, ki je v osnutku prišel v javnost, najpomembneje posega v odnose na vasi. Ni res, ker imamo že vrsto zakonov s področja kmetijstva, ki pa se ne uresničujejo in jih ljudje sploh ne poznajo ali pa le bežno. Vse to bodo skušali na sestankih pojasniti odgovorni ljudje za posamezna področja v občini. Resda ponekod že godrnjajo, češ da gre z novim načinom obdavčitve za nov udarec kmetu, a ni tako. Gre le za nov način obdavčitve po katastrskem dohodku in udarjen bo lastnik zemljišča, ki zemlje nima obdelane. Ne gre za udarec kmetovanju, ampak za spodbudo, da bi čimveč pridelali, da bi kmet od svojega dela dobro živel in da bi čutil socialno varnost. Trdim, da novi zakon o obdavčitvi sploh ne bi dobil veljave in učinka, če bi vse ostale, že sprejete zakone s kmetijskega področja dosledno uresničevali. Ne smemo pa tudi pozabiti na ugodnosti, kot je na primer porodniški dopust za kmečke ženske, in še druge stvari, o katerih pa na vasi nič ne rečejo." - Kaj bi torej moral kmet narediti, da bi lahko bolje in lepše živel? „Predvsem se bodo morali kmetje tesneje navezovati na zadrugo, sklepati trajnejše pogodbe, ne pa se odločati za sodelovanje le takrat, ko ni drugega kupca za pridelke ali pa druge možnosti za kredite. Po drugi strani bo morala zadruga prevze-, ti obveznosti, da ne bo svojih težav prenašala na kmeta, in družba bo morala zagotoviti sredstva za nadomestila zadrugi ali kmetom, če se ugotovi, da dajejo na trg cenejše pridelke, kot pa znašajo stroški in normalen zaslužek. Gre za vpeljavo dohodkovnih odnosov med kmetom in zadrugo, po domače povedano. za pov-.em čiste račune pri prodaji.” - Verjetno bodo tudi na teh sestankih ljudje očitali, da je bilo poizkusništva pri kmeto- vanju doslej že dovolj - kako boste odgovarjali? „Tega se danes vsi dobro zavedajo, ne samo kmetje. Naj povem samo primer, da je bila pred 15 leti v novomeški občini zelo močna in strokovno na visoki ravni organizirana kmetijska služba. Ker pa smo razvijali in- Jože Beg: „Zdaj po terenu le ugibajo, največkrat napačno, zato se bomo potrudili z dobro informacijo priti med ljudi.“ dustrijo (ne samo v novomeški občini!) je bilo kmetijstvo potisnjeno na stranski tir, zato imamo danes kmetijske inženirje v najrazličnejših poklicih, kmetijskih tehnikov pa imajo v IMV, Krki in Novolesu nekajkrat več. kot jih premore kmetijstvo. Težko popravljamo, kar smo zagrešili! Novo mesto pa je glede razmer v kmetijstvu še precej na slabšem, kot so v sosednjih občinah. Krško je na primer precej pred nami. Ima lastno predelavo, skladišča, četudi niso povsem ustrezna, ampak lahko organizirajo odkup in prodajo. Če pa nimaš pridelkov ali živine kam dati, kot je na primer v Novem mestu, tudi organizirane proizvodnje ne more biti. Pri nas že 20 let gradimo klavnico, a je še zdaj nimamo . . .“ - Če boste v prvem krogu javne razprave segli le do kmetov, članov zadruge, potem o vseh novostih ostali kmetje še vedno tle bodo obveščeni. Zakaj? „Zaradi časovne stiske organiziramo javne razprave s člani zadruge, vabimo pa tudi ostale kmete. Sploh je naš namen, da bi kasneje vse to obravnavali ' tudi na vaških sestankih, da bi vsak, ki ga kmetijska problematika zadeva, najsi bo kmet ali le lastnik zemlje, vedel, pri čem je. Tako pa zaradi neobveščenosti ali napačne obveščenosti ljudje govorijo le o tistem, kar se jim zdi udarec, ne pa tudi o dobrih straneh nove zakonodaje." R. BAČER Dve plati solidarnosti Marsikdo iz odročnih krajev bi lahko ostal doma „Slabo premišljena solidarnost je lahko tudi škodljiva," ugotavlja Mira Podgoršek iz Pišec. Živi v krajevni skupnosti, kjer je zelo veliko starih ljudi. Mladi so v povojnih desetletjih zapuščali te kraje in si poiskali kruh v razvitejših središčih. Na zemlji so ostali samo priletni ljudje, ki so sčasoma opešali in je zdaj ne morejo več obdelovati. Za nekatere otroci še skrbijo, za druge ne. Sicer pa z občasnimi obiski pri najboljši volji ne morejo narediti zanje vsega, kar bi radi. Oddaljenost je velika ovira, ostareli pa večinoma nočejo zdoma, čeravno je streha pri hčeri ali sinu udobnejša. ,,Pa tudi v domove počitka ali domove upokojencev jih ne spravimo zlepa," pripominja tovarišica Mira, ki kot dolgoletna prosvetna in družbenopolitična delavka zelo dobro pozna socialne razmere na Pišečkem. .»Bili smo pri 84 let starem možaku," je dejala, ,,pa ga nismo mogli pregovoriti, da bi šel vsaj čez zimo v dom. Veliko ljudi prosi za socialno podporo, zemlje pa v zameno za preživnino niso pripravljeni odstopiti. Imeli smo primer, ko bi sestra rada oskrbela brata, ta pa ni hotel v dom, čeprav živi v kraju, kjer ni ne poti ne elektrike in ne vode. Čeravno je sosedska pomoč v krajevni skupnosti zelo razvita, v takih primerih težko dobimo človeka, ki bi v snegu in mrazu obiskoval ljudi v odročnejših predelih. Na srečo se zdaj mlajši spet vračajo v domače kraje. Prve lastovke so že tukaj. Imamo nekaj zdomcev, katerih družine so ostale doma, zato lahko računamo nanje. Vrniti se nameravajo tudi zdomci, ki so v tujini z družinami. Ob tem je Mira Podgoršek opozorila še na nekaj drugega, na napake, ki smo jih delali pri gradnji solidarnostnih stanovanj. Prepričana je, da marsikateri delavec ne bi zapustil domače vasi, če bi si lahko uredil stanovanje doma. Tisti, ki so videli v mestu večje udobje brez posebnega truda, so se seveda takoj oprijeli solidarnosti. „In tako je velika solidarnost kriva, da ljudje odhajajo," je nadaljevala svoje razmišljanje sobesednica Mira. „V mestu imajo resda vse udobje, zato pa se tudi teže prebijajo ne le oni sami, ampak tudi njihovi starši, ki samevajo na neobdelani zemlji. Asfalt nas je tako približal mestu, da za pot na delo ni ovir, pa tudi krajevno središče je zadnja leta ogromno pridobilo. Vse je bilo narejeno z edinim namenom, da bi čimveč ljudi zadržali doma." J. TEPPEY VSAKO LETO BOLJE PRIPRAVLJENI - Kngani brežiške, dobovske in nekaterih drugih krajevnih skupnosti se ta mesec spet zbirko na predavanjih o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, katerih učinkovitost bo znova temeljito preverila tretja akcija NNNP. Tudi v Brežicah domicil Štirinajsti diviziji Odlok jutri v razpravi pred zbori občinske skupščine Kozjanske občine so letos sklenile podeliti domicilno listi* no Štirinajsti diviziji, ki je februarja 1944 prišla na Štajersko. Po tistem se ji je pridružilo veliko borcev iz teh krajev. Med njimi jih je bilo tudi precej iz brežiške občine. Zveza združenj borcev NOV v Brežicah zato predlaga, da občinska skupščina sprejme odlok o podelitvi domicila. Listino naj bi sestavili v Krškem, podpisale pa bi jo hkrati s Sevničani, Celjani ter predstavniki šentjurske, laške, šmarske in drugih štajerskih občin, med katerimi so še Celje, Titovo Velenje, Dravograd, Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Slovenj Gradec in Mozirje. Tako bi se borcem legendarne Štirinajste dostojno oddolžili za njen delež pri osvo- boditvi Štajerske, Slovenije in celotne Jugoslavije. I VPREGA JE CENEJŠA -Kmetje računajo, zato mnogi že puščajo traktorje doma, če pot lahko opravijo s konjem ah z volmi. Malo dlje traja, toda pozimi jih delo ne priganja tako kot ob drugih letnih časih. (Foto: J. T.) MARCA GREDO DELAT V VINOGRADE Slovinovi vinogradi na Bizeljskem so potrebni temeljite sanacije. Razprostirajo se na 100 hektarih, zato bo urejanje zahtevalo veliko dela in denarja. Vodstvo delovne organizacije se med drugim dogovarja z občinsko konferenco Zveze socialistične mladine za delovno akcijo- Odziv pri mladih je zelo dober. Občinska brigada .brežiška četa” in stalna brigada Šolskega centra sta pripravljeni za pomoč. Akcija je predvidena v marcu. Za zdaj ima Slovin pripravljenih že 25 tisoč novih kolov za trsje, potrebovali pa jih bodo precej več. V Globokem še krajevni samoprispevek? V Globokem je zmanjkalo denarja za obnovo in dograditev osnovne šole. Znesek 7,1 milijona dinarjev, kolikor jim pripada iz referendumskega programa, namreč ne zadošča tudi za obnovo stare šolske zgradbe. Do zdaj so ji prizidali štiri učilnice, štiri kabinete, sanitarije in garderobe, ker pa morajo vzporedno obnoviti prostore v stari šoli, niso dobili uporabnega dovoljenja. Jutri bodo o tem razpravljali zbori občinske skupščine v Brežicah. V gradivu so delegatom obrazložili predlog krajevne skupnosti Globoko, po katerem bi razpisali krajevni samoprispevek za obdobje petih let in si z njim zbrali 70 odstotkov sredstev za adaptacijo. Za preostalih 30 odst. so zaprosili občinski proračun. Investicjo bi premostili s posojilom Zavarovalne skupnosti. Če bodo zbori občinske skupščine soglašali s tako rešitvijo, bodo Globočani takoj razpisali samoprispevek. Ko bo izglasovan, bodo krajani plačevali za šolo pet let po 0,90 odst. od osebnega dohodka. NOVO V BREŽICAH OBČINSTVA NI BILO - V petek zvečer je bito najbrž nerodno obojim, gledalcem in igracem, saj so Brežičani pokazali kaj njalo zanimanja za Molierovo komedijo „Žlahtni meščan", ki so jo v Prosvetnem domu uprizorili igralci celjskega gledališča. Gledalci so imeli vsaj to prednost, da so se lahko zavili v plašče, medtem ko so nekateri slabo oblečeni nastopajoči drgetali od mraza. Res je zadnji čas za posodobitev dvorane in odra, saj bo potem tudi za ogrevanje bolje poskrbljeno. MANJ ZAOSTANKOV - Davčna uprava zagotavlja letos učinkovitejšo izterjavo davčnih obveznosti. Davkov bo po novem zakonu več kot doslej, vendar kljub temu zagotavljajo 95-odstotno izterjavo. BREŽIŠKE VESTI BREZ SKLADIŠČA - Komunalno obrtno podjetje, ki med drugim skrbi za vzdrževanje občinskih cest, nujno potrebuje pokrit prostor za hrambo soli in gramoza za zimsko posipavanje. Za sedaj nima na voljo nobenega nadvoza, da bi ga izkoristilo za streho, kot na primer Cestno podjetje Novo mesto na Čatežu. S tem seveda ni rečeno, da je taka rešitev idealna, čeprav je poceni. BOLJŠI CASI ZA TERME - Po jesenskem zatišju so Cateške Toplice spet oživele. Gostje so napolnili tudi postelje, ne le bazene. Med njimi so prve lastovke iz delovnih organizacij,ki pošiljajo utrujene, izčrpane delavce v Terme na dopust z namenom, da bi si nabrali novih moči in potem laže obvladali napore pri vsakdanjem delu. KDAJ BODO DRVA? - Odgovora na to pri Kurivu ne vedo., vendar stranke tolažijo z zagotovilom, da lahko dobijo brikete oziroma premog. Tudi tisti, ki kurijo na olje, morajo varčevati, saj ga pri Petrolu vozijo le šolam, hišnim svetom, bolnišnici in drugim javnim ustanovam. Posamezniki morajo za zdaj samo čakati. Voda in ceste bodo v ospredju V krajevni skupnosti Kostanjevica bo 7. februarja referendum za samoprispevek „Veliko smo dobili družbenih objektov, v zadnjih šestih, sedmih letih pa smo zaostali na komunalnem področju. Zato sta naš referendumski predmet zdavstvena postaja in komunalna dejavnost. To je v okviru smernic za razvoj naše krajevne skupnosti," je dejal predsednik sveta kostanjeviške KS Jože Čemoša. Na skupščini krajevne skupnosti, okoli 60 milijonov, izgradnjo zdrav- združeni z delegati krajevne konference SZDL, so med uspešno opravljenimi naložbami omenili dograditev in prenovitev šole, ki je veljala Zožena lista Ožja lista evidentiranih možnih kandidatov Na skupni seji občinskega sveta ZSS in občinske konference SZDL 19. januarja v Krškem so sprejeli poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve. Predsednik volilne komisije pri predsedstvu OK SZDL Rudi Druškovič je postregel med drugim tudi s podatkom, da je bilo v široki javni razpravi evidentiranih za 393 delegacij kar 4361 občanov, od tega 1369 žensk, 131 pripadnikov drugih narodnosti, 968 mladincev, 823 komunistov in 101 član ZZB NOV. Predsedstvo OK SZDL je na osnovi razprave o celotni listi evidentiranih možnih kandidatov za nosilce odgovornih funkcij v občini v tozdih, krajevnih skupnostih in v vodstvih občinskih družbenopolitičnih organizacij ter po uskladitvi mnenj in stališč v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL predložilo poenoteno listo možnih kandidatov. Nekoliko skrajšano listo objavljamo. Evidentirani so: za možnega kandidata za predsednika skupščine občine Branko Pirc, za podpredsednika Jože Habinc in Roman Sotler, za predsednico zbora združenega dela Lidija Hočevar, za podpredsednika Štefan Strok, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Franc Rakar, za podpredsednika Anton Gabrič ter za predsednika družbenopolitičnega zbora Anton Vodišek in za podpredsednika Vinko Zupančič. Skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti naj bi predsedovali: Janko. Špiler (izobraževalni), Marjan Žibret (kulturni), Zdenko Picelj (zdravstveni), Štefan Maijetič (raziskovalni), Adam Vahčič st. (skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja), Anton Pleterski st. (skupnosti za zaposlovanje), Vinko Pirc (skupnosti socialnega varstva), Anton Jenžur (socialnega skrbstva), Dušan Dornik (stanovanjski), Janja Rošker (otroškega varstva) in Anton Šulc (telesnokulturni skupnosti). KRŠKE NOVICE ZAKAJ SO SE TEPLI ZA PREMOG? - Ob nedavnem evidenčnem vpisovanju za premog je na Senovem pred rudniško upravo prišlo do neljubih scen, vendar so jih pripadniki narodne zaščite uspešno zatrli, ljudje, ki so ostali brez premoga, zdaj po dolgem in počez obtožujejo delegatsko glasilo Naš glas, ki je poprej objavilo, da bo premoga dovolj. Nekateri so razumeli pisanje glasila, češ ne drenjaj se še ti, če se že vsi - in ostal boš brez premoga. Drugi so se ravnali po preizkušenem receptu, češ ako se govori, da bo blaga dovolj, bo skoraj zanesljivo izginilo, na voljo pa bo po - višji ceni. Zato so se nekateri odločili za akcijo ,,potrpežljivo čakanje od jutranjih ur" in premog dobili. Odgovorni urednik Našega glasa se je na zadnji seji občinske konference ZK upravičeno vprašal, kdo je kriv za slabo voljo in dezinformacijo: tisti, ki informacijo daje, ali novinar, ki to objavi? MESO ZA DEVIZE - Lahko bi zapisali tudi drugače: devize za meso, kajti delavcem v Agrokombinatu ob novem letu res ni bito samo toplo pri srcu, ampak jim je kri zlahka zavrela, ko so slišali zahtevo, da morajo plačati meso delno v devizah. Ce bi se s takim izsiljevanjem sprijaznili, bi otroci dedku Mrazu lahko napisali: .JJragi dedek, prinesi čokolado in pa dolarje, da bomo presenetili očka in mamico s svinjsko pečenko." NAGRADA PO POSTI, A KAM? - Tako se šalijo Krčani na račun lovca, ki je uplenil lani decembra stekli lisici, bojda v Podlogu. Znano je, da je nagrada pravzaprav povračilo stroškov za prevoz - tisočak. Lovca - pisal naj bi se Ivan Solenski - zaman iščejo v Posavju. Toda očitno ta lovec ne potrebuje denarja, saj ne pride po nagrado sam. stvene postaje (31,7 milijona dinarjev) in seveda novo tovarno Iskre. Pomembna pridobitev je nedvomno tudi restavracija Pod Gotjanci. Prva komunalna naloga v letošnjem programu dela krajevne skupnosti bo ureditev zahodne veje ko-stanjeviškega vodovoda Grič Vodenice Ban. Do izvira pri Javorovici bo potrebno speljati še blizu 3 kilometre voda. Dela bodo stala okrog 6 milijonov, razpoloženje krajanov, ki zdaj tudi po tri in celo štiri dneve v tednu ostajajo brez vode, bo ob končani akciji zanesljivo boljše. Š samoprispevkom bi v petih letih zbrali 6,30 milijona dinarjev, denar pa bi porabili za opremo nove zdravstvene postaje, za vodovod, asfaltiranje in vzdrževanje cest, ureditev mrliške vežice, telefonije in kanalizacije. Podaljšek kraka kanalizacije ob gorjanski cesti naj bi končali najpozneje v dveh letih, s komunalno intersno skupnostjo v Krškem pa bodo pripravili načrte za kanalizacijo na Prekopi. Načrt za mrliško vežico v Kostanjevici bo nared že letos, med pomembnejše komunalne dejavnosti sodi gotovo vzdrževanje 28 kilometrov makadamskih vaških poti, kjer obstaja poseben problem 7 kilometrov ceste Črneča vas — Prušnja vas. Nič manj ne zaskrbljuje občinska cesta Kostanjevica - Sirije - Podbočje, ki je močno zdelana zaradi večjih prevozov ob gradnji šole v Podbočju in lesa z Gorjancev. Ta cesta je pravzaprav edina prometna tovarna vez, kajti most v Pod- KRŠKO: PREMALO PREDLOGOV Predložen osnutek programa dela zborov krške občinske skupščine je nepopoln, ker je bilo za njegovo sestavo poslanih malo predlogov, zlasti perečih tematskih vprašanj in v zadevah, kjer skupščine interesnih skupnosti nastopajo kot četrti zbor, je bilo med drugim rečeno na torkovi seji občinske skupščine v Krškem. Program sicer upošteva vsebinska izhodišča za zasedanje, na katerem naj bi delegati sprejeli predlog programa dela, ki bo še bolj upošteval uresničevanje gospodarske stabilizacije in naloge tudi rokovno opredelil. m BOLJŠI REZULTATI Z LASTNO TEHNOLOGIJO - V krški Kovinarski so razvili lastno tehnologijo rezanja manganske pločevine, ki jo potrebujejo za kolesa Hanomag. Delo mojstrov in tehnologov Kovinarske je visoko cenjeno v ZRN, kamor izvajažo, ker dosegajo dvakrat boljše rezultate kot Nemci. (Foto: Perc) bočju ne prenese večjih obremenitev. Pred tremi leti je bilo vse pripravljeno za asfaltiranje ceste od kostanjeviškega gradu do Vodenic. To bi bila edina prečna vez po Gorjancih med krško in novomeško občino." Ljudje niso zadovoljni in je danes že skoraj politični problem. 80 gospodinjstev je pripravljeno obilno pomagati, saj gre za varnost številnih otrok in vaščanov, ki se vozijo v šolo oz. na delo v dolino," pripoveduje Jože Čemoša in izraža prepričanje, da tudi tokrat združevanje sredstev in solidarnost na občinski ravni, ne bosta odpovedala. O pripravah na referendum za uvedbo samoprispevka še več prihodnjič. P. PERC S kaj s centralo? V Kostanjevici se krajani j nič kaj preveč ne veselijo £ avtomatske telefonske cen- / trale za 460 priključkov, ki * jo obljublja novomeško PTT / podjetje. „Kaj nam bo nova£ ATČ, ko pa že zdaj komaj * ,prideš* iz Kostanjevice, ^ prava umetnost pa je tudi £ dobiti zvezo od zunaj!" se / hudujejo. Menda je krivda v£ le dveh vhodnih in izhodnih / linijah, zato v referen-* dumskem programu postav/ ljajo na vidno mesto širitev £ telefonskega omrežja. Lej tako bo moč uresničiti/ program do leta 1985 —j „Telefon v vsako vas!" / Na robu mesta Kmetija Bogovičevih premore kar dva traktorja „Užitek je delati, ko vidiš, da nekaj nastaja, prideluješ," pravi Pavla Bogovič, kmetica z Vidma, s samega obrobja mesta Krškega, saj pri njihovi domačiji pričenja % Pavla Bogovič Cesta 4. julija. Majhna kmetija -razprostira se na komaj treh hektarjih, tretjina je gozda in 60 arov vinogradov - nima velikih možnosti za večjo pridelavo hrane. Bolj razveseljuje volja Bogovičevih do dela in ljubezen do zemlje. „Največ smo imeli sedem glav živine, zdaj imamo še štiri krave. Mleko oddajamo. Kot kooperanti krškega Agrokombinata smo lani oddali komaj dve toni grozdja, prejšnjo sezono pa sedem ton. Če bi bil mož, ki dela v Celulozi, doma, bi redili bikce. On bi bil rad velik kmet, ker rad dela na zemlji. Oče je imel precej njiv tam, kjer je zdaj Celuloza. Tudi moji domači so bili kmetje. Samo tam, kjer je sedaj nuklearka, smo imeli tri hektaije dobre zemlje. Nekaj zemlje sva z možem že dokupila. Hoteli bi še več, predvsem bi kupili vsaj kakšen hektar travnika za košnjo. Čeprav bo na Kranjskem, ne bo predaleč." Gogovičevi so nedavno ob manjšem traktorju za vinograd, kupili še večjega, in ko gospodinjo Pavlo vprašamo, če to le ni nekoliko nesmotrno, odvrne: „Ko včasih poslušam na radiu in televiziji in berem v časopisih, kako se to ali ono ne splača, me to moti. Vsako delo se splača, zlasti na zemlji, saj potem ni treba kupit!" « —_____________________________ j Blanca en dan središče občine slavnostna seja občinske skupščine ob občinskem prazniku letos v tej krajevni skupnosti — V tek največja naložba: tovarna elastičnih pletenin Krajevna skupnost Blanca doživlja zadnja leta velik razvoj. V novi tovarni stilnega pohištva Stillesa je stekla proizvodnja lani, pri Dolnjem Brezovu je v polnem razmahu gradnja tovarne elastičnih pletenin Lisce, Jutranjke in Kometa, razvija se rudnik nekovin. Dogajanja torej zadosti tudi za bolj slavnostno obeležitev. Ker je v občini navada, da težišče slavnosti za občinski praznik selijo tudi izven občinskega središča, je tudi tokratna odločitev za Blanco upravičena. Na sestanku s predstavniki sev-niške občine 15. januarja so se Ožji izbor Možni kandidati za vodilna opravila Na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta v Sevnici 18. januarja je bil podan pregled ožjega izbora evidentiranih možnih kandidatov za vodilno naloge v občini, delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti. Po podanih ožjih predlogih so sedaj evidentirani: za predsednika občinske skupščine Jože Bavec, za predsednika občinskega izvršnega sveta Janko Rebernik, sekretarja izvršnega sveta Mihael Keršič in sekretarja skupščine Jože Žveglič. Za predsednika družbenopolitičnega zbora je podan ožji predlog za Jožeta Bogoviča, za zbor združenega dela Lojze Anzeljc, za podpredsednika tega zbora Jože Kragl, za zbor krajevnih skupnosti Anica Horjak, za podpredsednika pa Drago Krošelj. Za predstojnike upravnih organov: komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve Marinka Pucelj-Arandje-lovič, direktorja uprave družbenih prihodkov Kamil Krošelj, oddelka za ljudsko obrambo Drago Lupščina, oddelka za notranje zadeve in občo upravo Jože Jeke. Na skupni seji so sprejeli vse potrebne volilne dokumente. Sindikalni svet je zatem obravnaval še gradivo za bližnjo konferenco slovenskih sindikatov o socialni politiki. Zanimivo je, da o nobenem vprašanju ni bilo nikakršne razprave. domačini z vso pripravljenostjo izrekli za sodelovanje. V tej krajevni skupnosti nameravajo do novembra postoriti marsikaj. Kraj potrebuje urejeno shajališče, razmah industri- NEVARNI TRAKTORJI Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu v sevniški občini tudi letos nadaljuje po krajevnih skupnostih s predavanji o varnosti in prometnih predpisih za voznike traktorjev. Tako predavanje je bilo na Blanci, 24. januarja v Boštanju, prihodnje nedelje pa bodo še v Sevnici, Loki in Zabukovju. Število nesreč s trakotrji, kjer so vozniki izgubili življenje v zadnjih dveh letih, je1'zaskrbljujoče veliko. Pred-iani so pod traktorjem umrli trije, lani pa dva. Novi predpisi prinašajo številne novosti, med temi hujše kazni. je v tej krajevni skupnosti pa ustrezno požarno varnost. Sedanji prostori so neustrezni. Predvidena adaptacija pod naslovom gasilstva naj bi združila te namene. Blizu šole nameravajo zasaditi nasad 88 dreves v spomin na predsednika Tita. Krajevna skupnost bo v sodelovanju s komunalno skupnostjo uredila podvoz na železnici, da bodo skozenj lahko peljali novejši avtobusi in sploh težja vozila, ki sedaj ne morejo skozi. Samo po ozki cesti proti Pokleku pelje sak dan 28 avtobusov šolaije in delavce. Marsikaj je bilo sedaj na tej cesti izboljšanega udarniško. Dogovarjajo se, da bi letos uredili mostove, akcijo za širšo cesto, varno pred hudourno Blanšči-co, naj bi vodili naslednje leto. Domačini opozarjajo tudi na urbanistično ureditev, saj bo razmah industrije potegnil za seboj stanovanjsko zidavo. A. ŽELEZNIK SKUPAJ O DELU — Sestanki predstavnikov občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in domačinov v krajevnih skupnostih so koristna oblika za spoznavanje problemov. Podoben razgovor kot tale na sliki na Blanci je bil pred novim letom za vse tri krajevne hrupnosti Mirenske doline v Krmelju. (Foto: Železnik) Za avtobus prenevarno Cesto Konjsko — Laze je treba najprej razširiti Zahteve krajanov krajevne skupnosti Primož in nekaterih sosednjih vasi, da bi delavski ZBOR VSE DOLINE — Moški pevski zbor krmeljske Svobode je nepogrešljiv na prireditvah v Mirenski dolini. Z ramo ob rami pojo upokojenci in delavci. SEVNIŠKI PABERKI dva ponija in še kaj. Do tega časa utegne priti komu prav ravno tako najden ženski dežnik. Če drugega ne, bodo do pomladi dvignile zanimanje za kolesa cene novih v trgovini. POKUŠNJA VIN Novoustanovljeni odbor ožjega vinogradniškega območja Senvica Boštanj priredi v soboto. 6. februarja, ob 14. uri v sevniškem gasilskem domu razglasitev rezultatov ocenjevanja vin. Vinogradniki naj prineso v temni steklenici po tri litre vina dan prej med 7. in 17. uro v prostore stare pošte na Glavnem trgu. Novoustanovljeno društvo ima že 90 članov. Pridobivajo tudi podporne člane. Zanje imajo pripravljena lična priznanja, ki, kot pravijo, ne bi smela manjkati v nobeni gostilni. ZAMUJAJO - Preoblikovanje stanovanjske samouprave v sevniški občini že zamuja. Izvršni odbor stanovanjske skupnosti je zato na zadnji seji poprosil Socialistično zvezo in sindikate za pomoč. KDO SO LASTNIKI’ Do 24. aprila so na občini oklicani za izgubljene: žensko in moško kolo, PO RAVNO STEKLO - Proizvajalci ravnega stekla v državi zalagajo predvsem specializirane prodajalce s tem iskanim proizvodom. V trgovini s tehničnim materialom v Sevnici je naprodaj le debelo rumeno steklo z vzorci. Trgovci so se le dni neposredno obrnili na steklarne, da bi vendarle dobili kaj ravnega stekla. ČAS RAZPRODAJ - Ne le velike blagovnice, tudi se vn iške trgovine, najprej tiste z obutvijo, sedaj še s tekstilom, oznanjajo 40 in več-odstotna znižanja nekaterih izdelkov. Tisti, ki se vračajo iz večjih blagovnic, tam niso opazili boljše ponudbe. sevniški vi:m\ii avtobusi vozili tudi v te hribe, še niso uresničljive. Cestna služba pri sevniški krajevni skupnosti ne more prevzeti odgovornosti za nevarno vožnjo. Resda se je po teh nevarnih strminah pred leti uspešno prebijalo Tamovo terensko vozilo s pogonom na obe osi. Izletnik si nakupa novega ne more omisliti. Ne le da zanje velja dolga čakalna doba, tudi mnogo dražja so od avtobusov. „Avtobusa, ki prevaža ljudi, ni mogoče primerjati s kakšnim tovornjakom, ki se morda vendarle spusti po tej strmini,” je opozarjal vodja cestne službe Alojz Lipoglavšek na seji koordinacijskega odbora za delavske prevoze pri občinskem sindikalnem svetu 21. januarja. Cesto je treba razširiti, kar je tudi prednostna naloga občinske komunalne skupnosti. Trenutno ni jasno, koliko denarja bo za ta dela na voljo. Znano seveda je, da širitev ne bo niti lahka niti poceni. Cestarji pozivajo k strpnosti. Razumljivo mora biti tudi, da v takih razmerah ne morejo nositi glave v torbi niti odgovorni pri prevozniškem podjetju, kaj šele vozniki. Za zdaj vozi v te kraje avtobus otroke za osnovno šolo Ane Gale. A. Ž. KUHARICE NA BREGU Osnovna organizacija Rdečega križa iz Loke pri Zidanem mostu je že od nekdaj pobudnik raznih koristnih tečajev. Pred nedavnim je na Bregu opravilo kuharski tečaj 30 žena. Usposabljala jih je znana kuharica iz Tončkovega doma na Lisci Marjanka Strgar. Loški Rdeči križ namerava pripraviti še drugačna predavanja in tečaje. L.oliti sc nameravajo hortikulture in kot |x>navadi prve pomoči! NAGRADE LOVCEM Zdi se, da je trebanjski komite za gospodarstvo in družbeno planiranje „po- gruntal", kako bodo na- grajenci prispevali za svoje lastne nagrade. Vse pa je skrito za šibkim občinskim proračunom. Gre pa za steklino. Ker bodo stroški njenega preganjanja v trebanjski občini znašali do 300 tisoč dinarjev - potrebni so nakupi skrinj, vreč, prevozi in analize - naj bi nekaj denarja prispevali tudi lovci. In komite je že poslal ustrezen dopis lovskim družinam trebanjske občine, v katerem črno na belem piše, koliko vsaka družina prispeva za zatiranje stekline. ZALOGE GLINE ŽE PRIPRAVLJAJO - Kljub zimi delavci Gradbenega opekarskega podjetja z Mirne že pripravljajo zaloge gline, ki jo bodo porabili za izdelavo opeke. In delavci, ki so bili pri tem zaposleni, niso prav nič tarnali nad mrazom. Pravijo, da se z delom kar dobro segrejejo. (Foto: J. Simčič) Kandidati so prav izbrani Na skupni seji občinskega sveta ZSS in občinske konference SZDL Trebnje so sprejeli kandidatno listo vodilnih v skupščinah občine in SIS Dosedanji potek priprav na letošnje skupščinske volitve so na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje ugodno ocenili. Žal pa seje tudi dogajalo, da so v nekaterih okoljih evidentirali kandidate, o katerih dejavnosti se niso prepričali, prihajalo je celo do tega, da so nekateri kandidati evidentiranje zavračali in se mu odrekali. To pa je slejkoprej posledica dejstva, da povsod še niso doumeli pomena evidentiranja, da se vanj še niso vključile vse temeljne sredine. Pri njem so šc premalo sodelovale sindikalne skupine in krajevni odbori SZDL. Vendar bo delo delegatov in delegacij poslej lažje, saj je zadovoljiva struktura, k temu pa bodo pripomogle tudi nekatere spremembe. Zmanjšano je število delegatskih mest v zborih združenega dela in krajevnih skupnosti. Na seji so sprejeli rokovnik o izvedbi predkandi-dacijskih in volilnih opravil, sklep o oblikovanju občinske kandidacijske konference in poslovnik za delo občinske kandidacijske konference. Spet doma Smrekar se je po 26 letih vrnil domov — Zaposlen pri Frelihu Celili šestindvajset let se je Stanko Smrekar potepal od enega Megradovegu gradbišča do drugega; bil je v Litiji, Medvodah, Vodicah in šc kje. Čeprav je imel hišo v Polju pri Ljubljani, zaradi stalnih selitev po gradbiščih ni imel več občutka, da je nekje doma. In bolj so tekla leta bivanja v Ljubljani, vse bolj seje spominjal svojih domačih krajev, „ki se jih spominjaš, dokler si živ.” Tako je pred dvema letoma vrgel v kot tesarsko sekiro in se vrnil v Drago pri Šentrupertu. „Zdaj sem zadovoljen. Z ženo živiva na naši domačiji, kjer imamo pet hektarov zemlje, dve kravi in še košček vinograda. Ker dela nikoli ne zmanjka, nama tudi dolgačas ni. Če pa se vendarle zgodi tudi to, grem v zidanico, kjer je najlepše,” sc nasmeje Smrekar. Kot je rekel, mu do pokoja manjka še nekaj let; točno ne vc, ker sc je zakon medtem spre- Stanko Smrekar menil. Zato že dve leti dela pri šentruperškem obrtniku Frelihu. Po osem ur na dan pakira plastične posode, ki jih v enem delavniku pride iz stiskalnice okoli 720. Zadovoljen je z delom, saj je vedno na toplem in na suhem, medtem ko je prej kot tesar moral delati večinoma na prostem. Zadostujejo pa mu tudi osebni dohodki, ki znašajo okoli 10 tisoč dinarjev. ..Seveda ne moreš kar tako pozabiti 26 let življenja v 1 l|ani." pravi. ..Zalo grem vsaj enkrat na mesec v Ljubljano, kjer zdaj v naši hiši živi sin. ali pa v Kranj, kjer živi hčerka." Razpravljali so tudi o evidentiranih možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in sprejeli listo kandidatov za opravljanje funkcij v občinski skupščini in SIS. Na ravni občine so evidentirani naslednji kandidati: za predsednika občinske skupščine Ivan Gole, za podpredsednika Avgust Gregorčič, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Ivan Longar, za predsednika družbenopolitičnega zbora Tone Zibert, predsednika zbora združenega dela Miran Bizjan in za predsednika izvršnega sveta skupščine Nace Dežman. V izobraževalni skupnosti bodo opravljali naloge čiril Pevec kot predsednik skupščine, Marjan Barle in Vilma Grden pa kot predsednika zborov uporabnikov in izvajalcev, vv zdravstveni skupnosti Alojz Bandelj, Maks Kurent in Marija Vraničar, v skupnosti socialnega skrbstva Alenka Kranjc, Alojz Kopina in Štefka Gregorčič, v skupnosti otroškega varstva Milena Slapničar. Marija Grden in Silva Kastelic, v kulturni skupnosti Janez Gartnar. Bojan Brezovar in Jože Falkner, v raziskovalni skupnosti Pavla Kranjc, v skupnosti za zaposlovanje Anka Ostanek, v telesnokulturni skupnosti Miran Kovič, Tone Hočevar in Peter Žitnik, skupnosti socialnega skrbstva Cvetka Bunc, stanovanjski skupnosti Janez Zajc, Janez Mihevc in Mija Novak ter v skupnosti inva-lidsko-pokojninskcga zavarovanja Franc Zidar in Milan Koršič. J.S. OCENILI BODO GOSTINSKE LOKALE V trebanjski občini bo te dni začela delovati komisija, ki bo pregledala gostinske lokale in ocenila kvaliteto njihovih storitev. Na podlagi teh ocen bodo določili, po čem lahko v teh lokalih prodajajo pijačo in jedačo. Bolj ko bo lokal urejen, višje bodo cene. GO LES IN VEBROVA NAJBOLJŠA V pretekli tekmovalni sezoni sta bila najuspešnejša trebanjska kegljača Niko Goleš in Milena Veber. Goleš je zbral 340 točk in v 24 nastopih dosegel povprečje 837 kegljev, sledi Janez Bartolj s 818 in Franc Tkavc s povprečno 793 podrtimi keglji. Vebrova je dosegla izredne 404 točke v 20 nastopih, s povprečjem 774 kegljev, sledi Marija Vencelj s 364 in Marija Bukovec s 357 poprečno podrtimi keglji. PRIPRAVE NA NOVO SEZONO SO SE ŽE ZAČELE - Tudi mokrono&a trgovina kmetijske zadruge se pripravlja na novo sezono. Tako že dobivajo prve stroje in naprave, brez katerih sodobno kmetijstvo ne more več. Med taka orodja šteje tudi nakladalnik za seno, za katerega pa bo treba odšteti kar 120 tisoč dinatjev. Kljub ceni, pravijo trgovci, ne bo dolgo čakal na kupca. TREBANJSKE IVERI NI POSEBNE PANIKE -Medtem ko so se občani trebanjske občine nekako že navadili, da včasih zrna njka kave, se je zgrnila nanje že nova nadloga: takoj po novem letu je namreč v trebanjskih trgovinah zmanjkalo jedilne čokolade. Vendar zaradi tega kupci ne zganjajo take panike, kot jo zaradi kave. Čokolada namreč ne ,.prispeva” toliko k produktivnosti kot kava. ZBOROVODJI JE SPODRSNILO - Med žrtve zadnje poledice bi kmalu zapisali tudi zborovodjo mirenskega pevskega zbora in tajnika trebanjske kulturne skupnosti. Namenjen na pevske vaje, je tako nesrečno zdrsnil, da je dobil lažji pretres možganov. Za zdaj še ni opaziti posledic na področju kulturne dejavnosti. OBRESTI PRIDEJO SPOD NEBA Člani smučarskega kluba Trimo so pred tremi meseci marljivo pomagali pri obnovi vlečnice. In prostovoljno aelo je bilo potrebno, saj so ves denar že porabili za novo vlečno vrv, sidro in druge zadeve. Čeprav člani za svoje delo nikoli niso pričakovali kakšnega posebnega plačila, pa se zdi, da jih je letošnja zima opeharila za obresti. Vlečnica je v tej zimski sezoni tekla le dober teden, kar pa je premalo za trebanjske smučarske navdušence. Zato hrepeneče čakajo, kdaj se bodo izpod neba pripahljale nove snežinke. ČAKAJE NA ZDRAVNIKA -Trebnje že od nekdaj slovi po tem, daje treba tam precej časa čakati na zdravnika. Zlasti je to nerodno za bolj oddaljene prebivalce, ki zaradi tega pogosto ostajajo brez avtobusne zveze. Razmere se še niso izboljšale. Zdaj čakajo na zdravnika celo tisti z zvezami od 10. dopoldne do 17. ure popoldne. In zdi se, da 'morajo bolj oddaljeni prebivalci v Trebnjem kar prespati, če hočejo priti do zdravnika. TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI UST Kaj je boljše od kraljevine? Dva zanimiva raziskovalna projekta metliške zadruge: s katero sorto nadomestiti man primerno kraljevino, kako v Beli krajini povečati donose na poljih Metliška Kmetijska zadruga je občinski raziskovalni skupnosti in skupnosti za pospeševanje kmetijstva predložila dva raziskovalna programa, ki ju bo zastavila letos in nadaljevala v prihodnjih letih. Najprej bodo skušali ugoto- zemlji doseči znatno večji pri viti, katere druge sorte belega grozdja poleg sedanjih bi bile primerne za Belo krajino. Sedaj imajo v Beli krajini od belili sort samo kraljevino in laški rizling. Kraljevina ni primerna za nove vzgojne oblike za velike obremenitve; če to sorto bolj obremenijo, pozimi pozebe les, pridelek pa slabo dozoreva. Zato želi zadruga ugotoviti, katere sorte bi bile primerne za množično obdelavo. Poskusili bodo s . šiponom, rumenim plavcem, neoplanto in še nekaterimi belimi križanci, in sicer na treh klimatsko in talno različnih lokacijah, najverjetneje na območju Drašičev, Radoviče in Suhorja. Druga naloga je s področja pridelovanja hrane. S poskusi želijo dokazati, daje moč na tej delek pšenice, koruze, krompirja in krmnih rastlin. Tako bodo po vsej občini na skupni površini 20 hektarjev organizirali posebne proizvodne poskuse. Osnova za vsak proizvodni poskus je površina, večja kot pol hektarja, in to pri tržnem in discipliniranem proizvajalcu, ki bo upošteval vsa strokovna navodila in dal na voljo podatke. V teh poskusih bodo morali TELEFON IN VODOVOD V VSEH VASEH V zadnjem obdobju so krajani KS Podzemelj, ene večjih v metliški občini, ki šteje 13 vasi in 750 prebivalcev, precej naredili. Tako so posodobili veliko vaških poti, napeljali vodovod po vsej krajevni skupnosti, kmalu pa bo v vsaki vasi moč priključiti telefon. Seveda jim želja ne manjka, med drugim si želijo, da bi dobili tudi bencinsko črpalko, saj morajo sedaj po bencin ali po nafto za traktorje, ki jih v teh krajih ni malo, v Metliko. ZBORI OBČANOV Zbore občanov v vseh krajevnih skupnostih metliške občine so morali preložiti, tako da bodo ta petek, soboto in nedeljo. Kot že rečeno, bodo na zborih razpravljali o resoluciji, komunalnih delih, občinskem proračunu, davčni politiki, uresničevanju zakona o kmetijstvu in še nekaterih vprašanjih, zborov pa se bodo poleg družbenopolitičnih delavcev udeležili tudi kmetijski strokovnjaki. O NOVIH GRADNJAH V METLIKI Na zadnji seji metliškega izvršnega sveta je beseda tekla o pripravah za povečanje in usposobitev avtomobilskega kampa Braza na metliškem kopališču; med drugim je bil govor še o možnosti za gradnjo proizvodne dvorane, ki naj bi jo zgradila metliška obrtna zadruga in kjer bi dobila prostor tako proizvodna obrt kot servisne dejavnosti. V Metliki želi Metalka zgraditi skladiščno-prodajne prostore, o čemer so prav tako razpravljali na seji izvršnega sveta. KIOSK KOT VRATARNICA — Dokler ne bo nared vratarnica v novi stavbi Beti, bodo vrataiji dobili prostor v kiosku, ki ga je prejšnji teden na začasno mesto pripeljal viličar. SPREHOD PO METLIKI PO PRIBLIŽNO ENOLETNI VADBI je prišel iz ilegale ansambel Bele breze, ki igra za plese po bližnjih vaseh. Najprej so razgibali (taro in mlado v Drašičih, drugače C bodo Bele breze igrala pač tam, mor jih bodo povabili. Fantje „šopajo” popevke, a tudi narodnozabavno glasbo. Ljudje, ki se razumejo na muziko, trdijo, da njihovo Igranje ni takšno, da bi človek ob poslušanju potreboval švedsko vato. LETNI OBČNI ZBOR SO IME LI tudi člani metliške folklorne skupine Ivana Navratila. Ko so pregledali delo v preteklem letu (z njim so 'lahko zadovoljni), w kovali načrte za letos. Načrtujejo kopico nastopov, najbolj pa se vesele igranja, petja in plesanja v Postojni, Lipici, Kopru in v Zahodni Nemčiji. Denar za izpolnitev načrtov bodo pridobili sami, kakšen dinarček pa pričakujejo tudi od Zveze kulturnih organizacij, čeprav v finančni vreči te ni toliko cvenka, da bi ga lepili po stenah. GRADČANI, KI SE VNETO PRIPRAVLJAJO NA PUSTNI KARNEVAL, mislijo letos pripraviti še kaj drugega. Poleti bi radi spravili vkup mačjo noč, ki ne bo nikjer drugje kot v lepem grajskem parku. Ob dobrem ansamblu, pevcih in humoristih, tako vsaj trdijo, ne bo manjkalo jedače in pijače. Načrtovani prostor za predvideno prireditev je lep in kar je morda najvažnejše: primeren za pobiranje vstopnine. Društvu gradaških mačkov pa pride prav vsak dinar. NIČ NI SLIŠATI, da bi se pri- pravljali na pustovanje metliški ga-........... uski • - dje in belouške, po mestu pa kroži glas, da bodo v kratkem v kulturnem domu Edvarda Kardelja predvajali filme s karnevalov iz prejšnjih let. Gledalcev ne bo manjkalo, kajti marsikomu so ostale v spominu pustne povorke s Kolumbovo ladjo, s Franz Jožefovim vlakom, s Turki, ki so požgali mesto. Gledalcem pa bodo zavrteli tudi film o vrvarjih iz Bušinje vasi. Pred leti so ga posneli člani foto kino kluba f okus. metliški tednik povprečju dalo povečati pridelek koruze za kakih 50 odstotkov, prav toliko naj bi bilo rezerve pri krmnih rastlinah, medtem ko bi bil pridelek pšenice lahko vsaj za 30 odstotkov večji. A. BARTELJ uporabljati najboljša oziroma ' valit najprimernejša kvalitetna semena, gnojila, zaščitna sredstva, tehnologijo obdelave zemlje in spravila pridelkov. Pri obeh raziskovalnih poskusih gre za večjo udeležbo družbenih sredstev. V zadrugi računajo, da bo 40 odstotkov stroškov proizvodnje krila zadruga, 20. odst. skupnost za pospeševanje kmetijstva, 20 odst. raziskovalna skupnost, 20 odst. pa proizvajalec, slednji zlasti s svojim delom. V vinogradništvu naj bi stroške krili prva tri leta, celoten poskus pa naj bi trajal do deset let. Strokovnjaki Kmetijske zadruge so prepričani, da bi se v Kvalifikacija brez službe V vsej Beli krajini ni službe za avtomehanika Med kvalificiranimi mladimi ljudmi, ki so prijavljeni pri metliškem Zavodu za zaposlovanje, je tudi 18-letni izučeni avtomehanik Ciril Kukovec. „Avgusta lani sem končal šolo in od takrat iščem službo pa je ne morem dobiti," je povedal Ciril, ki je dal prošnjo ali povprašal tako rekoč v vseh tovarnah ali delavnicah, kjer bi lahko imeli delo za avtomehanika, in to v metliški in sosednji črnomaljski občini. „Seveda bi najraje delal kot avtomehanik, poprijel bi pa, jasno, tudi za drugo delo, kot vzdrževalec strojev, šofer ali kaj podobnega.” Poleg Cirila sta avtomehani-ško šolo končala še dva njegova tovariša iz Metlike. Eden je dobil delo v Novoteksu, drugi pa je prav tako že vseskozi brez dela. „Jaz sem poleti dva meseca delal kot vzdrževalec in na preši v Vinski kleti, vendar so me tam vzeli samo za določen čas; ko je bilo konec trgatve, je bilo tudi konec mojega dela," je pripovedoval mladi fant, ki mu je nadvse mučno, da je brez dela in tako rekoč še naprej na plečih staršev. A «4 Ciril se je za delo zanimal tudi v Novem mestu. ..Povprašal sem na raznih koncih, morda bo kaj v IMV, verjetno za delo na traku; za začetek mi je skoraj vseeno, da bi le dobil delo, potem pa se bo že kaj našlo doma. Ožji izbor kandidatov Janez Gačnik predlagan za predsednika metliške občinske skupščine Predlog evidentiranih kandidatov za odgovorne funkcije v metliški občini, ki ga je uskladilo predsedstvo OK SZDL, je takle: Za predsednika občinske skupšči-Gačnik, ne je predlagan inž. Janez za podpredsednika Tone Štrucelj, za Jredsednika zbora združenega dela o že Gerkšič, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Tone Žunič, za predsednika družbenopolitičnega zbora Ivica Radovič, za predsednika izvršnega sveta Milan Vajda. Predlogi za samoupravne interesne skupnosti pa so: za izobraževanje: predsednik Ivan Malešič, predsednik zbora uporabnikov Zdravko Pavlovič, predsednik zbora izvajalcev Sonja Omrzel; kultura: predsednik skupščine Tone Omrzel, zbor uporabnikov Martin Crnugclj ml., zbor izvajalcev Jure Matekovič; zdravstvo: predsednik Anton Tomc, zbor uporabnikov Milena Pavlovič, zbor izvajalcev Marija Mihelčič; telesna kultura: predsednik inž. Ivan Kostelcc, zbor uporabnikov Stane Gašperič, zbor izvajalcev Marjan Pavlovič; socialno Varstvo: predsednik Vladimira Skof; socialno skrbstvo: predsednik Slavo Orlič, zbor uporabnikov Tončka Radko-vič, zbor izvajalcev Nada Brine: otroško varstvo: predsednik franc Kočevar, zbor uporabnikov Valerija Vcrgot, zbor izvajalcev Darja Cimerman; invalidsko in pokojninsko zavarovanje: predsedniki odborov in. komisij: Tine Molek, Anton Klobučar. Franc Jakljevič. Anica Žugelj. Frenk Molek, Jože Suklje, Jože Jakljevič. zaposlovanje: predsednik Vida Segina; raziskovanje: predsednik inž. Julij Nemanič. ZA MLAD., KMETE Po dolgem času bodo pri občinski konferenci mladinske organizacije v Črnomlju spet ustanovili komisijo za kmetijstvo, ki bo združevala mlade kmete kooperante. V okviru te komisije naj bi skušali najti rešitve za čim več težav, s katerimi se srečujejo mladi kmetje. RUDARSKI BLOK V KANIŽARICI O USPEHIH IN TEŽAVAH — Razširjene seje OK ZKS v Semiču so se udeležili tudi predsednik CK ZKS France Popit in člani delovne skupine centralnega komiteja, ki je pred časom obiskala črnomaljsko občino. Beseda je tekla tudi o uspehih in težavah občinskega gospodrstva, še posebej v Beltu in semiški Iskri. Eden glavnih vzrokov, da v kani-žarski rudnik ne morejo privabiti potrebnih kvalificiranih delavcev, zlasti kopačev, je pomanjkanje družinskih stanovanj. Sedaj bodo te delavce šc bolj potrebovali, kajti letos bo precej kvalificiranih kopačev odšlo v pokoj. Zato so se v Kanižarici odločili, da bodo zgradili 18-stanovanjski blok v tem rudarskem kraju. Načrte in lokacijsko dovoljenje že imajo, in če bo šlo vse po sreči, naj bi bil blok čez dve leti vseljiv. Piščanci nadomestili govedo Na piščančji farmi na Krasincu redi črnomaljska Kmetijska zadruga po 67.000 brojlerjev — Kooperacijska pogodba s Perutnino iz Zaloga — Drago ogrevanje hlevov Črnomaljska kmetijska zadruga je pred leti na Krasincu zgradila zbora z delovno organizacijo tako imenovane odprte hleve za rejo govedi, kar pa se ni obneslo, kurilnega olja, kar jih stane 280 zato so bili ti hlevi dalj časa prazni, nazadnje pet let. Lani pa je tisočakov, zadruga hleve začela adaptirati za rejo piščancev in maja lani so dobili prve piščance. ,Imamo pet hlevov, ki imajo nasodobnejšo opremo," je po- vedal vodja te kurje farme, kot pravijo, Anton Šuštarič. Če- Ji . . prav je farma načrtovana za rejo brojlerjev, so najprej začeli z nesnicami. Medtem ko traja reja jarčk dobre štiri mesece, pa brojleije redijo 48 do 50 dni. V petih hlevih imajo lahko v eni reji 38.000 jarčk ali 67.000 brojlerjev. Za vse to skrbi sedem ljudi; štiri ženske oskrbujejo hleve, tu je še traktorist in vzdrževalec, čuvaj in vodja farme. ..Kooperacijsko pogodbo za rejo imamo s Perutnino iz Zaloga," je povedal Šuštarič, „oni VSE SOBOTE V JAMI Zaradi velikega povpraševanja po premogu in zato, da bi se kar se le da približali zastavljenemu planu, kanižarski rudarji od lanskega avgusta delajo vse sobote, in to v glavnem v dveh izmenah. Do novega leta je ena izmena delala tudi ob nedeljah, vendar so sedaj nedeljsko delo ukinili, ker delovno organizacijo to preveč stane. Evidentirani kandidati Za predsednika občine predlagan Jure Perko V črnomaljski občini predlagajo za vodilne funkcije v občinski skupščini in interesnih skupnostih tele kand idate: Predsednik občinske skupščine Jure Perko, podpredsednik Peter Jančan, predsednik zbora združenega dela Marjan Kukman, predsednik zbora krajevnih skupnosti Ivan Po-žck, predsednik družbenopolitičnega zbora Nada Pucelj, predsednik izvršnega sveta Janko Gladek. Skupščine interesnih skupnosti: vzgoja in izobraževanje: predsednik Slavko Malešič, predsednik zbora uporabnikov Anton Skof, predsednik zbora izvajalcev Nada Beronja; kultura: predsednik Vlado Vardjan, zbor uporabnikov Franc Makovec, zbor izvajalcev Janja Kamnikar; raziskovanje: predsednik Belizar Dujec, namestnik Ivan Blažič; zdravstvo: predsednik Bojan Vipavec, zbor uporabnikov Rade Zivanovič, zbor izvajalcev Anton Suklje; socialno skrbstvo: predsednik Djordje Vujovič, zbor uporabnikov Anton Jankovič, zbor izvajalcev Marica Šuštarič, pokojninsko in invalidsko zavarovanje: predsednik Janko Štukelj, namestnik I Ljuba Cas; zaposlovanje: predsednik Jože Kočevar, namestnik Marija Pečjak; stanovanjsko gospodarstvo::) predsednik Martin Janžekovič, zbor uporabnikov Anton Plut, zbor izvajalcev Franc Panjan; socialno varstvo: predsednik Leopold Pucelj, namestnik Ivanka Stcfanič; telesna kultura: predsednik Alojz Gabrovec, zbor uporabnikov Leopold Panjan, zbor izvajalcev Franc Moljk; otroško varstvo: predsednik Ema Šujica, zbor uporabnikov Anton Stcfanič, zbor izvajalcev Blažka Tomaževič; kmetijskozemlji-ška skupnost: predsednik Jože Mra-vincc, predsednik izvršnega odbora Jože Vajs; komunalna skupnost: predsednik Alojz Kambič, zbor uporabnikov Jože Lunar, zbor izvajalcev Stane Golobič; kmetijska pospeševalna skupnost: predsednik Peter Požek, izvršni odbor Peter Stcfanič. nam dobavijo enodnevne piščance, mi jih spitamo, oni pa jih potem odpeljejo v svojo klavnico." Okoli 21. februarja bodo končali z drugo rejo brojletjev, potem pa bi morali imeti 10 do 14 dni časa za čiščenje, fezinfe-kcijo in pripravo hlevov za na- Da so na farmi n Krasincu, ki sodi med srednje velike v Sloveniji, dobri rejci, pove tudi podatek, da do sedaj znaša pogin piščancev pri njih 2,7 odstotka, medtem ko je normalen pogin 4-odstoten. A. BARTEU Več premoga za široko porabo V Kanižarici še ne sprejemajo novih naročil Anton Šuštarič: „Kljub temu da je pri brojleijih manj zaslužka kot pri jarčkah in da so stroški reje precejšnji, smo do sedaj delali z dobičkom." slednjo rejo. Po prejšnji reji so vse to opravili v sedmih dneh, vendar so delali tudi po 16 ur na dan. Poleg krmil - porabijo jih okoli 260 ton na eno rejo — je eden večjih stroškov, ki jim precej zmanjšuje dohodek, kurilno olje; to velje še posebej za to mrzlo zimo, hlevi pa morajo biti Ivana Kočevarja. Nekdanje zgledno sodelovanje pevskega V lanskem letu so kanižarski rudarji nakopali 117.600 ton premoga, kar je malo pod načrtovano količino — 120 tisoč ton. Njihov največji kupec je ljubljanska Toplarna, kateri so prodali okoli 40.000 ton premoga, za letos pa predvidevajo, da bo Toplarna dobila 50.000 ton premoga iz Kanižarice, kjer računajo, da bodo nakopali 120.000 ton premoga. Medtem ko so lani za široko potrošnjo prodali 8 do 9 tisoč ton premoga v glavnem debelih sort, načrtujejo za letos kakih 10.000 ton. Sedanja maloprodajna cena za tono kosovca je 2.095,40 din, za tono kockovca pa 1.983,30 ditj, k temu pa je treba prišteti še strošic. * dostave. Kanižarski rudnik oskrbuje s premogom gospodinjstva in hišne svete v glavnem v Beli krajini, na območju Novega mesta, Kočevja, Ribnice in v sosednjih hrvaških krajih. Njihove stalne stranke pa so tudi bolnice, vrtci, vojne pošte, šole v Sloveniji. »Dolenjski list« v vsako družino ČRNOMALJSKI DROBIR MRZLI BLOKI Prejšnji teden so bili radiatorji v bloku Pod smreko 8 in še v nekaterih mrzli. Razlog: pomanjkanje kurilnega olja, in to ravno takrat, ko mraz najbolj stiska. Zato pa so sc na veliko greli med novoletnimi prazniki, ko je bilo vreme bolj podobno pomladnemu kot zimskemu, vendar je na zahtevo nekaterih bolj zmrznjenih ljudi peč morala kar naprej goreti. Črnomaljska brigada se je doslej vedno zelo izkazala in gotovo bo tudi letos tako. GLASBENI ABONMA - Za letošnji glasbeni abonma je v Črnomlju precejšnje zanimanje, kar dokazuje tudi število prodanih stalnih vstopnic. Med drugimi je šest abonmajskih vstopnic kupila tudi občinska skupščina; ni znano, ali gre na občini za veliko zanimanje zaposlenih za resno glasbo ali za pretanjen posluh vodstva. USPEL KONCERT HARFISTKE - Prvi koncert v okviru petega glasbenega abonmaja je lepo uspel. Dvorana v osnovni šoli Milke Šobar Nataše v Črnomlju je bila polna, saj je kakih 110 ljudi prišlo poslušat znano harfistko Pavlo Uršič. Tudi umetnica je bila zelo zadovoljna s črnomaljsko publiko tako na večernem koncertu, kot tudi na dopoldanskem v semiški osnovni šoli. BRIGADA V POSOČJE Letos bo črnomaljska brigada Milka Sobar Nataša sodelovala v zvezni mladinski delovni akciji Posočje. Črnomaljski brigadirji bodo delali v prvi izmeni, na občinski konferenci mladinske organizacije pa že sprejemajo prijave brigadirjev; o tem so obvestili tudi vse mladinske organizacije in vodilne delavec v združenem delu. LE DOBRA TRETJINA DELAVNIH Stalna črnomaljska brigada „Franc Rozman Stane" šteje okoli 80 članov, vendar sc jih delovnih akcij udeležuje povprečno le kakih 30. Na nedavni letni konferenci brigade so sc med drugim dogovorili, da bo poslej drugače, sprejeli so delovni program za letošnje leto in vanj vključili tudi več pohodov; prvega bodo izvedli za občinski praznik, ko bodo iz Črnomlja šli na Mirno goro. Letos bo imela stalna brigada največ dela pri preselitvi brigadirskega naselja iz Kota v Lokve. T i Malo vedo o volilnih postopkih To se je pokazalo na zboru krajanov Šeškovega terena in verjetno še kje — Stanovalci hočejo predsednika zbora iz svojih vrst - Na zborih več občanov Te dni ustanavljajo v Kočevju tri krajevne konference SZDL (ker bodo v kratkem ustanovljene namesto sedanje ene tri krajevne skupnosti, po- Lista za SIS Precej več evidentiranih, kakor bo izvoljenih V ožjem predlogu evidentiranih za najodgovornejfe dolžnosti so bili na petkovi seji obeh predsedstev občinskih vodstev SZDL in Zveze sindikatov Kočevje evidentirani tudi že možni kandidati za vodstva SIS: vzgoja in r Izobraževanje:, preds. skupščine Tone Starc, Alenka Masterle, Franc Merhar, Ivan Klun; preds. zbora izvajalcev Marija Volf, Jože Benčina; preds. zbora uporabnikov: Ivan Klun, Tone Starc (in izpadli pri evidentiranih za preds. skupščine); kultura: pred. sk. Julij Plut, pr. zb. izv. Pavle Peček, Peter Klun, Franc Dovč; pr. zb. upor. Francka Zavolovšek, Andrej Pečnik; raziskovanje: pr. sk. Miroslav Golubič, Janez Lesar; pr. 10 Peter Artač; zdravstvo: pr. sk. Danilo Škulj, Majda Drobnič, Danilo Vučič, Bruno Ciglič, Rudi Orel; pr. zb. izv. Nataša Pintar Žilev-skiv Marinko Vidoševič, Marija Petek, Nika Devjak; pr. zb. upor. Brane Marinčič, Emil Krese, Rudi Orel, Alojz Čampa, Ana Klarič, Janez Pezdirc; socialno skrbstvo: pr. sk. Avgust Švara, Marjan Kozinc, Nežka Mihelčič; socialno varstvo: pr. sk. Jože Berlan, Jože Boldan-Silni; telesna kultura: pr. sk. Slavko Preložnik, Ciril Cimprič, Jože Koleta; pr. zb. up. Dušan Smola, Stane Pogorelc, Miha Majerle, Jože Gorše; pr. zb. iz. Ernest Deržek ml., Janez Košir, Bojan Levstik; otroško varstvo: pr. sk. Mojca Selan, Feliks Žagar; pr. zb. up. Edvar Sušelj, Stane Gabrič; pr. zb. izv. Alenka Hribar; zaposlovanje: pr. sk. Ernest Deržek, Stane Zemljak; stanov, gospodarstvo: pr. sk. IVter Medved, Drago Aupič, Anton Križ, Franc Tckavec, Marko Figar, Rudi Orel; pr. zb. iz. Herman Bunderlc, Janez Zgonc, Valentin Južnič; pr. zb. up. Drago Aupič, Alojz Levstik, Marko Figar; pokojninsko in invalidsko zavarovanje: vodja delegacije Jože Adamič; komunalna in cestna dejavnost: pr. sk. Jože Košir, Alojz Eržen, Zmago Sega, Anton Križ, Anton Piškur, Miro Heglcr. Matija Praznik; pr. IO Anton Piškur, Anton Križ, Jože Košir, Zmago Sega, Alojz Eržen; dobno pa bodo organizirane tudi druge politične organizacije) in odbore SZDL, ki jih bo na območju mesta 11. Na teh sestankih razpravljajo tudi o gospodarjenju v občini, o reorganizaciji SZDL in KS v mestu in pripravah na skupščinske volitve. Ugotavljajo, da bo nova organizacija SZDL in KS pritegnila k političnemu delu in samoupravljanju v krajevnih skupnostih več občanov. Že teh zborov sc bo udeležilo verjetno okoli 500 ljudi, medtem ko seje minulih, ki so bili sklicani hkrati za vse mesto, udeležilo po 10-krat manj občanov. Sicer pa so zaradi nezanimanja ljudi taki sestanki oz. zbori v zadnjih letih že skoraj popolnoma zamrli. Na zboru krajanov, ki je bil 19. januarja na Seškovem terenu, so krajani zelo zavzeto razpravljali. Pokazalo se je, da velika večina krajanov sploh ne ve za svoje pravice in dolžnosti v postopku evidentiranja, prcdkandidiranja in kandidiranja. Krajani so menili, da ne drži ugotovitev, da „smo vsi krivi, če smo premalo evidentirali za bližnje volitve na vseh ravneh, od občinske do zvezne”. Nekdo je poudaril, da je dolžnost vodstev političnih organizacij, da bi aktivirala občane, da je kritika vseh občanov neupravičena in da je to prvi tak sestanek, na katerega je vabljen. Izkazalo se je tudi, da so prav na tem območju evidentirali kar 104 ljudi za delegate itd., niso pa posebej navedli, katere so evidentirali za najodgovornejše dolžnosti v občini, ker jim nihče ni povedal, da je treba evidentirati tudi za najodgovornejše dolžnosti, oz. ker so menili, da bodo kasneje iz njihovega „spiska“ izbrani tudi za najodgovornejše dolžnosti. Do te razprave je prišlo potem, ko sta bila prisotnim prebrana širši in ožji spisek. Krajani so menili, da ni prav, če so za predsednika zbora uporabnikov pri SIS za stanovanjsko gospodarstvo evidentirani le lastniki oz. graditelji zasebnih hiš, in so zahtevali, da je na to mesto treba evidentirati le stanovalce v družbenih stanovanjih. Nadalje so zahtevali, naj bi sedanji zbor uporabnikov pri SIS za stanovanjsko gospodarstvo morali razdeliti pravzaprav v dva zbora, in sicer r zbor stanovalcev v družbenih stanovanjih in zbor investitorjev stanovanjske gradnje. Na zborih so razpravljali tudi o raznih svojih zadevah, ki jih je treba rešiti, oz. so nekatere v programih že leta in leta, urejene pa še vedno niso. Na Trati so take zadeve trgovina, Romi, betonarna in pot; na območju Šeškovega odbora sta to centralna kurjava in pitna voda. Izvolili so nove odbore SZDL, za V PONEDELJEK KOMEDIJA V Seškovem domu v Kočevju bo v ponedeljek, 1. februarja, gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Marcela Aymeja ..Cleram-bard”. Predstavo so odkupile kočevske OZD za člane svojih kolektivov. DROBNE IZ KOČEVJA KOČEVJE PETNAJSTO V Sloveniji je 51 mest. Zadnje štetje je pokazalo, da je največje slovensko mesto Ljubljana, ki ima 252.390 prebivalcev in zavzema 20.365 ha površine. Po številu prebivalcev je' najmanjše mesto Višnja gora, ki ima le 552 prebivalcev: po površini pa Piran, ki leži le na 56 lia (ima pa 4.931 prebivalcev). Kočevje je po številu prebivalstva na 15. mestu in ima 9.296 prebivalcev. občan vprašuje idved odgovarja — Kaj praviš k uradni ugotovitvi, da je otroško varstvo za mlade družine zelo drago? - Sprejeti je treba družbeni dogovor da bodo rodile le še ženske, ki bodo stare nad 45 let. KAR PRECEJ RAKA Po poročilu v Delu (9 januarja) povzemamo. da je bilo na območju zdravstvenega doma Kočevje Ribnica v obdobju 1975 1977 kar 262 rakovih bolnikov na 100.000 prebivalcev, to je nekaj več, kot je znašalo republiško povprečje (z53). Najmanj rakavih obolenj je bilo takrat na območju zdravstvenega doma Titovo Velenje, in sicer 187, največ pa na območju zdravstvenega doma Nova Gorica (282). PLAKETE TRGAJO Spet je oživela skupina mladih nadobudnežev PIP (Pojdimo trgat plakete). Z oglasnih desk so plakati hitro potrgani, oz. le redko kje ostanejo. Varni so le plakati v izložbah trgovin. Ti pa so tako trdoživi, da vabijo na koncerte, plese in druge prireditve še celo teden ali dva po tistem, ko je prireditev že bila. PREŠERNU V SPOMIN Kulturni dan, posvečen spominu na pesnika Franceta Prešerna, so imeli v Centru poklicnih šol v petek. 22. januarja. Ob tej priložnosti so izvedli recital ter pripravili razstavo Prešernovih poezij in knjig o Prešernu. Tudi na nekaterih drugih šolah so imeli kulturni dan že pred počitnicami. CEV predsednika pa na Seškovem terenu Jelka Novaka, na Trati Franca Kranjca, o ostalih pa še nimamo podatkov. JOŽE PRIMC LITERARNI VEČER V osnovni šoli v Zeljna h pri Kočevju bo 5. februarja ob 17. uri literarni večer. Na njem bodo brali svoja dela člani kulturnega kluba Kočevje Peter Vovk, Rudi Mohar in l ranc Lovšin. Pel bo tudi domači nonet „Rog". Literarni večer ho posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. Ni stika z bazo Eni dohodek ustvarjajo, drugi odločajo o njem ,J)elegati si nismo znali odgovoriti na vprašanje, kako vzpostaviti stik z bazo, se pravi z ljudmi, ki so nas izvolili. Pri tem nam niso bile v pomoč niti politične organizacije v mestu Kočevju, ki delujejo le forumsko - se pravi, da tudi one nimajo stika s člani - niti samoupravni organi krajevne skupnosti, ki delujejo prav tako, se pravi, da odločajo v ozkih krogih.” Tako meni Stane Gabrič, vodja delegacije SIS za otroško varstvo KS Kočevje-mesto, „Tudi razne ocene delovanja delegatskega sistema ne zadenejo bistva, so lakirane, saj potvarjamo resnice in dejstva. Občutek imam, da so organi, naj bodo pri KS, občinski skupščini, pa tudi organi političnih organizacij odtujeni od delavske baze, se pravi od delovnih ljudi in občanov, a kljub temu odločajo v njihovem imenu. Delegat na njihova dogovorjena stališča ne more vplivati in jih spremeniti.” V nadaljnjem razgovoru pa je tov. Gabrič poudaril, da delajo veliko bolje krajevne skupnosti na podeželju. ,; > Stane Gabrič ,,Za kočevsko občino je bolj kot za druge slovenske občine značilno tudi, da so na najodgovornejših dolžnostih v SIS, družbenopolitičnih organizacijah in pri občinski skupščini ljudje iz negospodarstva. V gospodarstvu pa se ustvarja dohodek, o porabi katerega potem odločajo v veliki meri drugi,” meni Stane Gabrič, ki je do nedavnega vodil tudi občinsko organizacijo ZSM in opravljal še druge dolžnosti v občini, pa tudi več dolžnosti v republiški SIS za otroško varstvo. ,,Kadrovska politika v naši občini je prepuščena osebnim interesom in trenutnemu položaju, namesto da bi bila dolgoročna, načrtna. O kadrovski politiki imamo veliko dokumentov, delamo pa povsem drugače.” Ob zaključku pa še nekoliko o SIS za otroško varstvo, kjer je bil Stane Gabrič tudi predsednik zbora uporabnikov: ,.Strokovna služba našega SIS je dobro delala, zato smo delegati tudi lažje vpraševali, razpravljali in odločali. V naši občini združimo na leto kar okoli 60 milijonov dinarjev za potrebe otroškega varstvi, od katerih sc kar 40 milijonov vrne uporabnikom v obliki raznih ugodnosti, preostalo pa je porabljeno predvsem za investicije. Ce bi že v prejšnjih letih zgradili več vrtcev in odplačali posojila zanje, potem bi lahko namenjali še več denarja za razne ugodnosti na l>odročju otroškega varstva, na primer za |>omoč pri kritju stroškov /a vrtce, kar pomeni, da In bil prispevek staršev za vrtec potetn lahko manjši, medtem ko je zdaj višji, kol je povprečje v Sloveniji.” JOŽI ERI VIČ s / PRIPRAVLJAJO SE ZA PROSLAVE — Učence celodnevne osnovne šole v Dolenji vasi, ki sodelujejo v dramsko-recitacijskem krožku, smo presenetili prav med pripravami oz. vajami za nastop ob sloven&em kulturnem prazniku in zadan žena. (Foto: Primc) Orjejo ledino celodnevne šole Celodnevni šoli v Dolenji vasi moralna in druga pomoč od matične šole in pedagoške svetovalne službe — izkušnje te šole bi lahko porabili pri ustanavljanju drugih šol V prvem polletju so v prvi celodnevni šoli v ribniški občini, to je na podružnični šoli v Dolenji vasi, vsi izmed 78 učencev od 1. do 4. razreda uspešno izdelali. Čeprav je bila prva celodnevna šola v ribniški občini predvidena v Loškem potoku, so jo odprli v Dolenji vasi, in sicer zato, ker tu do lake šole ni bilo odporov ne med šolarji nc med starši ne med organi krajevne skupnosti oz. njihovimi družbeno političnimi organizacijami. Pri organiziranju tešoleje veliko pomagala centralna osnovna šola Ribnica. Na šoli so bile prej štiri učiteljice, zdaj, ko je celodnevna, pa jih je 6. ..Pričakovale smo, da nas bodo pred začetkom pouka poklicali na kakšen seminar za delo v celodnevni šoli, pa nas niso,” pravi Albina Grivec, skupaj z ostalimi »tovari-šicami” pa so nato potožile, da sta si šli le dve ogledat celodnevno šolo v Stari cerkvi, ostalega pa so se naučile iz literarturc in prakse. V celodnevni šoli so zdaj učenci od 8. ure zjutraj do 14.30 (učenci 1. in 2. razreda) oz. 15.15 (učenci 3. in 4. razreda). Že po prvi šolski uri dobe učenci toplo malico, ki velja 12 din. Kosilo je ob 11.30 oz. 11.45. Po pouku narede učenci pod vodstvom učiteljic naloge in se uče za naslednji dan, nato pa delajo še v raznih krožkih. Žal jim zaradi hitre organizacije celodnevne šole ni uspelo dobiti zunanjih mentorjev, ki bi vodili posamezne krožke. To bodo skušali v bodoče odpraviti. Učiteljice ugotavljajo, da so starši, učenci in one s celodnevno šolo v glavnem zadovoljni. Tako učencu učitelj laže pomaga, učenec se nauči vse že v šoli, napiše naloge in s tem so siarši razbremenjeni. Učni uspeh je dober, počutje učencev pa tudi. Te dni bodo izvedli med starši še anketo, kako so zadovoljni s šolo. Sedanji razgovori na govorilnih urah in roditeljskih sestankih so pokazali, da so s celodnevno šolo v glavnem vsi zadovoljni, posebno zaposleni starši in starši otrok, ki se težje učijo. Na vprašanje, kaj jim je pri novi, celodnevni šoli všeč, so učenci od- VARNEJE V ŠOLO lz Sodražice je prišlo opozorilo, naj bi šolski avtobus ne ustavljal pri šoli v Sodražici na glavni (magistralni) cesti, ampak na šolskem dvorišču, ki je le nekaj metrov stran in dovolj prostorno. Tako bi sc izognili možnosti, da bi šolarje, ki vstopajo in stopajo iz avtobusa, podrl kakšen mimo vozeči avtomobil. Nekaj podobnega so ugotovili tudi v Ribnici oz. za ribniško šolo. Dosedanji predlogi šofeijem avtobusa so bili zaman, zato so zdaj krajani to zahtevo naslovili na občinski izvršni svet. govorili zelo različno, vendar vsi pohvalno. Katja Srebol in Betka Hren sta menili, da je zdaj lepo, ker napišejo v šoli naloge in ker jim pri tem pomagajo učiteljice. Kristjanu Benčini je všeč telovadba oz. rekreacija, Bernardu Hočevarju kosilo. Maji Grivec vse, Florjani Henigman so všeč krožki, Alešu Bojcu pa odmori. JOŽE ERIMC’ Monika prišla, orkester ne Niso pa odrekle prireditve domačih organizatorjev Sredi januarja je bilo napovedovano gostovanje Monika Kovačič v Domu JLA v Ribnici. Medtem ko je Monika pravočasno prišla in ko seje počasi začela zbirati tudi publika, so ugotovili, da ni prispel orkester, ki naj bi pevko spremljal. Tako z napovedanim koncertom ni bilo nič. Kljub temu pa je bilo v ribniški občini v prvi polovici januarja kulturno življenje kar razgibano. KUD France Zbnšnik iz Dolenje vasi seje že med novoletnimi prazniki predstavil domačinom, ki so popolnoma napolnili dvorano, s komedijo ..Glavni dobitek". 'L isto igro so nato nastopili še na odru doma JLA Kam po osemletki? v Ribnici, kjer si jo je tudi ogledalo kar precej Ribničanov. Učenci osnovne šole niso hoteli zaostajati. Predstavili so se z igrico »Pastirček in princesa”. Ribniški nonet »Vitra”, ki ga vodi Bernarda Kogovšek, pa je gostoval v Velikih Laščah. V dvorani Levstikovega doma, ki je bila ob tej priložnosti nabito polna, so domačini toplo pozdravili nastop ribniških pevk. M. Gl AVONJlC Še zožen predlog Veliko evidentiranih, malo bo kandidiranih Predloge evidentiranih možnih kandidatov za prevzem odgovornih (vodilnih) dolžnosti v občini Ribnica so obravnavali na ponedeljkovi razširjeni seji usklajevalnega odbora za kadrovske zadeve pri občinski konferenci SZDL Ribnica. Prvotni predlog, ki smo ga že objavili, ni doživel bistvenih sprememb, nekatere pa le in sicer: za predsednika zbora združenega dela je evidentiran Julijan Ozimek, za podpredsednika Nevenka Lesar; za predsednika zbora združenega dela Jože Benčina, za podpredsednika Janez Henigman; za predsednika družbenopolitičnega zbora Srečko Arko, za namestnika Janez Picek; SIS za kulturo: predsednik skupščine France Grivec, predsednik zbora izvajalcev Francka Kromar; SIS za telesno kulturo: predsednik skupščine David Tuzovič in Milan Bavdek, pred sodnik zbora izvajalcev Tone Joraz, predsednik zbora uporabnikov Milan Bavdek; samoupravna stanovanjska skupnost: predsednica zbora uporabnikov Marija Pajk; SIS za otroško varstvo: predsednica zbora izvajalcev Marija Gašperič. Tako so na sestanku v glavnem dosegli, da bo za posamezno odgovorno dolžnost kandidiral le po en kandidat. Dokončno ni zadeva rešena le pri SIS za telesno kulturo. V nekaterih primerih so bile potrebne spremembe prvotno evidentiranih predlogov tudi zato, ker posamezni evidentirani niso pristali, da bi tudi kandidirali. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Učence osmih razredov povabili v Center poklicnih šol Center poklicnih šol Kočevje (CPS) je pred kratkim povabil na obisk učence osmih razredov osnovnih šol in njihove učitelje. Prišli so iz osnovnih šol Vas Fara. Sodražica. Kočevje, Ribnica in Kočevske osnovne šole »Ljubo Šercer”. Gostom so pokazali šolo, šolske delavnice in jih seznanili z načinom m možnostmi izobraževanja po posameznih vzgojno izobraževalnih programih in smereh v kovinskopredelovalni usmeritvi in tekstilno tehnološki usmeritvi, pa tudi z življenjem in delom v centru. Center poklicnih šol Kočevje že vrsto let uspešno sodeluje z osnovnimi šolami ter OZD kovinskopredelovalne in tekstilno tehnološke dejavnosti. pa tildi s samoupravno skupnostjo za zaposlovanje Kočevje. Prav zato je usklajevanje inte4esorv učencev in potreb združenega dela na območju občin Kočevje in Ribnica zgledno Plod takega sodelovanja je še. da dobijo vsi učenci CPS tudi kadrovske štipendije. NEVARNO KRIŽIŠČE V Ribnici je v bližini Rika nevarno nezavarovano križišče ceste z. železnico, kjer je prišlo že do več nesreč, ko sta trčila avto in vlak. Do nesreč prihaja iz različnih vzrokov. Glavni je ta, da križišče nima zapornic. Pomembni pa so tudi ostali vzroki: predvsem nepazljivost voznikov motornih vozil, pozimi še slaba preglednost zaradi zaledenelih stranskih šip na vozilih, pa tudi sicer križišče ni dovolj pregledno. ZARADI POČITNIC' KASNEJE Slovenski kulturni praznik bodo letos zaradi počitnic počastili na nekaterih šolah prej, na nekaterih pa kasneje. Na dolcnjevuški celodnevni šoli bodo v počastitev praznika imeli kulturni popoldan ’ šele 19. februarja. MAIO PROSILCEV SIANO-VANJ V ribniški občini so z načrtno gradnjo stanovanj zagotovili stanovanja že skoraj vsem prosilcem. To velja tudi za ribniški tozd Inlesa, kjer imajo le dve prošnji za stanovanji. in še to za samski ter nekaj za preselitev iz manjših v večja stanova ‘nja. Tudi na drugih področjih imajo v Inlesu dobro poskrbljeno za člane kolektiva. Tako imajo sodoben obrat družbene prehrane, počitniška domova imajo v Novem gradu in na Malem Lošinju, počitniško prikolico pa v Fantomi itd. mi štiri pa samo - Zaračunali ste steklenice olja, dali dve. - Babica, pozabili ste na zadnje podražitve in na ukinitev Kompenzacij. REŠETO / dC DOLENJSKI PROJEKTIVNI Blr»* NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING tedensK6le Četrtek, 28. januarja - Tomaž Petek, 29. januarja - Valerij Sobota, 30. januarja - Martina Nedelja, 31. januarja - Janez Ponedeljek, 1. februarja - Brigita Torek, 2. februarja - Marija Sreda, 3. februarja - Blaž Četrtek, 4. februarja - Andrej LUNINE MENE 1. februarja ob 15.28 -* prvi krajec ■=*iHwa BREŽICE: 29. in 30. 1. ameriški barvni film Maščevanje Sonyja Lija. 31. 1. in 2. 2. ameriški barvni film Od pekla do zmage. 2. in 3. 2. italijanski barvni film Zbogom, ljubezen, zbogom! ČRNOMEU: 28. in 29. 1. angleški film Dama, ki izginja. 30. in 31. 1. italijanski film Plačani ljubimec. 31. 1. in 1.2. ameriški film Amitivil - hiša groze. KOSTANJ EV1CA: 30. 1. sovjetski film Romanca o zaljubljenih. 31. 1. ameriški film Generalova noč. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 29. do 31. 1. angleški barvni film Žrebec. 1. in 2. 2. ameriški barvni film Začeti znova. 3. in 4. 2. domači barvni film Gostje iz Galaksije. SEVNICA: 29. 1. ameriški film Barakuda. 30. in 31. 1. ameriški film Ta vražji jazz. SLUŽBO DOBI DELAVCA (priučenega ali za priu-čitev) v mizarski stroki takoj zaposlim. Anton Miklič, Jablan 3, Mirna peč. KV ELEKTROINSTALATERJA z vozniškim izpitom, B kategorije (zaželeno znanje popravila gospodinjskih aparatov in odslužen vojaški rok) zaposlim takoj. Elektroinstalacije in popravila gospodinjskih aparatov IVAN PETRIČ, CBE 46, Metlika, tel. 58-467. NATAKARICO in KUHINJSKO POMOČNICO takoj zaposlim. Stanovanje in hrana v hiši, dva dneva v tednu prosta, ostalo po dogovoru. Gostilna in prenočišča PETER BUDlC, Čatež 1, 68250 Brežice, telefon (068) 61-069. STANOVANJA ZAKONCA brez otrok nujno potrebujeta sobo in kuhinjo v Novem mestu. Veljko Lakič. Foersterjeva 1, 68000 Novo mesto. SOBO, ogrevano, oddam dvema fantoma. Telefon 21-078. SOBO s souporabo kopalnice ali garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu išče diplomirani inženir kemije. Možnost inštrukcij. Naslov v upravi lista (276/82) ali telefon 22-296 po 19. uri. GARSONJERO ali enosobno stanovanje, neopremljeno najamem takoj v Novem mestu ali Dol. Toplicah. Tel 84-103 dopoldan. Motorna vozila TAM 6500, vlačilec, letnik 1969, prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo. Anton Hutar, Kašča 7, Semič. ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Matija Blatnik, Dobindol, Uršna sela. ZASTAVO 101, letnik 1973, po delih prodam. Karoserija je delno obnovljena (novi deli). Gale, Lukovek lOa, Trebnje. R 8 v nevoznem stanju prodam. Ogled vsako popoldne. Jože Koli-gar. Gornje Vrhpolje 52, Šentjernej. FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. TOMOS 15 SLC, star pol leta, odlično utečen in ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista (279/82). TOVORNI AVTO OM, letnik 1971, kiper turbo, tri osi, 305 KM, v voznem stanju, prodam ali menjam za manjši kasonar ali kiper. V poštev pride tudi osebni avto. Telefon (068) 68-301. MOTOR za Z 101 in verige prodam. Telefon 24-055. LADO SPECIAL 1500 v nevoznem stanju, potrebno popravila motorja, prodam. Dragan, Mirna peč 24. OM T1GROTTO 5,5 t, kasonar, vozen, prodam ali zamenjam za R 4. Telefon (068) 25-229. 126 P, karamboliran (vrata), letnik 1977, prodam. Petkovšek, Prečna 2, Novo mesto. ZASTAVO 101 prodam po ugodni ceni. Uroš Kralj, Verdun 1, Uršna sela. FIAT 850 special, letnik 1970, neregistriran, ugodno prodam. Alojz Gregorčič, Slovenska vas 2, Šentrupert. 126 P, letnik december 1978, registriran do 25. decembra 1982, prodam. Cena 6 M. Sandi Zore, Bogneča vas 18,68231 Trebelno. ZASTAVO 1300, vozen, ugodno prodam. Informacije popoldne na telefon 22-258. ZASTAVO 101, letnik 1973, ugodno prodam. Milan Šimunič, Sela 27, Dolenjske Toplice. ZASTAVO 750 letnik 1976, registriran do julija, predam. Radiša Grujič, Zagrebška 8, Novo mesto. R 4, letnik november 1977, dobro ohranjen, prodam. Vuica, Gor. Straža 163 (novi blok). RENAULT 4 TL, letnik, 1976, prodam. Milan Vertuš, Cesta herojev 38, Novo mesto. ZASTAVA 101, letnik 1974, poceni prodam. Vogrinc, Selce 8, Blanca. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppev. Ivan Zoran in Alfred Železnik. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1, p. p. 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. NSU 1200 C, letnik 1971, dobro ohranjen, registriran, prodam. Jože Luzar, Mestne njive, blok 1, Novo mesto, telefon 22-460. ŠKODO, letnik 1971, v voznem stanju, neregistrirano, prodam. Cena 1,5 M. Informacije na železniški postaji Sevnica, Derenda, telefon 81-118. ZASTAVO 850 v voznem stanju, še registrirano, (tudi po delih) prodam. Hribar, Mačji dol 10, Velika Loka. ZASTAVO 750, karambolirano, prodam. Telefon 72-545. R 8, karamboliran, ugodno prodam. Dragman, Bršljin 36, Novo mesto. ZASTAVO 750, registrirano, in škodo, letnik 1972, karambolirano, registrirano do avgusta 1982, prodam. Janez pavlič, Loka 15, Šentjernej. GOLFA JGL, starega 6 mesecev, prevoženih 9000 km, prodam. Koštialova 30 a, Novo mesto. 126 P, letnik 1977, prevoženih 26.000 km, prodam ali zamenjam za Z 101. Stanko Podlesnik, Mrčna sela 14, 68282 Koprivnica. Z 101, letnik 1975, prodam. Urbančič, Koč. Poljane 13, Dol. Toplice. Z 101, staro tri leta, prodam. Uglasite se vsak dan od 14. ure dalje na telefon 23-821. Z 101 L, letnik 1977, prodam. Avsec, Ivana Roba 34, Novo mesto. FIAT 127, letnik 1973, prodam. Brane Šeruga, Crmošnjice pri Stopičah 28, Novo mesto. 126 P, letnik 1977, ugodno prodam. Pot na Gorjance 4, Novo mesto. FIAT 126, letnik 1977, prodam. Kocjan, Velika Cikava 16, Novo mesto, telefon 23-786 (od 15. ure dalje). KMEČKO HIŠO, starejšo, prazno, v okolici Novega mesta (do 10 km), kupim. Ponudbe pošljite pod šifro: „KMEČKA HIŠA”. BCS 127, lahko tudi brez motorja, kupim. Alojz Povšič, Češnjice 11, 68231 Trebelno. OTROŠKI VOZIČEK kupim. Telefon 24-055. POSTELJICO za dojenčka kupim. Može, Potok 3, Straža. POUČUJEM KLAVIR in teorijo iz glasbe za otroke od prvega razreda do srednje šole. Informacije na telefon 23-155. |j Kmetijski stroji jj t:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: TRAKTOR DEUTZ s koso (22 konj) in Z 750 v voznem stanju prodam. Jože Kovačič, Šentjernej 179. FREZO s priključki prodam. Janez Zupančič, Vel. Loka 22. TRAKTOR PASKVAL1, 18 KM. in priključke prodam. Zvonko Štub-ljar, 47284 Kašt. MOLZNI STROJ ALEA LA VAL z mlekovodom, kompleten ali po delih, dobro ohranjen, ugodno prodam zaradi preusmeritve. V račun vzamem tudi govedo. Skodlar, Podbrezje 25, Duplje pri Kranju. PRODAM PRODAM kosilnico BCS in novo motorno žago Sthl 041. Kastelic, Vinja vas 12, Novo mesto. SPALNICO, skoraj novo, zaradi selitve prodam. Cena je ugodna. Ogled od 15. ure dalje. Janez Kotar, Nad mlini 16, Novo mesto, telefon 25-7 24. PRODAM dve starinski omari, pol-kavč in dvosed. Štih, Šmihel 34, Novo mesto, telefon 22-862. KONJA, težkega 500 kg, starega 6 let, prodam. Kovačevič, Škcmlje-vec 6, Suhor pri Metliki. ŠTIRI JUNCE v starosti od enega do dveh let prodam. Otočec 10, telefon 85-125. KLAVIRSKO HARMONIKO Weltmeistcr, 120-basno, prodam. Sonja Zupančič, Regerča vas 175 (pri Roku), Novo mesto. NOVO ŽAGO Stihi 048 ugodno prodam. Gor. Globodol 11, Mirna peč. TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 44-366 (Trebnje). PRODAM kuhinjsko pohištvo in dva štedilnika. Žagar, Rumanja vas, Straža, ali telefon 23-030, interna 302. LESENO B^AKO (8 x 4 m) prodam. Vuica, Gor. Straža 163 (novi blok). PRIKOLICO (manjšo, tovorno) za osebni avto prodam. Maistrova 8, Novo mesto. PRODAM nov uriverzalni rezkalni stroj „Prvomajska GVM” in skobeljni stroj v okvari, smuči dolžine 1,7 m in 200-litrski mešalnik v okvari. Viktor Šinkovec, Malko-vec 2, Tržišče. STARINSKO POHiŠTVO„altdeuts-che” (spalnica in samska soba) prodam. Informacije po telefonu (068) 71-897. KUPIM KUPIM takoj zazidljivo parcelo ali starejšo zidanico z nekaj zemlje v Beli krajini ali bližnji okolici. Zaželeno je, da jc v bližini železniške postaje. Tel. (061) 345-974. RABLJENO BCS kosilnico kupim. Telefon 84-937. KUPIM manjši ali večji vinograd z vikend zidanico ali manjšo hišo z nekaj zemlje na Dolenjskem. Prodam tri krave po izbiri. Naslov v upravi lista (280/82). GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem, v izmeri 1000 m2, na relaciji Novo mesto - Mirna peč, ugodno prodam. Kolenc, K Roku 94, Novo mesto. PRODAM 6 a starega vinograda v Sončenku pri Šentjerneju. Lepa sončna lega. Informacije po telefonu (068) 85-448 (popoldne). POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT v gradnji (na Suhorju) prodam. Naslov v upravi lista (277/82). VINOGRAD na Suhorju pri Metliki, lepa lega, oddam v najem za minimalno odškodnino. Telefon (061)666-159. minimalno odškodnino. Telefon (061) 225-696 (dopoldne). PARCELO z lokacijo v neposredni bližini Novega mesta prodam. Telefon (061) 666- 159. to/ESTILAl OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem s 1. 1. 1982 odprl delavnico za popravilo motornih žag, škropilnic in vrtnih kosilnic vseh vrst. Jože DEŽMAN, Mačkovec 6, 68000 Novo mesto. RAZNO IZMENSKO VARSTVO v okolici Grma iščem za 8-mesečnega otroka. Naslov v upravi lista (281/82). ŽENSKO ALI DEKLE, ki bi šla za šest mesecev v Nemčijo k slovenski družini, da bi varovala dva otroka (8 in 5 let) iščemo. Stanovanje in hrana v hiši, dobro plačilo po dogovoru. Resne ponudbe pošljite na naslov: BAK-ŠIČ, Engestr. 14, 7147 Eberdingen, Nemčija, tel. 99498-7042-6584. GOSTILNO ALI BIFE vzamem v najem. Adaptiram ali plačam vnaprej. Ponudbe po telefonu (061) 345-118 ali naslov v upravi lista (278/82). NUJNO KUPIM ali vzamem v najem ulični lokal (primeren prostor), približno 20 m2, v Brežicah za tiho obrt. Prednost ima Cesta prvih borcev in okolica. Branka Munič, Obrežje 37a, 68261 Jesenice na Dolenjskem. MARIJA KRAŠOVEC kot dosmrtni lastnik posestva v Stari Bučki 13 opozarjam vse kupce, ki bi karkoli odkupili s posestva (seno, les itd.), da to namero opuste. V nasprotnem primeru bom sodno ukrepala. mmrnm Dragima staršema JOŽEFI (N ANTONU CESARJEVIMA iz Šentjurja pri Mirni peči za ,60. rojstni dan želijo še veliko sreče, zadovoljstva, predvsem pa obilo zdravja hčerke Ani, Joži in sin Janez z družinami, sin Toni ter sedem vnukov. Dragi ZDENKI PUST iz Kotarjeve ulice v Novem mestu želimo za njen 27. rojstni dan še vrsto zdravih in zadovoljnih let. Mami, ati, sestra Andreja in brat Jožko. Dragim staršem IVANU in FRANČIŠKI TURKOVIMA iz Gor. Mokrega polja pri Šentjerneju iskrene čestitke ob srebrnem jubileju. Hčerke Ivanka in Marinka, sin Janez z družinami ter Andrej. Vnučki Darja, Tanja in Boštjan pa starega ata in mamo toplo pozdravljajo. Dragi mami MARIJI KOVAČIČ iz Leskovca pri Brusnicah ob 75. rojstnem dnevu in godu, očetu ALOJZU pa za 80. rojstni dan iskrene čestitke in veliko zdravja želijo otroci z družinami. Dragim staršem IVANKI in ANTONU ZORETIČEVIMA iz Javorovice pri Šentjerneju ob 50-letnici skupnega življenja želimo še mnogo zdravih in srečnih let otroci »France, Stanko, Ivan, Tone, Lojze, Fani, Ivanka, Marija, Zalka z družinami. Vnuki in pravnukinja pa jima pošiljajo koš poljubčkov. Dragi in dobri stari mami in prababici MARIJI PRAH iz Mihovega pri Šentjerneju za njen 74. rojstni dan obilo sreče, zdravja, veselja in zadovoljstva v krogu dragih iz srca želijo vsi njeni. Dragemu bratu TONETU RETLJU iz Stožic pri Ljubljani iskrene čestitke za 70. rojstni dan. Sestra Marija z družino iz Brezovice pri Mokronogu. TETI PAVLI DOBERDRUG iz Grobelj 3 pri Novem mestu vse najlepše za rojstni dan iskreno želi in jo pozdravlja nečakinja Silva POPRAVEK Pri osmrtnici za pokojno NEŽO BOŽIČ je bila pri žalujočih pomotoma izpuščena hčerka Angelca. ZAHVALA Zahvaljujem se miličnikom Postaje milice Kočevje, ker so mi našli ukradene meglenke. Ignac KOVAČ, Šeškova 9, Kočevje. PORODNIŠNICA V času od 15. do 22. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Obranič z Otoka - Tatjano, Roza Hošnjak iz Samobora - Kristino, Ivanka Burič iz Male Gorice -Tomislava, Anka Zlački iz Rada-kova - Sintijo, Angela Mohorič iz Sp. Dul - Natašo, Marica Kovačič iz Kladja - Kreša, Marijanka Muja-nič iz Male Jazbine - Enes, Marija Volk iz Podgorja - dečka, Marija Lončar z Žigarskega vrha — Tanjo, Julijana Koščica iz Rud - Gabrijelo, Slavica Rakovec iz Kozja - Agato Darinka Barbič iz Cerkelj - Suzano, Fanika Koletič iz Vrhovščaka -Tomislava, Marija Božič iz Vrha -Majo, Marija Kržan iz Dobove — Aleša, Irena Podgoršek z Bizeljskega - Andreja, Marija Juratovec iz Volčja - deklico, Magdalena Omrzel iz Razteza - Rafka, Olga Zakšek iz Sevnice - Mitja, Marija Kuhtič iz Manje vasi - Snježano in Olga Ver-šec iz Brežic Timoteja. Čestitamo! F-'.'. VI 1 V času od 14. do 20. ja r uaija so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Rangus iz Mihovice -Sabino, Marija Malnarič iz 'Štrek-ljevca - Janeza, Jožica Pribošič iz Krškega - Niko, Anica Doberšek iz Globo čdola - Mirana, Gabrijela Kure iz Črnomlja - Petra, Marija Klobčar iz Črmošnjic - Tino, Branka Rodič iz Drame - Zlatka, Jožica Krnc iz Zabukovja - Petro, Tatjana Križman s Potovega vrha -Natašo, Marija Simonič izGoleka -Ivana, Jožica Nosan z Gorenje Gomile - Tanjo, Angela Jevnikar iz Dola - Tanjo, Olga Namestnik iz Mrtvic - Dijano, Zdenka Bec iz Trebnjega - Jasmino, Jožica Senica iz Meniške vasi — Janjo, Marija Pleterski iz Brestanice - Mateja, Marica Barič iz Črnomlja -Damjana, Milka Rojc iz Budganje vasi - Jožeta, Sonja Kožar s Sela pri Suhoiju - Sandro, Ivanka Pavlin iz Gornjega Mokrega polja - Aleša, Marija Simončič iz Gorenjega Vrhpolja - Blaža, Romana Stopar iz Veniš - Vesno, Marija Tomažin iz Straže - Jožeta, Irena Kastelic z Vrha pri Liubnu - Jožeta, Cvetka Pajk iz Šmarjete - Matevža, Marija Veselič iz Fučkovcev - Nataša, Anica Drobnič iz Veniš - Alenk«?, Nevenka Štepec iz Zagorice -Mateja, Danica Hajko iz Ozlja -Marina, Pavla Tudija iz Križevske vasi - Andreja, Lidija Kozan iz Gorenje Straže - Petro, Dragica Čulig iz Metlike - Marka, Majda Zrimšek iz Dolenjskih Toplic -Jureta in Milena Novak iz Gorenje Straže - dečka. Čestitamo! Če pridna roka koga bi rešila, ne bi tebe, dragi ata, zemlja krila! ZAHVALA V 80. letu nas jc nenadoma za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in botrček FRANC BUČAR iz Zaloga 13 pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za tolažilne besede, cvetje in vence ter ostalo pomoč. Hvala župniku za opravljeni obred in DO Opekarna Zalog. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem tistim, ki so nam izkazali nesebično pomoč, kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v težkih trenutkih ter pokojnega spremili v tako velikem številu na zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama in stara mama BARBARA ŠTEFANIČ iz Radovičev 12 Zahvaljujemo se vsem sorod rukom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Novoteksa iz Metlike za podarjene vence in župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili do njenega tihega doma. Žalujoči: mož Janez, sinova Janez z družino in Jože ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in brata JANEZA MEDLETA iz Brusnic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti, darovali cvetje, nam pomagali z dobro besedo v bolečih trenutkih. Posebna zahvala velja dr. Vodniku ter patronažni sestri Murnovi, kolektivom Kurivoprodaji, KZ Krka, IMV, Eli in Zavarovalnici Triglav. Lepa hvala župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi ljubega in nepozabnega sina, brata, nečaka in bratranca ROKA ZNIDERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojnemu Roku podarili vence in cvetje ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, nam pa pismeno ali ustno izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu in otroškemu oddelku Splošne bolnice v Novem mestu za nesebično pomoč, pevcem, duhovniku ter znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh dneh žalosti pomagali. Vsem za vse še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mamica, očka, bratec, sestrica z možem in ostalo sorodstvo Novo mesto, 20. 1.1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA ZORKA upokojenca iz Gornjega Lenarta 11 pri Brežicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem ostaliin, ki ste kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, pokojnemu podarili vence in cvetje ternam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni delovnemu kolektivu IMV-TOZD Prikolice iz Novega mesta, govorniku za poslovilne besede, pevcem iz Brežic za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. -Žalujoči: žena Marija, sinova Albert in Franci z družinama, hčerke Tončka, Rotka, Ema in Kristina z družinami ZAHVALA V 64. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ JAKLIČ iz Vel. Brusnic 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težki izgubi stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Prav lepo se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB, SZDL, pevskemu zboru KUD Brusnice, kolektivom IMV, Eli in Splošni bolnici ter Kremenu iz Novega mesta ter obema govornikoma. Hvala sosedom za nesebično pomoč in duhovniku za opravljeni obred. Zahvala velja tudi dežurnim zdravnikom ZD Novo mesto. Žalujoči: vsi njegovi Brusnice, 19.1.1982 ZAHVALA Nenadoma nas je v 81. letu zapustil naš dragi ata, brat, stric in ded ANTON GORŠE iz Meni&e vasi 3 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in izrečeno sožalje. Zahvala kolektivom: GG Podturn in Straža, Mercator-tozd Standard, IMV, tovarna avtomobilov, in sodelavcem za podarjene vence, govorniku za poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Rudi, Tone in Franci z družinami, hči Mici, sestre Pepca in Mici z družinami , ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je v 74. letu za vedno zapustil dragi mož in stric ANTON RADEŠČEK iz Hrastja 10, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, posebno Vodopivčevim in Pavlinovim za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja vsem družbenopolitičnim organizacijam, 00 ZK in ZB Orehovica in Šentjernej, DU Šentjernej, GD Orehovica, Mokro polje, Cerovi log in Stara vas, godbi in pevcem iz Šentjerneja, LD Orehovica in Šentjernej ter govornikoma za poslovilne besede. Hvala zdravstvenemu osebju iz ZD Šentjernej. Žalujoči: ženaMilka, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, teta, svakinja in prababica s/ v FRANČIŠKA GELTAR iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Alenki Strmec za zdravniško pomoč v času bolezni, duhovniku za opravljeni obred, cerkvenim pevkam, govornicam za poslovilne besede in godbi na pihala. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA 17.januaija nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče in stari oče ANTON RADOVAN iz Loke 11 pri Šentjerneju Zahvaljujemo se vsem sosedom in vaščanom za pomoč, ki ste nam jo nudili v najte^ih trenutkih. Enako se zahvaljujemo kolektivu Iskre Šentjernej, Žitu-tozd Novo mesto in kolektivu dermatološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Hvala župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Žalujoči: otroci Pepca, Tone, Jože, Karlina in Andrej z družinami n ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak JOŽE BOŽIC iz Osredka pri Krškem Ob prerani izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo delovnim kolektivom Transport, SDK, TES, Kovinarska, godbi na pihala, GD Krško, tov. Sribarju, internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, gpvorniku za po sta vilne besede in kaplanu za opravljeni obred. Vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči: žena Julka, sin Drago in Jože ter hčerka Marica z družinami ZAHVALA V 59. letu nas je zapustila naša draga mama, sestra in teta ANGELA ŽAGAR rojena Nagode iz Predgrada ob Kolpi Ob prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem, kolektivu Kovinarja iz Kočevja irt podjetju za PTT promet - TOZD PTT Center Novo mesto za nesebično pomoč, podaijeno cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi pevcem in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Jože, Peter in Pavel z družinama, bratje z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 50. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila JOŽEFA VIZLAR iz Krškega, CKŽ 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter za spremstvo pokojnice na zadnji, poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčeika Majda z družino, sestri Marica in Anica ter brat Jože z družinami in oče z ženo H * % * H * % * s I 5 DARINKA V Ni moč reči ravno za vsakogar, da mu je poklic v vsestransko zadovoljstvo. Za socialno delavko v krški tovarni celuloze in papirja Dju-ro Salaj — Darinko Volčan-šek to je, saj pravi: „Vedno sem si želela delo z ljudmi, kar me je pripeljalo do odločitve za tak študij. ” Čeprav ima zdaj na skrbi predvsem oddih delavcev, Darinki ni vseeno, kaj bo s petdesetimi delavci, ki so v letu 1980 zaprosili za stanovanja. Reševanju teh vprašanj je v začetku službovanja posvečala največ časa, saj je, ker je tudi sama mlada, še lažje razumela težave mladih delavcev. 350 stanovanjem, ki jih ima tovarna, naj bi se letos pridružil nov blok s 25 do 30 stanovanji, toda težavni časi gospodarjenja ne obetajo uresničitev programa, po katerem vsako ^ tretje leto vznikne nov blok. Pomoč lahko pričakujejo delavci iz okolice; kar 1200 je vozačev, ki bi si doma radi uredili dostojen dom. Ko se ji izteka mandat na čelu občinske skupnosti socialnega skrbstva, se spominja, da je bilo vedno najtežje sodelovanje v komisiji za sprejem otrok v krške vrtce. „Dve leti smo se borili s prostorsko stisko. Prebrodili smo jo z raznimi prispevki, odkupi zemljišča. Naša tovarna je pomagala k širitvi rtca tudi tako, da smo v soseski Resa odkupili celo etažo, in vrtec je pridobil prostor še za 40 malčkov. ” O otrocih, bolje o odnosu odraslih do le-teh, ve Da- rinka Volčanšek povedati tudi marsikakšno grenko. Pri Društvu prijateljev mladine so se domenili, da bodo otroci iz kmečkih in delavskih družin ob novoletni jelki enako obdarjeni. Nekatere delovne organizacije ne spoštujejo dogovora in ne podpišejo vsakoletnega sporazuma. Cela novoletna jelka stane okoli 60 starih milijonov, pa nekateri, predvsem ,moški' tozdi in tisti, ki nimajo sedeža v občini, sramotno mešetarijo. ” Ker ima sobesednica naposled zadnja leta opraviti zlasti s tako imenovanim delavskim turizmom, še njeno mnenje o tem pojavu, ki dobiva zadnja leta vse večjo veljavo: „Bodočnost ima urejeni delavski turizem. Za nas pomeni to, da so zmogljivosti zadostne, da so na ravni standarda, da vedno dograjuješ in iščeš oblike dopolnitve. ” Tristo ležiščem v Nerezinah, Materadi, na Pagu, Veliki Planini in Ljubelju naj bi do konca leta 1983 pridali še 76. Ne preseneča potemtakem, da je še leta 1978 šel na oddih vsak osmi delavec, lani pa že vsak peti. Z regresiranjem bodo omogočili dejavni oddih še številnejšim delavcem. Razvijajo tudi rekreacijski center Kariče ob Krki in razmišljajo, kako nadomestiti utesnjeni in onesnaženi olimpijski bazen ob tovarni. „Dosti nas živi v blokih in malo jih ima vikende pa vinograde. Zato tak oddih ni snobizem, ampak potreba. ” PA VEL PERC Brez slovenske pesmi revni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i 0 0 0 0 '0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 *0 0 \ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ S 0 0 0 '0 0 0 0 0 0 0 Vtisi „Dobrih prijateljev", ki so se vrnili z uspešne kanadske turneje Brez slovenske pesmi bi bili revni, zelo revni. Tako čutijo mnogi rojaki in to potrjujejo tudi vtisi !ii prijateljev" iz Brežic, ki so se po novem letu vrnifi s šest tedenskega gostovanja v Kanadi in ZDA. Tri tedne nas je spremljal tudi poupredsednik Slovenske izseljenske matice Marjan Osolnik in bil tako priča prisrčnih srečanj s tamkajšnjimi Slovenci," je obujal spomine na pestro turnejo vodja ansambla in basist Jože Pilpah. „V Torontu so nas pričakali in pozdravili predstavniki kanadsko-slovenske skupine za kulturne izmenjave, ki je za nas organizirala vse nastope onstran Oceana. Prebivali smo pri naših rojakih. Sprejeli so nas medse tako prisrčno, kot vzamemo poti streho le svoje najboljše prijatelje. Kitarist Rajko Šulcr, harmonikar Jože Žagar in jaz smo stanovali pri Branku Kukavici iz Brežic, trobentač Jože Tomše in klarinetist Miro Suša pri Brežičanu Stanetu Požgaju, humorist Rado Ferlan pa pri Jožetu Šajnu iz Vipave. Frank Kukavica živi v Kanadi trideset let in je poročen s Slovenko iz Bele krajine. Je farmar in se ukvarja s sadjarstvom. Kukavica se je v Ameriki odbro znašel, na domovino pa kljub temu ni pozabil. Do ma govorijo vsi po slovensko, največ pa jim pomeni slovenska pesem. S trdim delom bliže cilju Naporen urnik priprav ribniškega drugoligaša za spomladanski del prvenstva v II. ZRL Rokometaši ribniškega drugoligaša Inlesa se že dvajset dni pripravljajo na spomladanski del prvenstva, ki bi naj Jesaijem” prinesel toliko želeni cilj — osvojitev prvega mesta v II. ZRL in vstop v prvoligaško društvo. Po odhodu Nikole Radiča je krmilo ribniškega drugoligaša prevzel Jože Šilc, ki je zastavil obsežne priprave, trajala pa bodo vse do 28. marca. Poleg priprav za izboljšanje fizične pripravljenosti bodo fantje v nadaljevanju veliko pozornosti posvetili uigravanju ekipe in odigrali tudi več prijateljskih tekem. Tako naj bi 3. februarja igrali v Trstu proti reprezentanci Italije, čez tri dni v Ribnici imeli v gosteh celovški KAC in se 12. februarja pomerili v povratnem srečanju v Celovcu, potem prihaja v goste zahodnonemški prvoligaš Dietzenbach, za konec februarja pa sta predvideni srečanji s Ponikvami in Mokrcem. Nič lažji ni spored za marec, ko naj bi Ribničani opravili 22 treningov in odigrali 8 prijateljskih srečanj ter tekmo slovenskega rokometnega finala proti Aeru Celje. Trener Šilc ima na voljo tele igrače: vratarji Gelze, Rački, Klun; zunanji igralci: Mikulin, Karpov, Kržman, Ilc, Putre, Rus, Kola-kovič; krilni napadalci Ambrožič, Andoljšek, Ilc, Troha, C. Andoljšek; krožni napadalci Tanko, Fajdiga. Šilc pomaga pri pripravah ekipe Ivan Kersnič. M. GL.AVONJIČ Bili smo gostje v številnih slovenskih družinah širom po Kanadi in tako smo precej dobro spoznali razmere. v katerih živijo naši rojaki. Ponekod še vsi govorijo slovensko, drugod naš jezik nekateri v vsakdanjem življenjskem tempu že delno opuščajo. V srcu kljub temu ostajajo samo Slovenci. Vsi lepo živijo, vendar tudi veliko delajo. Naši ljudje imajo tudi precej vodilnih mest v tovarnah. To pomeni, da jih cenijo kot dobre in vestne delavce. Vsako mesto je bilo za ..Dobre prijatelje” bogato doživetje. Najbolj jih je presenetilo, da so bili vsi njihovi nastopi tako dobro obiskani, da se Slovenci v mestih, kot so Montreal, Toronto, Ottasva ne porazgubijo, ampak tesno povezujejo. To so dokazale tudi polne dvorane. Največ poslušalcev so imeli v Torontu, Vancouvru, Edmontonu, (po 700. na večer), nepozabno pa je bilo zlasti slovo od starega leta. Takrat je silvestrovalo z njimi skoraj tisoč rojakov. S prireditvijo v Torontu so zaključili .turnejo dvanajstih nastopov v kanadskih mestih in treh nastopov v Clevelandu v ZDA. Vrnili so se z občutkom, da so spletli novo živo vez med izseljenci in domačimi kraji- Za „Dobre prijatelje” je bila kanadska turneja doslej navečji uspeh in hkrati priznanje Društvu bratov Milavcev iz Brežic, v imenu katerega so nastopali med rojaki. J.T. SEVNICA: POČITNICE PO GASILSKO Redka so društva, ki skrbijo za svoje najmlajše člane. Lep vzgled ponuja sevniško gasilsko društvo. V Soboto pošiljajo 15 najprizadevnej-ših pionirjev za en teden v Bohinjsko Bistrico. Del časa bodo namenili tudi strokovnemu usposabljanju. O NOVOMEŠKt AVTOBUSNI POSTAJI Nesreča na novomeški avtobusni postaji ni razburila samo Novomeščanov, temveč vse, ki se vozijo z avtobusi. Novomeška postaja je res na neprimernem mestu. Ker so ukinili tudi čakalnico, je razumljivo, da se med avtobusi gnete vse polno ljudi. Za nameček so v neposredni bližini' še pošta in hotel ter ekspres bife. Prometni režim na avtobusni postaji je zares treba urediti! Morda ne bi bilo slabo, če bi ob prometnih konicah na postaji stal miličnik. , S. SKOČIR ENKRATEN SPREJEM - .Dobri prijatelji" so imeli na nastopih v Torontu, Vancouvru in Edmontonu ter drugih mestih tudi po 700 obiskovalcev. Med pesmimi je najbolj navdušila ,,Jugoslavija . Dvanajst steklih lisic V sevniški občini steklina še ni prodrla čez Savo? (JAHUAAAM* flT) im ^ 31.1 >» M KOSANOVlC Energija puhti v zrak Kako bi v Sevnici lahko privarčevali 100 ton olja ko najdejo špranje uc le pri oknih, temveč tudi policah. Marsikaj bi bilo torej mogoče privarčevati. Stanovalci med kurilno sezono plačujejo le akontacijo. Naj so se greli preudarno ali ne, jih slej ko prej udari dejanski obračun, prekaša tisto po poslovnih prosto- A. ŽELEZNIK iz rih. _ V sevniški občini so pri ogrevanju stanovanjskih in poslovnih prostorov dosegli precejšnje prihranke s skupnimi kotlovnicami. Na kurilno olje kurijo tri kotlovnice, ki ogrevajo 340 stanovanj in poslovne prostore. Površina stanovanj trikrat Od doslej uplenjenih lisic na območju sevniške občine je bilo s steklino okuženih 12. To kaže opravljen pregled do 22. januarja. Zanimivo je, da doslej še ni bil potrjen sum o steklini za nobeno uplenjeno žival na desnem bregu Save. To seveda ne sme zmanjševati budnosti. Kako blizu drugega savskega brega je bila stekla lisica, dokazuje primer psa Franca Drobne-ta tik ob savskem mostu v Šmarju. Požrtvovalni čuvaj je lisico pokončal, kar je zatem plačal z življenjem. Čeprav je učinkovanje cepiva pri psih 95-odstotno, za preostalih 5 odst. dvomljivih primerov ne prevzemajo tveganja in pokončajo vse živali, ki pridejo v stik z okuženo. Vse lisice, pri katerih je preiskava potrdila sum o steklini, so pobili ljudje ali so jih prinesli, ker so jih našli mrtve. Območje, kjer so jih dobili, je široko. Jože Požun iz Orešja je tako lisico pobil z vilami. Dolgo je lisica z nenavadnim ponašanjem strašila okrog Črnega potoka. Po vsej veijetnosti je bila to tista, ki jo je ubil Stanko Lipovšek Čret. Steklo lisico je pokončal pes čuvaj Fani Bricelj iz Podgorja, enako se je izkazal tudi pes Očkoto-vih iz Račiče. Steklino so dokazali tudi na lisici ubiti z vilami na Selcih pri Blanci. V sevniški občini velja, da vsak uplenitelj lisice prejme tisočaka nagrade. Dipl. veterinar Hinko Maver opozarja, da pri hiši, kjer pes ali mačka prideta v stik s steklo lisico in ju zatem pokončajo, še najmanj dva meseca po tem dogodku ne smejo nabavljati teh živali. A. 2. BODO DOČAKALI SNEG? Steklina že na desnem bregu Save? Primer Solenski" buri duhove — Kje živi lovec Ivan Solenski, ki je prinesel v Brežice dve stekli lisici? Steklina v Posavju, zlasti v krški občini, je dobesedno na pohodu. Potem, ko so v sevniški občini v Podvrhu, Podgorju in Sevnici ustrelili tri stekle lisice, največ steklih lisic uplenili ! okoli brestaniškega gradu. Kar pet steklih zvitorepk so pobili v Dolenjem Leskovcu, dve v Velikem Dolu, po eno pa v Mrčnih selih, na Rožnem, Malem Kamnu (prvi primer v Posavju!), Dobravi pri Senovem, v Reštanju in Gornjem Leskovcu. Za zatiranje stekline so se očitno najbolje pripravili v Sevnici, kjer dobro deluje veteri-narsko-higienska služba, v Krškem in Brežicah pa se s tem še daleč ne morejo pohvaliti. V sevniški občini so se družno lotili ,.čiščenja" desnega brega Save tudi lovci z levega brega; resno pa so nastopili veterinarji v Sevnici in Brestanici. V Brežicah še ni bilo stekline in je akcija malce zastala. Strokovnjaki poudarjajo, da se boj proti steklini nikakor ne bi smel omejiti v „izkoževanje lisic", kot temu pravijo veterinarji. Da s steklino ni šale, da je nujno sprotno obveščanje med operativo veterinarji in veterinarsko inšpekcijo, potrjuje zadnji primer. Prve dni decembra je prinesel v Brežice na izkoževanje dvy lisici neznani Ivan Solenski. Neznani zato,ker je dejal, da prihaja iz Velikega Podloga in da je član lovske družine Podlog, tam pa ga ne poznajo. 10. decembra je iz Ljubljane prišel izvid, da sta bili lisici stekli. Po izjavi veterinarskega inšpektorja pri medobčinskem inšpektoratu mag. Mira Mikelna in člana občinske komisije za zatiranje nalezljivih bolezni v Krškem Jožeta Javorška so za „primer Solenski", zvedeli od brežiških veterinarjev šele po 18. decembru. Težava je v tem, ker lovec ni pustil naslova; ker ni bil cepljen proti steklini, je lahko celo življenjsko ogrožen. Če Solenski obstaja, bi bilo vsekakor zanj in okolje, kjer živi, zelo koristno, da bi se takoj oglasil v najbližji veterinarski postaji ali pa na medobčinsken. inšpektoratu v Krškem. Če bi namreč držale njegove navedbe, da je lisici uplenil v Velikem Podlogu, bi bil to prvi primer stekline na desnem bregu Save od Ljubljane navzdol. Znano pa je, da se stekle lisice zelo bojijo vode in strokovnjaki kar ne morejo verjeti, da bi okuženi lisici prišli čez Savo in tako daleč. P. PERC Tisti, ki so minuli teden na Lisci izkoristili lepo vreme, ko so postavljali šotor za zavetje obnovljenemu snežnemu teptalcu, so lahko delali v čudovitem soncu. Enemu je bila še srajca preveč. Če bo do konca tedna le navrglo kaj snega, bodo v nedeljo krenili s sevniške avtobusne postaje udeleženci smučarskega tečaja na Lisci. Da ne bi bilo brez snega preveč dolgčas, šolniki vodijo otroke na kopanje v čateške bazene. UMRL ZARADI EKSPLOZIJE KOTLA V brežiški bolnišnici je 19. januaija podlegel poškodbam 52-letni Anton Ostrelič iz Gor. Lenarta. Možje 17. januaija popoldne kuril centralno peč, pri čemer je razneslo kotel. Ostrelič je bil tako poškodovan, da mir niso mogli pomagati. VARČUJEJO LAHKO STANOVALCI - V kotlovnicah, kot pravijo v Sevnici, se držijo normativov. Stanovalci bi lahko prihranili tudi četrtino kurilnega olja. Za kurilno sezono je treba v cisterne naliti 400 ton kurilnega olja. V kotlovnicah se držijo omejitev glede temperature. In vendar, gorilniki morajo nadomeščati toploto, ki kratkomalo izpuhteva skozi okna! Pregledi so namreč pokazali, da dosti stanovalcev zrači stanovanja prav nespametno. Tudi pol oken enega od blokov je zevalo odprtih, radiatorski ventili po stanovanjih pa so bili seveda odviti. Vzdrževalec stanovanjskih hiš Ivo Košar in energetik Martin Klajn pri Komunali menita, da bi stanovalci lahko, no da bi zmrzovali, s primerno skrbjo prihranili četrtino olja v cisternah, torej kar sto ton. Razen omenjenega zračenja, naj bi stanovalci, dokler so zdoma, večino ventilov na radiatorjih priprli, grel naj bi samo eden Precej stavbnega pohištva, tudi v novejših blokih, je slabega. Pre nekatero špranjo pa je mogoče zatesniti. Vzdrževalci se žal srečujejo z. dokajšnjo malomarnostjo gradbincev. : Izpeljati za vsako ceno ^ ,,Letošnji plan je zelo na- pet. Ustvariti bomo morali blizu dvesto starih molijard," ® je pričel sestanek direktor # vseh direktorjev in je vpra-% šujoče pogledal prisotne. ..Dvesto milijard pa, dvesto milijard. To ni vprašanje, to je pogoj." je pristavila svojo skledico Nežka Pisarnikova in si je, ne da bi kogar koli pogledala, naprej ličila nohte. „Če zastavljenega cilja ne dosežemo, se lahko obrišemo pod nosom za ambulanto pa za počitniške hišice pa za povišane osebne dohodke," je podkrepila s svojimi besedami dvesto milijard Klotilda Zrač-nikova. delegatka, ki je vedno prva zdrsnila s sestanka z izgovorom, da mora prevzeti v vrtcu otroka. ,,Dobili bomo politični minus. če samo podvomimo o realizaciji načrta. Ne smemo namreč pozabiti, da nam je družba zaupala ogromna sredstva, s katerimi moramo preudarno in pošteno gospodariti," je pritisnila aktivistični žig tovarišica Sekretarič. „Z doseganjem plana jamčimo tudi za standard delovnega človeka, zato se mi zdi skoraj malo smešno razprav- ljati o tem, ce bomo plan uresničili ali ne,“ je zasindi-kalil tovariš Sindikalič in pogledal na uro, ki seje nevarno bližala času. ko bo moral vstati z izgovorom, da je naročen pri zobozdravniku, v resnici pa je bil dogovorjen za smučanje na Zeleni gori. ..Naš kolektiv je mlad. Samo poglejte: poprečna starost šivilj zelenih nogavic je tam blizu dvaindvajset. Če imamo samo to v umu, bi bil lahko plan drznejši," je bil mladeniško zaletav tovariš Mladič, mož, ki so ga mladinci poznali le s sestankov, kajti drugače se ni pokazal iz svoje pisarne, a tudi tam bi ga bolj težko našli, ker je študiral ob delu, drdranje telefona pa človeku kaj hitro zmoti koncentracijo. ..Spoštujem vaš optimizem in pripravljenost izpeljati zadane si naloge," je bil zatajevano srečen direktor vseh direktorjev. Bolj proti koncu sejne sobe je sedela Meta Strojnikova, neposrednica iz tozda zelenih nogavic. Ker je ni nihče nič vprašal, je molčala kot grob. Ko je pihnila mimo nje Klotilda Zračnikova in jo je tako mimogrede vprašala: ,,Bo šlo, bo? ", je komaj slišno odgovorila: „Bo, ko pa vsi tukaj tako pravite." TONI GAŠPERIČ Velja reklo, da pri kavi mastno zaslužijo vsi, razen tistih, ki jo sadijo, in seveda tistih, ki jo pijejo. Kava je borzno blago. To pomeni, da se njena cena na svetovnem trgu spreminja, nanjo vplivajo številne okoliščine. Kava se preprodaja, ko ladje, natovorjene z njo, še plovejo. Na tem tržišču tisti, ki so pametni in ki imajo denar, kupujejo kavo na veliko in ko je poceni. Spet drugi kavo kupujejo, ko imajo denar. Postalo je navada, da jugoslovanski uvozniki kupujejo kavo takrat, ko je najbolj draga. Zaradi pritiska javnosti in pomanjkanja na domačem tržišču namreč ne morejo čakati na ugodne priložnosti. Zgodi se tudi, da ugodna priložnost je, ni pa deviz. Tako je novoletni intervencijski uvoz kave kupljen po 3.200 dolarjev za tono dragocenih zrnc, čeprav je bila kava prvih 9 mesecev neznansko cenejša, tam okrog 1600 dolarjev za tono. Poleg tega se jugoslovanski veletrgovci s kavo v tujini obnašajo tako, kot da ne bi živeli v isti državi. Potem pa se čudijo, da so lahek plen evropskih prekupčevalcev. Ko je kava potem na varnem pri nas, postane nadvse cenjeno blago. Za predelovalce, trgovce in mater državo. Da se ukvarjanje s kavo izplača, priča podatek, da imamo v Jugoslaviji kapacitete za predelavo 300.000 ton kave, popijemo pa je manj kot 60.000 ton. Uvoz kave je v pristojnosti republik in pokrajin, te pa so nabavo kave prepustile pražarnam, ki bi od kave kar lepo živele (pri kilogramu zaslužijo 39 din), če ne bi bilo lepotne napake: pražarne nimajo deviz. Zanje bi morale poskrbeti republike in pokrajine (kot za nafto) ali pa bi jih bik) moč kupiti na deviznem tržišču. Slednje pa ne obstaja. Predelovalci tako prihajajo do dragoce-• nih deviz s pomočjo izvoznikov—uvoznikov in z združevanjem. Popolnoma jasno je, da se devize plačujejo po kurzu, ki je tudi do 40 odstotkov višji od uradnega. Tako si izvozniki poravnavajo ceno med njihovo (veliko) in svetovno (majhno) ceno reči, ki jih prodajajo na tuje. V resnici pa eno združeno delo prodaja drugemu združenemu delu devize po črnoborzijanskih, oderuških cenah. Če ni belega, naj deluje vsaj črno devizno tržišče. Predelovalci kave trdijo, da redne oskrbe s kavo ne bo, dokler država za kavo ne bo preskrbela deviz po uradnem tečaju. Iz naše džezve je razvidno, da naša vsakdanja kava ni draga samo zaradi dragih deviz, ampak tudi zaradi prometnega davka, ki znaša pri ceni 535 dinarjev za kilogram kar 306 dinarjev in nekaj par. Vprašanje, ali je kava razkošje (luksuz) ali ne, je lažno. Država ali kdorkoli si lahko tako visoke davke privošči samo pri rečeh, katerim se prebivalstvo zares težko odreče. Žalostno je, da to počnemo v državi, kjer je kava del civilizacije, družabni obred. Denar tistih, ki pijejo kavo, gre gotovo za najrazličnejše koristne reči, obenem pa tudi za plače uradnikov, ki noč in dan tuhtajo, kako bi to nesrečno kavo še bolj zagrenili. Država je na začetku tako imenovane „carin-ske vojne" med zveznim izvršnim svetom in preostalo Jugoslavijo omejila tudi zasebni uvoz kave. Carinske pristojbine na meji so 426 din za kilogram surove in 652 din za kilogram pražene kave. Tu se seveda postavlja vprašanje, ali je taka carina orodje ekonomske ali proračunske politike. Carinjenje kave namreč ne ščiti nikogar, kave na srečo ne pridelujemo, če pa bi jo, bi bila zanesljivo najdražja na svetu. Gre za drobnjakarski ukrep. Država, oprostite, carina z brskanjem po prtljagi na mejnih prehodih pridobi komaj 2 odstotka vseh carinskih dohodkov. Posledice takih ukrepov se že čutijo. Na nekaterih jugoslovanskih črnih borzah je dosegel kilogram kave ceno 1.200 dinarjev. Pred nekaj meseci je bil črnoborzijanski kilogram 600 din. Skoraj toliko stane danes kava uradno. Ko boste spet čakali nanjo, vam bo v vrsti mogoče delal družbo kakšen član zveznega izvršnega sveta. Kava je namreč načeloma za vse enako grenka. ^SUROVE KAVE ■ gfŠČENJF^^^AM fS PRAŽENJE STROŠKI PREDELAVE £* VELIKOPRODAJNA MARŽA <> MALOPRODAJNA MARŽA priloga dolenjskega listd nova očala Kdove zakaj se posebno ženske in mlajša dekleta čutijo prizadete, če morajo nositi očala, ko pa so z njimi lahko celo bolj interesantne! Kot si ženska moda vedno izmišlja kaj novega, tako tudi očalarska moda ne ostaja pri starem. Trenut-' no kažejo v tujih časopisih kot modne okvire malo nenavadnih oblik. V glavnem so veliki in velikokrat spominjajo na obris metulja. znanilci pomladi Kdo si v tem turobnem zimskem vremenu ne želi pomladi! Pričarate si jo lahko v svoj dom, če krokuse silite k cvetenju. V dobro pripravljeno prst v lončku na gosto posadite čebuljice in jih držite na toplem. Čez nekaj dni postavite cvetlični lonček k svetlobi, pa bo kmalu videti uspeh. Krokusi zacvetijo doma mnogo prej kot v naravi. Kuha PETER BEVC stara dobra govedina GOVEJA BRŽOLA S SARDINAMI Goveje zrezke, težke približno 10 dkg, potolčemo, solimo, popopramo in na vroči maščobi opečemo. Ko se rumeno zapečejo, jih poberemo iz kozice, damo na krožnik, na masti pa prepražimo na drobno sesekljano čebulo in v moki povaljane sardine. Na en zrezek ponavadi dodamo po dve do tri sardelice. Ribice narahlo z leseno žlico premešamo in zalijemo z juho ali argo kocko. Okus zboljšamo z žlico črnega vina in drobno sekljanim česnom. Jed okrasimo še s sekljanim peteršiljem, v poletnem času z malo na kocke narezanega paradižnika, in dodamo paradižnikovo mezgo. Za prilogo ponudimo slan krompir, razne žličnike, testenine ali dušen riž. šestih mesecih usposobijo za raznovrstne poklice in pridobijo čin vodnika. Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, letalsko tehniška srednja šola v Rajlovcu pri Sarajevu, mornariška tehniška srednja vojaška šola v Splitu, intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu in sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu — to pa so šole, na katerih se mladinci v štirih letih izučijo tega ali onega izmed številnih vojaških poklicev. Med šolanjem, ki je v vseh ozirih brezplačno, so t. i. gojenci, nosijo uniforme, hkrati s šolanjem odslužijo vojaški rok, službovati začnejo kot vodniki, v JLA pa morajo delati najmanj osem tet. Najboljšim s teh šol tudi vrata vojaških akademij niso zaprta. Letos se osmošolci lahko odločijo še za eno srednjo vojaško šolo, in sicer za tisto, na kateri se izšolajo za strokovne delavce v vojaških tehniških poklicih. Kot rečeno, število slovenskih mladincev v vojaških šolah (to velja zlasti za vse tri sarajevske, mornariško v Splitu) ni najbolj zadovoljivo, mladim bo torej potrebno še nazorneje predstaviti značilnosti vojaških poklicev, podrobna navodila o pogojih za vpis in poteku pouka v srednjih vojaških šolah pa lahko dobijo pri občinskih oddelkih za ljudsko obrambo. VOJAK PO POKLICU Medtem ko na Slovenskem srednje šolstvo šele orje ledino usmerjenega izobraževanja, ima edina slovenska splošna srednja vojaška šola (je v Ljubljani in nosi ime po narodnem heroju Francu Rozmanu-Stanetu) na tem področju že večletne izkušnje. Z vpisom v to šolo, ki je v usmerjeno prerasla iz nekdanje gimnazije, ni težav, učencem pa omogoča nadaljevanje študija na beograjski vojaški akademiji rodov kopenske vojske. Po drugi strani pa nikakoi[ ne moremo biti zadovoljni z zastopanostjo slovenskih mladincev v večini drugih vojaških šol; nedavna anketa je pokazala, da pade del krivde za to tudi na javna občila, saj ta razmeroma površno in nezanimivo kažejo posebnosti vojaških poklicev. Teh tudi tale zapis ne bo približal. Še zmeraj teče razpis za vspis v vojaške šole v naslednjem letu, zato bomo na kratko prikazali, med katerimi šolami lahko izbirajo mladinci, ki so končali osnovno šolo in so rojeni 1966 ali GOVEJA BRŽOLA S CVETAČNIMI CVETKI Najboljši kosi za zrezke so goveji hrbet, stegno in pleče. Zrezke nam najbolje narežejo že v mesnici. Vedno je bolje, če pečemo več manjših zrezkov. Vse zrezke na nepotolčeni strani pomokamo in jih na vroči maščobi naravno opečemo. Posebej kuhamo v slani vodi cvetačo, kateri smo dodali malo mleka in limoninega soka. Tako ostane cvetača lepe bele barve. Med tem časom so se zrezki nekoliko omehčali. Vzamemo jih iz kozice, poprašimo z malo moke in zalijemo z juho ali vodo. Okus zboljšamo s poprom, soljo in z malo kisle smetane. Zaželena začimba je še orešček ter timjan. Priporočam široke špinačne rezance. Pripravimo jih prav tako kot navadne rezance. Testu dodamo malo sekljanih špinačnih listov. Prav tako jih sušimo in nato zrežemo kot navadne široke rezance. GOVEJI ZREZKI S KOLERABI-CO Kolerabico lepo operemo in zrežemo na kocke ter jo kuhamo v majhni količini vode, katero nato uporabimo za zalivanje. Zrezke opečemo, nato pa na isti osnovi napravimo omako, kateri smo dodali kolerabico. Pustimo, da malo prevre, in dodamo malo kumine ter sekljanega česna. Olajšajmo si delo, če si kupimo košček lepe govedine za kuhanje. S tem smo si pripravili dobro govejo juho s kuhano govedino. Zraven si pripravimo pražen krompir ter kolerabico v omaki. KOLERABICA V OMAKI V kozici segrejemo maščobo, kateri dodamo malo sladkorja ter kasneje malo moke, odvisno, za koliko porcij pripravljamo. Ko nam moka zarumeni, dodamo kuhano, na kocke narezano kolerabico, malo premešamo in zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali kolerabico, še bolje pa je z juho. Okus zboljšamo z malo paradižnikove mezge ter čisto malo mletega popra. GOVEJI ZREZEK V ČEBULNI OMAKI Z BELIMI ŽGANCI Način priprave je enak drugim zrezkom v omaki. Posebej si očistimo nekoliko več čebule, katero narežemo na lističe, jo prepražimo na maščobi. Ko začne primerno rumeneti, dodamo malo moke, nekoliko popražimo, dodamo malo paradižnikove mezge in zalijemo z juho ali vodo. Okus zboljšamo s poprom, črnim vinom, ter malo gorčice. BELI KROMPIRJEVI ŽGANCI 30 dkg krompirja, 30 dkg bele moke, žlico ocvirkov ali svinjske masti. Krompir olupimo, zrežemo na koščke in ga damo kuhat v slan krop. Vode naj bo še enkrat več, kot je krompirja v loncu. Ko je krompir na polovico kuhan, dodamo presejano moko. Ko prevre, naredimo s kuhalnico v sredini moke luknjo in kuhamo približno 30 minut. Precej žgančnice odlijemo, krompir in moko pa dobro zmešamo. Če je potrebno, dolijemo še malo žgančnice. Žgance zabelimo že v loncu s polovico maščobe. Z vilicami nadrobimo žgance v skledo in jih zabelimo še s preostalo maščobo. KUHANA GOVEDINA S KISLO REPO Običajno kuhanje goveje juhe. Repo kuhamo z malo večjo količino vode. Repo kuhamo 1 do 2 ure. V skodelici naredimo posebej malo podmeta iz moke in vode. Dobro razmešamo, nekaj časa pustimo, nato pa precedimo skozi cedilo v repo, ki jo neprestano mešamo. Zabelimo z domačimi ocvirki. Takšno kosilo je zelo diabetično, če ga zabelimo z oljem. VOJAŠKI KOTIČEK kasneje. Razpis bo trajal od lanskega novembra do marca letos, to je precej dlje kot za običajne srednje šole, saj je postopek za sprejem zahtevnejši; v primeru, da učenci zdravstvno alt kako drugače niso sposobni za šolanje za bodoče opravljanje vojaških poklicev, imajo tako še zmeraj dovolj časa za vpis v srednje šole usmerjenega izobraževanja. Poleg ljubljanske so še tri splošne srednje vojaške šole; tudi učenci, ki končajo tako šolo v Beogradu ali Zagrebu, nadaljujejo šolanje na omenjeni beograjski vojaški akademiji, tistim z letalske splošne srednje, vojaške šole v Mostarju pa je odprta pot na letalsko vojaško akademijo, na kateri se izšolajo zg pilote. V času šolanja stanujejo učenci v internatih, imajo brezplačno vso oskrbo (tudi civilno obleko); ko šolo končajo, s tem še niso odslužili tudi vojaškega roka, če pa nočejo na akademijo, se lahko v PRALJUDJE IZ LUKENJSKE JAME? Lukenjsko jamo pri Novem mestu že precej časa omenjajo kot morebitno pomembno arheološko najdišče prazgodovinskega človeka. Vse do leta 1975 zbrane peleontološke in arheološke najdbe, njena ugodna zemljepisna lega ter jama sama z zajetnimi sedimenti so bili zadosten razlog, da se je katedra za kvartarologijo iz Ljubljane lotila sondiranja, ki naj bi pod že Ugotovljenimi, rglativno mladimi plastmi ugotovila tudi starejše, ledenodobne. Te bi kaj lahko vsebovale tudi paleolitsko kulturno zapuščino ali morebiti celo ojstanke ledenodobnega človeka. Nosilec naloge je biolog prof. dr. Franc Osole. Začetna sondiranja v gornjih, mlajših plasteh so dala bogate sadove. Plasti so vsebovale človeške in živalske kosti ter arheološke predmete iz srednjega veka in rimske, halštatske, bronaste ter eneolitske dobe. V še nižjih, ledenodobnih plasteh pa so odkrili kulturni horizont iz mlajše kamene dobe. iVled sistematičnimi izkopavanji, ki še niso končana, so na primer naleteli na človeške kosti, stare od 120 do več kot 2600 let, ter na ostanke sesalcev in večjih ptičev. Domnevajo, da gre večinoma za kuhinjske odpadke nekdanjih prebivalcev Lukenjske jame. V starejših, ledenodobnih plasteh so našli kosti goveda in jelenjadi ter dobro ohranjene ostanke alpskega svizca, snežne miši ter ptičje kosti. Celo orlove so bile vmes. Ostanki iz mlajših sedimentov pa kažejo, da so se ljudje, ki so tako ali drugače prebivali v Lukenj-ski jami, hranili z jeleni, divjimi svinjami, zajci in bobri, od zveri pa so zastopani divja mačka, lisica, jazbec, volk in ris. Ptičji ostanki so še številnejši, domnevajo, da gre za race. Redke kosti so v celoti ohranjene, predvsem cevaste kosti so popolnoma razbite, iz njih so posesali, mozek. Na mnogih koščkih so dobro vidni sledovi urezov. Nekateri kostni drobci so tudi ožgani. Večina kosti pripada mlajšim živalim, najbrž zato, ker jih je bilo laže ujeti. Od arheoloških najdb v zgornjih plasteh so daleč najbolj številni fragmenti keramike. Lonče-vina pripada srednjeveškemu in rimskemu obdobju, številne črepinje pa so iz prazgodovisnke dobe — stare železne dobe, bronaste dobe in eneoliti-ka. Poleg keramike so odkrili še nekaj predmetov, ki jih velja omeniti posebej. Mednje sodita dva dobro ohranjena rimska bronasta kovanca iz polovice drugega stoletja našega štetja, pomembni sta dve močno patinirani bronasti sekirici, katerih oblika in dovršena izdelava dokazujeta, da je bila Lukenjska jama poseljena tudi v bronasti dobi. Z eneolitsko keramiko je bila odkrita dovršena retuširana puščična konica iz sivkastega kremena. v ledenodobni plasti so arheologi ugotovili dva kamenodobna kulturna horizonta z zaenkrat še skromnimi najdbami. V zgornjem so našli noži-ček iz sivega kresilnika in odlomek kline. Nekoliko niže je bilo še nekaj kamnitih odbitkov, svedrček, praskalo itd. Vse doslej najdeno orodje tn odbitki iz stare kamene dobe so izrazito mlajšega značaja. Številni znaki kažejo, da gre za zelo kasno fazo stare kamene dobe, za tako imenovano epigravet-tiensko stopnjo. Gravettien je kulturna stopnja, zgodnjega mlajšega poleolitika, ta je trajal nekako od 35.000 do 20.000 pred našim štetjem. Značilno kamnito orodje tega časa je gravettienska konica, ozko in tanko koničasto orodje z retuši-ranimi konicami. Na to kulturno stopnjo sodijo tudi širokolistne puščične osti s trnom, nožne kline z otopelim hrbtom. Posebno pogoste so bile dvojnostožčaste sulične osti. Glavni orožji tega časa sta bila lok in puščica. Med umetninami so za gravettien posebno značilni ženski kipci. Domnevajo, da izvira gravettien iz vzhodne Evrope, kjer je posebno jasno izpričan v tako imenovanem vzhodnem gravettienu, ta je segal od Dona do Dunajske kotline. Od tod je prodrl preko Italije v zahodno Francijo in se širil proti severu. Zaradi preskromnega števila dovolj karakterističnih kamnitih orodij in popolne odsotnosti koščenih izdelkov je vsaka dokončna kulturna opredelitev v Lukenjski jami najdenih predmetov preuranjena. Raziskovalna dela so šele v začetni fazi. Glede na doslej najdeno pa lahko od prihodnjih raziskovanj upravičeno pričakujemo nova odkritja in dognanja, ki bodo lukenjsko ledenodobno lovsko postajo uvrstile med pomembnejša slovenska starokamenodobna jamska nahajališča. Vedno pa je seveda tudi upanje za kaj več. M. B. Koliko živali, predvsem domačih, pogine vsako leto na Dolenjskem in v Posavju, ni natančno znano. Razlog za to je preprost. Veterinarji in veterinarska inšpekcija ne morejo izslediti vseh neprijavljenih primerov, ljudje pa so poginule živali vse do nedavnega večinoma zakopavali doma, na vrtovih, njivah, da ne rečemo kar na tega lastnik poginule živali plača le stroške ugotovitve pogina, medtem ko za prevoz skrbi veterinarska postaja. Vsekakor velja omeniti še nekaj. Z delno selitvijo v novi objekt bo v sedanjem urejena karantena za živali, za katere obstaja sum, da so okužene s steklino. To postaja vse bolj potrebno, saj se je steklina nevarno približala našim krajem. Ne gre, da bi ustvarjali nepotreben preplah med ljudmi, a dejstvo je, da je prišla tudi že na desni breg Save v krakovske gozdove in da nikakor ni odveč budnost ne le veterinarjev, veterinarskih inšpektorjev in lovcev, ki so aajbolj aktivni v občinskih štabih za preprečevanje širjenja stekline, ampak vseh ljudi. Povojna leta v Evropi dokazujejo, da je to nevarno bolezen dejansko nemogoče zatreti, z doslednim spoštovanjem ukrepov, odlokov in strokovnih navodil pa njenemu širjenju lahko vsaj delno stopimo na prste. Privezovanje in obvezno cepljenje psov in zapiranje mačk je že nujnost. Prav te živali so okužbam od steklih lisic najbolj izpostavljene, še posebno če se potepajo daleč od doma. Kot prenašalke stekline pa najbolj ,,slovijo" ravno lisice. V lanskem letu je bilo v Sloveniji ugotovljenih okrog 1.900 primerov stekline; od tega je bilo steklih kar 1.600 lisic, nekaj psov, mačk, divjadi in celo en jež. Raste tudi število govedi, okuženih s steklino. Predvsem naloga lovcev je, da zdesetkajo lisičje vrste in pokončajo druge „sumljive" živali. A tudi drugi naj ne bi brezbrižno spali, predvsem pa je nujno takoj prijaviti veterinarjem vsak sum stekline. Bolje deset ali več ,,lažnih" prijav kot pa ena prava, ki pomeni, da je nevarnost postala stvarnost. domačem dvorišču. To mnogi še vedno počno, čeprav obstaja drugačna možnost. Živalska trupla namreč zbirajo veterinarske postaje, da ugoto-ve vzrok pogina — kar je ob sedanji nevarnosti stekline tudi na Dolenjskem zelo pomembno — in trupla nato oddajo v predelavo. Novomeška veterinarska postaja je lani od julija do konca leta dobila iz vseh dolenjskih in posavskih občin 187 trupel poginulih živali, čeprav je dejansko število verjetno precej večje. Najmanj so jih dobili iz sevniške občine, vsega skupaj le dve trupli. Očitno so domači pokopi še vedno običajni. Zakaj predvidevajo bistveno večje število poginov? Čeprav dejanskih podatkov torej nimajo, upoštevajo verjetnost pogina, ki znaša okrog 1 odst. vseh živali. Če vemo, da je na tem območju okrog 40 tisoč krav in 100 tisoč prašičev (da drugih domačih živali niti ne upoštevamo), je računanje na več poginov le utemeljeno Nekaj pa je jasno. Zbiranje poginulih živali je nadvse koristno vsaj iz dveh razlogov: prvič za varstvo okolja in boj proti širjenju različnih kužnih bolezni z neškodljivim odstranjevanjem poginulih živali po ugotovitvi vzroka pogina; drugič pa so tovrstni odpadki tudi ekonomsko pomembni, seveda predelani. V mnogih državah so to že davno ugotovili in jih uporabljajo, mi pa smo se jim doslej vseskozi odrekali. Posebno predelani so lahko npr. odlični dodatki živalski krmi. Pri nas jih uvažamo za dragocene devize, živalska trupla pa trohnijo v zemlji . . . Odlična priložnost, da to spremenimo, se je pojavila z novo veterinarsko postajo na Muhaberu Nova veterinarska postaja je stala 12 milijonov. Sredstva so zbrale vse občine Dolenjske in Posavja, višina prispevka posamezne občine pa je bila odvisna od števila možnih živalskih trupel. Po podobnem ključu bodo občine tudi financirale službo in vzdrževanje objekta, saj je povsem jasno, da ne more biti rentabilen. Nova muhaberska postaja premore secirnico, hladilnico in druge potrebne prostore za ugotavljanje vzroka pogina živali in neškodljivo odstranjevanje trupel, kar teče preko Koteks Tobusa. Omogoča tudi novo dejavnost: razkuževanje vozil, ki prevažajo živali in hrano. Bolj strokovno bodo odslej lahko opravljali tudi DDD dejavnost na terenu (dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija) in laboratorijsko delo, ki ima na skrbi vse mogoče, npr. tudi kontrolo mleka. Proti možnim krajem odpadkov so se zavarovali z alarmnimi napravami, poleg tega pa bodo zbrana in pregledana trupla tudi čimprej odvažali v Ljubljano. Postaja je namreč v bližini romskega naselja. Z delom te službe pa bi morali še bolj seznaniti ljudi, da bodo pogine živali prijavljali in trupla tudi oddajali. Le tako bo dosežen namen. Poleg pri Novem mestu, kjer bo domoval sicer ne novi oddelek za veterinarsko-higiensko službo pod vodstvom Artdjelka Vrančiča. Za temeljito delo v novih prostorih manjka še nekaj opreme, predvsem tuje, kar naj bi uredili v kratkem. Objekt, sicer zamujen za nekaj let, je rezultat tako rekoč prve uspešne akcije, ki so jo skupaj izpeljale dolenjske in posavske občine. Medregijski samoupravni sporazum o gradnji sta obe regiji podpisali leta 1979. V Dolenjskih Toplicah naj bi v bližnji prihodnosti s skupnimi močmi zgradili dom slovenskih pionirjev. V dolgih letih se je pri večini ljudi utrdilo prepričanje, da ga potrebujejo za svoje delo. Kako zelo pa si ga sami želijo, dokazuje njihov trud in zbiranje sredstev, s čimer bi radi čimprej uresničili svojo veiiko željo. Zveza pionirjev Slovenije šteje okrog 200 tisoč otrok v 800 pionirskih odredih. Kakšen družbeni potencial! Le da mu moramo dati čim boljše možnosti za pravilen in zdrav razvoj. Pionirska organizacija že vse od nastanka opravlja pomembne družbene naloge, od uresničevanja vzgojno-izbraževalnega programa šolarjev v osemletki do koristne izrabe prostega časa, z aktivnim vključevanjem otrok v različne interesne dejavnosti. Razvila je tudi sodelovanje s preko 5.000 odraslimi mentorji. Brez dvoma lahko še naprej računamo na pomembno vlogo pionirske organizacije pri vzgoji mladih članov naše družbe in njihovem zorenju, za to pa tudi kaj potrebujejo, npr. svoj dom. Želja srt ideja o domu vseh slovenskih pionirjev nikakor ni nova. Na dan je prišla že pred 16 leti v Zvezi prijateljev mladine Slovenije in sledili so ji idejni projekti za gradnjo. Že takrat je prevladalo mnenje, naj bi bil dom v Dolenjskih Toplicah, pod partizanskim Rogom. Za je govorila še bližina kopališča, ugodne prometne zveze, bližina naravnih znamenitosti Dolenjske in Posavja, številnih spomenikov NOB in partizanskih posto- jank. Ker ni bilo odobrenega dovolj denarja, z gradnjo ni bilo nič. A ideja je ostala. In želja pionirjev. V drugih republikah pionirji že imajo take domove in jih tudi s pridom uporabljajo. V njih gostujejo pionirski tabori Sutjeska, ki so pri nas še vedno v novomeškem Domu učencev Majda Šilc. Leto 1976 pomeni resno obuditev ideje. Pionirji so takrat v več slovenskih občinah na svojih letnih konferencah predlagali oživitev začetnih priprav na gradnjo ob 35-letnici pionirske organizacije. Podrpla so jih društva prijateljev mladine, krajevna skupnost Dolenjske Toplice in novomeška občinska skupščina pa sta ponudili svoj delež prispevka za izgradnjo. Tako je počasi steklo. Večina pionirjev je že 1977 sprejela odločitev v podpisu samoupravnega sporazuma, da bo vsak pionir prispeval, za novi dom 40 dinarjev. Novomeška občinska skupščina se je zavezala pridobiti ustrezno zemljišče, ga komunalno uredsti in poskrbeti za izdelavo gradbenega projekta. Zveza prijateljev mladine Slovenije pa je prevzela odgovornost, da pridobi še druge podpisnike družbenega dogovora o izgradnji in vzdrževanju doma. Nastajali so tudi že osnutki programskih zasnov dela v bodočem domu. Dela so se zagnano prvi lotili sami pionirji. Zbirali so star papir in drug odpadni material, pogozdovali itd., zaslužek pa namenili za novi dom. Tako so zbrali preko 400 starih milijonov, čeprav se niso še vsi pionirski odredi lotili zbiralne akcije. Vse pa čakajo še nove obveznosti. Za leti 1982, 1983 naj bi podpisali nov samoupravni sporazum. Verjetno jim nove akcije ne bodo problem. Več pomoči kot doslej pa pionirji pričakujejo tudi od odraslih, od delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, raznih društev, družbenopolitičnih organizacij, sindikatov. Zgraditev doma je vendarle prevelik zalogaj samo za otroške roke, pa če so še tako pridne. Novomeška občinska skupščina je dokončno izbrala lokacijo: prostor za novo šolo v Dolenjskih Toplicah. Resno se je lotil dela iniciativni odbor za gradnjo in 23. maja lani je Franc Leskošek—Luka na slovesnosti, združeni s krajevnim praznikom Dolenjskih Toplic, položil temeljni kamen za dom. Poleti pa se je začelo zares. S pomočjo Cestnega podjetja, GG in vojakov novomeške garnizije so zemljišče ob šoli zravnali za taborni prostor in prireditve in speljali 270 metrov nove ceste. Sedaj so nared tudi potrebni projekti in že to pomlad naj bi začeli betonirati temelje brunaric. Celotno zemljišče, namenjeno za pionirski dom, meri 2,5 hektara. Za taborjenje in prve objekte (razdelilna kuhinja, jedilnica, shrambe, sanitarije) ter smučanje in sankanje pa je predvideno 1,2 hektara. Na tabornem prostoru bo stalo tudi 11 brunaric, ki jih bodo pomagale postaviti slovenske gozdarske in lesarske delovne organizacije. Gradbeni odbor načrtuje gradnjo doma v treh fazah. Letos je v načrtu ureditev tabornega prostora in komunalna ureditev zemljišča. Sledila bo gradnja enega trakta doma s 70 ležišči ter prostorom za knjižnico in krožke. Končno pa naj bi dogradili še dva trakta, v katerih bo veža za razstave, gledališka dvorana za razne predstave, seminarje in tečaje, posebna dvorana za likovne razstave pionirjev, športna dvorana, kuhinja, jedilnica in drugi prostori ter nadaljnjih 70 do 80 ležišč in sanitarije. V domu in okrog njega bo lahko naenkrat bivalo 290 pionirjev, odprt pa bo vse leto. V njem naj bi se zbirali pionirji in mentorji, mladinci in poklicni delavci, ki se ukvarjajo z ' izvenšolsko dejavnostjo. Izmenjavali bi delovne izkušnje, dopolnjevali programe itd. V domu pionirjev bodo lahko različni posveti, predavanja in seminarji za bodoče mentorje pionirskih odre- I dov in posameznih dejavnosti. Prostor je tudi nadvse primeren za pravo šolo v naravi in številna športna, planinska, taborniška in druga tekmovanja. Tako rekoč vse je že predvideno in začrtano, le dom je še treba čimprej dograditi. Hitrost gradnje bo seveda odvisna od sredstev, ki jih bodo prispevale delovne organizacije, interesne skupnosti in drugi. Ker je obljub in tudi že ' konkretne pomoči precej, lahko upamo, da pionirjem le ne bo treba predolgo čakati na svoj dom. Z. L. - D. IZBIRČNE NOGE So cokle le nekakšno folklorno obuvalo nekaterih narodov ali skratka posebnost, modna muha? Zakaj jih videvamo že skoraj brez izjeme na nogah zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja po bolnišnicah? Očitno jih ne bi nosili v takem številu, če ne bi videli v tem neke prednosti. Znana izdelovalka takšne lesene obutve, sevniška Kopitarna, že dolgo vrsto let sodeluje z ortopedsko bolnišnico medicinskega centra iz Banjice pri Beogradu. Plod tega sodelovanja je klompa s podplatom (cokla s celim vrhnjim usnjenim delom), ki se posebej prilega stopalu. Povrhu ima v petnem delu še kovinski vložek. Vstavljen je nalašč za delo po bolnišnicah, kjer je obilje statične elektrike. Večina jugoslovanskih bolnišnic verjetno prav zategadelj v Sevnici kupuje leseno obutev za svoje osebje. Skopljanci so še posebej določni, namesto dokaj ustaljene bele barve vrhnjega dela zahtevajo zelenega. Po posebni vrsti lesene obutve segajo tudi delavci v posebno težavnih delovnih razmerah po železarnah in livarnah. Usnjena ali gumijasta obutev pri tamkajšnji vročini sploh ne prihaja v poštev. V Kopitarni so za te namene izdelali čevelj, njegova osnova je lesen podplat iz solidne bukovine. Atesti ljubljanskega Zavoda za raziskavo materiala so bili ugodni, predvsem so zadovoljni železarji in livarji. Prejšnji usnjeni čevlji so jim pri delu razpadali na nogah v manj kot tednu dni. ‘ Pri obutvi dajejo ljudje vse več na počutje, ki ga nudi tako imenovana medicinsko oblikovana obutev. Pri tem pripisujejo velik pomen pravilnemu ležišču na stopalo. Zato izdolbejo peti poglobljeno ležišče, da se prilega na obutev z največjo površino. Pri vojaških naborih niso zastonj izločali fantov s ploskimi stopali. Lesena obutev ima narejeno na podplatu oporo za notranjo in zunanjo krivino stopala. Strokovnjaki so naposled ugotovili, da del.ajo naravi silo, ko čevljarji ponujajo le ravne podplate. Če hočemo, da zavzame stopalo anatomsko pravilno lego, mora biti podplat oblikovan tako, da bo dajal nogi oporo tudi za prečno krivino stopala. Pozabili niso niti na poglobitev za členek palca. Sodobna medicinska dognanja so naposled v mnogih primerih opozorila, da trdovratne bolečine v nogah, bokih, hrbtenici ali celo glavobol prihajajo prav od nog. Ne moremo vedno izbirati poti, posamezna poklicna opravila imajo svojske zahteve (delo stoje), izbiramo pa lahko obutev. Ko že pride do okvar, je težko popravljati. Je pri vsem tem le mogoče slediti tudi muhavostim mode? Že konec lanskega poletja je bila v Kopitarni oblikovana letošnja kolekcija. Največje spremembe so vedno pri gornjem delu. Vrnili so se k preizkušenemu usnju. Po novem zgornji del cokel ni več niti lakiran ali kakorkoli prepariran, ker to preprečuje naravni stik z lesom, ki ima svojo toplino. V Kopitarni pozorno spremljajo utrip svetovnih sejmov. Donedavni vodja proizvodnje lesene obutve, sedanji vodja komerciale Anton Vintar, r ima o tem obsežno gradivo. Težko si je pred- • stavljati, kako je mogoče dlje časa hoditi z nekakšno italijansko coklo, ki ima plastičen podplat, podoben stroku koruze. Na nemških sejmih so kupcem ponujali ob prodorih vzhodnjaške nošnje obubala indijskih jogijev, kjer naj bi posebej oblikovani notranjki nekako samodejno, ob slehernem koraku masirali „življenjske živce" na nogah. Nekateri prospekti ponujajo prave razprave iz akupunkture. Točka v nožnem palcu naj bi bila npr. v zvezi z endokrinimi žlezami. Drugi prst na nogi povsem spodaj naj bi imel zvezo z očmi (kajpada ne kurjimi). Sredina stopal naj bi vplivala na ramena, le malce nižje na žolčnik in jetra. Del, ki je odločilen, ali ima kdo -plosko nogo ali ne, naj bi bil povezan s kolčnim sklepom in celo tankim črevesom. Pa naj še kdo reče, da je za na nogo vse dobro! ALFRED ŽELEZNIK Mnogi ugledni znanstveni in kulturni delavci so bili po ogledu študijske knjižnice Mirana Jarca prijetno presenečeni, o čemer govore tudi njihove besede v knjigi vtisov. To novomeško ustanovo so slikovito imenovali ,,živa priča slovenskega duha," tudi „prava duhovna oaza Dolenjske". Menili so, da bi mogla prav ta knjižnica postati mnogim „zgled in navdih za oranje njihovih kulturnih polj". Slej ko prej ji je dal najbolj laskovo priznanje znani slovenski zgodovinar in raziskovalec dr. Metod Mikuž, dolenjski rojak, ki je že leta 1956 zapisal, da „za nobenega resnega, po resnični znanosti stremečega človeka ne more biti v Novem mestu pusto in prazno." Kako pa je z novomeško študijsko knjižnico danes? Je še moč pritrditi mislim, ki so jih o njej izrekli strokovnjaki, še posebej dr. Mikuž, ali’so se razmere po toliko letih zasukale v škodo, se pravi zmanjševanje poslanstva in ugleda te Ustanove? Prof. Nataša Petrov, upravnica te ustanove od minulega leta, ki smo jo naprosili, naj kaj več oove o tem, je po daljšem premisleku odgovorila: „V Študijski knjižnici Mirana Jarca, ki ima za sebej že nad- 35 let obstoja in razvoja, je zbrano neprecenljivo in nenadomestljivo kulturno knjižnično bogastvo. Knjižnica je po veljavni zakonodaji in razvojni zasnovi splošnoizobraževalna matična knjižnica za novomeško-občino, ob tem pa še nosilka knjižničarstva za trebanjsko, črnomaljsko in metliško občino. Nekdanji študijski knjižnici bi pripadali danes naslednji oddelki: posebne zbirke Boga Komelja, dolenjska bibliografija, izposoja in obdelava knjig. V okviru študijske knjižnice delujejo tudi ljudska knjižnica (od leta 1962), pionirska (ustanovljena 1964) in potujoča knjižnica (ustanovljena 1978). Ob koncu leta 1980 je tako pojmovana Študijska knjižnica hranila in dajala na uporabo 275.236 enot knižničnega gradiva: 142.141 knig in brošur, 12.404 letnike časnikov in časopisov, 2412 enot tiska NOB, 10.794 enot rokopisov in 107.485 kosov drugega bibliotečnega gradiva, kot so zemljevidi, muzikalije, plošče, fotografije, razglednice, knjižne ilustracije, ekslibrisi, plakati in drobni tisk. Knjižno bogastvo je raslo z obveznimi izvodi, nakupi, darovi in zamenjavami. Po zakonu o obveznem pošiljanju tiskov je pridobila največ gradiva. Veliko dragocenosti je bilo knjižnici darovanih, za kar gredo zasluge njenemu prvemu upravniku Bogu Komeju. Upoštevaje vse to, je študijska knjižnica nedvomno še danes to ali celo več, kot so o njej zapisali ugledni obiskovalci," To ste povedali prof. Petrova, tako, kot da je ustanova, ko jo vodite, študijska knjižnica le še na papirju. Menda po zaslugi zakonodaje, ki je študijskim knjižnicam nekako vzela poslanstvo, za kakršno so bile ustanovljene. Kaj se je pravzaprav zgodilo? „Naša knjižnica je bila ustanovljena leta 1946, in sicer z odredbo ministrstva za prosveto o oblikovanju študijskih knjižnic za celjsko, mariborsko in novomeško okrožje. Torej je imela že ob rojstvu status študijske, splošno znanstvene knjižnice. Po vojnije šlo slovensko knjižničarstvo Po dveh poteh. Ljudske knjižnice so bile za delavce, študijske pa za izobraženstvo, namenjene pa so bile tudi za zbiranje zgodovinskega gradiva. Zakon iz leta 1961 pa je tudi študijskim knjižnicam naložil, da postanejo matične v svojih občinah. Naslednji korak k preobrazbi je bila tako imenovana koncepcija o razvoju knjižničarstva na Slovenskem, sprejeta 1971. Po letu 1960 je bil namen ukiniti prej omenje-• no dvotirnost, po kateri naj bi bile ljudske knjižnice samo zapolnjevale prosti čas, študijske pa zadovoljevale potrebo po znanju, uveljavljale večplastno vrednotenje knjige in knjige čimbolj Približale prebivalcem na svojem območju. Po uzakonjeni preobrazbi so postale bivše študijske knjižnice znanstvenega jedra splošnoizobževalnih knjižnic. Pomembne so kot hranilišča literature in drugih dokumentov o dejavnostih ter ljudeh, zavoljo čitalnic in priročnih knjižnic pa neobhod-ne tudi za študij ljudem zunaj Ljubljane. Študijske knjižnice so v slovenskem javnem in knjižničarskem življenju odigrale pomembno vlo-90, saj so skrbele za prisotnost strokovne in Znanstvene literature na Slovenskem, zbirale in Ustrezno obdelovale literaturo svojega območja. Proces zlivanja, vsebinskega združevanja ljudskih •n študijskih knjižnic še ni zaključen. Nekdanje študijske knjižnice lahko s sodobno ureditvijo in ustrezno zlitvijo postanejo pomembna pokrajinska knjižnična žarišča. Danes knjižničarji veliko govorimo o enovitem knjižnično-informacijskem sistemu v Sloveniji, katerega nosilka je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V okviru tega sistema naj bi se vse knjižnice povezale v ustrezno mrežo in sodelovale ena z drugo. Je taka mreža v novomeški občini že narejena? „Ne, to nalogo bo šele potrebno uresničiti. Splošnoizobraževalno knjižnično mrežo bo seveda morala osnovati Študijska knjižnica Mirana Jarca. Pa ne samo v novomeški občini. Po že omenjeni zasnovi razvoja iz leta 1971 bo neob-hodno ustvariti tudi vezi z matičnimi knjižnicami v drugih občinah. Seveda tega ne bo moč kar tako doseči, ne da bi prej knjižnicam zagotovili ustrezne prostore, kader in denar za poslovanje. Tudi v knjižničarstvu ne more biti napredka brez zadostnega materialnega vlaganja." Ali posveča družba tem vprašanjem dovolj pozornosti? ,,Takole bi rekla: če trdima, da je knjiga draga, je treba takoj dodati, da je delo s knjigo in bralci še dražje. Družba daje znatna sredstva za knjigo, toda še ne dovolj. Zato ponudba knjižnic ne dohaja potreb bralcev. Slovenske knjižnice, med katerimi naša ni nikakršna izjema, se otepajo s silno prostorsko stisko, pomanjkanjem kadra in denarjem za nakup knjig. Pritisk na knjižnice p« nenehno narašča, dejala bi, da nič počasneje, kot upadajo možnosti za nakup osebnih kulturnih dobrin. In temu pritisku nismo kos." Zakaj ne? „Morda je bilo preveč sredstev porabljenih za naložbe, za objekte, premalo pa za dejavnosti in kvalitetne programe. V kulturi je pomembno, da se' ljudje ukvarjajo eden z drugim, zato je po mojem odločno premalo kulturnih delavcev, poleg tega so organizatorji kulturnega življenja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih* prepočasi uveljavljajo.." Je kultura že ujela korak z gospodarskim razvojem? Kaj sploh mislite o vrednotenju kulturnega dela? ;,,Svobodno menjavo dela pogojuje rast materialne osnove. Izvajanje stabilizacije zahteva, da bo rast skupne porabe v letošnjem letu za četrtino počasnejša od rasti dohodka. Tako imenovane normative in standarde bomo morali usklajevati z gmotnimi možnostmi združenega dela. Ne nazadnje zahteva tako resolucija. V takih razmerah kultura nima nikakršne prednosti pred drugimi družbenimi dejavnostmi, dejala bi, da je prav narobe. Zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo ekstistenčno nekako bolj prizadeto občutimo, medtem ko kulturo stavljamo na konec. Zato so, denimo, zdravnik, pr^nik, ekonomist na družbeni lestvici bolj cenjeni kot knjižničar, čeprav so si po izobrazbi vsi blizu, če že ne enaki.." Je v novomeški občini čutiti prizadevanja, da bi se položaj knjižničarstva izboljšal? „Zaradi stabilizacije je adaptacija Študijske knjižnice izpadla iz temeljev plana občinske kulturne skupnosti, medtem ko postaja zamisel c gradnji novih prostorov vizija, čedalje bolj potisnjena v ozadje. Trenutno je tako, da ima pri urejanju prednost rešitve bolj potrebni dom kulture v Novem mestu. Ob tem seveda ne gre zamolčati, da je kulturna skupnost leta 1980 namenila knjižnici za nakup knjig 400.000 dinarjev, lani pa za enak namen 100.000 dinarjev. Povedati pa je treba še naslednje. Knjižnica posluje ob Cesti komandanta Staneta v stavbah št. 26 in 28. To so stari, nefunkcionalni prostori. Vsi štirje oddelki so utesnjeni. Zaradi prehude prostorske stiske je bilo ljudski knjižnici že ieta 1979 dodeljenih 137m2 prostorov v pritličju bivšega zdravstvenega doma. Njene sedanje prostore (67 m2) bo po izselitvi dobila pionirska knjižnica, ki ima toliko prostorov že od leta 1964. Omenim pa naj še to, da je skupščina novomeške kulturne skupnosti decembra lani naposled le podprla zaposlitev višjega knjižničarja v ljudski knjižnici, ki naj bi začel delati v tem letu. To pa je v glavnem vse, kar zahteva vprašanje.." Kakšni časi se torej obetajo knjižničarstvu? „V knjižnici delam deseto leto in reči moram, da nobeno ni bilo posebno udobno in ugodno. Kako bo, je težko predvidevati. Vendar sem prepričana, da bi v novem srednjeročnem obdobju, ki se bo izteklo z letom 1985, le morali doseči nekaj napredka. Kajpak, če bo kulturna politika tudi v življenju priznala knjigi prioriteto. K uspehu pa lahko pripomoremo tudi sami knjižničarji, če bomo dovolj delavni in pri gospodarjenju varčni, pa tudi če bomo kar najbolj izrabili svoje delovne in strokovne zmožnosti. Trdo delo nas čaka, če bo letos sprejet novi zakon o knjižničarstvu in če mu bodo sledili izvedbeni predpisi." Nova kulturna petletka v novomeški občini je začrtana. Povedano je tudi, kaj naj bi imelo prednost v razvoju. Se strinjate z opredelitvami, ali bi vi naredili drugačno prednostno listo? ,, Razvojno politiko bi bilo potrebno zastaviti tako, da bi lahko uresničili načrte z našo knjižnico, to pa pomeni — srednjeročno z adaptacijo, dolgoročno pa z novo gradnjo. Zlasti problematična je stavba št. 28, ki ne zadovoljuje niti z vidika potresne in požarne varnosti, da o pomanjkanju prostra niti ne govorim. To je potrebno še posebnega razmisleka, odločitve in dejanja, da bo v naslednjih letih sploh kam postaviti novo pridoboljene knjige. Naj ob koncu podčrtam, da se ljudje še vse premalo zavedajo, da je knjižnica javna ustanova, odprta vsem, od cicibanov do najzahtevnejših bralcev, da ne rečem znanstvenikov. Vsem tem so knjižnični delavci na voljo po 8.800 ur na leto. Poslovanje poteka v že omenjenih razmerah in stiski, v ljudski knjižnici, namenjeni 22.000 prebivalcem, torej v prostoru, ki ni večji od dvosobnega stanovanja. Ali ne pove tudi ta podatek, kako strašno zaostaja družbeni standard za osebnim? " IVAN ZORAN KDO JE BREZPOSELNEŽ Kot pravi zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposlenosti, je to vsaka oseba, ki je sposobna in voljna delati ter je pripravljena sprejeti zaposlitev, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, vendar brez svoje krivde nima dela in možnosti, da si z delom zagotavlja sredstva za preživljanje, in ki se zaradi zaposlitve prijavi skupnosti za zaposlovanje. Kdor ne dobi zaposlitve tudi s pomočjo skupnosti za zaposlovanje, lahko dobi denarno nadomestilo, vendar pa mora biti prej najmanj devet mesecev nepretrgoma zaposlen. Nadomestila pa ne more dobiti delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi njegove krivde. Medtem ko je po zakonu o zaposlitvi doslej nadomestilo znašalo 60 odstotkov prejšnjega poprečnega mesečnega dohodka, je zdaj po novem samoupravnem sporazumu ta samo do višine poprečnega OD v republiki, a najmanj minimalni osebni dohodek. ZAPOSLENOST POSTAJA VREDNOTA Sodeč po živahnem dopoldanskem vrvežu na ulicah Novega mesta ali Metlike ali Brežic bi nepoučen lahko menil, da je pri nas še in še nezaposlenih ljudi. Toda statistike skupnosti za zaposlovanje, občin in delovnih organizacij kažejo, da nezaposlenosti tako rekoč ni. V dolenjski regiji je nezaposlenih samo 1,2 odstotka, kar je nižje od slovenskega poprečja, kjer znaša nezaposlenost 1,5 odstotka; da ne govorimo o Jugoslaviji in Makedoniji, kjer beležijo 11 oziroma celo 25-odstotno nezaposlenost. Vendar pa je sedanje stanje samo začasno nadaljevanje dosedanjih trendov, ki pa se zaradi neugodnega gospodarskega položaja lahko kaj kmalu spremenijo. Kot napovedujejo republiška in občinske resolucije, se bodo v tem in v naslednjih letih precej zmanjšale naložbe v nove gospodarske zmogljivosti, s tem pa se bo < bčutno zmanjšalo tudi zaposlovanje. Organizac je združenega dela bodo morale ob enaki zmogljivosti, torej tudi zaposlenosti, proizvajati več, kot so doslej.- Pogovor z Ladom Sajetom, vodjo strokovnih služb dolenjskih občinskih skupnosti za zaposlovanje, Ladom Jakijem, vodjem plansko—analitske službe in Viko Avsec, vodjo službe za poklicno usmerjanje, pa odkriva tudi druge nič kaj razveseljive podrobnosti iz politike zaposlovanja. .Nobena občina pri nas nima dolgoročne ali vsaj srednjeročne projekcije potreb po kadrih. Razvojne koncepcije gospodarstva so namreč podvržene instrumentor i ekonomske politike, ki se spreminja iz leta v leto. Zato smo pri nas še vsakič, ko smo hoteli točno predvideti, koliko in kakšnih kadrov bomo potrebovali, naleteli na težave. Razdobje, v katerem se določen strokovnjak izobrazi za delo, namreč traja od dveh do devetih let. In ko smo pred leti načrtovali toliko in toliko kadrov, nismo vedeli, da bomo imeli letos preveč kadrov s srednjo izobrazbo, hkrati pa bo v marsikaterem tozdu ali ustanovi še naprej zaposlena izobrazbeno neustrezna delovna sila" je rekel Saje. Čeprav je pri nas nezaposlenost v primerjavi z mnogo bolj razvitimi državami majhna (ZR Nemčija 6,5 odstotka, ZDA 8,6 odstotka), čeprav se skoraj ni mogoče zanesti na plane razvoja in je s tem onemogočeno do neke mere tudi usmerjanje mladine, pa so podatki o zaposlenosti sproti zbrani in dostopni vsem zainteresiranim. STANJE PO OBČINAH „Glede na razmere v gospodarstvu smo že junija lani začeli vsak mesec obdelovati podatke o zaposlenosti. Podatke posredujemo republiški skupnosti, sindikatu, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in ZSMS. Zdi se, da je sprotna obdelava podatkov kar upravičena. Na področju naše regije se je namreč od junija lani nezaposlenost povečevala takole: v črnomaljski občini za 21 ljudi, v metliški za 23, v novomeški za 35 in v trebanjski za 17. Skupno število nezaposlenih v vseh štirih občinah je zdaj 486. Od tega s poklicno šolo 74, s srednjo izobrazbo 64, z višjo 10 in z visoko 3. Vsi ostali so nekvalificirani delavci. Vendar pa tudi ta številka ne kaže pravega stanja. Med nezaposlenimi je kar precejšnje število težje zaposljivih invalidov, alkoholikov, Romov in bolnikov. Opaziti je tudi, da išče zaposlitev vse več mladih do 18. leta starosti, da je vse več takih, ki iščejo prvo zaposlitev. Še posebej velik pritisk pričakujemo letos ob koncu šolskega leta, ko bo iz šol prišlo veliko medicinskih sester, kmetijskih, strojnih, gradbenih in farmacevtskih tehnikov. Potreb po teh strokovnjakih pa za zdaj ni tolikšnih, kolikor bo absolventov šol," pravi Lado Saje. Po drugi strani pa je v novomeškem okolišu opaziti, da je po ožjih profilih celo večje povpraševanje, kot je ponudba. Novomeška industrija je namreč take strukture, da potrebuje kar 47 odstotkov delavcev ozkega profila. Zato se že pojavljajo težave v Pionirju, IMV in komunalnem podjetju, kjer nekvalificiranih delavcev manjka. Mnogi delavci iz drugih republik se že vračajo domov, priliva novih pa ni. In domači delavci nočejo prijeti za vsako delo. MANJKA DELAVCEV Z OŽJIMI PROFILI Da v resnici primanjkuje delavcev z ožjimi profili, kaže tudi primer kanižarskega rudnika. Med 430 zaposlenimi je okoli 260 jamskih delavcev. Prav teh pa vedno primanjkuje; zdaj bi jih potrebovali 40 do 50. Ko so v Kočevju zapirali rudnik, bi sicer lahko od tam dobili kvalificirane kopače, a jim tedaj nismo mogli ponuditi stanovanj. Zato se morajo zdaj zadovoljiti z nekvalificiranimi delavci, ki pa Jih je treba vsaj dve leti učiti za delo v jami. Čeprav ima kopač osebni dohodek 14 tisoč dinarjev, je med njimi izredno velika fluktuacija; lani je delo v Kanižarici zapustilo 127 ljudi. Veliko teh delavcev pa je tudi iz drugih republik, so pogosto odsotni zaradi bolniške ali „bolniške", samovolje ipd. Vendar pa se v zadnjem času zaradi dobrih osebnih dohodkov vse bolj veča zanimanje za zaposlitev v domačem rudniku tudi med nekdanjimi delavci, ki se vračajo. Zanj se zanimajo tudi mladi, kar kaže na to, da je privlačno tudi težje fizično delo, če je le plačano dobro. Torej zaposlovanje nekvalificirane delovne sile tudi zdaj ne bo tako problematično. Veliko težje pa bo z mladimi, ki prihajajo s šol, še težje bo predvideti, kako bo z zaposlovanjem in šolanjem v naslednjih letih. ,,Pri našem delu pogrešamo srednjeročne plane potreb po šolanih kadrih," pravi Vika Avsec. „Resda smo imeli srednjeročni plan, a je zdaj že zastarel. Prav tako kot srednjeročne bi potrebovali tudi dolgoročne plane. Tako pa več al! manj ostajamo pri letnih planih, ki so za dolgoročno usmerjanje neuporabni. Tudi usmerjeno izobraževanje ne more prinesti rezultatov čez noč. Če združeno delo ne bo poznalo smeri razvoja, tudi ne bo moglo reči, koliko in kakšnih delavcev potrebuje. Vse to pa bi bilo treba uskladiti tudi z mrežo sol. Ta pa ostaja ista, kot je bila prej. Mladi so sicer že spregledali, da se jim ne splača iti v neproizvodne poklice, a so včasih prav prisiljeni. Tak primer je administrativna šola, prijavilo se je le za en razred kandidatov, zmogljivosti šole pa sta dva razreda. In prepričan sem, da bo šola jeseni spet polna. Ob tem pa nam bo še naprej manjkalo gradbenikov, tesarjev, železo- službe občinskih skupnosti za zaposlovanje, pravi, da stanje še ni vredno posebne pozornosti. Manj razveseljivo je, da je med iskalci zaposlitve vse več mladih ljudi. Še posebej težko najdejo zaposlitev za administrativne, zdravstvene in pedagoške delavce ter gimnazijske maturante. Po drugi strani pa v združenem delu manjka konfek-cionarjev, mizarjev, kovinarjev, rudarjev in gradbincev. Kot kažejo podatki o potrebah do konca leta, bo za vse delavoljne ljudi še dosti zaposlitev. V brežiški občini naj bi do konca leta zaposlili 1.025 ljudi, v krški 1.712 in v sevniški 748 delavcev. ENOTNA POLITIKA Konec januarja bodo v Posavju sprejeli samoupravni sporazum, s katerim bodo zagotovili enotno izvajanje politike zaposlovanja. Ker so občinske resolucije usklajene s samoupravnim sporazumom, bodo potrebe po delavcih nekoliko višje od republiških. Tako bodo še ostali na slovenski ravni v krški občini, v sevniški pa bodo presegli zaposlovanje kar za 2,5 odstotka. Precej novih zaposlitev gre na rovaš novih zmogljivosti pa tudi odpravljanja pogodbenega in honorarnega dela. S kroničnim pomanjkanjem delavcev se ubada sevniški tozd Gradbeništvo. Leta 1979 so potrebovali 93 delavcev, a so jih pridobili le 31, pa kmalu izgubili 7. Predlani so iskali 89 delavcev, zaposlilo pa se jih je le 13. Malo bolje je bilo lani, ko so v prvi polovici leta iskali 22 delavcev In so jih dobili kar 16, v drugi pa 50 delavcev in so jih dobili pol. Največ delavcev prihaja iz Bosne, kot pravi Ante Glavan, pa morajo iti vsi še skozi izobraževalne programe. Kje in kako bodo našli zaposlitev za 30 do 40 mladih ljudi, ki se bodo zdaj zdaj izšolali za gradbene tehnike, pa ta hip nihče ne ve. Kot kaže, bo treba „izumiti" tako gradbeništvo, kjer bodo samo še polirji. Podobno kot v kočevskem in ribniškem koncu se tudi v brežiški in krški občini otepajo z nezaposlenostjo žensk. Od 241 nezaposlenih v krški občini je kar 163 žensk, od tega jih prvo zaposlitev išče 52. V brežiški občini pa imajo zdaj na spiskih brezposelnih kar 170 žensk. Od tega le 92 nekvalificiranih, vse ostale pa so šolane vse do visoke izobrazbe. Še posebej težko bo najti zaposlitev za 25 gimnazijskih maturantk, saj so zahtevam po manjšem zaposlovanju podvržene tudi banke in zavarovalnice, ki so doslej zaposlovale največ take delovne sile. STANJE NI ZASKRBLJUJOČE Komentar k zbranim podatkom, ki pa prav gotovo ne drže do pike natančno, ker se stanje vsak dan spreminja, skoraj ni potreben. Razmere glede nazaposlenosti ta hip niso zaskrbljujoče, tudi v bližnji prihodnosti ne bodo. Vendar pa le kaže opozoriti, da bo vse manj dela za srednje strokovne kadre, zlasti na sedanji ravni tehnologije, kar pa je v veliki meri posledica slabega planiranja. Nekoliko težje se bodo zaposlovale tudi ženske, ker se usmerjajo pretežno v nepro- I izovdne poklice, še najtežje pa bo za maturante gimnazij, če ne bodo nadaljevali šolanja. Da je zaposlenost postala v resnici vrednota, kažejo tudi poročila, ki govore o manjši fluktuaciji zaposlenih, večji delovni disciplini, o vse bolj prisotnem mišljenju, da je treba iz obstoječih] zmogljivosti izstisniti kar največ. To pa pomeni,! da si v prihodnjih nekaj letih ne moremo obetati ( zaposlovanja v takem obsegu, kot smo to lahko' počeli doslej. V akciji sodelovali: Andrej Bartelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Alfred Železnik. krivcev in drugih poklicev," je rekla Vika Avsec. Težave so tudi v tradicionalističnem gledanju. Vsa dekleta hočejo v neproizvodne poklice, zdravstvene, trgovske, gostinske in podobno, v proizvodnji pa manjka delavcev. A tudi delovne organizacije se ne zmenijo kaj dosti za svojo proizvodnjo. Za učence skrajšanega programa usmerjenega izobraževanja namreč še nimajo kataloga opravil in nalog, pripravljenih nimajo tudi meril za nagrajevanje. Tako se mladi namesto v skrajšani program raje podajajo kar na delo v tozde. SOLANE ZENSKE BREZ DELA V kočevski in ribniški občini nezaposlenost ni velika. Za obe občini pa je značilno, da najbolj iščejo zaposlitev ženske. Izmed 158 nezaposlenih občanov v kočevski občini išče zaposlitev kar 112 žensk, blizu polovice pa je mlajših od 26 let. Medtem ko so v kočevski občini iskalci zaposlitve večinoma ozkega profila, je v ribniški opaziti, zlasti med ženskami, precej izobraženih. Od 47 nezaposlenih žensk v ribniški občini jih je kar 15 s srednjo izobrazbo in dve z višjo. Večina med njimi je stara manj kot 26 let. Kot kaže, so usmerjene neproizvodno, saj je sicer povpraševanje po ..produktivnih" delavcih. Se najbolje so na kadrovsko izpopolnitev pripravljeni v Riku, kjer se zanašajo na štipendiranje. Podelili so namreč toliko štipendij, kolikor bodo potrebovali delavcev. Zdaj imajo v različnih poklicnih šolah 84 učencev, zraven tega pa še 80 štipendistov po različnih srednjih in višjih šolah. Podobno ravnajo tudi v Inlesu, kjer v glavnem zaposlujejo samo svoje štipendiste, medtem ko nekvalificiranih delavcev ne potrebujejo. Da zaposlovanje pri nas le še ni tako vprašljivo, saj povpraševanje ponekod presega ponudbo, kaže tudi primer kočevskega SGP Zidar. Tik pred koncem preteklega leta so namreč sprejeli v delovno razmerje okoli 30 delavcev iz drugih republik, a jih je zdaj po podatkih skupnosti za zaposlovanje delo že zapustilo več kot pol. Vprašanje pa je, če jih bodo hoteli v tem gradbenem podjetju zamenjati z brezposelnimi trgovci in administratorji, katerih je zdaj med brezposelnimi največ. Lahen porast brezposelnih je opaziti tudi v posavskih občinah, kjer je bilo konec novembra lani na spisku 562 delavcev ali za 71 več od letnega poprečja. Vendar pa Tone Koren, vodja i prebrali smo pravice do ljubezni Dandanes ne bo ob branju romana „lndiana" francoske pisateljice George Sandove, ki je nedolgo tega izšel pri Prešernovi družbi v slovenskem prevodu Silvestra Škerla, nikomur padlo na misel, da z njim pisateljica poskuša „premišljeno napadati zakon" ali da knjiga pomeni „požigalski razglas proti družbenemu redu", kot so kritiki žolčno očitali pisateljici in njenemu prvencu, ko je prvič fiMHtfe sami izšel pred 150 leti. Če bi takrat vedeli, da se za moškim psevdonimom skriva Lucile Aurore Dupin, to je Sandovo pravo ime, bi bil žolč meščanskih kritikov še grenkejši, saj je pisateljica živela za takratne pojme grešno in nespodobno življenje. Zapustila je moža in se preselila v Pariz, kjer se je ukvarjala s pisateljevanjem in svobodnim življenjem. Del njene življenjske usode se kaže tudi v ..Indiani", v kateri je pisateljica izpovedala tudi svoja takratna stališča o ženski •n njenem položaju v družbi. Osnovna misel, da ima ženska pravico ljubiti tudi zunaj vseh navad in ograj meščanske morale. je bila tisti čas hudo drzna. Osrednja junakinja pripovedi ie poročena ženska Indiana, ki vzljubi mladega človeka, vendar pa z njim ne najde sreče, saj se plehki mladenič ustraši Indiani-ne ljubezni ter se ji odpove v korist svojega družbenega položaja. Ker nesrečna junakinja ne more izživeti svojega naj-pristnejšega čustva, poskuša narediti samomor. V usodnih trenutkih pred smrtjo, ko se je „duša sprostila vsake spone" in so „verige družbe odpadle od nje", odkrije, da pravzaprav ljubi svojega prijatelja iz mladih let. Skupaj ostaneta v divjini nekega otoka, kjer živita srečno in v vzajemni ljubezni. Pripoved je torej po mnogih svojih prvinah izrazito romantična, čeprav vsebuje tudi nekatere socialne prvine, ki so po svoje aktualne še današnji čas. Boj, ki ga mora človek biti med svojo notranjo moralno resnico in družbenimi pravili, je danes prav tako živ, kot je bil pred poldrugim stoletjem. Sodobniku bo malce neprepričljivo delovalo le to, da Indiano pelje v spopad in življenjski zlom zakonska nezvestoba, ki dandanašnji nikakor ne odpira tako ostro moralnih in eksistenčnih vprašanj. M. MARKELJ večeri na pristavi blizu dikanjke Prešernova družba je po dokaj letih vnovič poskrbela za natis Nikolaja V. Gogolja „Ve-čerov na pristavi blizu Dikanjke". Ta prva knjiga pisatelja, ki je utiral ruska literarna pota iz romantike v realizem, ima v slovenskem prevodu Franca Terseglava bistveno spremembo, ki pa navsezadnje ne krni, temveč prej povedno zaokroža Gogoljevo delo. Iz drugega dela zbirke, kakor si jo je zamislil pisatelj, je namreč izpuščena edina kolikor toliko realistično zasnovana (a nedokončana) zgodba „lvan Fedorovič Sponka in njegova tetka", namesto te pa lahko beremo „Vija", romantično povest iz ,,Mirgoro-da", to je druge Gogoljeve knjige, ki smiselno nadaljuje „Ve-čere ..." v smeri prehajanja iz romantičnega v realistični tok pripovedovanja. N.OOOO/J večeri na pnstm'i ■ ■ , M'.*, iz izložbe Znano je, da so se tiskarji, ki so prvi stavili Gogoljeva besedila (ki so zgodbe, pripovedke ali povesti in na svojski način spajajo literarne zglede v glavnem nemške romantike in motivne posebnosti iz ukrajinskega ljudskega izročila), tako zabavali, da so morali zaradi smeha celo prekinjati delo. Takega navdušenja nad resda sočnim humorjem Gogolj dandanes kajpak ne more biti več deležen; zdaj jemljemo knjigo v roke kot delo, ki z opisi ukrajinske pokrajine, s pesniško stiliziranimi liki, s folklorno fantastiko in pravljičnostjo, ponekod pa tudi s tragičnimi podtoni bralcu nudi nezahtevno, zato pa tolikanj prijetnejše branje. Burkaštvo, vrvež najrazličnejših postav (od veselih vaških fantov prek pijanih veljakov do pokončnih kozakov), pisana množica vragov, čarovnic, demonov in podobnih bitij, ob vsem tem pa komičnost, ki mestoma ne more prikriti pisateljevega jadikovanja nad zlom, ki šari po človeških^sodah — to in še marsikaj drugega najdemo v knjigi, ki premore ..Strašno maščevanje", tako grozljivo zgodbo, da podobne še pri E. A. Poeju ne bi našli, pa (v slovensko izdajo vrinjenega) „Vija", grozljivo fantastično povest, ki kaže vse pripovedne značilnosti romantičnega podoživljanja ljudskega blaga. Tokratna naklada knjige je zvečine namenjena za klub Svet knjige, po knjigotrških izkušnjah ji je s tem zagotovljen širok krog bralstva. In tako je tudi prav, kdor bo „Veče-re ..prebral, mu ne bo žal. D. RUSTJA Med novostmi v edinem slovenskem knjižnem klubu najdemo tudi štiri knjige, ki prinašajo šest romanov Fjodora M. Dostojevskega. Po- dolgih sušnih letih, ko v tukajšnjih knjigarnah domala ni bilo moč kupiti del tega velikana ne samo ruske, temveč svetovne književnosti nasploh, je Dostojevski zadnje leto ali dve spet dostopen tako rekoč v vsej svoji literarni mogočnosti. Svoj čas razprodane knjige njegovega izbranega dela so bralstvu spet na voljo v novi izdaji desetih knjig (v katerih pa, žal, manjkajo pomenljive spremne besede); iz tega kompleta ponuja zdaj klub štiri, po zunanji opremi nekolikanj spremenjene knjige, skupna in tudi posamezna cena teh pa je za današnje razmere še kar dostopna. Romane Dostojevskega so Nemci pred dolgimi desetletji nesramno krajšali in jih tako spreminjali v napete kriminalke. Celo nedopustno krajšanje ni moglo prikriti kritičnih osti na račun ruske družbe, zato pa je praviloma izpadla tista plat, ki je za pisateljevo ustvarjalnost največjega pomena, to je razčlenjevanje psiholoških nagibov za raznovrstna početja posameznih junakov. Dostojevskega seveda nihče več ne krajša, tudi povzetkov, denimo ..Zločina in kazni", ..Idiota", „Stepančikovega", ..Igralca", ..Večnega moža" ali ..Ponižanih in razžaljenih", ni moč opraviti, ne da bi s tem umetniku delali silo, zato naj ogromno miselno bogastvo, ki je zajeto v omenjenih in drugih romanih Dostojevskega, ponazori tehle nekaj naključno izbranih resnic o človeku: Kako je mogoče pripovedovati stvari, o katerih nimaš niti jasnih pogledov niti osebnega mnenja? Človek vsak trenutek posebej dokazuje, da je človek, ne pa orgelski register. Ali more biti človek vsaj nasproti samemu sebi do kraja odkrit in se ne ustraši vse resnice? Človek rad ustvarja in dela ceste, o tem ni dvoma. Pa zakaj potlej tako strastno ljubi tudi razdejanje in zmešnjavo? Če se človek ničemur ne čudi, pravijo, je to znamenje bolne pameti. Ni ne izgubljenih ne čednostnih žensk, temveč so samo svobodne ženske. Pustite nas same, brez knjig, pa se bomo pri tisti priči zmedli, se izgubili. Človek je bitje, ki se na vse privadi. Naj ob tem prgišču misli zapišemo še, da je lani preteklo sto let od smrti tega izjemnega pisatelja, po svetu se je v počastitev te obletnice zvrstilo nič koliko raznovrstnih prireditev, tudi znanstvena razpravljanja o njegovem življenju in delu so bila med njimi, ankete pa kažejo, da so romani Dostojevskega še zmeraj pri vrhu najbolj branih knjig. V izvrstnih prevodih so dostopni tudi slovenskemu bralstvu. D. R. Črnomelj med zadnjo vojno Profesorja Janka Jarca poznamo kot pisca mnogih zgodovinskih del s področja Dolenjske, zlasti iz obdobja narodnoosvobodilnega boja. Naj tu omenimo predvsem njegovo proučevanje kočevskega oziroma partizanskega Roga v prejšnjih stoletjih, posebno pa v zadnji vojni. Tako sta izpod njegovega peresa izšla o Rogu dva vodnika z več ponatisti, predvsem pa dve monumentalni izdaji, od katerih obsega zadnja, ki je leta 1977 zagledala beli dan pri mariborski založbi Obzorja, skoraj 400 strani. Janko Jarc je bil s svojim pretehtanim in podrobno dokumentiranim pisanjem pač poklican, da znova seže tudi v Belo krajino in svoj rodni Črnomelj. Tako smo lansko jesen izpod njegovega peresa dobili vodnik o „Črnomlju in okolici v osvobodilni vojni in revoluciji". Tu je na 50 straneh podan ves pregled dogajanj v tem mestu, kjer so v zadnji vojni postav- v e e i. le je liga »le o- I »te je jo iji olj ih | ni, i ati! »ko 1 pomagal je prebuditi ,zarjo4 Dolgi zimski dnevi so že od nekdaj najprimernejši za kulturno udejstvovanje na vasi, saj od pomladi do jeseni za to največkrat zmanjka časa. Eni redkih na Dolenjskem, ki tej časovni tradiciji sledijo že skoraj pol stoletja, so znani soteški amaterji, ti sleherno zimo stopico na oder z novim dramskim delom. Pozna jih vsa zgornja dolina Krke. V sezoni zaigrajo najmanj desetkrat in vselej pred nabito polno dvorano. V Soteski in okoliških zaselkih ima vsaka hiša vsaj enega igralca ..zapisanega" odru. V zadnjih desetih letih ima za obstoj skupine in njeno uspešno nastopanje veliko zaslug vodja, režiser in scenarist Janez Vovk. Igranje ima v krvi, saj nekako nadaljuje igralsko tradicijo očeta in matere, ki sta že pred vojno veljala za nezamenljiva igralca na soteškem odru. Sam pravi, da se je odru zapisal že v prvem razredu, ko je zaigral Pavliho, in učitelji so bili mnenja, da mu je bila vloga pisana na kožo. Od tedaj so mu vselej ponujali le humoristične vloge. Pred desetimi leti je bilo čutiti, da bo soteški oder zaspal, zato se je odločil in prevzel režiserske posle. Okoli sebe je zbral navdušence za igro in prebudili so „Zarjo". V začetku je bilo težko, saj ni imel režiserskih izkušenj, tako da mu je pri postavljanju prvega dela na oder z idejami pomagal vsak izkušen igralec. Več samozavesti je dobil, ko sta s prijateljem obiskovala režiserski tečaj v Novem mestu, potem je steklo. Do danes je postavil na oder že devet del. „lmam to prednost, da igralce odlično poznam in pri razdelitvi vlog že vidim vsakega igralca. Pri izbiri dramskega dela vselej gledam na to, da je zastopanih najmanj deset vlog, in vse generacije saj igralcev ne manjka," razmišlja Vovk. Igralci se prvič srečajo že v začetku decembra na bralnih vajah, ki so kar pri režiserju doma, saj je prostor v kulturnem domu težko ogreti. Kot režiser je Vovk zelo popustljiv do igralcev. ..Igralce, ki so amaterji in se težko odpovedujejo svojemu prostemu času, je težko, sekirati," pove v opravičilo. Kljub temu skupina vsako leto stopi stopničko višje, kar zadeva kakovost. Letošnja sezona pomeni majhno prelomnico v igranju Soteščanov, saj so se prvič lotili sodobnega dela, in to Marjana Marinca igre „Poročil se bom s svojo ženo". Več kot petindvajset vaj je bilo potrebnih, saj je velikokrat zgodilo, da je zaradi izmenskega dela na vajah kdo manjkal. Pred premiero novega dela se najbolj bojijo domače publike, ki je menda najstrožja. Skrbi jih, kako bodo kmečke ženice ..prenesle" sodobno sceno, pa tudi nekaj slačenju podobnega bo vmes." Bilo je na vajah. Igralci se gibljejo v soju reflektorjev sem ter tja po odru. Vovk gleda izmenično v tekst in na oder. Ko začuti, da bi bilo lahko bolje, skoči na oder in igralcem pokaže, razloži. Gledalec ima občutek, da lahko nadomesti vsakogar na odru. O bodočnosti soteške „Zarje" je povedal: „Na odru si bomo prizadevali doseči kar največ. Radi bi nov kulturni hram, kjer bo več prostora za naše delo. Želimo si več razumevanja in pomoči kulturnih institucij. Če ne bi imel okoli sebe takih navdušencev, kot so Sotešča-ni, sam verjetno nikoli ne bi bil igralec niti režiser." JANEZ PAVLIN Ijali temelje nove ljudske oblasti. Jarc prikazuje v vodniku napredno gibanje Belokranjcev v stari Avstriji in kraljevini Jugoslaviji, njihovo zgledno zadržanje ob sovražni zasedbi, začetke upora, razvoj partizanstva in spopade s sovražniki. Po italijanski kapitulaciji postane Črnomelj središče osvobojenega ozemlja Slovenije. Sicer pretrpi še nekaj sovražnih vdorov in tudi močan bombni napad, vendar je kljub temu, zlasti v letu 1944 pa do konca vojne, središče vojaških, političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij in ustanov. Skratka: v Črnomlju, ki je bil takrat središče bojujočega se slovenskega ljudstva, so bile položene osnove nove ljudske oblasti in državnosti. O tem se poučimo v posebnem zgoščenem poglavju Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici, kjer je kot dokaz za vsestransko dejavnost med NOB v tem delu Bele krajine opisanih -blizu 30 spomenikov in spominskih znamenj. Vsi ti spomeniki pa dajejo Črnomlju kot središču med vojno osvobojenega ozemlja tisto pomembno veljavo, ki bo kot dragocen dokument živela tudi v prihodnjih rodovih. Zato je prav, da domačini in vsi, ki jih pot zanese v Belo krajino, preberejo ta zanimivi, izčrpni vodnik, ki naj jih vedno znova spomni na težki, pogumni čas, ki je rodil tudi našo svobodo. J. D. če bi požigali knjige Ko bi se uresničila strahovita vizija Raya Bradburyja, bi ne mogli pisati o njegovi knjigi ..Fahrenheit 451", ki je nedolgo tega izšla v slovenskem prevodu v zbirki Odisej pri Mladinski knjigi. V nji je namreč poznani in zelo plodoviti ameriški pisatelj, dramatik in pesnik izrisal svet bodočnosti, v katerem fašistična država obvladuje državljane preko televizijskega medija in zatira vsako samostojno razmišljanje, čustvovanje, skratka vse, kar posameznika izdvaja iz uniformirane človeške črede. S tem namenom tudi preganja knjige, posode svobodnega človekovega duha. Požarniki, ki so nastali iz nekdanjih gasilcev, imajo nalogo, da odkrivajo skrite knji- ge in jih dosledno požigajo, da bi se ,,srečna in urejena" družba ne okužila. „lmamo vse, kar potrebujemo, da bi bili srečni, in navzlic temu nismo. Nekaj manjka .. ugotavlja osrednja osebnost romana Montag, požarnik, ki sta ga srečanje z nekim dekletom in poskus ženinega samomora prebudila; zavedal se je praznine življenja. In ko išče, kaj je tisto, kar njemu in drugim ljudem manjka v siceršnjem obilju in bogastvu, se mu razkrije, da so to knjige. Pri nekem tragičnem požigu knjig, v katerem prostovoljno zgori lastnica skrivne knjižnice, Montag vzame eno od knjig. Tako stopi na prepovedano pot, postane drugačen, nevaren element. Ko ga poskušajo uničiti, zbeži in se zateče med potepuhe, ljudi, ki žive na robu družbe in so nekakšne žive knjige. Vsak od njih zna kakšno veliko delo svetovne književnosti na pamet, da bi tako velika dela človeškega duha ne utonila v temo pozabe. Montag najde samega sebe, razpre se mu smisel življenja, ki je bistveno drugačen od tistega, ki ga uniformirano ponuja izpraznjena družba. Konec pripovedi ima v sebi- veliko simboličnega. Mesto, središče nove civilizacije, uničijo bombe, potepuhi — knjige, ki so živeli na njegovem obrobju, pa ostanejo živi. Najbrž ni veliko tistih, ki niso videli odličnega filma z enakim naslovom. Po Bradbury-jevem romanu ga je posnel francoski režiser FrancoisTruffaud. Zgodba jim je dobro znana, toda branje romana bo kljub temu novo doživetje. M. MARKELJ mm igodba je kaplj DON’T CRY FOR ME, ARGENTINA „Ne joči zame, Argentina!" bi lahko v taktu s popevko, ki je pred leti obkrožila svet, zapel tudi Jože Trpine, saj je v tej južnoameriški državi pustil skoraj polovico svojega življenja. To pa nikakor ni malo, če vemo, da gre letos v osemdeseto leto. Kljub letom pa je Jože še trden možak in v prijazni hišici na Muhaberu, kjer živi s svojo ženo Marijo, opravi marsikatero lažje ali težje opravilo. Kdaj pa kdaj sicer potarna nad nogami, ki ga opomnijo, da so nosile njegovo krepko telo po svetu že osem desetletij, lahko pa je zadovoljen, kajti v gornjem delu je vse še vedno v najlepšem redu, zato se svojega življenja spominja, kot bi ležalo na dlani, in o njem zna pripovedovati zanimivo in v lepi slovenščini, le kadar so spomini na kak dogodek iz življenja v Argentini preveč živi, podkrepi pripoved s tempe-rametno španščino. Ni težko ugotoviti, kaj je mladega Jožeta gnalo v svet. Ko se je kot fantič odpravil iz domačega Suhorja nad Prečno, se je najprej izučil za mizarja in z mojstrom obredel bližnjo Dolenjsko na lovu za poslom. Vendar so bili časi bolj suhi, Jože pa je hotel od življenja malo več kot črn kruh, zato se je skupaj z znancem prijavil v Ljubljano agenciji, ki je slovenskim izseljencem posredovala pot v tujino. Upala sta na Kanado, vendar to takrat ni bilo možno. Ponudili so jima Argentino, kjer naj bi rabili veliko kmetijskih delavcev. Ker je nekaj mesecev po isti poti pred njim odšel tudi bratranec, katerega naslov je imel Jože v žepu, se je odločil za to deželo, čeprav o njej takrat ni vedel kaj dosti. Leta 1927 je stopil na južnoameriška tla skupaj s tisoči Jugoslovanov, Italijanov, Poljakov in drugih Evropejcev, ki so prišli iskat obljubljeno deželo. V Argentini bratranca ni našel kmalu, zato pa dovolj revščine in brezposelnosti, zlasti ob obalnih krajih. Ves svet je bil takrat v globoki depresiji, ki tudi Argentini ni prizanesla. Delo je bilo le v notranjosti, vendar kakšnoJ Ko so se izkrcali v Buenos Airesu je bila zima, se pravi stalen dež. Dež jih je spremljal tudi v notranjost, kjer je skupinica petih Slovencev dobila delo na nekem veleposestvu. Spopadli so se s pragozdom, ruvali korenine in v stalni borbi z blatom, roji komarjev in raznimi plazilci čistili zemljo in jo pripravljali za obdelovanje. Zaslužek ni bil velik, preživeli pa so se le in se seznanjali z novo domovino. Bolje je bilo poleti, ko so pomagali pri spravilu pridelkov in zaslužili tudi po dvesto pezosov. ,,Pezos pa je takrat nekaj veljal, ne pa tako kot danes!" pribije Jože ob spominu na zlata leta, ko so mladi in močni slovenski fantje še orali polja bogatih Argentincev. Lastnikov ni bilo nikoli videti, le oskrbnike. Gospoda se je nosila po evropsko in tudi živela je največ v Evropi. Spominja se tudi revnih italijanskih sezoncev, ki so jih njihovi gospodarji in organizatorji pripeljali vsako leto v Argentino. Najprej so delali na ladji, pomagali pri spravilu žita in drugih pridelkov, potem pa so se zopet vkrcali na ladjo in odpluli domov v Italijo. Doma je bila takrat zima, zato niso ničesar zamudili, zaslužili pa so nekaj, še več pa njihov posrednik. Za Jožeta se je pravo delo začelo šele, ko so pričeli graditi podzemno železnico v Buenos Airesu. Tri leta je ril pod zemljo in dobro služil. Takrat se je zapisal gradbeništvu in mu ostal zvest vse do upokojitve. Kdaj pa kdaj je le občutil udarce negotovega gospodarstva. Ko je bila dograjena podzemna železnica, je bil kar 26 mesecev brezposeln, kar mu je pobralo veliko prihrankov. Z raznimi gradbenimi družbami se je moral podati na deželo. Vse tja v Ande do čilske meje ga je vodila pot. V visokih mejnih prelazih so gradili karavle za argentinske vojake, ki so prestrezali tihotapce govedi. Nekaj časa je vladala prava vojska med oblastmi, ki so poskušale obdržati red na trgu, in mešetarji, ki so gonili črede goveje živine v Čile, kjer je imelo blago višjo ceno. Ni mnogo Slovencev na tem svetu, ki jih je žgalo ostro andsko sonce in katerih oči so spremljale neslišni let kondorja, kralja višin. Trpine se v hišici na Muhaberu spominja sinjih daljin in včasih ga zamika njihov klic. Spominja pa se tudi, kako je v Buenos Airesu naložil ves prihranjeni kapital v zemljo, pa so mu jo zasedli novoselci, in za odškodnino se je lahko obrisal pod nosom. Spominja se tudi, kako je skupaj s tovariši investiral v delnice družbe Autounion, kako je povodenj začeto investicijo zbrisala z zemlje, kako je šla družba v stečaj, delavci pa so ostali brez prihrankov. Tak je zakon kapitalistične ekonomije, ki je vedno najbolj prizadel delavce in njihove prihranke. Tisti, ki so imeli več, so lahko nalagali v več družb in tako niso ob padcu ene ostali brez vsega. Ko se je Jože kot gradbeni delovodja upokojil, je obiskal domovino in se odločil, da se bo po sedemintridesetih letih zopet vrnil. Še enkrat je preplul ocean, da bi uredil v§e formalnosti s prenosom pokojnine. To je trajalo tri leta, potem pa se je končno le naselil na dolenjski zemlji skupaj s svojo izvoljenko, znankoz mladih let, s katero sta se sedaj na jesen življenja le našla. Štirideset let je trajalo Jožetovo izseljenstvo, preden je našel pot domov. Sedaj je zadovoljen, skrbi pa ga, da za njim tako težko najde pot tudi pokojnina, ki naj bi mu jo izplačevala Argentina. Zatika se na vseh straneh in včasih traja tudi več kot pol leta, da dobi tisto, kar si jev Argentini s poštenim in trdim delom prislužil. TONE JAKŠE I resnice v morju domišljije #. f JE PLATON TELEFONIRAL MARXU? Najljubše gostišče nadučitelja Tonka ni bila, kot bi kdo mislil, kakšna na pol legalna žganjarna, ampak bleščeče čista mlečna restavracija na Glavnem trgu. Časi so bili takrat še strogi, vstop v kavarne in podobne vinske ter družabne hrame je bil za srednješolce prepovedan, zato pa si se lahko ob domala vsaki uri dneva zatekel v mlečno delikateso, kjer so izpod pulta v čajne skodelice točili celo pravi rum z Jamaice. In v teh slavnih prohibicijskih prostorih je v popoldanskih časih prosvetitelj-sko deloval nadučitelj Tonko. Ker je bil tudi malo pesnik, so se okoli njega posebno rade zbirale tako imenovane zbirateljice lepih misli. Teh umotvorov je bil Tonko poln, samo z Jeseninom si je lahko pomagal več kdt leto dni. Enkrat ali dvakrat je bil pesnik povabljen celo na dom, kar je prenehalo, ko je preveč vneto dvoril materi in hčeri obenem in se > tem ni strinjal mož in oče. Skratka: nadučitelj Tonko je veljal za velikega poznavalca literature, zgodovine in umetnosti nasploh. Ko je bila na primer v Doljnem mestu nekoč na obisku japonska delegacija, je nadučitelj Tonko po enem litru že dobro razumel japonščino, po dveh jo je tekoče govoril, po tretjem litru pa so se njegovi poševnooki sogovorniki iž sramu nad svojo nevednostjo odločili za skupinski harakiri. V hotelu, kjer so stanovali, so morali pred njim začasno poskriti vse ostre predmete, celo jedilne paličice. Ena najbolj zvestih, poslušnih in hvaležnih Tonkovih popoldanskih slušateljic v mleko-toču na Glavnem trgu je bila neka Daniela. Potem ko je Tonko v njeno spominsko knjigo pod svojim- imenom prepisal zbrana dela Bayrona, Preverta in celo zajeten kos Cankarjeve Skodelice kave, se je punca dokončno odločila za humanistične vede, filozofijo in emancipacijo. Njena največja želja je bila, da bi končala, če že ne na vislicah kot vsaka poštena bojevnica za ženske pravice, pa vsaj na barikadah. — Medtem ko je Daniela doživljala to preobrazbo, ki je v starih časih pripeljala do svet-nirrva, še bolj zanesljivo pa na čarovniško grmado, ki je naš nadučitelj Tonko vneto polnil ne tako napačna ušesa z vsakovrstno kramo. Kot najbolj čistokrvno resnico je pripovedoval, kako je Leonardo da Vinci naslikal slovito Mono Liso po'noči, ki jo je prekrokal z Rihardom Jakopičem, Salvador Dali pa mu je držal svečo, ker je ravno takrat v Kaliforniji, kjer so se mojstri čopiča zabavali z gejšami, zmanjkalo elektrike. Tega pa naj za božjo voljo nikar ne pripoveduje po šoli, uradna zgodovina namreč noče, da bi padla senca na mojstra Jakopiča, zmernega in družinskega človeka. Tudi s Francetom Prešernom ni bilo vse v redu. ,,0 Vrba, srečna, draga vas domača" je prepisal od Shakespeara, ko se je ta mudil na ljubljanskem bienalu. Prešeren je imel bratranca, vratarja v hotelu Slon, ta mu je dal ključ od Shakespearove sobe. Ne ve se samo, če je gorenjski trubadur vlomil.v predal z žepnim nožičem ali s pod frakom skrito svinjsko nogo. Celo Interpol je bil pred tem vprašanjem brez moči. Daniela je omenjene in podobne zgodovinske in umetnostne eseje vpijala kot pivnik. Tudi Tonko je bil nad njeno hvaležno radovednostjo tako navdušen, da se je zlahka odpovedal celo tistim honorarnim učenkam, ki so ga natakale z rumom. Najljubša Tonkova tema pa je bila Janez Trdina. Ta nezakonski sin nekega italijanskega kardinala je na skrivaj živel s hčerjo kneza Auersperga. Razvratno sta se s svojo druščino veselila na Gorjancih. Da bi stvar prikrili, je Trdina Podgorcem natrosil, da razgrajajo po gričevju vile, škrati in podobna mitološka svojat, za bolj šolane pa je te laži izdal v knjigi ,,Bajke in povesti o Gorjancih". Vsekakor druženje Tonka in Daniele slednji ni toliko škodilo, da punca ne bi naredila mature. Tudi nekakšno. diplomo so našli zanjo. Danes v nekem slovenskem mestecu tu'1 in tam predava predmet brez katerega družba menda ne more naprej. Upajmo samo, da ne pripoveduje, kako je Platon telefoniral Marxu, naj nekoliko počaka s pisanjem Kapitala. Tako jo je namreč podučil nadučitelj Tonko. MARJAN BAUER