\	^ ' ^^^ ^^^^^^ C^nClATc^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	Telefon; ^48
OF THE GRAND CARNIOLIAN HLOVEMAN CATHOLIC UNION i	V^	\____
Eatered m Second-C la- Matter December 9, \920M the Po*t Offke al Jeil^l lUiwofa, Under tke At * Afmat 14, ltl»
ili RATE 07 POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION &£< uST 07 OCTOBER 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
"GLASILO K. S.K. JKDN0TBM
1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
JOLIET, ILL., 9. AVGUSjTA (AUGUST) 1922
Leto Vni. — Volume VIII.
Nemiri v Italiji. — Divjanje fašistov. Obsedno stanje proglašeno-
Rim, 6. avgusta. — V Genovi, kjer »e je nedavno vršila mi-rtr'na konferenc** so nastali nemiri. povzrn eni po fašistih. V *o mesto je vdrlo okrog ,">(M0 o I >4»; >ženili fašistov, ki so s ?«ilo ju»*'iu !» vladno pala<*o. Daniravno jo *kr>:do vojaštvo izgrcdnike ragmen«'. um to ni |M»sree*lo, kajti u;* »•*'<ki so bili tudi dobro ohirv^ in v veliki piauUMM.
Kasisti mi v t »j	,,-ln-
uovili svoj glnvin .nii. »»Manili tirni tri li se ,tr<k tudi ix
Železničarji savrfcV Hardin -gov načrt.
Washington, D. C. 7. n' g. —
Zadnji poizkus prcdscdn.ka Hardinga glede poravn^-e sta vke železniških delavcev s« je tmli izjavil, ker predsednikovega načrta stavkarji ne (»dobrava jo.
Prods. Harding je stav kar |jem svetoval, da naj se vrnejo na delo; priporočal je lastni kom železnic, da naj }f»>nn\ u« pozo vejo stavka rje na svoj« stara mesta in da naj obe *t i rank i čakata rešitve prednost nega vprašanja, k«j » bo *kn sal rediti železniški delavdki svet.
Z ^topniki uni>KMi .n>i
\jir» n pa i«is«» piisistniftikoN e m* rti i odoorili, <V( da j< V^^'Vdn velike »tavk« Rti« . »>j,.v na strani lastni
ZALAR
t tajnik
(len se nolj poslanca« >./da vlada samo pričakuje konferenci* iikhI operatorji ^ stavkarji, ki se ima jutri vršiti v Cleveland u, Ohio, (lie-de te konference pa ni dosti upanja, ker iste ne hotlo v deleži li vsi zastopniki operatorjev.
Vlada je v velvkHi skrbeh \slwl vedno manjše produkcije pn-mogA; minuli teden se je is'ega nakopalo za 1 milijon ton manj, kot pričakovano. V mnogih mestih se je moralo V-sled pomanjkanja premoga že številno tovarn zatvoriti, ker brez kuriva ne mor. jo več ob ratovati; tako je tudi že d<M<i /Veznic redno obratovanje a vlaki ustavilo, tudi vsSvl po* manjkauja premoga.
Danes sta se od tukaj v Vl- veland, 4 1. podala Arthur .1. Lowell in Paul Stephenson, tin * »menil unije železničarjev na koiNWenri poročata »> spin šnem polo/aju stavke.
l.ondon
25 letnica slo*' .s ke fort v
Pittjb ugh, P* Pittsburgh, ?a - One 15. HV| usta, ».n pir/nil/. Velikega šjt trna. bo ••hajuln iikaj^na sir e .šlca "ipuiijii «voj srebr ni ubiVj ali »-letnico svoje %r, obstanka. župnija Matere ž je s« pridno' pripravlja m ta ve<e'.i dan.
verjiii nemirov je uiiittsi ■vet proglasil obsedno stanj« 4 skoro v vseli večjih meet i U gornje Italije, da se zatre divjur je tVšistov, socialistov in komunistov. V to svrho je bilo od poslal ttf {H številno vojaštva v razna mesta, ki bo skušalo v« zdrževati red. Milan in Genovo imajo že Fašisti v svoji ob« laoti.
\'slid teh nemirov je osobito industrija v Italiji ze'o prizadeta in bati se je splošne krize, ali panike. Vlada *kuša na vse načine pomiriti razburjeno ljudstvo, toda j«' brez moči ,ker se ideja fašizma vedno bolj in bolj širi. Ministrski predsednik Pacta bo pozval s-voj kabinet k posebnem zasedanju in skušal na miren način preprečiti državljansko vojno.
V«4na konferenca. 3ar Harbor, Me., 7. avg. — 7a pri Iks In ji petek, dne IS. n Mr' .s t a je ^klicana vNcw V »rku posebna konferenca last likov železnic, na kateri se b razmotrivalo o ponovnem i ičrtu precis. Hardinga v svr-I o izravnave stavke.
Sprejeli znifenje mezde.
Danville, 111. — Organizaciji tukajšnjih vposlencev pouličnih železnic je odglasovala, *la sprejme znižanje plače za tri cente na uro.
sam
I Društvenanazoaoila in dopisi
Društvo Vit. sv. Jurija št. 3, Joliet, IU.
maju tikete kod sebe za izigravanje zla t neg sata (ure) neka
Prihodnjo nedeljo se vrši(tikete prineseju sabom, so i is-rnlna seja našega društva, na te prodali ill nisu, jer je vrije-katero se vabijo vsi člani, ker me za izigravanje. Toliko inntuio neko jako važno točko^rim na ftti&nje.
Sada jos opominjam sve one
na (i
Vet na dol
evnein redu.
obhajali še več obletnic in Vi dragi sofartuii pa z veseljem in zadovoljstvom ter v edinosti naprej v našo lastno korist in east hoijo <Mujmo složjio in mirno.
Pozdrav vsemu članstvu K. S.K. Jednote in čitateljem "Glasila".
J. A. Dečman.
la University v Chicagi in tam končal svoje prvo leto pravnih študij. Po preteku enega leta ee je preselil v Cleveland in nadaljeval svoje študije na Western Reserve University. In pred letom dnij je dovršil državni izpit in danes stopa med nas poln energije, in z za-
kar je pred oltarjem obljubil večno zvestobo svoji zakonski družici Mafiji. Tem poVo-
Vabilo na slavnost.
Vodstvo akademije sv. Frančiška je nam dopoalalo za obja-
dom se je vršila ta dan v cer- vo vabilo k slavnosti povodom kvi sv. Jožefa ob 8. uri peta sv. blagoslovijenja vogelnega ka-
maša, pri koji sta bila prisotna mna nove stavbe te šole, ki a*
slavljeuca s svojo družino.
Sobr. Geo. Stofcič se je poročil v naši cerkvi z gdč. Marijo
TRIJE NOVI SLOVENSKI i,\1,,lonja obimfigi^g^ri
b( J. priI)ravilenega> braniti m
vestjo, da znanost, ki si jo je Stukel dne 28. julija 1. 1897; pridobil v" dolgih letih učenja nnrnoil iu i o torinirii začasni
on u za
» člane (ice), ki *«©.člane* koji zanemarjaju svoje ii tri ali več mesecev,'uplate, da se držiju bolj društ-
tem potom ►j dolg
ODVETNIKI V CLEVE-LANDU, 0.
Letos« ie bogato leto za Slo-
ajo svt
opozarja, da pla- vellog zapisnika i pravil K.S. vence v Clevelandu v kultur-do prihodnje ™HK-L, da bolj redno uplačujeju „em oziru. Naselbina je do-delje. ker je druitvo na polletni >V(>je a8esmente, jer su posli je bila enega zdravnika, civilne-sklenilo, da bo suspendo- jadni, kada čujeju da su sus- La inženirja ter tri odvetnike.
M
H I'
tri mi
m' je z > član
' in m)
I	/ •	\ I •	'	« »	*	I® '"»VMIIJM »V« »»» "" "."'"VI
elana f ieo;» pendiranis ali tone su si sami Saj je vzelo dolga leta, ko »«xm» ali vee. 1 n-, krivi, jerlrn ove ja več puta o- —i -------1— l i
i i.i
9 mili
idnje
nje ease, da je pominjam; pak zakaj zapusti-dvlgovalOi več ju besedo f
Ha sohratskim pozdravom.
Math Brosenid, tajnik.
'Oil1
ali § pla<"c ( pa mi bili: »iidovani in «o tako oiko-J li društveno blagajno zn denarja. Ker pa j >»Ho-!iM'iiti vb*oki' o lie dobi od niko-dohodkov rnzun it o je treba paziti, •Intiific«*) oAkodo-
fl.
Forest City, Pa. Namenil nem se poročati o veselici, katero urno priredili ob obletnici prihoda našega g. župnika Rev. V. Miheliča v imio naselbino. Gotovo sme-t tnk mm/mii. To-Jlo rečeno, da takoj po nrihodu i v-/ik (hmIvizh,	Miheliča je zabijalo so*
oj tfolff« krr drtitfftfo se luce zailovoljnistt i in edinosti mi ravnalo po drvAtve-.med farani tukajšnje župnije i*pti m bo *u*|H*ndovMi.;sv. Jožefa. Resnica je, da je m- »mi' pustiti, da bi se sedaj nekaj Slovencev, kate-iia MMgiijtitt trpeUf ker ri vedno stičejo okolu tujcev Ksn elan i brezbrižni, da 'in iščejo doma pri njih; toda dolgujejo ea vee mesecev, j dragi mi rojaki, pri tujcih in • j i i; i pa nabere prevelika drugorodeih ni prostora za pa društvo puhtijo. | Vas, in spoznali boste prej a-
i slej resnico mojih besed, zatorej kličem Vam: nazaj domov k župniji sv. Jožefa ! »•' Obletnica, katero smo obhajali pred zadnjo nedeljo na farmi našega rojaka in farana Josip Planinšek- a je bila nekaj izvanrednega. Vreme samo je delalo, dan še lepši, ker lepšega dne si nismo želeli. Ndš
i MIh r d rust v SO iM'ks
radi
Toliko v prijazni opomin-vsem onim članom(icam), ka-l terih se tiče. Z bratskim pozdravom,
Jos. Klepec, predsednik.
NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa št. 146, Cleveland, 0.
Tem potom naznanjam čla- ieP^a cme si nismo želeli. iN as nom našega'društva, da smo na sorojak Pjaninšek je izredil pi-zadnji mesečni seji sklenili, da tane-ga teleta nalašč za to pri
se korporativno udeležimo, sv mase v nedeljo dne 13. avtgtsta ker se ta dan praznuje praznik 1
med narodom ni bilo lastnih sinov, ki bi z izobrazbo in znanjem pomagali narodu in se je moral zatekati drugam. S-ČHHoma pridejo naši zastopniki v vse panoga javnega življenja iu si tako priborimo mesto, katero nam gre. En Slovenec, ki M' je mnogo boril in trudil, da doseže vinoki cilj, je gotovo tudi Mr. Leopold Kušlan, ki je dne 13. julija t. 1. prestal državno tfkušujo za odvetnika. Mr. Kuslan je izvršil ljudsko solo v Cirknici, nakar je obiskoval obrtnotrgovsko šolo. Stariši Mr. Kušlaua so bili jako revni, in ker sina niso mogli vzdrževati v višjih šolah, se je namenil v Ameriko, v deželo, kjer imajo tudi revni pravico do višje izobrazbe. Kot 16-letiji mladenič je prišel v to deželo, pa je seveda naletel na velik odpor. Neznanje jezika, teško deh» v tovarni, tuji obrazi, vse to je precej upljivalo, in malo je manjkalo, da se Leo ni vrnil domov. Prijatelji so ga obdržali tu. Kmalu se je o-brnilo na bolje. Trdna volja premaga marsikaj. Mr. Kušlan je začel hoditi v večerno šolo, |kjer se jer kmalu toliko izu1 čil, da je naredil izpit za višjo reditev; in res priznati mora-'šolo. Potem je obiskoval AV.
Tech. High School, pol leta pa Central High, nakar se je vpi-
mo, da je "mojster" v tej stroki. Ljudstvo še je takoj za-sv. Lovrenca/našega farnega j čelo zbirati po kosilu in, avto- Sal v College Preparatory Šc patrona. Zbiramo se ob 9:30| mobili in "trucki" so šli eden hool. Zatem je obiskoval A v S. N. Domu. Pri tej priliki za drugim na farmo vozeč jih, yrosim člane našega društva f»n ob tretji uri se je pa pripe-da bi se-malo v večjem številu U°1 naš rojak---1
in Chief-cook
delbert College od Western Reserve univerze, in pozneje pa J. Marshall! School of Law,
zahtevati pravice, kakor marsikaterega drugega odvetnika. Mr. L. J. žužek, ima svoj u-rad v Williamson Bldg. Zvečer pa ga lahko dobijo rojaki na njegovem domu, 15708 Park grove Ave. v CoUinwoo-du.
N. P.
Izmed novih slovenskih odvetnikov v Clevelandu naj o-menimo še tretjega in to je Mr. Math J. Grdina. List "A. D." piše o njem sledeče: '
Ni dolgo tega, ko smo na kr&tko poročali, da je bil Mr. Math J. Grdina promoviran odvetnikom držaje Ohio. Primerno je, da ob tej priliki razložimo nekoliko iz življenja tega marljivega Slov'enca, ki si je z veliko pridnostjo jiomagal naprej. "Matiček", kot ga pozna slovenska javnost v Cle-celendu, O. s prijateljskim i-menom, je sin dobro znanega našega slovenskega pijonirja v Cleveland u, Mr. Joliu Grdi ne.
poročil ju je tedanji začasni župnik Rev. John Plevnik in sicer je bila to prva poroka, katero je izvršil Rev. Plfvnik odkar je bil posvečen v mašni-ka. Gotovo bi ta obred izvr šil tudi o priliki srebrne poroke, Mr. Stoniča pa se naš sedanji župnik Rev. Plevnik to-časno nahaja V stari domovini na obisku.
'Naš jubilar si je izbral za svojo izvoljenko pristno ameriško Slovenko, gdč, Marijo Stukel, rojeno 1. 1877 v Sugar Crečk, Iowa. — Narodi 1 i so se jima štirje otroci: trije dečki in ena deklica; dva izmed teh Geo. ill Mary sta že poročena srednji sin Viljem jima je dne 11. nov. 1920 umrl vsled ponesrečene operacije na slepiču, tako da imata sedaj pri sebi samo še enega sinkota Edvarda.
Sobr. Geo Stonich je bil rojen 1. 1868 v Podzemlju pri Črnomlju. Kot 20-lerten^mladenič je zapustil domovino,"ter - Šel iskat sreče v Ameriko; za svo, cilj si je izbral Joliet, kjer je
Rojen je bil na Vrhniki leta bilo istočasno nastanjenih
Martin Muhič s truckoim in pe-]kjer je dovršil pravo in cenim teletom; ljudstvo se je
udeležilo kot po navadi.
• Ali Vam je že zntano, da je naše društvo sv. Jožefa št. 146 ta^oj posedlo okolu miz nalašč K. S. K. Jednote določilo pro- za to pripravljene, in naša ku-
sto pristopnino za dobo 3 mesecev julij, avgust in september. Torej rojaki, ne pozabite te le-
hariea, gospa Dobra vee je pa pripravila krompir in solato za prigrizek in začel se je o-
pe prilike kajti prosta pristop- becI- Po sodbi vdeležencev n i na velja samo še 2 meseca moramo reči, da je bilg, zado-avgust in sejtember.	voljnost splošna in veselje je
()pozarjam vse člane našega vladalo do konca, društva, da se prihodnje seje,' Ker gotovo, da čas ni zelo u-katera se vrši 27. avgusta za'goden za take prireditve, ker gotovo udeleže, ker na tej seji.ta nesrečni štrajk že traja 5ti hodom o sprejeli lepo število mesec, in v žepu že čutimo "kanovih članov; torej se spodobi, čo" ter malo cvenka, toda zna-da se vsi člani vdeležijo imeno-(iia slovenska delavnost in tudi
vane seje, in se tako rekoč na-) poštena varčnost -nam jamči, redi boljši vtis na nove pristoprjda do sedaj naši rojaki še ne ie člane.	, trpe prehudega pomanjkanja
Upam, da se boste torej od- in bede pri nas, in zatorej se zvali temu povabilu in da bode tudi v nedeljo ljudje niso ozira-naredil vsak svojo dolžnost. lil na breposelnost, ampak veči-S sobratskim pozdravom* I noma se je udeležila in se zo-Domin Blatnik, tajnik, j pet enkrat pošteno zabavala.
Zatorej pa upam, da ob dve-let-
NAZNANILO.
Tem putom naznanjam svim članom i članicam društva sv. Milialja br. 163 Pbgh. t>a., da se vrši prihodnja sjednica 13. avg. 1922. Na istu sjednicu
niči se zopet vidimo na -istem prostoru! ter da se nam pridružijo tudi tisti, kateri danes niso z nami, kar nam naj Bog pomaga.
Sedaj se pa moram tukaj za-
su naprošeni svi člani (ice, da hvaliti g. Planinšku in njegovi se udeležili u vdčem (broju, soprogi za prostor in vse druge Jer imamo teč važni točka« usluge in gOsftpl j utmost, Mr. na dnevnem redu izvršavati i M. Muhiču za tako okusno pri-
eševati, zato molim da bi doš- ravljeno pečenko, Mrs. Dobra-i svi zvesti Zji dobrobit drust.'vec za vso kuhini
li svi zvesti z ji dobrobit d ru št. vee za vso kuhinjsko delo in kakovu tooku predložiti, a ne tudi Mr. Dobravcu za pomoč, en drugog napadati za ono, što Pevskemu društvu "Naprej"
ne spada u kru^ društva i »jed- ze tako krasno petje, slednjič nice naše. Pustimo to sve na pa tudi muzikantu M. Zupanči-stranu.	,ču in Skubicu; nazadnje pa go-
Xa istoj sjednici češe dati tovo vsakemu posameznemu,
dišna Wpsče, pošto istog kateri je kaj pripomogel do ta-i ko in končal fiwIiičiie^šTu7li nismo mogji izdati na prošloj ko. zadovoljnega in veselega'je v St. Paulu, Minn Nato ie gjedniCi 9. julija; poradi več dne. Upam častiti g. župnik, VjL -^ 1 J • ' ' ■ važni poslova pak smo odbili da Vas Bog obvaruje še mno-do prihodnje sjednice, 13 avg. ga leta zdravega in veselega Isto molim sve člane, koji i- "hied nami, da bodemo skupno
JV UVItHll	U m	pO
skušnji v Columbusu bil sprejet v juristično družino države Ohio. Dolga in trpka je bila po,t po dnevu v šoli, po noči v tovarni. Medtem ko so drugi počivali, je: stal Mr lan pri strojih,, z eno r^Žfo guliral stroj, z drugo pa zrl knjigo. Daleč je bil cilj, i sedaj ko ga je dosegel, dostikrat premišljuje, če je kaka reč na svetu, ki bi ga pripravila še enkrat iti skozi ta mlin življenja. Njegov urad se nahaja na 819 Ulmer Bldg. zvečer med 7. in 9. pa ga dobite na 6511 St. Clair ave v uradu Frank Dry Cleaning Co.
A. D.
Novi slovenski odvetnik je nadalje postal g. Alojz J. žužek, poznan daleč naokoli'vsled svoje marljivosti. On je bil naredil državno skušnjo že pred letom dnij, vendar ni prakticira.1 Vsled nekih iiatu-ralizacijskih težkoč. Z neumornim delom je premagal tudi to. In sedaj stopa V javnost, kot odvetnik pripravljen braniti in zahtevati pravice odškodovanih.
Ce šteje kaj priprava,'je on pripravljen vršiti svoj posel na podlagi zakonov, znanosti in u-čenja. Rojen je bil v Gornjih Retjah pri Velikih Laščah, končal doma ljudsko šolo in šel^ nato v Ljubljano na prvo državno gimnazijo. V sedmi šoli je šel k vojakom kot enoletni prostovoljec. Po doslu-žettem letu je odplul v Ameri-
1888, in prišel v Ameriko leta 1890 v ter ves čas stanoval v Ctevelandu. Po končanih ljudskih šolah je bil nekaj časa v St. Joseph College, Teutopo-lisy 111. Dalj časa je bil za-posljen tudi kot tiskar pri 4'^Tovi Domovini" objodnem j*- bil svojo dni prvi raznaša-lee označenega lista. Leta 1907 je stopil v službo pri The
Cleveland Trust Co. v Collin-1cerkve) svojo lastno trgovino xfoodu, kjer je bil splošno pri-y grocerijo in mesnico; 1 1914 ljubljen. Deset let je deloval je postavil na ravno istem na banki, nakar je poslal natu-1 protoni krasno zidano hišo v ralizicijski uradnik Common kateri še Yedno V(nli lepQ ure.
Pleas sodnije in pozneje po- jeno trgovino z moško obleko možni blagajnik v klerkovem j lQ eevlii
lirmln Vn lol« 1«»17 Amo- i	,	»	«. . r rt
Med tem časom je Mr. Sto-nič veliko dobrega stavil, kot član, ozir. kot odbornik raznih
ze
lepo število Slovencev. Tukaj biva že neprestano celih 34 let.
Piva tri leta po svojem pri hodu je delal v tovarni Illinois Steel Co. Nato je pričel pra-k tie i rati za trgovsko službo; kot trgovski pomočnik je služil sedem let. — Dne 1. maja 1898 je otvoril na 813 N. Chicago St. (baš nasproti slovenske
uradu. Ko je leta H'17 Ame rika napovedala vc.juo, je bil naš Grdina eden prvih Slovencev, ki so se prostovoljno po-niltlil za vojaško službo, toda radi prcmiajhne teže ni bil sprejet. Matiček pa se ni dal o-
društev. Deloval je osobito pri društvu sv. Jožefa št. 2, K. S.K.J. kot predsednik, blaga>
. v... . . . V1 v ."ik, tajnik in zastopnik. Na plašiti, in je toliko časa prosil, konvenciji K.S.K.J. v Wauke-da so ga sprejeli v vojaštvo. LHn in.	i^n........i
Septembra 1917 amp Sherman kot
gan je bil izvoljen tretjini nad-je oil ze v zomikom, na konvenciji v Pit
navaden
. , . ,	, . . . . tsburgliu, Pa. pa preilsedni-
vojak, toda v 12. dneh je postal k()m lm<lz> (Hjbom
polkovni saržent, najvišja pod
iška »arža pri regimentu. ^ k g w Leta 1918 ga donimo ze na
Dalje je že celih 20 let kot od-
Uredništvo "Glasila" izra-
1 rancoskem, odkcxler se ie vr-jv ,	. ,	. .
j. .'v,	. . zn tem potom slavi lencu m me-
nil zdrav in cil pozno v letu i •	. . ,J " J.
1Q1Q . Pn «rm, j nrihnHn n«. !«°Vl K- soprogi iskl^e COStlt-
1919. Po svojem prihodu na zaj je bil nekaj časa blagajnik kriminalne sodnije, potem pa naturalizacijski uradnik. V juliju 1921 je pustil sodnijo ter
ke z željo, da bi dovčakaia in obhajala še svojo zlato poroko! Prednaznanilo. Društvo sv. Jožefa št. 2, K.
posvetil ve® čas učenju. Obi- yKf \ Je skoval je The Baldwin-Walla- !(;lle b tJf - sklen,l° P"wditi leče univerzo, kjer je 16. julija lla M«rtlll<>vo nedeljo, dne letos graduiral z naslovom 12*11QVembra neko velik» i" LLB, in 13. julija izvrstno prestal državno skušnjo. Mr-Grdina ima svoje urade z jako zfianim odvetnikom Mr. Fr. T. Cullitan, odvejtnik za slovens-
n mu vo gledališko igro. To vest prinašamo danes lia tem mestu v ravnanje drugim dru-tvom.
Smrtna kosa.
Dne 2. avgusta zvečer ob 9.
ko banko, 1035 Guardian Bldg., Stanuje: na 17821 Dillcwood !!ri 8e J0 "a rojeni domu iui "	^08 Division St. v hipni blaz-
vrši v nedeljo, dne 20. avg. ob 3. uri popoldne na Wilcox ia Taylor cesti.
Ker se bo ta dan vršila velika parada, so vsa cenj. društva K.S.K.J. uljndno vabljena, da se iste korporativno, ali z za»tavo udeleže. Tozadevno uradno vabilo je bilo tudi mi* nulo nedeljo oznanjeno v naši slovanski cerkvi. Društva, ki se nameravajo te parade vdele-žiti, naj tozadevno obvestijo sobr. Jos. Zalarja, gl. tajnika K.S.KJ.
Ker pohaja v akademijo sv. Frančiška več naših slovenskih deklic, bi bilo prav in umestno, da se tudi Slovenci odzovejo temu povabilu. Kraj iti čas zbiranja ter odhoda društev objavimo v prihodnji izdaji.
Uredništvo "Glasila" vsem tem trem novim slovenskim odvetnikom iskreno čestita iu jim želi mnogo uspeha v novem stanu.
Clevelandsk^ sloyonska metropola šteje sedaj šest domačih odvetnikov, na kar je lahko ponosna! Da bi ti pav večno delovali v zaščito, korist in za napredek tamošnjega slovenskega prebivalstva !
študiral tri leta teologijo in se je med tem časom dobro seznanil z kanonskim pravom. Takoj zatem $e je vpisal na Lovo-
Lokalne vesti.
Srebrna poroka.
nosti ustreli 155-letni rojak Anton Verščaj, po domače Junko rodom iz Črnomlja. Pokojnik je bil osobito zadnje dni zelo melanholičen, ter je vedno tarnal, da ga nekdo zasleduje. Spadal 1. 1899 k društvu sv. Petra št*. 30, Calir mcxt, Micli. nakar se je semkaj v Joliet, preselil in bil član društva št. 3, veliko let. Zapušča ženo, 5 hčera in 4 sine. N. v. m. p.
Izraz sožalja.
Tem potoni izražam cenj. družini pok. Anton Verščaja svoje
Minulo nedeljo, <Tm> (J. t m. globoko sožalje povodom nje-je obhajal naš ugledni rojak in ,gove nepričakovane in tragične trgovec, g. Geo. Stonieli sivbf-rsinrti. — Josip Tekaučič, 1111 no poroko, ali 25 letnico, Trd- jX. Chigo. St. Joliet, 111.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam žalostno vest, da mi je dne 30.1 maja t. 1. neizprosna smrt iztrgala mojo ljubljeno soprogo.
Alojzijo Orbek, za katero žalujem jaz, njen soprog in njena nečakinja Marija Mervar.
Pokojnica je bila rojena dno 19. maja 1. 1875 v vasi Pušno, pri Kanalu na Primorskem.
Njene telesne ostanke smo izročili materi zemlji dne 2. junija dop. na pokopališče sv. Križa. Pokopana je bila s črna sv. mašo zadušnico, katero je daroval Rev. Ciril Orendac, župnik naše slovensko cerkve sv. Trojice, kamor je pokojnica spadala.
Pokojna moja soproga je u-mrla za pljučnico po komaj teden dni trajajoči bolezni. Spadala je k dr. sv. Alojaija K.S.K.J. Tem potom se tudi zahvaljujem slavni K.S.KJ. za točno izplačilo njene jJosmrtni-ne.
Pokojnika je živela tukaj v Ameriki 20 let. Ona je dosti pripomogla tukajšnji cerkvi Sv. Trojico ob času njene graditve. Pri blagoslovi jen ju treh zvonov je; bila ona tudi za botro. Za časa zidanja slovenske farne šole je darovala tudi svet, na katerem so postavili šolo.
V dolžnosti si štejem, da se najlepše in prisrčno zahvalim vsem onim, ki so mi pomagali ob času njene bolezni in smrti. Zahvaljujem se posebno Mrs. Marv Mervar in mojima brato- -ma, Štefan in Miku ter njegovi ženi, »ki sta prišla na pogreb iz Paname, U.
Cvetlice, spletene v krasne vcnco so darovali sledeči: Dr. »v. Alojzija št. 52, K.S.K.J., Josip in Mary Mervar, Štefan in Mike Grbek, Alojzija in Jernej Jng in družina Bajt. V-sem tem in drugim, ki so priš-i pokojnico kropit in -spremit do groba se: prisrčno zahvaljujem; tebi pa, blaga žena, bodi . tuja zemlja lahka in jxtfivaj v miru ! Žalujoči ostali:
Josip Grbek. KO p 1*1 »g Mary Mervar, nečakinja Štefan Mervar, svak Iudiaiumolis, Ind. dne 31. julija 1922.
DOBRODELNI SKLAD
za bedne stavku joče 'člane K. S. K. J. II. izkaz.
Mrs. Frances Babich, Joliet, 111...............$ 2.00
A. S. 'Cherryvale, Kans. 2.00
Skupaj..........$ 4.00
Zadnji izkaz........42.<H)
Skupaj.........$46.00
Iskrena hvala! Vsi na dal j ni prispevki naj se izvolijo pošiljati na glavni urad K. S. K. J. Josip, Zalai\ gl. tajnik.
ZA RESNICO.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 9. AVftUSTA1022
f sapv

Osemnajst obrambnih govorov. V «Btolni cerkvi sv. Nikolaja v fe
Ljubljani govoril • dr. Mihael Opeka
stolni kanonik
Iz zbirke: "Za resnico" v yubljani 1921. Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman.'
Pastir in pastirji.
| stena zgodovina ve to poveda-
Lepa je podoba, s katero se ti: koliko nevednih soduhovni-nam Kristus predstavlja re-(ki že poučili, koliko velikih koč: Jaz sem dobri pastir, mož so človeštvu vzgojili, koli-(Jan. 10, 11.) Resnično, Kri- 'ko omike in izobrazbe so svetu stus je dobri pastir naših duš: dali.... Samo tam gori sto-kakor izgubljene ovce nas je za ji zapisano, vlečni božji knji-
ceno svoje krvi kupil in dobro spravil v veliki staji sv. Cerkve; pase pa na« s pašo svojega božjega nauka, napaja s potoki svoje milosti, odvrača od škodljivih paš s svojimi opomini, čuva pred volkovi s svojimi zapovedmi. Toda Kristus je večni pasitir naših duš, kakor pravi cerkveni zbor vati-
gi: kojiko duhovnikov je za časni blagor svojega ljudstva darovalo in daruje vse — svojo ipladost in veselje, svoj počitek, svoj denar, svoje delo, velikokrat svoje zdravje, svoje dobro ime — življenje celo — vs&.,. i O, ne recite: Niso v-si taki! Niso vsi taki, ampak ogromno število jih je; kateri
kanski — in neviden je zdaj(Pa niso» tisti niso po Srcu bož-našim očem. Ko pa je odšel 'jem; kateri ljubijo složno živ-
k Očetu, je pustil na zemlji svoje namestnike, apostole — in za njimi škofe in mašnike za časne in vidne pastirje. Sko-: hi mašnike — z eho besedo duhov*ii::;e. — Piedrrgi! Jaz vem i;i vi . este, s kako različnimi čuvsitvi se v naši, veri resnično nič naklonjeni dobi izgovarjanja to ime — duhovnik____ Pri enih še s spoštovanjem in ljubeznijo; pri drugih s pomilovanjem in posmehom; pri mnogih z zasramo-vanjem in kletvijo; pri zelo mnogih že s srdom in smrtnim sovraštvom. Kateri imajo prav ?---- Prijatelj i! Verujte, da mi je težko biti javno pred vami .takorekoč sodnik v lastni zadevi — iudex in propria causa. A po drugi strani se mi ne •zdi brez potrebo, iz-pregovoriti vernim katoliškim kristjanom enkrat tudi o tem, kaj je njim duhovnik. Če naj govorimo otrokom o tem, kaj sta jima oče in mati; če naj pridigamo šolarjem o tem, kaj so jim tisti, ki jih izobražujejo; če naj pripovedujemo revežem in sirotam, kaj so jim njihovi prijatelji in dobrotniki —: zakaj ne bi tudi katoliškim kristjanom kdaj povedali, kaj so jim njihovi duhovniki. Videli boste, da ne bom nič hvalil, ajio poveličal. Ne bom govoril zaradi duhovnov in njihove časti, marveč zaradi Kristusa in njegove slave. Za duhovne same bi nemara kvečjemu hotel doseči toliko, da bi vi, predragi, nazadnje meni povedali, ali je res velik junak pred Bogom in pred ljudmi v-sakdo, ki pobere na cesti kamen in ga vrže na duhovnika f
Ijenje namesto trpljenja svojega ljudstva, kateri ljubijo denar namesto .revščine svojega ljudstva, kateili ljubiflo časti/ liamosto ponižanja svojega ljudstva — tisti iso tatovi in razbojniki, ki so se prikradli v svetišče Gospodovo! Zato pa bodo enkrat pravično in strašno sojeni!
Toda o vsem tem resnično nisem namenival govoriti. Naj bodo rasne dobrote, ki jih deli duhovnik, kjer že hočejo! Navsezadnje ni postavljen duhovnik svetu v časni blagor. Kaj pa T — Za take nas imej človek — pravi aposrtol — za služabnike. Kristusove in deli vce božflih skrivnosti. (I. Kor. 4, 1.) Da, da — božje skrivnosti, nebeške darove, nadnaravno blagre in milosti, te deli vsak duhovnik, in če je tudi najnevrednejši. In zdaj, preljubi, si oglejte natančno tega pastirja svojih duš!
Človek se rodi na svet. Čemu se je rodil! Ali je to življenje kaj vrednot Ali bi ne bilo bolje človeku, da ne bi nikdar zagledal te solzne doline f Ali ni prišel samo trpet
na telesni in na duši, trpet nekaj let, zato da bo nazadnje u-mrl in se povrnil v nič, iz kate-lega je bil vz>et?.,.. O, ne tako! Glej, novorojenega otroka nesejo v cerkev k duhovniku. In duhovnik ga krsti in v sv. krst zasadi v dušo korenine vere. — Ali veruješ v Boga Očeta, vsemnr^odnega *St-'. varnika nebes in zemlje? — In v Jezusa Kriisitusa, Sina njegovega, kateri je bil rojen in je ,trpel? — In v Svetega Duha. v sveto - katoliško Cer-
kev, občestvo svetnikov, odpu-Ne bom govoril otem, kakoščanje grehov, vstajenje mesa
izkazuje vsak dober duhovnik svojemu ljudstvu častne, zem-ljske dobrote. Iz ljudstva, v-zrastel, mora imeti in ima srce za ljudstvo. Iz ljudstva v-
in večno živjenje ?.... — Verujem! Verujem! se glasi odgovor, in v zakramentu vzk?*li v duši vera. Tista vera, ki je luč iz nebes v temo te zendje.
zrastel, pozna veselje, šalo in (Vera, ki pove,da je človek od smeh svojega ljudstva — po-1 Boga in za Boga ustvarjen; da zna pa tudi njegove bridkosti j Bog ta svet vodi in vlada; da in bolečine, njegove skrbi, na- j trpljenje te zemlje ni nič v predloge, stiske njegove. Ve, meri z veseljem, katerega oko kaj je pomanjkanje in revšči-ini videlo in uho he slišalo in na (saj je bil sam rojen največ- nobeno srce ne občutilo, ki ga krat pod slamnato streho), ve,'je Bog pripravil .tistim, kateri kaj so nesreče, kaj pičli zasluž- j njega-ljubijo; ki ga je Bog pri-ki, kaj bolezen, kaj žalost, kaj ,pravil nam vsem, zakaj za ne-krivica, kaj smrt.... Vse ve besa nas je vse Bog Ooe usta-in vse občuti s svojim ljudst- vil, Bog Sin odrešil, Bog Sveti vom, in ker občuti pomaga, Duh posvetil. Zemlja je sa-kjer more; tolaži, kjer pomaga-|mo kraj poizkušnje, naša doti ne more. Dejal sem, prcdra-.movina je tam onkraj p-oba,
gi, da ne bom nič hvalil in po- j v srečnih večnih nebesih____
velioeval; ampak resnico pa je O, tako pač, tako se izplača ži-,tudi treba katerikrat povedati:! veti! Tako se izplača tudi — Samo v božji veliki knjigi, j trpeti na zemlji! O sveta, o kini tako brž popisana, samo i tolažbe polna vera, ki jo du-tam notri stoji zapomneno, ko- hovnik zasadi v nase srce koj lilo časnih dobrot so že stori-1 ko na svet pridemo, ki nam jo
Da, toda pot proti nebeški se poda? Kdo mu povrne! iz-domovini, dasi jasna in svetla gubi jeni raj v duši ? Kdo mu po veri — je pa vendarle tež- da nazaj sveti mir božji, kdo ka. Ozka je po't in tesna so ga naredi zofjet otroke božje-vrata, ki vodijo v življenje, in ga, čistega/brezmadežnega! mi smo^slabi, .skušnjavi in st- Ali ga ni človeka, ki bi ,odvzel raiatiem podvrženi. O, treba butaro greha, ki bi mu oznanil je moči, treba je neprestano ne- odpuščenje in spravo! O je, beške pomoči, milosti. Glej, on sam je — duhovnik je. K posreduje jo duhovnik. Ot- duhovnikoyim nogam se vrže rok dorašča; prve skušnjave grešnik v zakramentu sv. po-mu stopajo nasproti, prvi sov- koitf, in duhovnik ima srce ražniki zveličanja: najrajši zanj^ kakor oče za izgubljene-bi mu izrvali iz srca kali vere ga 8ina> duhovnik ima tolažbo
—	potem se gotovo pogubi, zanj, ima zanj solzo usmiljen-Duhovnik vzame otroka v svo- ja< — Katerim boste grehe od-je varstvo. Natanko ga po- pustili, so jim odpuščeni! — uči v sveti veri, globoko mu duhovnik ima to božjo, neiz-jo vcepi v srce. Potem pa pe- 'memost: zato odvzame gres-lje otroka k škofu, višjemu pa-iniku ujegov greh in ga skrije stirju in čuvarju duš. In škof• pre8vete rane Jezusa Kristu-mu položi roko na glavo v sv. ki je m grešnike» trpel in u-birmi, da pride nanj Sveti Duh mrl> ki je veAni 8praVnii dar za
—	Duh modrosti in umnosti, jgrehe gveta y morje nes_ Duh sveta in moči, Duh/uče-1kon£nega božjega usmiljenja nosti in pobožnosti mstrahu potopi hovnik vsd, tudi naj-božjega. Mazili ga škof za	hudobije, in da grešniku vojščaka Kristusovega, ki bo.naza]. obla£ilo milosti, poljub svojo venvkatera je začete in mjm mu p^ne na čelo, kakor korenina zveličanja, stanovit- svetopisemski oče izgubljene-r«o pričal in po njej živel.... »mu 8imi> in na roko mu dellJ,
O mladi vojščak Kristusov, zopet prstan prijateljstva bo-zdaj se pač nikogar več ne bo- žjega. Na rame zadene izgu-jiš v boju s sovražniki zveli- hijeno ovčico in jo nese k čredi čanja! Nikogar ne! ničesar nazaj _ dobri pa8tir.... —
ne! — Če bo le zmerom zadosti Zaupaj sin, hči —■ tvoji grehi hrane, če bo le zmerom kruha go ti odpuščali! Pojdi v mi-zadosti, da no opešajo moči, ki ru! q siadka beseda, o sreč-so ti bile vlite v zakramentu sv. nadu§a grešni kova, kateri je birme! Da, da —- to je edina jzrečena!
nevarnost za oblegane hrane j 01ejt prel jubi> to je duhov-junake v vojski: ce zmanjka ^ to ^ ^ gleherili mašnik, hrane.... Nič bati! Glej zo- delayec	8krivnosti.
pet pastirja duhovnika, kako Kot' najboljši pa*tir naših duš deli neprestano nebeški kruh v h(xU z nami ? V8akim posame-zakramentu sv. Rešnjega Tele- mim č.lovekom^ skoz življenje; sa. Vsem ga iomi: revnim ui M Jn in gpravo z Bo. bogatim, nevernim in učenim,	Cdo življenje> In kaj
starim in mladim O prespi 1)aj lU,em 0 tisti greilki> groz; dan, ko pelje duhovmk mlade .M. ^ ko ^ mora vlovek pQ rojake Kristusove prvikrat K loviU ^
sveta? O smrt, st-
da vid^o zopets se nad zvezdami! In da se tem bolj gotevo1 in resnično vidimo, da prav gotovo n«a bo zastonj nad nami luč vere in moč zakramentov, glej duhovnika pri oltarju, kako daruje in moli dan na dan za žive in mrtve, da se razlivata blagoslov in milost nad vse,
kar je ustvarjenega.
♦
To je duhovnik — od Kristusa, najsvetejšega pastirja postavljeni pastir naših duš. Kako je^xdaj: Ali je velik in pravičnik vsakdo, ki pobere na cesti kamen in ga vrže v duhovnika?. .. Duhovnik ima seveda tudi slabosti — človek je; lahko tudi greši, zaide — slabo meso in kri je____Bog ga
bo sodil — ostreje nego druge. Slabost, skušnjavo, greh ima duhovnik iz sebe'/ P a, kar sem opisal in kar nam deli, i-ma od Kristusa. In to spoštovati v duhovniku, pastirju duš, je dožnost: zato ke je dolžnost spoštovati Kristusa in njegove darove. Zaničevati duhovnike, delivce nebeških skrivnosti, pa se pravi zaničevati Kristusa. Tega ne trdim jaz, marveč Kristus: — Kdor vas zaničuje, mene zaničuje, govori pri sy. Luku v 10. poglavju, 16. vrsti. —
Pravijo, da se rado dogaja, da taki ki v življenju duhovne zaničujejo, nazadnje nepričakovano brez duhovna umirajo. — Ali sta ti dve reči v kaki zvezi med seboj, ali nista...
bogato obloženi mizi Gospodovi! Ali vam je prod očmi ta ginljivi prizor, moji dragi, ali se ga spominjate iz svojih lastnih davnih, srečnih let? Kakor bela jagnjeta okrog pastirja so zbrane nežne otročje duše okrog svojega duhovnika. Zvonovi zapojo in zastave za-vlhrajo, in bela jagnjeta, vsa svatovsko oblečena, hite za svojim pastirjem, svojim prijateljem v hišo božjo, pred ta-
bernakelj, k obhajilni mizi____
O srečni otroci! Čigavi ste vi, odkod ste, da ste tako blagoslovljeni? To so otroci krščanskih starišev.
'rasen je tvoj spomin! Kako sc trese človek pri misli, nate! Kako trepeč»e srce, ko se spomni groba! — Toda zastonj! — Človeku je določeno enkrat u-
mreti in'potlej je sodba----
! (HeBr. 9, 27.) O smrt i! o sodba! Najpogumilejšemu upada pogum, najmočnejšega iz-preletava mraz, ko pogleda dol v dolino smrti, kamor je treba iti in kjer preži na dušo satan
in vse moči teme____Plaho se
ozira bolnikovo oko • okrog smrtne post :'lje. Ali ni prijatelja? nikogar ni, ki bi ga zdaj
Duhovnik	tožil? ki bi bil ^ pri
jih je ljubil, preden so bili spo-	ko iz«™a ;zpred oč'i vse pos-četi: takrat že jih je ljubil, ko ko ze Spijejo vrata
ie nred nltnriom hlno^luvlinl	Večnosti? O, lie obupaj, Siro-
je pred oltarjem blagoslavljal čisto ljubezen njihovih rodite Ijev, ko je klical milosti sv. za
masni bobiik! Že gre tvoj pastir, že* gre.... Daleč je slišal
kona na življenske zveze nji-,tvoi obuPni kh® lla P<>moe; .v hove, zato da bi na posvečenih lemni 1H*1 ie sllsal. — 111 drevesih poganjale blagoslov- hiti;.;; ' _P°
Ijene mladike____ O srečni o-
troci duhov
njemu, ki je vir in morje sve- ,	.
tosti. Odpre se tabemakelj, |be- .ie že tu* ~ Mir bod!
.tej hiši!____Kako se razjasni
obraz bolniku, kako se razveseli revno, trpeče srce t In duhovnik se približa smrtni postelji____ Se enkrat prižge
skl!li potih, po stozah, mimo i! Čiste in svete jih pelje jP^padov, v burji, dežju in sne-ovnik prvikrat v' naročje !SU hiti, da te otme iz žrela vol-
' |ka, da ti prinese nebeške tolaz-
kim sodiščem. Ako se preseli z možem v inozemstvu, potem bi v^jale glede nje iste določbe o ek8patriaciji, kakršne so v veljavi glede naturaliziranih državljanov. O teh namreč se domneva, da so se odrekli ameriškemu državljanstvu, ako prebivajo v inozemstvu skozi pet let in v svoji rojstni domovini skozi dve leti; to domnevo pa morejo ovreči potom prijave pri a-meriškem konzulatu.
. Vse one prejšne Amerikanke ki so sled poroke zgubile svoje državljanstvo, bi ga lahko zopet dobile potom zgoraj navede nega olajšanega postopanja; z-raven tega pri njih bi odpadla potreba po spričevalu o prihodu (Certificate of Arrival), a-ko se med tem ostale v Združenih Državah.
S kratka, novi zakon določa, da državljansko pravo ženske jc odvisno od nje same in ne sledi državljanstvu moža ako se poroči. Inozemka, najsibodi sa-mka ali poročena, more postati ameriška državljanka na podlagi splošnih predpisov o naturalizaciji, Ako je poročena z i-nozemcem, more sama postati državljanka, tudi ako on ostane iuozemec. Ako pa je njen mož Amerikanec, potem pa mora tudi zaprositi za naturalizacijo, ravnotako kakor vsak dru gi, ali veljalo za njo posebne o-lajšave, ker v takem slučaju ji ni treba prvega papirja in se za hteva ie enoletno bivanje v Z<1-jruženih Državah. Amerikanka I pa, ki se poroči z inozemcem os jaz si ne upam izgovoriti — to tilIle vedll° ameriška držav-
Bog ve. Amen.
DRŽAVLJANSTVO ZA ŽENSKE.
New York.—V zakonskem |žavijanstva. načrtu, ki gre pod imenom Johnson oziroma Shortridge! Bill in o katerem je bilo že toli-ko govora zlasti radi določbe o registraciji, se nahaja tudi oil-j stavek, ki namerava uvesti za
ljanka.
Osnovno načelo namera v enega zakona je enakopravnost ženskega spola tudi v zadevah dr
J. O. F. L. I. S.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
I	S tužnim srcem naznanjam
ženske popolnoma nova načela žaiostno vest vsem sorodni-
glede dobave oziroma zgube državljanstva. Ne da bi se čaka kalo na usodo gori omenjenega
kom, znancem in prijateljem, da je nas dne 23. junija 1.1. zadela velka nesreča, ko je za
--	-	» v inu molv/	jc CtiXi
zakonskega načrta, je bil pred- vedno ^^ moja soproga) ^
ziroma mati petih otrok, v rosti od 5—16 let
Johana Benedikt.
ložen v poslanski zbornici kon gresa (House of Representatives) nov zakonski načrt, ki nosi štev. H. R. ,12022, je bil dne 20. junija sprejet v poslanski zbornici. Ako tudi senat pristopi in predsednik ga podpiše, bo nov zakon radikalno spremenili dosedanje določbe glede natu-|
raliizacije in državljanstva v|	art gkofjoloko
kolikor poročene ženske prina-! ,	, .	/v
sta-
ja j o v pošte v.
Zakon sloni na načelu d atenska ne smo radi svojega spola ali zakonskega stanu biti prikrajšana v svoji pravici,'da postane naturalizirana državljanka Združenih Držav.
Dosedaj je ženska sledila državljanstvu svojega moža; ako -se je poročila z Amerikancem, oziroma ako je njen mož postal naturaliziran državljan Zruže-n i h Držav, je ona že s tem samim činom postala ameriška državljanka. Po novem zakonu
bogata zakladnica za vse, ki so lačni nebeškega dani, in duhovnik deli nebeški kinih tem mladim dušam s tresočo roko, s solzami v očeh, z molitvijo v srcu. — Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa ohrani tvojo dušo za večno življenje! O, da bi nobeno teh nedolžnih ja-►gnjet nikdar ne padlo v žrelo
olku, hudobnemu duhu! da bi iclrWa olJa zavaruje pr<rti kakor vsak drugi, zaprositi za
pred bolnikovo dušo luč vere, lpa b[ se odpravilo in žena bi še etakrat mu govori besede od- |p(>stala državljanka ne več ra-puščanja in sprave, še enkrat jdL moževe pravice, ampak le okrepča človeka s kruhom mo- iz gvoje iastne pravice. Z dru-CMiih in v zakramentu sv. posle-' jm-L heftedami, žena bi merala,
dohovniki ljudem: koliko !■duhovnik oznanja celo živi jen- J lost
i v • i i .. . . ^ •i • •	*	__m?______vca 7qc livarno fiAhpiU dni
K-iiih so nasitili, koliko na-!je, ki jo goji in ji priliva, da gi\ oblekli, koliko žalostnih so »ikoU ne ugasne pred nami ta
Toda oh — gorje! Greh se vali po svetu kakor strašna blatna reka. Koga ne dohiti? Koga me zajame? Človek greši, smrtno greši, star in mlad, pade v reko greha, se oblati in omaže, da je gnusoba v očeh vsesvefcega Boga. Z grehom pa je izgubljeno vse, kar je največjega, najdražjega: mi-
vsa zasluženja dobrih del, ne-,
besa so ize*uhHirfiiA_
nji križ čez mrtvega f
duša--------j Drugače bi ona ostala inozem-
Glej pastirja duhovnika! — ka, tudi ako njen mož je Ame-In potem te še spremi na zad- Vikanec. Zakonski načrt pa do-nji poti in križ naredi še na- loča znatne olajšave za natura-zadnje čez tvoj grob, preden lizacijo takih žen, ki se poroči-s« loči. O vi vsi zapuščeni j() z Amerikancem oziroma ka-in osiroteli, vi otroci brez sta- terih mož postane državljan v-rišev, ve vdove brez mož, vi o-1 sled naturalizacije. Zai nje ne četje in matere, ki žalujete po bi bilo treba prvega papirja in sinovih in hčerah — ali veste, postale bi lahko državljanke po zakaj naredi- duhovnik ta zad-(enoletnem biyanju v Združenih
Zato, Držav.
Operirana je bila 8. junija na žolčnem kamenu, toda operacija se je ponesrečila.
Pokojnica je bila stara 39 let; doma iz Mar tin vrha, fara
V
starem kraju zapušča očeta, 2 brata in 3 sestre:tukaj v Ameriki pa dve sestre; 1 v Rocksprings, Wyo., 1 pa v Oklaho-mL
Prav lepo sei zahvaljujem cenj. društvu Sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. kojega članica je bila pokojna,— ker je to društvo poslalo svojo tajnico Mrs. Ivano Ferlic na pogreb. Lepa hvala Rozaliji šoš-tar, sestri pokojnice za vdele-žbo pri pogrebu; hvala dalje Tonetu Vidmar in soprogi, ki sta prišla na pogreb iz Price, Utah in mi stala na. strani v teh žalostnih urah. Prav lepa hvala družinam Jakob Troja r in Tom Kladušek in vsem tu-kajšnim Slovencem, ki so bili v veliko pomoč meni in mojim otrokom. Še enkrat se zahvaljujem za vse darovane vence, ki jih je bilo toliko, da so popolnoma pokrili krsto. Pogreb se je vršil dne 25. junija po katoliškem obredu z veliko udeležbo vsake narodnosti.
Tebi, nepozabljeaia soproga in mati pa bodi lahka tuja a-meriška gruda; v miru počivaj, prej ali slej se vidimo nad
zvezdami.
Žalujoči ostali:
Jernej Benedikt, soprog, Josip, Fanny, Jimmy, Albina, Ida, otroci. P. O. Box 674 Pali«ades, Colo.,
26. julija 1922.
-GLASILO K. S.K.JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo. -
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote ▼ Združenih dr^M
ameriških.	__________
1004 N. Chicago St.
Uredništvo in upravni*tvo: Telefon 10«.
JOLIET, ILL.
Narocnma:
Za €kne, na leto Za načlane
Za inozemstvo
_________$2.00
$3.00
official organ of the
GRAND CAR.NIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. _
Issued every Wednesday.
1004 N. Chicago St
OFFICE: Phone: 1048
JOLIET, ILL.
Doslej so v naselbini New River že okrog 390 družin izgnali Kje je ta teniMene^ pravitelje in organizatorje st-ixwej mu v	j	tj^ Govori g* da bodo ti e*oveko- rokovnih unij. Sprejema*)
Bedne razmere med stavkaiji v zapadni Virginiji.
~ . (Poroča Freda Kirshwey.)
V New River premogarskih naselbinah v Zapadni Virginiji
živi od 15,000 do 20,000 stavkuiočih premogarjev • s svojimi rdužinami, ki se morajo preživljati s 30c na teden na posamezno osebo; večina tako prizadetih nima razen unijske podpore nikakih drugih dohodkov; čo bi še teh borih centov podpore ne dobivali, bi morali že davno od gladu umreti.
V	Kanawha premogovnem okraju trni i strada okrog 45,000 oseb. Tudi ti reviei so odvisni samo od podpore premog'ar-ske unije U. M. W. of A., ki znaša 50c dnevno na osebo.
Tako se glasi poročilo posebne poizvedovalne komisije, obstoječe ml zastopnikov Katol. dobrodelnega sveta in zveze svobodnih sinagog. Prvo sta zastopala Rev. R. A Mc Gowan in W. D. Lane; drugo pa rabinca Štefan S. Wise in Sidney Goldstein. Obe dobrodelne organizacije sta se izjavili po svoji najboljši moči pomagati nesrečnim družinam teh stavkarjev.
Komisija bo ,te dni v javnost izdala svoje obširno poročilo o bednih razmerah med stavkarji v Zapadni Virginiji.
Pri tej priliki je navedena komisija prišla v pogovor s T. L. Lewisam, tajnikom New River premogovne družbe in so prepričala, kako sodbo imajo premogovni baroni o sedanji stavki. Lewis se je izgovarjal, da je morala njih družba več premogovnikov zaprejti vsled pomanjkanja naročil; v resnici se pa ondi ne dela zaradi stavke. V resnici omilovanja vredni stavkai*ji se Lewisu nič ne smilijo; o njih se je sledeče na porogljiv način izrazil: "Naj gredo ti možje zopet na svojo delo na podlagi plačilne lestvioei iz leta 1917; dalje naj izstopijo iz unije in njih družine ne bodo več pomanjkanja trpele !" — Taka je torej sodba kapitalista v veliki borbi premogarje- za svoj vsakdanji kruhek in obstanek.
Govorila sem z rabincem Dr. Wison, ki mi je o svojih dogod-ljajih in opazovanjih v teh premogarskih naselbinah pripovo doval sledeče:	,
"V New River sem si ogledal kakih 12 šotorov stavku joči h premogarjev. Povsod ®ci kaže beda, revščina in glad med temi nesrečnimi družinami, osobito mod otroci. Tudi tukaj se premogarji preživljajo samo s tem, kar jim unije od zunaj pošiljajo podpore. Za nesrečnike te naselbine se- osobito tudi poteguje blaga gdč. Elezabeta Oilman iz Baltimore, Md.
Sleherni teden se razdeli okrog $3000. med 3099 družin;nihče nima od prej kaj denarja na strani, ker ga ni mogel _prihraniti; Vse kar so imeli posebn<e!ga denarja na razpolago, «so je že prve tedne velike stavke izdalo. Skoro vse .te družine so ser morale celo zadolžiti pri Svojih prodajalcih, mesarjih in pekih
danes jim nihče ne zaupa ni centa več.
Zanimivo je pa razpoloženje mod temi stavkarji. Navzlic velikim naporom trdi vsakdo, da bo vstrajal do konca, ali do — zmage kolikor časa bo še dobival le nekaj podpore za živež. Če jei šel morda kdo nazaj na delo, temu ne moremo zamerili, kajti to so bili v prvi vrsti očetje velikih družin, kojim so se lastni otroci smilili.
Neka ženska s šestimi otroci je prodala svojo kravico in svoj šivalni stroj, da je zamogla družino v zimskem času preživeti. Zdaj je pa celo ob kravico, ki je dajala deci potrebno hrano. Z $2.50 na teden mora izhajati da preživi sebe, moža in 6 otrok. To bridko življenje!	»
V	neki, na pol podrti baraki sem naletel na dva otroka, 9-lot-no deklico in 5-letnega dečka. Matere ni bilo doma, ker je sla nekam za dolom; 9-letna deklica je torej doma kuhala, prala, oskrbovala gospodinjstvo in pazila na svojega brata. Otroka sta bosa in oblečena v neke cunje. Kako beraško in revno je izgledalo v oni baraki, pa ne bom opisoval, ker mi tega žalosten spomin no dopušča.
Kompanije se kaj rade poslužujejo skrajno podlih sredstev, da nesrečne premogarje izganjajo s svojega ozemlja; vse hiše stoje nainreč na kompanijskih prostorih. V 5 dneh jim sod-nijskim potom naznanijo, da se morajo seliti. Kam ? Taka družina se n. pr.'pritoži, ali apelira na pristojni s.xlniji. S koliko ovirami je pač ta pritožba zvezana. ' Treba je-položiti varščino za pokritje sodnijskih stroškov in za celoletno najemnino v naprej. Običajno pa kompanije v takih slučajih stav-karjem še rent podražijo. Ker unija ne- moro za vse izgnane stavkarjo vedalo-položiti zahtevane varščine', se morajo družine umakniti s kompanijskega ozemlja in iskati strehe pod milim nebom v kakem šotoru. Več dobrosrčnih farmarjev v bližini jo dovolilo tem izgnanim stavkarjem, da smejo postaviti šotore na njih zemljišču. Pa tudi tukaj so jim kompanije za petami, ker grozijo farmer jem da ne sme noben stavkar ondi živeti, češ, tudi ono zemljišče je konipanijska last.
"Kam se bosto obrnili,'' sem nekoga dne vprašal enega izmeni teli stavkarjev "čo vas tudi od tu preženejo ?" — Ne vem. — Dajte nam dolge kljuke, pa bomo svoje šotore v zrak obesili. Ce bi nam tudi Bog dovolil tako viseti, bodo morda kompanije skušale nas tudi od tu pregnati, ali vzeti zoper nas kako sodnijsko prepoved (injunction) ", mi je porogljivo' odgovoril ta stavkar. v m:
s kompauijskoga zesmljisča; te usode pa pričakuje Se nadaljfiih 900 družin. Vse ti šotori, katero sem si ogledal so v slabem stanju.
Na ifckem hribu sem naletel na 4 družine, živečo pod milim ndboiih Za varno»t proti dežju in solncu so imele na onem prostoru samo razgrnjeno veliko plalito; pohištvo, obleka in druge potrebščine so bik' pa sem in tja razmetane in že močno poškodovane. Dve družini sta bili beli, dve pa črncev. K sreči jo bilo pri tvh družinah samo četvero otrok.
Nedaleč od onega prostora sem našel družino s 4 otroci živečo v nekem zapuščenem in smrdljivem hlevu.
V Kanawha okraju živi okrog 14,000 premogarjev od katerih dela le okrog 1000; očetje velikih družin. V tem okraju izda unija stavkujočim premogarjem vsak teden nad $22,000 podpore za nakup živtiža.
Naleteli smo dalje na naselbine stavkarjev v Paint Creek (Kanawha okraj). Tu je bila k ta 1912 velika stavka, ko so o-peratorji iz oklopnih vlakov streljali na stavkarje. Tukaj so daaies stavkarji trdni kot skala. V znameneje solidarnosti z u-nijo nosijo vsi rdeče ovratnice, kar osobito operator je v oči bode.
Nako premogarjevo ženo sem vprašal, kako zamore s $5.— na teden svojo družino preživljati. Na to mi je pojasnila, da gredo v poletnem času v gozd nabirat razne jagode in lesnike. Zadej za hišico ima pa majhen vrtič, kjer dobiva potrebno ze-lenjad. Vseh skupaj pri tej družini je deset oseb. Kako je mogoče teh 10 oseb s $5.— tedensko preživljati mi je že danes nerešena uganka.
Nekega dne srno naleteli v ozadju stare ko&< nekega smrtno bolnega premogarja-stavkaija. Tudi ta družina je dobila u-kaz da se mora seliti v 5 dneh, T.*ga reveža so zatem na no-silnicah prenesli več milj daleč k njegovi sostri; žena in otroci so mu pa drugi dan sledili. Mož nam je pravil, da je bil poškodovan v jami; ta poškodba ga je pa sčasoma popolnoma o-slabela, da se revež že bliža smrti. Kompailjski zdravnik mu je sicer obljubil, da ga spravi v bolnišnico, toda le poti pogojem, da mu obljubi vrniti se/ zopet na delo, ko ozdravi. Toda ta vstrajni stavkar je to ponudbo enostavno odklonil. Rekel je zdravniku da rajši umrje, kot pa opravlja skebsko delo. Končno smo se tei?a omilovanja vrednega stavkarja mi usmilili in ga prepeljali v bolnišnico.
Take so razmere med bednimi stavkarji v Zapadni Virginiji ! Omilovanja vredno ljudstvo !
Govori se, ljubi zahtevali 25 procentov "komišna" za svoje delo? To še ni taka reč! Pok. J. K. Z. je pa vseh nabranih $60,000 zase
porabilo. Znat' se mora!
Paberki.
DELAVSKE ftOLE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Ustanove ljudskih šol, kakršno so ustanovile Združene države, ni para na svetu. Poleg prevažnega vzgojevalmega delovanja, ki se vrši v šolskih poslopjih, so se pa razvile v zadnjih lotili ne drnjre obii ke vzgojevitija za odrasle.
Ena izmed teh prosvetnih u-s-tanov za odraze so dravske šole. Pri trm i ne mislim» VM "university extension" (ljudsko reformno univerzo),vzgojo, ki jo nudijo delodajalci, ali na "industrijahte" tečaje, marveč pod delovsko vzgojo (workers' education) mislimo one šolske ustanove, ki so jih ustvarili delavci sami in ki tvorijo del delavskega gibanja. V tem se delavska vzgojevališča razlikujejo od drugih oblik v-zgojevanja za odrasle.
Mogočnosti^ ki jih nudi vzgoja odraslih delavcev, privlačujejo in oživljajo zanimanje neprestano naraščajočega števila moških in ženskih, že do sodaj imamo v raznih Združenih dr žHvah okolo trident prosvetnih podjetij, poznanimi pod i-
menom 4 * labor col leges," " trade union educational departments" ali "labor educational committees."
Delavske šole, kakšne so se razvile v tej zamjji, vzdružuje delavski denar; delavske orga
segla svojega namena. V naši Letos se kaže vsepovsod do -J10™*" metropoli, Clevelan-bra letina; ne samo v n'aravi,	!n b,1° Sotovo več polja i uj^acije jih upravljajo ifi nad-
nmpak tudi na ženitovanjskem ZH1,ja	^	zirajo. Dostikrat se dogaja, da
polju. Pri nas, v Jolietu so' ; ..............ena sama unija otvori svoj "la-
zadnji čas skoro vsak teden po j Največji izumitelj tekočega |}or collegei" za svoje člane, na-trije slovenski pari na oklicu.— stoletja, oče modernega tele- j)eri. potrebna denarna sredst-Ni toraj čudil, da se je minuli	Dr. Aleksander Graham va m nadzira delavnost take
mesec tudi znani Terbovčev To-	umrl. Ko so ga dne 3. ustanove, kakor je to slučaj z
ne oženil. Za družico si je iz-'1- m. polagali v grob, mu jef v International Ladies 'Garment bral neko živo rožo v Olevelan-l^bi ji pozdrav za 1 minuto ia- j Workers' Union; oziroma du, ki je za de" x 1 1 1 1 Morda mu bo udi naš znani
um j. Sprejemno
se nadobudni mladi delavci, da ae izšolajo v to svrho. Taki tečaji vključujejo predmete, kakršni so delavska zakonodaja, delavske odškednine, iiulu-strijalno in zdravstveno zavarovanje, dedovanje za časa stavke in nezaposlenosti, problemi industrijalne uprave in produkcije, unijski in organizacijski problemi in govorništvo.
Naravno je, da se metoda skupnega šolanja ne morejo v-parabljati za vzgojo delavskih voditeljev oziroma za intenzivno izobrazbo malih skupin izmed delavskih mas. Ustanavljajo se, za to mali rozredi za sistematični pouk, ki se razteza skozi nekoliko let in vključuje obisk Vedeai^kih tečajev in či tanje mnogih knjig. Ker se ne more zahtevati od odraslo osebe, da mirno presedava v-sak teden' skozi mnogo let na šolskih klopeh, med tem ko u-čitelj drži svoja predavanja, iznašla se je zopet Sokratova metoda — vprašanja in odgovori — za delavsko vzgojo. Delavski tečaji se shajajo navadno v delavskih domih, ali v mnogih mestih se poslužujejo tudi javnih šolskih poslopij.
Že odkar so se take ustanova za delavsko vzgojo začele razširjati po Združenih državah, cbcutila se je potreba po neki centralni organizaciji, ki bi koordinirala vsa ta prizadrva-i;ja za delovsko izobrazbo in novim ustanovam stavila na lazpolago izkustva' starejših. Tako sodelovanje se je udejst-vilo na First National Conference of Workmen's Education, ki se jo obdržala v New Yorku v aprilu 1.1921. Na tej konvenciji so se sestali vsi voditelji na polju delavske pros-vete, vodje delavskih organizacij, učteiji, profesorji in mnoge interesi rane osebe. Ob tej
V ministrstvu za socialno politiko v Belgradu imajo mini sterijal nega tajnika, ki je te dni polagal izpit za prvi gimnazijski razred. Včasih že bilo treba imeti maturo, vseučiliš- . .
Če, pet let državne službe z iz- linba' kJer b<> lahko mimo in borno kvalifikacijo in potem ,ie,n<>to,u> P(>6iv#al-šele je smel državni uradnik u-
preveč hrama; ni torej čuda,!^. kakor na pr. v Pennsyl-
j**™' f^ na P°bo*ju vaniji. Dosedaj so se napra-
vili raznovrstni poskusi. Veščina delavskih šol je popolnoma pod kontrolo strokovnih u-
pati na krasni naslov "Minis-j Franc Krašovec, mesar v j ni j, ali imamo tudi šole dclav-
sterialni vicesekreter" z zlatim šolskem drevoredu v Ljublja-
ni prodaja fino sveže telečje meso i>o 40 kron 1 kilogram; to znaša po naši veljavi 12 cen-
ovratiiikom. Pred vsem je bilo seveda treba mnogo protekcije, da dobi tako mesto človek,ki je pasel samo koze in gosi in ki gimnazije od znotraj še nikdar ni videl.
Kako izkušene in učene moči imajo nastavljene v jugoslovanskem ministrstvu nam kaže še sledeča sličica, katero posnemamo iz "Hrvatske Obrane:"
"Kar ustrašil sem se," pripoveduje neki profesor, 4 4 ko ;em nekega dne zagledal v ministrstvu prosvete, kot uradnico—svojo bivšo deklo." — ništvo v Washingtonu, *D, C. 4 A, to ni nič" je rekla ona, i iz Belgrada 1500 besed dolgo
škili zadrug in newvorsko Rand School for Social Sciences, ki temlji na*stran&ki jxxllagi. Kaj je svrha delavskega v
pr
100. — Dobro bi bilo telečjo
pečenko iz Ljubljane uvažati. •
- Prvo kalifornijsko grozdje je žc na trgu po 20c 1 funt.
ama za
tajnika jo bil postavljen vS|h*u-cer Miller Jr., predavatelj na Columbia University. Pravila te centralne organizacije so ] bila tedaj odobrena. Njena svrha je: "Da nabira in širi iuformacije o prosvetnih prizadevanjih kateresibodi skupinic organiziranega delavstva; da koordinira n ]>o<lpira z vsemi mogočimi sredstvi obstoječa prosvetna prizadevanja organiziranih delavcev in da povzbuja k osnovanju nadalj-nih podjetij za delavsko izobrazbo sirom vseh Zruženili dr-
žav
tov za 2 funta. V Jolietu pla- i zgojeyanja? Glavni smoter čujemo danes za 1 funt bojšejteh šol in tečajev jo razširjati tcletine 32c. ali približno K. Iprosveto med široke delavske
mase, da na kratko povedamo mnenje onih oseb samih, ki aktivno sodelujejo v teli ustanovah.-
Uspehi teli delavskih šol do Pravijo, da bo letos izborila tr- j dances dokazujejo, da delavci , 7	... . _
gatev toda po tej ceni ne bomo hrepenijo ne le po znanju onih fledo ™cga P i banja sploh se m-mogli delati prepovedane Na-!stvari, ki so v stanu povečati ^ra,lfl^a1hko .(>brilei° I1;l ctove kapljicef	jnjih zaslužek, marveč da stre-Kdu^tlou
mi jo tudi po najboljši splošni Te dni je prejelo SIIS posla- izobrazbi.
Poleg splošne izobrazbe za široke delavske mase, ki jo po-
Za informacijo gl*'de p<H»di-nih ljudskih delavskih šol ali
New
pa, ki je svojčas služila pri babici H., ima službo v vojnem ministrstvu." — "Pa ne, da bi
poslednja postala še general." v Sloveniji napredujejo v v-
seli ozirili, osobito pa pri tat-Znana in najbolj sloveča slo- villi- Nedavno so tatovi odvedli venska gledališka igralka, go- s pokopališča pri sv. Križu v spa Avgusta Danilova je zo-^ | Ljubljani, več železnih nagi oblet na potu v Ameriko iz Lju- "ih križev. Can you beat it ! bljane. Pred svojim odhodom
Si e(tna clevelaiutska nasci^n-na! Zdaj ima kar pol ducata slovenskih odvetnikov! Pri nas v Jolietu nimamo pa niti enega!
se je izjavila, da je njen liftmen lelati za kulturno progando med ameriškimi Slovenci; pri-ejati predavanja, gledališke predstave, drustevom* prireditve in slovenske filme. —V resnici krasim ideja! Toda če.bu
Mrs. Danil'oVa tu<li zdaj tičala
spuio. v New Yorku, ne bo do-* .
(lajenim in ukaželjnim delavcem posebno izobrazbo v znanostih, zlasti v socijalnih vedah. Tečaji v to svrho so različni, Vključujejo ne le narodno gospodarstvo in soci-jologijo, man-eč tudi literaturo angleščino, matematiko, tekoče dogodke, glasbo, dušeslo-vje, telovadbo in razne druge predmete. Ali najobljublje-»•ejši •tečaji v delavskih vzgo-jevališčih . so narodno gospodarstvo, zgodovina, pregled o industrijalnem razvoju, zgodovina delavvkega gibanja, lite-Hi;v^itrki fkomijuisj; v Ame-iratura in politična veda. r$kV so nabrali za bedno deco 1 Tre.tja svrha delavskih šol je na Ruskem nekaj nad $20,000. i vzgajati delavske voditelje, u-
435 West 23rd Street, York Citv.
Vse to gibanje za delavsko izobrazbo v Združenih državah je še le štiri leta staro in dosledno se nahaja še le. v svojih pošetkih. Navzlic tennu napreduje velikansko in utegne poti ena od vitalnih sil v gibanju ameriškega delavstva in v prosvetnem razvoju te zemlje sploh.
J. O. F. L. I. S. 1
Najboljši strup za muhe.
Denite dve žlici formalina v 1 pimt mleka, zmešanega pol»-vico z vodo in malo sladkorjem. To tekočino napolnite V malo skodelico, ali primerih posodo in jo postavite kjer p največ muh; pridenite še drobtin kruha. — Bodite /a previdni, da do te škodelic^ie pride kak otrok, ali kaka kajti formalin je strupen Jo-bite ga lahko v vsaki lekfni.
I-
K. S. K*
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiran& v Jrlietu.H državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, III.
Telefon 1048.	*
Od ustanovitve do 1. junija 1922 skupna izplačana podpora $2,077,274.00.
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St, Joliet, 111. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620— 10|h St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, III. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair*Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet, III.
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111.	,
Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111:
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Telefon 1048.
■ o-J
>' 'Ilf h iaZii.U
1 I •
m*
j,
tv:»
IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Pristopili.	a
K dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, lil., 10123 Krasovicli Virginia, roj. 1906, K. 16, $1000. Spr. 1. jul. 1922. Dr. šteje 212 članov(ic).
K dr. sv. Družine št. 5 v La Salle, III., 24100 Bazilik: Josip, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 2. jul. 1922. l)r. šteje 135 članov(ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, III., 10124 Terlep Ana, roj. 1906, R. 16, $1000.Sprejeta 16. jul. 1922 in 10125 Marn Mihaela, roj. 1897, K. 25, $1000. Spr. 25.^jun. 1922. Dr. šteje 102 članov(ic).
K dr. sv. Janeza Krstnika št.'13 v Biwabik, Minn., 10126 Janchan Ana, roj. 1889, K. 33 $1000. 24101 Kostenjak Pavel, roj. 1896, R. 26, $1000. Spr. 2. jul. 1922. Dr. šteje 54 članov(ic). i K dr. sv. Janeza Krstnika, št. 14 v Butte, Mont., 24124 Gergu-rich Ivan. roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 19. jul. 1922. Dr. šteje 17€ članov, (ie).
K dr. sv. Jožefa št. 21 v Federal, Pa., 24102 Snliadolnik Ivan, roj. 1906, 16, $1000. Spr. 20. jul. 1922. Dr. šteje 62 članov(ie).
K dr. sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio, 24,103 Hočevar An ton, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 9. jul. 1922. Dr. šteje 45 članov (ic).
K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 10127 Bainik Marija, roj. 1897, R, 25, $500. Spr. 2. jul. 1922. Dr. šteje 448 članov (ic).
K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 24104 Strajner Ivan P. roj. 1905, R. 17. $1000. Spr. 9. jul. 1922. Dr. šteje 394 članov(ic).
K dr; sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 10128 štarašinič Ana roj. 1906, R. 16. $i(K)0. 24105 Rozman Ivan M. roj. 1906. R. 16. $10«0. Spr. 16. jul. 1922. Dr. šteje 201 članov (ic).
K dr. Jezus Dobri Pastir št. 49 v Pittburgh, Pa., 24106 Radovit PftlUftl 13. roj. 1906. 11. 16. $500. Spr. 21. jul. 1922. Dr šteje 4(. elanoc(ie).
K dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 10129 lladez Marija roj. 1906. R. 16. $500. Spr. 20. jul. 1922. Dr. šteje 113 članov(ic).
K dr sv Jožefa št 53 v Waukegan, 111., 24107 Drašler Josip L roj. 1906. R. 16. $1000. Spr. 9. jul. 1922. Dr. šteje 179 članov (ic) K dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 10139 Sadar Marija roj. 1906. R. 16. $1000. 24108 Gradishar [van, roj. 1906. R, 16. $1000. Spr. 10 jul 1922. Dr. šteje 143 članov(ic).
K tir. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn. 24109 Shukh Martin P. roj. 1906. R. 16. $1000. Spr. 9. jul. 1922. Dr šteje 187 članov(ic).
K dr. sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa., 24110 P|f.ar Ivan. roj. 1894. R. 28. $1000. 24111 Lukec Josip, roj. 1884. R. 38. $1000. Spr. 24. jul. 1922 Dr šteje 92 članov (ic).
K dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 24112 Pinter Franc, roj. jl903. R. 19. $1000. Spr. 9. jul. 1922. Dr. šteje 158 članov(ic).
K dr. Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111., 10131 Trsar Antonija. roj. 1906. R. 16. $1000. Spr. 8. jul. 1922. Dr. šteje 71 članov (ic).
•iv dr. Marije I'isteira Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 10132 Levk Ana, roj. 1906. R. 16. $1000. Spr. 16. jul. ',1922. Dr. šteje 182 članov(ic).
K dr sv. Cirila in Metoda št. 90 v So. Omaha, Nebr., 10133 Kra-sovec Marija roj. 1906. R. 16. $500. 24113 Bizal Pavel, roj. 1889. R. 33. $1000. Spr. 1. jul. 1922. Dr šteje 29 elanov(ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. ,101 v Lorain, Ohio, 10134 Gerk Jožefa, roj. 1901. R. 21. $1000. 24114 Debevc Franc, roj. 1889. R. 33. ' $500. Spr. 10 jul 1922. Dr šteje 59 članov(ic).
K dr. sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., 24115 Muren Ivan, roj 1906. R. 1-6. $1000. Spr. 14. jul. 1922. Dr. šteje 109 članov.
K dr. sv. Uenovefe št. 108 v Joliet, 111., 10135 Petric Rozalija. roj 1906. R. 16. $1000. Spr. 22. jun. 1922. Dr šteje 137 članov(ic), K dr sv Družine; št 109 v Aliquippa, Pa., 24116 Kopriva Jurij, roj 1906. R. 16. $500. 'Spr. 24. jul. 1922. Dr. šteje 28 elanov(ic).
K dr sv Jožefa, št 110 v Barberton, Ohio, 24117 Kurent Martin roj 1883." R. 39. $500. Spr. 16. j\il. 1922. Dr. šteje 67 članov (ic).
K dr sv Ane št 127 v Waukegan, 111., 10136 Stupar Barbara, roj 1906 R. 16. $1000. Spr. 24. jul. 1922. I)r šteje 112 članov(ic).
' K dr. sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa., 10137 Sudac Ana, roj 1906. R 16 $500. Spr. 21. jul. 19922 Dr. šteje 48 članov (ic).
K dr Ime Marije št. 133 v Ironwood, Mich., 10138 Ritmawcli Marija, roj. 1880. R. 42. $1000. Spr. 20. jul. 1922. Dr. šteje 19
članov(ic).	;	..
K dr sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind., 10139 Koss Marija, roj. 1906. R. 16. $1000. Spr. 15. jul. 1922. Dr. šteje 48 članov(ic).
K dr sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, WTis., 24118 Juntz Alojzij, roj 1906. R. 16. $1000. 24119 Miliukovič Kari, roj. 1896r R. 26. $1000. 24120 Zorman Janez, roj 1885. R. 37. $1000. Spr. "jul 1922. Dr. šteje 134 članov (ic).
K dr sv Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., 10140 Krulc Jennie, roj. 1906. R. 16. $500. 24121 Kook Peter, roj. 1906. R. 16. $500 Spr 18. jul 1922. Dr. šteje 67 članov (ic).
Iv dr Kraljica Majnika št. 167 v Sheboygan, Wis., 10141 Fritz Marija, roj. 1906. R. 16. $1000. Spr. 8. jul. 1922. Dr. šteje 80
ČliU1 K dr Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 1Q142 Mally Ana, roj. 1906. R. 1H. $1000. Spr. 3. jul. 1922. Dr. šteje 337 ela-
i,OV K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 10143, Ferderbar Barbara roj. 1902. R. 20. $1000. 24122 Ferderbar Ivan, roj. 1898. R 23 $1000. 24123 Cukurin Jurij, roj. 1879. R. 43. $1000. Spr
12 jul. 1922 Dr šteje 174 članov (ic).	ini.. „. ,
K dr Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth Minn., 10144 Klun Ma-rnn roi 1906 R 16. $1000. 10145 Fkor Angela, roj. 1901 h; 21. "l000 10146 Platnar Milka, roj. 1901. R. 21. $1000. 1014/ Kom-l7\l!S/ro W R 23. $1000. 10148 Vovk Marija, roj. im bSF lim! Spr 16. jul. 1922. Dr. šteje 59 članov(ic). • Suspendovani zopet sprejeti. K dr sv. Štefana št. 1 v Chicago, IU., 3209 Mesec Rozalija. R 32. $500! Zopet spr. 1. jul. 1922 Dr. šteje 212 članov (ic),
K dr sv Roka, št. 15 v Alleghany, Pa., 23348 Kruljac Josip, B. $1000. Zopet spr. 16. jul. 1922. Dr. šteje 144 člauov(ic). K dr sv Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., 20249 Merhar Ivan, R. $1000. Zopet spr'. 1. jul. 1922. Dr. šteje 102 članov(ic). K dr sv Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., 23946 Janežič Ivan, E. $500. Zopet spr. 22. jun. 1922. Dr. šteje 129 članov(ic). K dr Marije Kedeui Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Pa., 9054 Klobučar Marija, R, 18. $1000. Zopet spr. 23: jul. 1922. Dr. šteje 172 članov(ic).
K dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, P.a, 19247 Radočaj Ignac, R 19. $500. Zopet »pr. 15. jul. 1922. Dr. šteje 107 članov(ic).
K dr. Marije Milosti Polne št. 114 v Steelton, Pa., 5167 Tomašic Katarina, R. 36. $1000. Zopet spr. 16. jul. 1922. Dr. šteje 41 čla-
nov(ic).
K dr Marije sv. Rožnega \ enca št. 131 v Auron, Minn., 23487 Hudaček Ivan, R. 32. $1000. 9375 Hudaček Dorateja, R. 25. $1000. Zopet spr. 16. jul. 1922. Dr. šteje 120 članov(ie).
K dr. sv. Roka, št. 132 v Frontenae, Kans., 13313 Schluge Ignac, R. 39. $500. Zopet spr. 25. jul. 1922. Dr. šteje 58 članov (ic).
K dr. sv. Mdhaela št 152 v So. Deering, 111., 22174 Krunič Nikolaj, R. 40. $1000. Zopet spr. 9. jul. 1922. Dr. šteje 62 članov(ic).
K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburg, Pa., 23p65 Benekovič Josip, R. 21. $1000. Zopet spr. 9. jul. 1922. Dr. šteje 174 članov(ic).
K dr sv. Petra in Pavla št. 62 v Bradley, 111., 11879 Jerina lvan, R. 33. $1000. Zopet spr. 2. jul. 1922. Dr. šteje 25 članov (ic). .
Prestopili.
Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, k dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 v West Park, Ohio, 23462 Grdina Jožef, R. 29; $1000. Prest. 23. jul. 1922. 1. dr. šteje 448 članov(ic). 2. dr. šteje 19. članov(ic).
Od dr. sv. Petra št. 30 v Caumet, Mich., k dr. sv. Elizabete, št. 171 v New Duluth, Minn., 9300 Mrak Marija R. 16. $500. 23271 Mrak Josip, R. 17. $1000. 8377 Mrak Nikolaj, R. 47. $1000. Prest-17. jul 1922. 1. dr. šteje 241 članov (ic). 2 dr. šteje 19 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 41 v Pittsburg, Pa., k dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 23869 Keglovič Martin, R. 31. $500. Prest. 9. jul. 1922. 1. dr. šteje 91 članov(ic). 2 dr šteje 222 članov(ic).
Od dr. sv. Petra in Pavk št. 51 v Iron Mountain, Mich., k dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., 5067 Staniša Franc, R. 35 $1000. Prest. 2. jul. 1922. 1. dr. šteje 47 članov(ic). 2. dr. šteje 134 članov(ic).
Od dr., sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn., k dr. sv... Ane št. 156 v Chisholm, Minn., 4493 Rose Katarina, R. 33, $500. Prest. 13. jul. 1922. 1. dr. šteje 55 članov (ic). 2. šteje 99 članov (ic).
Od dr. sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Minn., k dr. sv. Cirila in Me-' toda št. 101 v Lorain, Ohio, 20609 šivec Nikolaj, R. 19, $1000. Prest.1 2. jul. 1922. 1. dr šteje 102 članov(ic), 2. dr. šteje 59 članov(ic). ' Od dr. Marije Pomagaj, št. 129 v Omaha, Nebr., k dr. sv. Cirila, in .Metoda št. 90 v go. Omaha, Nebr., 5240 Urek Ana, R. 22, $500.. Prtfst. 1. jul. 1922. 1. dr. šteje 12 članov (ic). 2. dr. šteje 29 članov (ic).
Od dr. sv. Ime Marije št. 133 v Ironwood, Mich., k dr. sv. vJaneza Krstnika št. 20 v Ironwood, Mich., 848 Mukavetz Marija, R, 34, $1000.' 5587 Krznarieh Marija, R. 21, #1030. Prest. 16. jul. 1922. 1. dr. šteje 19 članov (ic). 2. dr. šteje 69 članov(ic).
Od dr. sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa., k dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburg, Pa., 9067 Erjavec Marija R. 32 $1000. Prest. 23. jul. 1922. 1. dr. šteje 33 članov (ic). 2. dr. šteje 172 članov (ic).
Suspendovani.
Od dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., 18272 Bobich Jožef, R. 30, $500. Susp. 1. jul. 1922. Dr. šteje 212 članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., 22547 Fir Anton, R. 17 $1000. 8198 Ivlepec Nikolaj, R. 30, $1000. Susp. 25. jul. 1922. Dr. šteje 425 članov(ic).	o,	,
Od dr. sv. Družine št. ? v LaSalle, 111., 23114 Retel Anton, R. 31, £1000. 22821 Samida Ivan, R. 48, $250. Susp. 20. jul. 1922. Dr. Šteje 135 članov (ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111., 19522 Radoš Martin, R. 35, $500. Susp. 25. jul. 1922. Dr. šteje 102 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., 22553 Svete Josip, R. 16, $1000. 23608 Bizjak Edvin, R. 18, $1000. Susp. 17. jul. 1922. Dr. šteje 238 članov(ie).	t
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., 10760 Malenšek Jožef, R. 31, $1000. Susp. 19. jul. 1922. Dr. šteje 176 članov (ic).
Od dr. sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio, 3740 Straus Anton, R. 34 $1000. Susp. 9. jul. 1922. Dr. šteje 45 članov (ic).
Od dr. sv\ Vida št! 25 v Cleveland, Ohio, 9171 Korenčan Andrej. R. 38, $1000. Susp. 22. jul. 1922. I)r. šteje 448 članov(ic).
Od dr. sv. Frančiška Sal. št 29 v Joliet, 111.. 23094 Pulič Karl, R. 27, $1000. Susp. 24. jul. 1922. Dr. šteje 394 članov(ic).
Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 2201 Miketič Josip, R. 17, 1000. 9478 Sterbenz Martin, R. 28, $1000. Susp. 24. jul. 1922. Dr. šteje 241 članov (ic).
j ' Ocf dr. Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111., 22007 Kete Edward, R. 38, $1000. Susp. 26. jul. 1922. Dr. šteje 195 elanov(ic).
Od dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 22887 Hribar Franc, R. 17, $500. Susp. 8. jul. 1922. Dr. šteje 74 članoV(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo., 23501 IJcman A-lojzij, R. 19, $1000. 10980 SLobotlnik Anton R/28, $1000. 5606 Slo-hodnik Marija, R. 22, $1000. Sttsp. 25. jul. 1922. Dr. šteje 83 čla-nov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., 21697 Janeiič Andrej, R. 17, $500.Susp. 21. jul. 1922. Dr. šteje 129 članov(ic).
Od dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v Youugstown, Ohio, 6063 Dobrovolc Franca. R. 24, $500. 21430 Dobrovolc Anton, R. 25, $1000. 12443 Marovič Mile, R, 30, $1000. Susp. 16. jul. 1922. Dr. šteje 94 čla-nov(ic).	»
Od dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 9695 Maurer Franc, R. 36, $1000. Susp. 17. jul. 1922. Dr. šteje 222 članov(ic). x Od dr. sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa., 18470 Rukavina Marko, R. 26, $1000. Susp. 24. jul. 1922. Dr. šteje 92 članov(ic).
Od dr. sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo., 9940 Mavretič Franc R. 32, $500. Susp. 22. jul. 1922. Dr. šteje 91 članov (ic).
Od dr. Marije Vuebovzete št. 77 v Forest City, Pa., 650 Skubič Ivana R. 47, $500. 886 Skubič Alojzij, R. 46, $1000. Susp. 9. jul. 1922. Dr. šteje i61 članov(ic).
Od dr. Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountain, Mich., 16358 Pintar Vladinwr, R. 23, $1000. 11267 Frankovič Štefan, R. 32, $1000. Susp. 16, jul. 1922. Dr. šteje 12 člauov(ic).
Od dr. sv. Srca Marije št. 86 v Rock Springs, Wyo., 5534 Novak Alojzija, R. 31, $1000. Susp. 9. jul. 1922. Dr. šteje 55 članov(ic).
Od dr. sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111., 18510 Stariba Jožef, R. 36, $1000. Susp. 25. jul. 1922. Dr. šteje 107 članov(ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 22071 Ladešič Peter. R. 19, $1000. 19650 Gergurič Jurij, R, 20, $500. ' 23070 Basanac Ivan, R. 25, $1000. 12194 Vuljanič Marko, R. 29, $500. 8903 Basanac Ka tarina, R. 22, $1000. Susp. 15. jul. 1922. Dr. šteje 107 članov(ic). .
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 22150 Turak Josip. li: 20, $500. Susp. 16. jul. 1922. Dr. šteje 97 članov(ic).
Od dr. sv. Ane št. 105 v New York, N. Y., 9238 Vajdetič Johana. 24, $500. Susp. 1. jul. 1922. I)r. šteje 67 članov (ic).
Od dr. sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111., 9214 Kozjan Dorateja, 17, $1000. Siisp. 28. jun. 1922. Dr. šteje 137 članov (ic). Od dr. sv. Družine št. 109 v Aliquippa, Pa., 10026 Spigelski Ka-rolina, R. 16, $500. 23883 Stergar Ivan, R. 28, $1000. 21014 Dobri-lovič Mihael, R. $34, $1000. Susp. 26. jul. 1922. Dr. šteje 28 čla-uov(ic).	i
Od dr. sV. Družine št. 1.36 v Willard, Wis., 11271 Cesnik Ignac, R. 36, $500. 3281 Cesnik Jera, R.-41, $500. Susp. 3. jul. 1922. Dr. šteje "68 članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio, 8832 Rodela Barbara, H. 31, $500. Susp. 23. jul. 1922. Dr. šteje 104 članov(ic).
Od sv. Mihaela št. 152 v So. Deering, III., 21433 Janjčič Anton, R. 22. $1000. 19481 Stif Matija, R. 41, $1000. Susp. 17. jul. 1922. Dr. šteje 62 članov (ic).
Od'dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., 22876 Novak Av-
FINANCNO POROČILO MLA DINSKEGA ODDELKA K. S. K. J. ZA MESEC JULIJ 1922.
Dr. št. Plačana svota. 1...................$26.10
R
R
gust, R. 21, $1000. Susp. 2. jul. 1922. Dr. šteje 67 članov(ic).
Od dr. Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn., 8090 Simač Ljuba R. 27, $1000. Susp. 22. jul. 1922. Dr. šteje 59 članov(ic).
Od dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 10044 Ritonia Ana, R. 18, $500. Susp. 21. jul. 1922. Dr. šteje 50 članov(ic).
Odstopili.
Od dr. Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111., 23140 Klepec Edvard, R.
16,	$1000. Odstop. 9. jul. 1922. Dr. šteje 143 članov(ie>.
Od dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo. Colo.. 23027 Pečnik Franc, R. 43 $1000. Odstop. 1. jul. 1922. Dr. šteje 481 članov (ic .
Od dr. sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo., 6067 Petric Ivan, R. 37, $500. Odstop. 16. jul. 1922. Dr. šteje 91 članov(ic).
Od dr. sv. Rozalije št. 140 v Springfield, 111., 9065 Kuznik Marija, R. 17, $1000. Odstop. 24. jun. 1922. Dr. šteje 25 članov(ic).
Od dr. sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 9192 Shuster Alice, R.
17,	$1000. Odstop. 22. jul. 1922. Dr. šteje 89 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 23359 Kolar Štefan, $31, $1000. Odstop. 8. jul. 1922. Dr. šteje 38 članov(ic).
Zvišali zavarovalnino. Pri dr. sv. Barbara št. 92 v Pittsburgh, Pa., 2710 Doliner Barbara R. 45, z $500 na $1000. Zvišala 9. jul. 1922.
Pri dr. sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn., 4493 Rose Katarina, R. 40, z $500 na $1000. Zvišala 17. jul 1922.
Znižal zavarovalnino. Pri dr. sv. Jožefa št. 112 v Ely Minn., 7135 Golobich Matija, R. 51, z $1000 na $500. Znižal 11. jul. 1922.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO.
Društvo Presvetega Srca Jezusovega št. 172, West Park, Ohio. Tmena članov in članic, 24094 Lunder Josip roj. 1906 raz. 16, $1000., 24095 Brodnik Edward roj. 1906 raz. 16, $500. 10111 Tomažič Marija, roj. 1906, raz. 16, $500. 24096 Lah Johan, roj. 1905, raz. 17, $500. 24097 Cimperman Anton, roj. 1905, raz. 17, $500. 10112 Vehar Juli-jana, roj. 1905, raz. 17, $500. 10113 šušteršič Jožefina roj. 1903, raz. 20, $1000, $10114 Jesenovee Marija roj. 1902, raz. 20, $500. 10115 Komočar Marija, roj. 1895, raz. 27, $5()0. 10116 Weis Jožefina, roj. 1895, raz. 27, $500. 24098 Weis Mihael, roj. 1891, raz. 31, $1000. 10117 Samich Jennie, roj. 1889, raz. 33, $500. 10118 Gorišek Jožefina roj. 1888, raz. 34, $500. 10119 Brodnik Cecilija, roj. 1886, raz. 36, $500. 10120 Kave Franca, roj. 1886, raz. 36, $1000. 10121 Cimperman Marija, roj. 1881, raz. 41, $500. 10122 Zakrajšek Rozalija, roj. 1880, raz. 42, $500. 24099 Cimperman John, roj. 1871, raz. 51, $250. Društvo sprejeto 23. jul. 1922. Društvo šteje 18 članov (ic).
Joiip Zalar, gl. tajnik.
..........r
.......a^L.........
....••• r	. . . . •
2,
3.
4.
5.
7.
8. 11. 11. 12..
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21. 23. 25.
29.
30. 33. 38.
40.
41.
41.
42. 4.5.
44.
45. 4(>. 47.
49.
50. :>2.
53.
54.
55.
56.
57. 5 s.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
69.
70. 72.
74.
75. 75.
77.
78. 80. 81. 88.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
93.
94.
95.' 98.
101.

, T.
50.90 9.00 3.90 9.30 34.20 8.40 9.60 9.60 18.75 2.40 12.15 7.65 1.05 .45 8.25 2.40 4.50 23.55 64.30 6.90 11.40 17.85 6.15 7.10 7.05 24.65 1.80 6.90 2.55 .90 7.20 5.55 24.55 17.00 25.20 7.15 6.30 13.80 8.70 1.95 15.60 4.65 13.05 3.15 32.45 8.55 12.45 1.35 2.70 16.15 5.55 2.55 2.55 15.60 9.60 4.95 15.30 1.35 1.20 6.30 9.00 7.20 .75 5.25 4.80 19.95 1.05 5.55 180 4.20
103.	6.30
104.	..........*.....«« 7.05
108« »...•.«.«.*....«.• o.
10	8................... 3.75
10	9................... 4.90
11	0...................12.55
11	1................... 8.49
11	2.................... 3.75
11	3................... 6.60
115....................90
11	8................... 1.65
11	9................... 3.30
12	0................... 9.60
122....................75
12	2....................75
12	3................... 6.00
126. ......;........... 1.20
12	8................... 1.95
12	9................... 135
13	0............i...... 2.55
131. .................. 11.25
132....................90
132....................90
134................... 5.10
13	5...................90
135....................60
13	6................... 2.25
13	9................... 4.35
14	0....................90
14	3......................................1-35
14	4..................14.10
14	5......................................6.75
14	6......................................17.70
147	................. 10-50
148. .................. 7.20
150................... 10.00
15	3................... 8.15
15	4................... 1-35
15	6................... 4.05
15	7................... 5-90
15	8................... I-50
16	0................... 2.85
16	1..............3.90
16	1................... 3.90
16	2................... 16.80
16	3...................21.45
16	4................... 2.70
16	5................... 2.00
16	7................... 1.05
16	8................... I-50
16	9................... 2.10
17	0................... 2.05
17	1....................90
Skupaj........$1,015.65
Preostanek 1. julija
1922 .............$24,288.78
Vplačanega od društ. 1,015.65 Obresti ............ 6.-J9
$25,310.92
Izplačali:
Posmrtnine $308.00 Za prestop med "član« in članice.. 56.25
Povrnitev
50% v pl'a-
čanih ases.	8.35
Upravni
stroški .... 122.50
495.10
Preostanek 31. julija 1922 ...........$24,815.82
Josip Zalar, gl. tajnik.
Joliet, 111., 1. avgusta 1922.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
t S. Hildegarda Podivavšek.
V ursulinskem samostanu v Škof ji Loki je dne 10. juli ja u-mrla č. s. Hildegarda Poeivav-šek. Pokojnica, doma iz znane Poeivavškove rodbine i<z Trbovelj, se je po dovršenih štttdi-
sicer ne samo produkt na borza, ampak tudi 'borza za promet.z devizami in valutami ter vrednostnimi papirji. Sedaj se je konstituiral tozadevni ustanovni odbor. In sicer: predsed nik Ivan Knez, odborniki pa
jah v cvetu življenja posvetila j Fran Cucek, Ivan Meden, R. redovnemu življenju. Ko se jc Legvart, Dragotoib Hribar in F.
pred štirimi leti vrnila iz novi-ciata, je začela delovati kot vadniška učiteljica v zavodu. Bila je izvrstna učiteljska moč. A ie malo časa ji je bilo mogoče, da je kot Učiteljica in vzgojiteljica koristite, mladini. Rahlega zdravja že izza otroških let, je kmalu resno obolela. Po dvoletni mučni bolezni, ki jo je prenašala z veliko potrpežljivostjo, je 10. jul. ponoči mirno v Gospodu zaspala. Bila je v 27. letu starosti in v 4. letu redovnih obljub. N. v m. p.!
Umrla je dne 19. junija v To-maju na Krasu ga. Ana Simo-nič, mati g. kaplana Adolfa Simon iča ter ge. M i je Marinček, soproge ravnatelja trgovske šole v Celju. N. v m. p.!
Smrtna železniška nesreča.— Gluhonemi 46 letni Tomaž Pire se je vračal domov iz Groblja
Vokač. Borza bo nameščena v poslopju bivše nemške filharmonije. Borza bo pričela, poslovati najbrže že v polovici sep tembra.
— 25 letnica mašništva posl. Klekla.. .Dneil. jul. je obhajal narodni poslanec prekmurskih Slovencev g. Jožef Klekl 25 lotnico masmistva. Župnik Klekl je bil najidealnejši iu najv-ztrajneši buditelj in zaščitnik prekmursikih Slovencev V dobi, ko je bilo za to treba poguma. Zato mu je dobro prekmursko ljudstvo poverilo mandat v narodni skijščini. Žal da si g. Klekl vsled „pregajanj v preteklosti ni ohranil potrebnega zdravja in ga bolezen že dalj časa priklepa na dom, da ne more vršiti poslanskih po-s 1 ov tako, kakor bi rad. Vrlemu jubilantu želimo skorajš-
v Domžale. Pire ni zapazil, ko nje ozdravjenje in mnogo, mno-je šel čez železniško progo blizu Rodice, da se bliža kamniški vlak. Stroj je Pirca zagrabil. Vlakovodja je vlak ustavil, toda Pire je bil že mrtev.
Uboj v Beli Krajini. Na cesti od Črnomlja proti Triibučam so
go srečnejših let med svojim l judstvom, kakor jih je imel v preteklosti.
Kočevske zastave prepovedane. Nemci v Kočevju imajo kakor znano, že od nekdaj svo-
1 jo posebno zastavo (belo-mo-našli ubitega premožnega (?ro)? katero so razobesili tudi posestnika Petra Šikonijo iz ,Kl dan kraljeve poroke. Pokra-Tribuč. Zadnji čas je imel po-, j 11&ka uprava v Ljubljani je kojm prepire s soobčani zaradi u (]aj prepovedala ra'biti še na-paše. Zadnjič sta se pa popad-' fe zastave la v neki črnomeljski krčmi Si- Pred "šrango" na Bledu. Z
konija in neki Rus, ki je osum- Bleda poročajo: Ko sta se kraljih se °£enj mi razširil Ijen, da ga je ubil. Zaprt je,«Aleksander m kraljica Marija!(stal° hls0 v vasi* Pri toda njegova krivda še ni do-;} 3 SVoji poroki pripeljala sem- Ju hlI° poškodovanih nekaj kazana.	I kaj, seje dogodil pred kraljev-! oaob- Grajati je, da ni prišla
nekateri pa celo nič. Kar pa je obžalovanja vredno, je da ee je našlo nekaj takih ljudi, ki so izrabljali nesrečo in ubogim pcgorelcem še kradli.
Škoda je milijonska, a zavarovalnine neznatne. Proti jutru se je posrečilo ugasiti ogenj Uničenega je tttdi precej pos pravi jenega sena in krme.
V nedeljo popoldne sta kral in kraljica dbisktela Boh. Bis trico in si ogledala pogorišče Spremljala »sta ju pri tem žu pan in župnik. Kralj se je za 11 ima 1 za posamezne pogorelce (k1 katerih so mu bili nekateri tudi predstavljeni. Naročil je naj se mu sestavi seznam pogo relcev in škoda ter je obljubi svojo pomoč in podporo.
Naslednji dan je obiska Boh. Bistrico tudi pokrajinski namestnik Iv. Hribar, v imenu SLS. pa si je ogledal pogorišče poslan ee Brodar, ki je obljubi posredovanje Jugoslovanskega kluba za izdatno pomoč, ki je nujno potrebii. Pričakujemo da bodo oblasti storile vse po trebile korake, da se olajša be da pogorelcev.
Požar na Laverci. Dne 16 julija je izbruhnil velik požar na Laverci. Vnel se je vsle< isker železniške lokomotive kozolec gostilničarja Franceta Premija, O^enj se je radi močnega vetra hitro razširil tudi na gostilno Fran Dremlja, njegova gospodarska poslopja ter na hišo Jožefe Dremelj. Obema je zgorelo vse. Zgorelo je med drugim 13 prešičev, ki jih niso mogli rešiti, mnogo pe rila in obleke, vse seno v kozolcih ter razni gospodarski pred meti. Škoda se ceni na dva milijona kron. Ljubljanski gasilci so kmalu po izbruhu požara prihiteli na lice ter prepre-
n a
Ustrelil se je do smrti 181etnij <.:jm gradičem ljubek narodni: požarna hramba iz Skofe-»V. Ajster iz Krškevasi prijpriZOr. Kraljevi avtomobil se'1^' ki i® v neposredni bližini.
Brežicah. V nedeljo 9. julija je bila v Krški vasi sokolska veselica, kamor so došli brežiški Sokoli in Sokolice
A'
Zadostilni obred na Krnu.—
nedeljo 16. julija se je vršil
Ajster nekoga spremljal v Bre-( Jakob Kocjaneie in Josip Za jej "Edinost", se je že v sol žice. Prišel je v gostilno. Tam (.j)a \z Zgornjih Gorij, pa stal276®01* zbrfllo v Kobarid
n/\ * I rtl/v	«1» ^	««X ^ _ 1___•___'___?	, w ..	-	i____I	1 _.	•	' VI »1
je sedelo neko punče z druigimi fanti. To je Ajstra tako raz-
burilo, da je segel po revolve^ jn
j.- nenadoma znašel pred 'šran-go'. Kmeta Vinko Jan iz Zgornjih Gorij in Alojzij Papler iz obred obnovitve spomenika na Zvečer jej liohinjske Bele sta 'šrangala\j K™1!* Kakor poroča tržaška
soboto Kobaridu iz
držala iz cvetja spleteno vrvj straili mnogo vojaških in Prva dva sta natočila čašo vina! civilnih udruženj; najštevilnej-
Pa se k sreči ni hotel takoj sprožiti. Z vzklikom 44Živela Jugoslavija!" je nastavil revolver na svoja prsa in sprožilo se je. Obležal je mrtev. Zdravnik dr. Hudelist je konstatiral, dJ je bil samomorilec slaboumen.
Nagle smrti umrl je 341etni Franc Omerza iz Štude cToma iz Krškega, ki je prišel 16. maja 1922 iz Clevelanda, O., v Ameriki in poročil pred 5. tedni I-vanko Mavcer iz Štude.
— Ljubezniv sin. Andrej Žni-dar iz Spod. Brnika dela v Lju-
krd(?i ponujali za ruševine 14Balkana" pet milijonov lir, a ker se je zvedelo, da se za ponudniki krijejo fašisti, je bila ponudba odklonjena. Sedaj so italijanske oblasti krenile n<a. drugo pot. Da se tujcem zakrijejo ruševine "Balkana", nameravajo del trga pred * Balkanom ' prodati in zazidati. Na ta način hočejo svetu prikriti glasno prrčo italijanskega barbarstva.
Za italijansko srednjo šolo vi Postojni se baje Zavzemajo ne-1 kateri tamkajšnji Slovenci.Pra-vijo, da bi jim bila ljubša itali-] janska srednja šola v Postojni, nego slovenska v Idriji. Tako poroča te dni tržbiski "Piccolo." Očuvidno bi Italijani radi opeharili Slovence še za edin« slovensko srednjo šolo v Idriji.
Zvonovi za Sv. Goro pri Gorici so že uliti. Vsi štirje tehtajo 109 kvintalov, veliki 441 k vi n t. to je 12 kvintalov več kot nekdanji veliki. To sove-! likani! Radi >bi jih imeli na Sv. Gori za mesec september, ko bodo prenesli, kakor upiamo, milcstljivo podobo iz stolnice na Sv. Goro. Začasna mala cerkev je že pod streho in upamo, da bo dovršena koncem avgusta. Vlada doslej še darila fieku. odškodnine.
Važno in koristno
Za vsakega posameznika, trgpvca, podjetnika, farmarja, osobito pa še za vsako podporno društvo je: kje in kako ima svoj denar naložen, da je na varnem in da mu donaša lepe obrseti?
Najboljši način za investiranje denarja so državni, ote*ajni, in šolski bondi. Za plačilo istih jamči cela država, ves okraj in mestna občina. Ti bondi donašajo višje obresti kot v bankah: od 5 do 6 odst čisto.
Posebno je priporočati nakup bondov podpornim društvom, ker dobivate vsakih 6 mesecev gotove obresti; v sili pa lahko bond vedno prodate in to celo z dobičkom. —Mi smo tekom zadnjih deset let že prodali K. S. K. Jednoti za več kot pol milijona dol. vrednosti raznih bondov. Postregli smo K. S. K. J. vedno solidno in pošteno.
Pišite nam v slovanskem jeziku za pojasnilo, nakar vam bomo poslali cirkularje z imenikom priporočljivih bondov.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
DOMAČA ZDRAVILA.
Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači ni zdravnik" imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik, i v katerem je nakratko popisa-i na vsaka rastlina, za kaj se ra-bi.
Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO , BO 1.JULIJA T. L. ODPRTO. Piiite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje, če oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpan«. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
THE DOLL AH SAVINGS BANK
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. čnjemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka
Pl»
/
dala piti kralju in kraljici.!še so bili zastopani fašisti, ki alj je z veseljem trčil in od- ;so l)ri*u iz Furlanije, Trsta, voril: "Pozdravljam sloven- Trži('a iu Gorice. Vso noč od
Kralj
govoril: <4 Pozdravljam ske seljake, ki jih iskreno ljubim. Z veseljem sem prišel po poroki naprej med nje!" Kra-
sobote na nedeljo ter vso nede Ijo je neprestano lil dež, tako da so bili t teti, ki so se podali
ljico je prisrčna narodna šega na Krn ysi niokri. Ceremonija spravila v veliko žalost in solze1 Je bila vsled tega. kratka. Žu-
so oblile njeno lice. Potem, ko sta se "odkupila", se je vladar
pan občine Ljubušnje je sprejel spomenik v varstvo občine.
ska dvojica umaknila v grajske p0P0,dne je bila druga slav-sobane, množica pa se je med|llost v Kolbaridu, kjer se je na prepevanjem narodnih' pesmi; tr?u Postavil drog z italijansko polagoma razšla.
Veliki požari v Sloveniji.—Požar v Boh. Bistrici. V soboto
bljani. S svojimi starši je sprt; pupoklne dne 15. jul. je izbruh-
ni je ze večkrat grozil, da bo očeta in mater zaklal Ko sta nekega večera oče in mati spala, je prišel Andrej nekoliko vinjen domov in se je pričel precej prepirati. Ko ga je oče posvaril, ga je pričel Andrej pretepati in ga je poškodoval pod levim očesom. Ker je mati branila očeta, jo je pričel daviti. Kričal je: 4'Nocoj še boš crknila!"
Kitajski časnikar o Bledu. Kitajski časnikar Unio Wang, sedaj legacijski tajnik na Dunaju, je poslal uredniku S. razglednico z Bleda š sledečo vsebino: ''Prepotoval sem Ameriko, severno in juž. Evropo itd. pa nikjer nisem našel divnejše-ga jezera od Blejskega razen "Si Hu" (zapadno jezero) v moji domovini.
Gradba ceste v črnomeljskem okraju. Finančni odbor je dovolil znesek 25,000 dinarjev za zgradbo ceste iz Bojancev v Pri vodje v črnomeljskem o-k raj u.
Borza v Ljubljani. Kakor smo že svoječasno poročali, se ustanovi v Ljubljani borza, in
nil v kozolcu posestnika Arlia
trikoloro (trobojnico) in kateri je prisostvoval sam vojni minister C asparotto. Nastopili so različni govorniki, med njimi tudi kobariški župan/ a končno
št. 33 ogenj. Požar se je blis-j imeI dališi £ovor minister koma razširil na okoli stoječa' Gasparotto, v katerem je na-gaspodarska poslopja in hiše.J§rlašal, čeravno se ne ve, kakšna Na nesrečo je pričel divjati si- r ,ka ie oskrunila spomenik, da len veter, ki je obrnii ogenj veil(lar odmev, ki ga je ta proti zgornji vasi in vžgal nova' ^g^ek izzval v vsej Italiji,
poslopja. Na mesto nesreče so prihitele: požarna bramba.Roli Bistrice, N,emškega Rovta, Sta re Fužine, Srednje vasi, Češnji-ee in Nomenja pod vodstvom tamošnjega g. učtelja Kristana. Nato so prispele še požarne hrambe: Boli. Bela, Bled, Mli-no, Dobrava in Jesenice. Odločnemu in požrtvovalnemu nastopu došlih moštev se je zah-haliti, da se je požar omejil, kajti po silnem vetru, ki je strahovito neti požar, je bilo delo silno težavno. Posebno uspešno je delovala brizgalna na benoin iz Mlina,
Šele okrog desete ure zvečer se je vlil dež, ki je precej pomagal z obilnim nalivom. Požar je trajal celo noč, a se ni razširil. Uničenih je okoli 25 domov in pripadajočih gospodarskih poslopij. Večina pogorelcev j erešila nekaj imetja,
jasen in glasen opomin vsem. Dan je potekel mirno.
|'Balkan" v Trstu. Slovenski narodni dom "Balkan" v Trstu, katerega so — kakor znano — fašisti zažgali in po-
IZ ZA ČASA STARIH RIMLJANOV. j
Ob času starih Rimljanov je >ilo v navadi, da so žalovali za mrtvec o m in se toliko jokali, i a so se njih solze stekale v ste- \ lenico. Navadno so računa- j i da on žaloval e, ki je največ j napolnil steklenico s svojimi j solzami, je najbolj goreče 1 ju-' bil pokojnika. V sedanjih
naših bolj praktičnih časih se i uporabljajo steklenice za vse ! kaj drugega in bolj koristnega, i Rabi se pri daljnogledih za j spoznavanje svetovnih upora-! bljajo steklenice za zdravila, j katera, kadar je zdravje upalo, da nam pomagajo vrniti moči. Nekatere steklenica u-porabljene za zdravila se uporabljajo že leta in leta brez v-sak'2 premembe in so zelo poznane med ljudstvom, tak je na-primer slučaj pri Trinerjevem grenkem vinu. Tisočo in tisoče hišnih gospodarjev" in gospodinj v Združenih državah in Kanadi, drže te steklenice v' svojih omaricah za zdravila, to pa ker vedo, da je to zdravilo vse dobro in' vselej koristno, ako je član družino bolan vsled zgube slasti do jedil, zabasa-nosti, zaprtnice, glavobola, plinov v prebavnih delih telesa, nervoznosti, itd. Trinerjevo grenko vino so dobi na prodaj
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj jJreje, je sedaj potreben U opomin, kajti ?»led večje množine denarja med ljudstvom delaju ipekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi
Mi plttajtB« n« hranilno ulogo
po 3 odst.
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banka-je pod nazorst-vom vlade Združenih drt&v kf Članica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite [ Brezvestni meletarjj

ljajo sedaj kronam ne, ker se hočtjo oi nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nae*et in cene, kadar želite poslati denar e ataro domovino I
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačne
THE JOLIET »ATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek 1360,000.00
rusili je .pravi trn v oceli ofici-v vseh lekarnah ali pri trgovce ne Italije. Pred dohodom i- cih z zdravili. Seznanite se talijanske kraljeve dvojice v sami hi tudi druge o Trinerie-80 Pijanski oficijozni vih izdelkih.	( Vdv )
POŠILJAMO DENAR
v Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Julijsko Benečijo hitro, zanesljivo in po najnižjem dnevnem kurzu. VSAKA POŠILJATEV JAMCENA.
Pošiljatelju pošljemo pobotnico za prejeti denar, ki jo je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je dobil denar v roke. Danes pošljemo denar po sledečih cenah-500 kron za ... .$2.15 50 lir za ... .$3.25 1000 kron za .... 4.10 100 Ur za .... 6.00 100 dinarjev za................$2.50
AMERIKANSKI SLOVENEC,
1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinois.
Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhi trejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko.
Naša banka (e pod državno konfrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 8TREBT.	NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
T
(Nadaljevanje.) Bazne pomembne iznajdbe in teumi. žetni in šivalni stroj.
V zgodovini Združenih držav |je doba od K 1833 do 1846 na
znanstvenem polju glede izu-Imov najbolj važna, osobito še Za časa administracije predscd-I nika Polka (1845 49 J. Ta čas jo namreč ameriški veleum spra-I Yii med svet toliko važnih iz-najdb, da je v deželi napočilH doba nove industrije.
Leta 1833 je mehanik Obed IIuss \V iz Marylanda izumil in f patentiral svoj prvi žetni stroj \ (reaper), ki ni bil še povsem l pepolen. Sest mesecev zatem s jo s svojim si i čii i m izumom ; oglasil Cyrus H. MoCormick iz Virgin i je; tudi MeCormiek je I dobil na svoj izboljšani žetni stroj patent; teh strojev pa več let zatem ni mogel prodati, ker se domači farmerji niso zanimali zanje. To je MeCormieka napotilo, da je poslal nekaj svojih žetnih strojev na posku-t sTijo farmer jem v zapadne dr-'žave, kjer je dosegel svoj za-f željeni uspeh. Ker so zapadni fanner j i kmalu spoznali nad vse praktično vporabo novega letnega stroja, so jih pričeli v .tolikem številu naročati, da je bil MeCormiek celo v zadregi z izdelovanjem; tem naročilom so shklila tudi naročila od dru-
izdelovanja trpežnih gumijastih izdelkov; v to svrho je raztopil surov kavčuk ter mu primešal nekaj žvepla; to je tva-rino do dobra ohranilo, da se lahko izdeluje trd, ali mehak kavčug. Na ta način nosimo danes gumijaste čevlje za de: ževno ali zimsko vreme in razne druge stvari. Veščaki zatrjujejo* da je Goodyearova iznajdba zelo veliko pripomogla k. ohranitvi človeškega zdravja, in povečanju industrije o če mur smo lahko tudi sami prepričani. * Koliko milijonov gumijastih koles se rabi dandanes pri avtomobilih itd.
Karol Goodyear je bil v svoji mladosti aelo siromašen, o-sobito tedaj, ko je hotel svojo iznajdbo spraviti na trg. Mudil se je glede prodaje patenta tudi v Parizu, pri koji priliki so ga vsled narejenega dol^a zaprli v ječo. Kako se je pač razveselil, ko mu nekega dne zastopnik francoskega cesarja Napoleona v ječo prinese nepričakovano odlikovanje za njegovo inajdbo, križ častno legije. Goodvear se je vrnil z item kot bogat mož nazaj v Ameriko in je postal kmalu večkratni milijonar. * Največje Goolyearovo tvornice gumijastih izdelkov se nahajajo v Akron, Ohio.
Leto 1844—1846 nan? znači največji izum na polju zdravilstva. Pred tem časom so zdravniki izvrševali operacije, ne da bi bolnika omamili, ali uspavali. Ko je 1. 1844 Dr. Wells iz Hartforda, Conn., liokoč sam sebi zob izdiral, je pri teai vpo-rabil eter (dušicast oksid), (plin), da ni čutil pri izdiranju
kratil za Kalifornijo, ali čamo deželo, koje ime je v oni španski knjigi svojecasno prvi« či-tal. * <
L. 1602 je mehiški raziskovalec s tremi ladjami prijadral iz Acapulca v Monterey zaliv; ta kraj je jmenoval po tedanjem viceroju (podkralju) Mehike, Montereyu. L. 1697 so prispeli v Kalifornijo prvi misijonarji iz reda jezuitov, ki so pričeli oznanjeviati sv.,evangelij in širiti civilizacijo mod tamošnji-mi poganskimi Indijanci. Prvi misijonarji so bili: Father Salvatierra, Kino in Riccolo. — zu namazal.
Dalje mi ni treba nohtov
zati in ne čevljev osnažiti. mo obrijte me. Ali me mete ?
Brivec: "Vas li sm ''žajfnieo" po obrazu nam
ti prodno vas obrijem ? •
K vaškemu brivcu prid leganten tuj gospod s cil rom in frakom zahtevaj ga obrije.
Mojster Škarja vzame vz v roko lonček z milom in ko ter prične v isto pljuvati] bi gosta pred britjem po
gih strani širom Združenih držav, Evrope in celo Rusije.
MctCemiiekov žetni stroj je naenkrat poljedelstvo revolu-ciomral in pripomogel do znižanja cene žita in kruha, kajti njegov stroj je mnogo dela na polju prihranil.
MeCormiek j mali oboS^^ gatel, ter v Chicagu posta- nobenih bolečin. lJr. Mor-
v i I velikanske ^yi>rnice za izde- ton zobozdravnik v Bostonu,
"tvinj* ^tnih iu raznovrstnih	m Dr. Jaccs n; kemik
r drugih poljskih strojev. Dan- st» L 1846 ™la i^lovanje
Father Salvatierra je prvi učil nevedne Indijance obdelovati polje, graditi hiše in raznih o-brti (rokodelstva); zatmo jih je spodbujal, da so hodili v cerkev in spolnovali božje postave. Dalje jih je učil, kako naj si čuvajo svoje zdravje, da bodo srečni in zadovoljni v tako rodovitni in krasni deželi.
Misijonsko postaje, koje so ustanavljali in vodili ti španski misijonarji so hitro naraščale. To pa ni bilo španski vladi po volji, vsled česar so 1. 1767 prepovedali nadaljne misijone po onih okrajih, ki so še spadali španski kroni. V obče je zatem Španija to svoje kolonijsko ozemlje zelo zanemarjala.
To priliko je pa vporabila Mehika iz dvojnih vzrokov: PrviČ se je bala, da bi si onega ozemlja kak tujec ne polastil in drugič je Mehika rabila svoja pristanišča na pacifiškem o-brežju za .številne ladje, ki so jadrale s filipinskega otočja proti zapadu. Za te ladjo je bilo treba preskrbeti varnih pristanišč pred nevihtami in morskimi razbojniki.
(Dalje prihodnjič.)
•ugitt poljskih stroje danes ima to tvornice znana M cCormick-Harvester družba pod svojo kontrolo. Samo v tej tovarnah v Chicagu je zaposlenih okrog petnajst tisoč delavcev; Slovencev je med temi kakih 250—300. Velikansko tovarno za izdelovanje poljedelskih strojev ima navedena družba tudi na Ruskem; govori se, da namerava zgra-
diti eno tudi v Jugoslaviji. Druga važna iznajda v tem
času .je bil šivalni stroj, roga je izumil Elias Howe. Howe je bil rojen v mestu Spencer, Mass. Ko je nekega dne opazoval svojo ženo pri šivanju, je naletel na idejo, kako bi naporno delo ročnega šivanja lahko opravljal stroj. Za to iznajdbo se je moral dolgo časa truditi in prestati hudo revščino. Končno je pa vendarle zmagal, ko je dobil 1. 1846 patent na rfvoj prvi šivalni stroj, katerega se je moralo z eno roko vrteli. Denar za pokritje patentnih stroškov si je Howe celo izposodil. Leta 1851 je pri šol v promet njegov novi izboljšani šivalni stroj, da se ga lalik o goi i i z nogam i. 1 zde-
etra v operacijsko svrho; #u tedaj s-e rabi eter po yseli bolnišnicah širom sveta o priliki operacij, da bolniki pri istih ne čutijo liikakih bolečin.
Leta 1845 je prišel v promet tudi tiskarski stroj, katerega je izdelal Hoe iu se rabi za izdajo časopisja. Dandanes se lahko na Hoe-ve j eni stroju* tiska do 60,000 iztisov časnika z 32 stranmi velikega.
V teh letih so tudi pričeli iz-kate- delovati Coltove. samokrese, Kricsonove vijake za parnike in nove parne brizgal nice za
Zabavni kotiček.
V šoli.
Učitelj: 4 'Besedo, ki se <lonca jo na "izem" so običajno tuje, n. pr. magnetizem, spiri-
tizom, liipnotizem, boljševizem, socializem. Kdo zamore imenovati še kako slično besedo? - Gostilničarjev sinko: "Alkoholi zem.,,
Prošnja priletne samice.
"Kaj pa vendar delate ? li ste morda znoreli f" »e tujec.
"Veste gospod, pri i tako gospodo tako de drugim, ali domačim pa k obraz pljujem če vode p ši zmanjka."
Tako je!
A.:	"Zadnji teden ste z lasom iskali novega blaga] ka. Upam, da ste ga dol in ste ž njim zadovoljni 1"
B.:	"Kaj še:! Zdaj ga išče polici ja."
Prebrisan Amerikanec.
V gostilno pri Figovcu' Ljubljani pride nekega ju prebrisan ameriški Slovenec in vrže dolar na mizo rekoč:
"Koliko litrov vina dobim zdaj za ta denar V9
Natakarica: "8 letrov po 36 K."
— "Prinesite mi ga za enkrat samo 4 litre za 50c; za o-stali denar bom pa počakal do večera, morda bo šel do tedaj naš dolar zopet kvišku, da ga dobim še par litrov več t" Nočna idila.
Luna sije,
Pot se vije
Po stopnicah doli v klet.
. Tam namaka, J So pretaka
Kapljica "rozinca" spet.
Kdo prihaja f — Strah navdaja Nočnega munšajnarja. — Mož postave Za rokave
Prime iu edpelje ga.
Času primerno.
Nov oporočen i mož vrnivši se
"Ljubi Bog, ničesar te ne prosim zase. Prosim te samo,! iz pisarne. "Ljuba žena, ali je
da moji materi podeliš-pridnega zeta.
Otroška naivnost.
večerja že gotova; lačen sem kot volk." Žena: "Ne. — Danes poj-
ognjegasee. Prve raziskave v Kaliforniji.
Leta 1848. ko ji» bi la med Zdrtiženinii državami in Mehiko sklenjena "mirovna pogodba in ko je bil velikanski kompleks ozemlja nove Mehike in Kalifornije prideljen Združenim državam, se je na zapadu (v Kaliforniji) pripetilo nekaj nepričakovano veselega. V Kaliforniji so namreu izsledili veliko žile zlata. Ta novica se je tako hitro razširila po celem svetu, da so pričele prihajati cele trume, inozemcev v to deželo v nadi, da bodo obogateli s lova,, je šivalnih strojev se je j kopanjem zlate rude v solnčni kmalu zatem tako razširilo, da |Kaliforniji. O tem bomo bolj stroj že skoro pri vsaki podrobno prihodnjič poročali;
Mala Minka: "Mamica, ali t]ova v rastavrant na večerjo.
dani lahko bratcu Pepčku koS Ničesar nisem pripravila, ker
svojega jabolka f"	se mi je orodje za odpiranje
— "Ne. Je še premlad; ni- jškatelj'(can-opener) zlomilo."
ma še zob in ne mora griziti.	' ^bljena ovca.'
! — "Potem mu dajte pa vi j , . . . . . v , - • i i, i • • i i • 'Luteranaki pastor je srečal svoje jabolko, ki je tukaj na' .	1 .. .	*
. svojega t ara na, ki se je peljal
Na železnici	^roti vasi' ~ "Kam pa Geor
Potnik strojniku: "Koliko S6'" vpM časa'je lahko železniška loko- "v sosedno cerkev*." motiva v rabi?"	j 4'To pa ni prav in lepo od
Strojnik: "Od 25—30 let. ;vas, da hodite v tujo cerkev. Potnik: "Ali ne dlje časa!" Kaj bi rekli, če bi se Vam ka-Strojnik: "Morda bi presta- J™ ovca izgubila in zašla v la še več let, če bi vedno tako dni% 'pašniki ne kadila."	"Nič, če bi bila ondi boljša
Tiskarski škrat:	j paša kot, na mojem travniku,
Na izvanredni seji društva se odreže George.
je ta
družini. Lota 1862 je McKay po Howejevem vzorcu izumil stroj za šivanje čevljev po to-vardali, kar je pospešilo znižanje cene obuvala. Goodyearov izum. Prva vpo-raba etra.
Lota 1844 jo prišlo zopet nekaj novega ha svetovni trg, ko je Karol Goody dar izumil pravi način izdelovanja gumija, ali kavču kovine.
V Indiji raste posebne vrste palma, ki ima dosti rastlinske smole v sebi. Iz ,to smole so že ^Spodnje Kalifornije slavni več let pred tem skušali izdelo-1 španski raziskovalec Cortez; 1. vatifgotove predmete, ki so se'1542 mu je sledil Cabrillo ki je pa poleti raztopili, pozimi pa odkril pacifiško obrežje, Kali-vsh d mraza razpokali. Tako je pa Goodvear po dolgotrajnih
tt
za danes nadaljujemo o prvih raziskovanji ozemlja na solnč-nem zapadu ob pacifiškem morju
Besedo Kalifornija (California) najdeno že leta 1510 v neki španski povesti,ki označuje Kalifornijo kot rajsko lepo otočje nedaleč od Indije. Po našem bi nazivali ta kraj z deveto deželo, polno basni in.pisateljeve domišljije.
25 let po izdaji te knjige (1. 1535) se je napotil proti zalivu
poizkusih izumil pravi način
fornije in se vstavil pri San Diego (Sv. Jakobu). Cortez je to krasno, novoodkrito zemljo
št. — je bil član N. N. od društvenega porodnega (porotnega) odbora izključen iz društva.
Demonstrant je so pral jus-tično palačo z velikim vriščem odstranili napisno talilo in cesarskega osla (orla).
Mesečna kruta (kvota) priseljencev iz Italije bo že drugi teden izčrpana.
Na deželi.
Zamorski učitelj farmer ju: "Pri vas ne ostanem, ker imate prehudega psa ki preveč laja."
Farmer: "Ne bojte se ga; saj nam veli pr^ovor, da lajajoči psi ne grizejo.
Učitelj: "Koliko časa bo pa pes še lajal?"
Pri brivcu.
Gost: "Samo obrijto nie.Las mi ni treba striči. Tudi ."shampoo" in "bay ruma" ne maram, ne lasne tonike, gorke brisače, in ne masaže po obrazu.
Prebrisana deklica.
t)-letna Mi'ka: "Mama, jaz žc vem, kaj Vam bom jutri, za god kupila." Lepo stekleno vazo za rože.
Mati —: "Imamo že eno."
Milka —: Da, Vem; pa isto som danes razbila."
Komentar k zemljepisju.
Namesto imena Jugoslavija, ali Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev'(SH8) — "Ks-liaezija," bi se to državo po v-sej pravici tudi i&hk > imenovalo "Pašičevino," ker ima glavno besedo pri nji znani Ni kola Pašič.
Med prijatelji.
A. —: "Posodi mi pet dolarjev, rabini jih nujno"
B —. «Nimam drobiža. I mam samo cel desetak."
A.	—: "Pa mi posodi $10.— bo še iboljše."
B.	—: <-Nemorali, ker sem si tudi jaz ta denar izposodil."
Jugoslov Chisholm? okolice
Ta banka vam uljudno poroča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, skupnim premoženjem nad $1,600,000.00.
To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila.
Vaš rojak J. Osboltje pri nas kot uradnik zaposljen. 0-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke!
Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite s^ na
First National Bank
OHISHOLM, MINN.
barvu
moške in ženske lase." vsemi navodili se vam poslj plačano v naprej.
Uspeh zagotovljen ali pa se vam vrne denar.
VICTORIA MFG. CO., 653 Morton Bldg., New York City.
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J,
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111.
Izvanredna ponudba nemočnim.
Ljudje, ki trpe od $labosti živcev, izgubljene snage, vsled glavobola neredne prebave, na ledicah ali mehurju, hudih sanj, strašljivosti, mnogo os talih slabosti, se lahko temeljito iti trajno ozdravijo v vporabo Novo zdravila. To zdravilo vas bo v kratkem času naredilo močne, 'zdrave in sposobnim za vsakdanje« telesne napore. V dokaz temu vam Hočemo zastonj poslati za 15 dnevno zdravljenje Novo zdravila vredno $2.00. Pošljite samo 50c za poštnino in odpremo. To ni samo vzorcc, ampak je popolno zdravilo za 15 dnevno lečenje, ki vam bo v mnogih slučajih dalo popolno olajša* nje. Ta ponudba velja samo za malo časa. Pisma in znesek 50c pošljite: NOVO COMPANY, Dept. 35, Box 33	Brooklyn, N. Y.
| ZASTONJ
Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drugi pišite ponjo danes.
Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi.
A. M. Wilson, Inc.
PATENTS.
316 Victor Building Washington, D. C.
ZORMANOVE POEZIJE.
Kdor še nima druge izdaje poezij prvega in edinega ameriškega slovenskega pesnika, naj jih zanesljivo naroči. Knjižica stano samo $1.25. Dobiva se pri avtorju: Iv. Zorman 6820 Edna Ave., Cleveland, O.
Delnice Jadranske Banke
Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanizivnim delom v vseh panogah gospod^k^a zivlja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastninska obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško £lavnicoodl20 milijonov taron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ah Din. 100 nominale.
Iz mnogoštevilnih vprašanj naših str^glede ^padel-aic nam je sklepati da bo o izseljenci želeli ^ba^ti dekiice m. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki
podaljšal do 31. oktobra 1.1.
Naši izseljenci, ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini.
Cena za eno delnico je:
/K400 za glavnico in K360 za rezerve) K 760.00 doštevši 6% obresti od 1. jan. do 31
okt. 1922......................K. 31.70
K791.70
DELNICE IMAJO PRAVICO DO DIVIDENDE ZA L. 1922.
Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to je K 48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek.
Za vpis in informacije se obrnite na:
Frank Sakser State Bank
Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 CORTLANDT STREET	NEW YORK CITY.
ze skoraj pred cer-[o je izpregovoril: "No, Te je stvar taka, pa pridita s sinom na Vrh, da se pomenimo! Prihodnjo nedeljo popoldne bi bilo primernoV9
Strmcu je v veselju zaigralo srce, še marsikaj bi se bil pomenil z Gričarjem, a zvonovi so zapeli in bilo je treba stopiti v cerkev.
# * *
Naslednji ,t,eden je bil Strmec nenavadno prijazen s sinom. Nič več prepira in krega ni bi Jo v hiši in France je mislil, da oče ic že pozabil Meto in njeno doto. Tudi Strm-čevka je hvalila Bo«:a, da sta se mož in sin zopet sprijaznila.
V soboto popoldne je France v lopi obtesaval debelo bruno, očo je pa delal toporiščo za sekiro. . Kajti par gred v hlevu je bilo trhlih in treba jih je bilo nadomestiti z novimi.
Ta dan nista še mnogo govorila in Francetu se je zdelo, da mu namerava oča nekaj važnega povedati. Radoveden je bil, kaj, a ni ga hotel vprašati, ker je upal, da oče sam začne. In res, ko je dovršil ,top orišem in je je bilo treba še nasaditi, je stari Srmec sedel na konec bruna, vzel klobuk z glave, potegnil robec iz žepa in si obrisal čelo.
"Hentana reč!____Zima je,
pa bi $se človek skoraj stopil in upehal pri najmanjšem dolu. Ej, leta, leta...."
"Saj je tu meni skoraj vroče l" je dejal France.
"Kaj ti! Ti si še mlad, a jaz nisem za nobeno težje delo več. Veš kaj, Francelj, oženi se, kakor sem ti že večkrat rekel, in jaz ti dam gospodarstvo in sed?<m za peč. Še ta predpust bi bilo prav, da naredimo. Kaj bi odlašal in hodil kot mačka okrog vrele kaše, ko je priložnost in čas pravi!"
"Oženi se.____oženi se!____
Katero pa naj vzamem?" je v-prasal France neodločno. Pričakoval je s plahim upanjem, da mu QČe vendar morda dovoli vzeti Anico.
"Katero____ katero!1____"
je mrmral oče. "Saj sam ti že večkrat pravil, katero vzemi! Pameten si menda dovolj, da vidiš, kaj bi bilo najbolje. Z Gričarjem sem že govoril in jutri greva na Vrh, da
al je meh in vtaknil v ogenj.
1 ure pozneje sta že sede-i Grozdu, kruh in liter vi-bil pred njima na mizi. nce je bil naglo izpraznil dva kozarca in si nalival ga.
Povej yewlar enkrat, kaj j* Silit Tone vanj. "Od ča ta^fcčm več tfidel tu pri ^Wlanes p^piješ tako, r bi mw hotel Vfte sode iz-i, molčiš in strmiš pred-a je Človeka skoraj strah, gleda. Vraga, povej r, kaj se ti je zgodilo!" :e me je pognal od do-je odgovoril France, d doma?" se je začudil
"Od doma____Hm...
.. Set mi že zdi, zakaj! oljo Mete je bilo, kaj
jance je prikimal. . aj misliš, da je to taka a!" se je potem nasme-one. "Danes te je iz-, jutri te pa zopet sprejme prtimi rokami. Pojdi 110, ,t Kaj bi se kremžil! Nu-e nocoj in idi lepo spat do-, jutri se boš ti in oče malo držal, pa bo konec cele iije!"
Ti ga ne poznaš!" je dejal ranče. "Kar reče, to je kakor pribito. Iz hiše me vrže, e bi se mu še enjerat prikazal pred oči. Domov ne pojdem več, razen po obleko in najpotrebnejše, potem pa grem po Fvetu!"
"Kaj bi kvasil te stvari, ki jih ni treba!" ga je prekinil Tone. "Doma bodi, stari se j že spametuje!"
"Za nobeno ceno ne osta-
in tu-vedno,misliš na jevo. Enkrat za ti povem, da ona ne sme ašo hišo. Kaj pa bos z bc-račico, he?"
"Ali je to vaša zadnja beseda, ©(•el" je vprašal France, ki se "je že komaj premagoval.
"Zadnja!"
"Potem vadite, da ne vzamem druge kakor Anico, ki nem!" je odločno odvrnil
sem ji to že obljubil. Ali njo ali nobene!"
France. "Hm, če ravno nočeš, te tu-
"Kaj, obljubil? Kdo ti je di ne bo še konec. Vem, da je pa to dovolil? Če mc nočeš tvoj -stari hud mož ve se razje-
poslušati, se pobejri iz hiše in pelji tisto deklino, kamor hočeš. A k naši hiši ne!"
"Oh, moj Bog! Jenjajta vendar kričati, za pet Krišče-vivih ran božjih!' je mirila Strmčevka, ki jo je bilo priklicalo možejvo vpitje iz hiše.
"Oče, še enkrat vas prosim!" je govoril France.
zi. Še sedaj dobro pomnim, kako pošteno me je nekoč pa: klestil, ker senj bil kot paglavec sklatil na vašem vrtu jabolko; veliko kakor oreh. Zato ti ne zamerim, da nočeš več domov. Hm, po svetu, praviš, da bi šel?! • Toda kam — to je malce sitno vprašanje!"
Umolknil je in par hipov ner
"Izpred oči mi, potepuh!" kaj premišljeval. Potem je jc zakričal Strmec divje in za-Jpa zopet izpregovoril: 4 4 Veš mahnil s toporiščem proti' si- kaj, France; Jaz pojdem po-nu. A ta se ja umaknil in zbe- 'jutrišnjem v Trst delat v plav-žal iz lope.	j že, kakor sem ti nekoč že pra-
"Jezus---- Marija---- Kaj viL Pojdi tudi ti z menoj, cn
bb! kaj bo! Kaj nimaš nobe- mesec ali dva že prestaneš! nega srca, da tako ravnaš?" je Ko bo pa videl oče-, da se ne u-jokala Strmčevka.	|pogneš, te bo že sam vabil do-
"Oe ga on nima, ga tudi jaz mow! In tudi Mete ti ne bo ne bom imel. Pod Strmčevojveč siltl, ko	da se ne
streho ga noeejn več, dokler se , vdaš. Po: •. n se pa poročiš z ne vda moji volji!" je rohnel Anico in me povabiš na ženet-Strmec in odšel v hlev.... 'uino za plačo, da sem ti dal da-
Strmčevki pa so lile solze iz nes tako dober svet!" oči kakor še nikdar ne in v ver j Tonetove-poštene, malo hu-liki žalostti se ji je krčilo sr- domusne oči so se kar svetile v
ee--------v«aelju, ko je to govoril.
France ga je pazno poslušal, ko je Tone končal, se mu je odvalil težak kamen od srca.
4 4 Nikoli ne pozabim tega, Tone, da si mi dal ta svet, ko
France je hitel skozi vas, kam, še sam ni vedel. Kakor hude, grozna sanje so se mu zdeli- zadnji trenotki. Ne videl, ne slišal ni ničesar in sele'si „ sam nisem znal pomagati.
na drugem koncu vasi ga je vzbudil glas Grudnovega Toneta, ki je ravno nekaj koval in zaklical nanj iz kovačnice: 4 4Kam pa tako naglo, France?'9
Stopil je v kovačnico.
4 4 Kaj se pa tako čudno držiš? Bled sii kakor s.tena! Kaj pa ti je?" se je, $udil Tone, ko ga je videl od blizu.
44Nič mi ni...." je polugla-sno odgovoril France.
"Hudirja, kaj sta se zopet s starim?" je vprašal Tone-in se zasmejal.
44Pusti to!.... H Grozdu grem. Greš z menoj?" je odgovoril France temno.
44Tako!" se je začudil Tone, i ki je videl, da se je prijatelju jdogodik) nekaj izrednega. "Ob sobotah grem sicer malokrat h Grozdu, pa naj bo, danes poj-idem, ker greš ti! Počakaj, da še ta čteai zvarim za veri-'cof
Sam bi sie gotovo ne bil tega domislil!" je deial iznenaden n trčil s prijateljem. (Dalje sledi.)
5EVER0VA ZDRAVILA VZORZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
Qtwnjogfa, ' /rumngw g&ntkt,
bodo 50&VO dobile uspešno odponioč kdJar uživajo
5EVERA 5
REGULATOR
Ton*k« z« ženske
1tama$a bolečine, popravi neredne funkcije, poma5a naravi okrepčati oslabele 2«n*ke organe In jim « ' povrne normalne razmere.
2c£ha 4 /.26
Mjfe v lekarn ah*
ANCHOR-DONALDSON
Direktni in DUB
ITALIA - - 12. avg.
V devetih dneh v Jugoslaviji,
Potujte na enem izmed treh morskih velikanov, ki odoliu-ieio vsak torek iz New Yorka. Vsi potniki tretjega razreda so v kabinah.
MAUBETANIA AQUITANIA BERENGARIA
nreko Cherboursra.
Ne zahteva se francoskega vi-zeia. Za kvto in navodila vp* ra^aite na.ibližWa asrenta v vasem mestu ali okolici.
EMIL KISS, BANKIB,
133 Second Ave. New York, N. Y.
ZASTOPNIŠTVO SLOVENSKE BANKE
D. D. ZAGREB. . PBVE HBVATSKE ŠTEDIONICE ZAGREB 7RAN00SKE-SBBSKE
BANKE, BEL0BA9 in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI.
Isplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (krone) v kraju.
Prodaja sifkarte za vse proge
Doprema rojake iz kraja.
Izvršuje vse bančne posle.
Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti.
PI&ITE PO CENIK
Emil Kiss, bankir
133 Second Ave. New York, N. Y.
DENARNE POŠILJATVE.'
Jugoslavija:
1000 kron za.....$ 3.50 100 lir za........$ 5.50
10.000 kron za .... 34.00 1000 lir za........50.00
NOTABSKA DELA.
Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in Vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mart-
g g Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na
MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	Chicago, m.
Kadar mislite na stari kraj mislite oa
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Ave.
New York City.
Ona pošilja denar v stari kraj potom lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami,
prodaja parobrodne listke za vse važne pr*'kmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem,
Izdeluje izjave za dobavo os^b iz starejra kraja in druge notarske listine.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov.
Postrežba točna in solidna.
PRIPOROČILO.
Cenj. občinstvu v Pueblo, Colo, in okolici torn potom uliud-no priporočam, svojo še-le nedavno ustanovljeno trgovino z o-bleko za moške in otroke. V zalogi imam tudi čevlje za moške in ženske. Posebno pozornost dajem moškim, če si hočejo pri meni novo, obleko po meri naročiti.—Cene nizke. Postre žba solidna. Slovenci in Slovenke, kakor tudi bratje Hrvatje, držite se lepega gesla: Svoji k svojim! Osobito se priporočam naklonjenosti cenj. članstvu naše K. S. K. »Jednote.
Z velespoštovanjem,
JOHN GERM
slovenska trgovina z oblekami in čevlji.
Pueblo, Colo.
817 East C. St.
POZOR!
Slovenci in Hrvati ▼ Chishoim, Minn., in okolici
Kadar celit« uložiti denar ca hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi
Miner's State Bank
Chitbolm, Mina
Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaao trgovino lahko odpravite v mate-*rinem jeziku.
"T o č n o s t", "Varnost" in "Postrežba" je nase geslo.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
trf in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene,^akor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenik.
Nadalje imam v zalogi tudi prave
STAROKRAJSKE KOSE
l«>vane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje m brusilne kamne po sledečih cenah:
Posamezna kosa z rinko in ključem..........................$2.50
sest kos skupaj ali več..................................... o 00
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..*................*.*.*.!1 ?1
BERGAMO brusilni! kamni, dva kamna .......
Motike ..............^.........$1.00 Srpi ......'.'..'.7.7.7.7...
Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Kadi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene.
1.00 1.00
323 Epsilon Place
NAROČITE SE
na edini mladinski mesečnik "Angelček", katerega izdaja Mlad. oddelek K. S. K. Jednote. Naročnina za vse leto znaša $1, za pol leta 60c.
Kdor širi ta prekoristni list, širi in tudi deluje v korist Mladinskega oddelka K. S. K. J.
UPRAVNIŠTVO
"ANGELČKA"
1004 N. Chicago St., Joliet, m.
• Importirane KRANJSKE KOSE
iz najboljšega jekla. Dolgost 65 in 70 centimetrov. Cena $2.00—z rinko. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
NAZNANILO IN PBIPO-ROCILO
Cenj. občinstvu v Jolietu in okolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino ž grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava
Goiobitch & Golik Oar. Eickqry & Marble St Telefon 4555 Joliet, 111,
ALOIS SKULJ,
Brooklyn. N. T.'
Established 1857 Geslo naše banke
je točna postrežba in «<jiidnost. Vsak uradnik in uslužbenec naše banke se zaveda važnosti, da z Vami uljudno občuje, in da Vas točno ter zadovoljno postreže. Ako stopite torej z natni v poslovno zvezo, ste lahko zagotovljeni največje pozornosti, katerb boste odobravali.
Tekom zadnjih petinšestdeset let se je ta banka držala vedno uljudne postrežbe napram občinstvu našega mesta. Med tem časom se je to banko postavilo na trdno podlago in v občno zadovoljnost
Gotovo se bo ta banka tudi Vam doppadla. Odprite torej še danes svoj račun v tej banki ter se o naši solidnosti še sami prepričajte.
TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 185?