Strokovne razprave GDK: 304: (497.12) ih dr 1 i ~ ent 1 h::t·i 1 <. Q - 1 nn ~ J]a a K Izvleček: Lipoglavšek, M. : Nezgode pri delu večjih gozdarskih družb v Sloveniji leta 1999- primerjava z obdobjem 1991-1999. Gozdarsld vestnik, št. 10/2000. V slovenščini, ci t. lit. 5. Članek na podlagi mednarodnih šifrantov analizira nezgode pri delu večjih gozdarskih gospodarskih družb v Sloveniji leta 1999 in jih primerja s tri letnimi obdobji med letoma 1991 in 1999. Leta 1999 smo ugotovili ponovno povečanje pogostnosti nezgod na 12,3 %in resnosti nezgod na 27,8 dni na nezgodo. Največ nezgod se je zgodilo od junija do novembra, in sicer v začetku tedna, okrog 9., 11 . in 13. ure. Najštevilnejše so bile nezgode pri sečnji (47 %). Delavce so najpogosteje poškodovali drevo ali njegovi deli (47 %). Pretežno pri starejših (57% nad 41 let) proizvodnih delavcih je najpogosteje (44 %) prišlo do zmečkanin na nogah in rokah. Ključne besede: nezgoda pri delu , gozdarska družba, državni gozd, Sloveruja. UVOD S pomočjo že od leta 1980 uporabljanih medna- rodnih šifrantov, ki smo jih leta 1998 posodobili in prilagodili slovenskim razmeram, smo za leto 1999 po daljšem času za vse večje gospodarske družbe v slovenskem gozdarstvu zbrali podatke o nezgodah pri delu. Podatke o veliki večini nezgod je morda uspelo zbrati zato , ker je šifrante na papirju ali na disketah zbiral neposredno Odbor za varstvo pri delu Splošnega združenja gozdarstva. Službe za varstvo pri delu so posredovale značilnosti 213 nezgod, katerib posledica je bila poškodba delavca in njegova odsotnost z dela. Analiza, ki jo je opravil Urad RS za varnost in zdravje pri delu, v kateri je primerjal gozdarstvo z vsemi dejav- nostmi v Sloveniji, pa je zajela 260 nezgod. Očitno je zajela še manjša podje~a, ki tudi opravljajo gozdarske storitve. Naši zbrani podatki se nanašajo skoraj izklju- čno na državne gozdove, čeprav delajo večje družbe tudi v zasebnih gozdovih, vendar sta se tam zgodili le dve nezgodi. Ne vemo pa, koliko dela opravijo v državnih gozdovih manjši podjetniki kot podizvajalci večjih družb. 2 METODE DELA Zbrane podatke smo obdelali na katedri za gozdno tehniko in delo na Biotehnični fakulteti . S pomočjo vrtilnih tabel v programu MS-Excel smo analizirali (teh. sod. J. Pokorn) medsebojne odvisnosti nekaterih kazalnikov pojavljanja nezgod. Na podlagi podatkov *prof. dr. M. L., univ. dipl. inž. gozd. , BF, Oddelek za goz- darstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 2 iz tako imenovanih obrazcev 5, ki jih zbira republiški inšpektor dela, smo analizirali celotno število nezgod ter pogostnost in resnost nezgod v večjih gozdnogospo- darskih družbah. Službe za varstvo pri delu so posre- dovale tudi pcx:latke o številu zaposlenih in obsegu pro- izvodnje njihovih družb. Izračunani kazalniki so lahko samo toliko natančni , kot so natančni zbrani podatki. Tokrat skušamo pojav nezgod v letu l999 primerjati še s triletnimi preteklimi obdobji , in sicer z obdobji 1991-1993, 1994-1996 in l997-1999. Žal imamo za obdobje 1994-1996le manjši vzorec treh gospodarskih družb (iz Postojne, Bleda, Nazarij), ki pa ni reprezen- tativen za vso Slovenijo. Kljub temu nekatere zakoni- tosti pojavljanja nezgod veljajo tudi v tem obdobju (vzorcu). V celotnem obdobju ( l99l-1999) smo s temi primerjavami analizirali 1.711 ali 70% od 2.422 nezgod, ki so se zgodile pri delu 16 gozdarskih gospo- darskih družb v Sloveniji. 3 REZULTATI RAZISKAVE 3.1 Število, pogostnost in resnost nezgod Leta 1999 je bilo nezgod s poškodbami delavcev 213, največ na gozdnogospodarskih območjih Slovenj Gradec, Novo mesto in Kočevje (45 % vseh nezgod v Sloveniji). Novo mesto ni več samo na nezavidnem prvem mestu. Preglednica l kaže, da se je število nezgod v treh primerjanili obdobjih zmanjševalo, vendar je leta 1999 glede na leto 1998 spet nekoliko naraslo. Seveda pa sta se v teh obdobjih močno spre- minjala tudi obseg proizvodnje in število zaposlenih v gozdarskih družbah. GozdV 58 (2000) 10 r-:~;kJrliL 1 1 Število nezgod pri delu v obdobju 1991-1999 po gospodarskih družbah Gospodarska Stevilo nezgod 1991-1999 dmžba na obdobje območju 91 -93 94-96 97-99 91-99 1999 Slovenija 999 755 678 2422 213 Tolmin 70 62 1 51 183 13 Bled 781 77 1 63 218 17 Kraqj 30 1 22 16 68 2 Ljubljana 39 24 23 86 5 Postojna 85 94 78 257 25 Kočevje 122 90 92 304 29 Novo mesto 114 117 116 1 347 33 Brežice 47 18 _____lL_j 96 14 Celje 31 13 11 1 55 4 Nazruje 47 47 20 114 9 Sl. Gradec 188 109 1 98 395 33 Maribor 124 1 70 1 50 244 22 Murska Sob. 19 1 li l 9 39 1 2 G. Radgona 3 1 5 9 1 Kras 2 2 4 Snežnik 13 13 5 77- obdelano na šifrantih Pogostnost nezgod, izračunana v odstotkih vseh zaposlenih,je leta 1999 narasla bolj kot število nezgod, saj je število zaposlenih padalo (približno enako kot v nekaj prejšnjih letih). Znašala je 12,3 %, kar je več kot v dolgem obdobju od 1976. do 1995. leta. Povečanje glede na leto 1998 k sreči še ni obrnilo padajočega trenda, ki se je pojavil po maksimumu leta 1996 (graf. 1 ). Razlike v pogostnosti nezgod po gozdarskih dm- žbah se zadnja leta povečujejo in so leta 1999 znašale pogostnost(%) 20 1& 16 N. mes p 14 \ \ ~ ~ ........... ~ P' ~ 12 10 ~ -:;;4- ....... ~ t;;-L ~ 8 6 C lje 4 2 o ' od najmanj 2,7 % na kranjskem območju do največ 20,3 %na brežiškem (preglednica 2, na grafik onu 1 sta prikazani le dve skrajnosti celotnega obdobja). Ker je nezgod malo in so k sreči redek dogodek, je pogostnost nezgod v posameznem letu in pri posamezni gospodar- ski družbi manj zanesljiv kazalnik stanja varnosti pri delu. Za območje Slovenije ali za daljša obdobja pa je dovolj pomemben kazalnik. Zato nam ne sme biti vseeno, da je bila pogostnost nezgod leta 1999 nad dol- goletnim povprečjem. V obdobju 1991-1999 so imele gospodarske dn1žbe v Slovenj Gradcu, Novem mestu, Kočevju in Tolminu pogostnost nezgod nad l2 %, leta 1999 pa so se tem pridružile še družbe v Postojni, Mari- boru in Brežicah. Vzrok za to ne more biti samo v pose- bno nevarnih razmerah ali v načinu zajemanja podat- kov, ampak prav gotovo tudi v skrbi za varnost pri delu. Pogosto se za oceno varnosti dela uporablja tudi relativni kazalnik; tj. število nezgod glede na obseg proizvodpje, vendar je ta kazalnik zaradi zanesljivosti podatkov pa tudi zaradi različnega obsega dejanskega dela v gozdnih proizvodih manj zanesljiv. Za Slove- nijo pa v družbenih, državnih gozdovih zagotovo kaže na izboljševanje varnosti pri delu. Medtem ko se je v obdobju 1975-1991 zgodilo skoraj 6 nezgod na 10.000 m3 proizvodnje in v obdobju 1992-1996 od 3 do 4, je v letih 1997, 1998 in 1999 padel ta kazalnik pod 3 nezgode na 10.000 m3 proizvodnje (preglednica 3). Žal moramo v podatke o obsegu proizvodnje in o številu proizvodnih delavcev za leto 1999 rahlo podvomiti, saj ..: 'k.li f" ll 1 7 ~ v '· .",-' ;-:/ rrrcnd ~ p ~~ _,./ 7 -..........:: ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ 0 0 0 ~ 0 0 ~ ~ ~ ~ ~ :.>u :::>..> :::>d' ~ :od' ::o_Q C?o Gt.ttil nn 1: Pogostnost nezgod v gozdnih gospodarstvih v Sloveniji v obdobju 1975-1999 GozdV 58 (2000) 1 O 433 Prcl!.l ·Jmc<~ 2 Pogostnost in resnost nezgod v gozdarsiOh gospodarskjh družbah v obdobju 1991-1999 Obdobje 1991-1993 1994-1996 1997-1999 1991-1999 1991-1999 1999 Gospodar. družba Pogostnost Pogostnost Resnost Pogostnost Resnost Št. nezg. na območju % vseh zaposlenih % dni/nezg. % dn.i/nezg na 10.000 m3 Slovenija 8 20 11,90 12,60 10,20 23,20 12,30 27,80 2,89 Tolmin 8,90 18,10 15.00 1240 19 30 11,00 23,90 2,40 Bled 9,90 14,30 12,90 12,00 21,90 10,60 2220 2,93 Kranj 3,50 12,00 7,90 5,50 28,50 2,70 27,.90 0,80 Ljubljana 5,00 ~50 10,00 6,70 27,00 7,20 76 20 1 __1,_42 Postojna 7,00 12,50 12,80 1 10,00 28,90 1 13,20 23,00 2,33 Kočev.ie 8,90 li 50 1 15,60 12,70 32,60 16,40 31,90 2,28 Novo mesto 8,80 1 13,80 16,00 12 JO 24,90 14,00 21,00 1 :}_,06 Brežice 8,10 7,60 14,40 ,---- 9 30 1 32,10 1 20,30 44,10 5,30 1 Celje 4 30 4 10 4 70 Nazarje 7 40 16,70 7,50 Sl. Gradec 12,20 11,70 12,90 Maribor 8,90 10.20 11,80 Murska sob. 14,30 11,20 5,50 G. Radgona 4 20 1,6* 14,7* Kras 3,5* 6 5* Snežnik 9,2* * nepopolni podatki je malo verjetno tako drastično znižanje učinkovitosti dela (proizvodnjam3/delavca), poleg tega pa so podatki iz drugili virov kot v prejšnjih letih. Pri posameznih gozdnogospodarskih območjih vidimo leta 1999 spet velike razlike (preglednica 2). Nad povprečjem so Bled, Novo mesto, Brežice, Nazarje, Maribor in zlasti neugodno Slovenj Gradec (7 ,3 nezgode/ 10.000 m3). Resnost nezgod je kazalnik, ki s številom izgub- ljenih delovnih dni na nezgodo prikazuje posledice nezgod s poškodbami. Pri majhnem številu nezgod tako za posamezno leto kot za gospodarsko družbo je zelo spremenljiv in je uporaben šele za širše območje ali daljše obdobje. Resnost nezgod v gozdarstvu Slove- nije od leta 1975 počasi, a vztrajno narašča. Zdi se, da povzroča delo s stroji (motoma žaga), ki poteka hitreje, hujše posledice nezgod . V obdobju 1975-1991 je znašala resnost v slovenskih družbenih gozdovih 22,5 dni na nezgodo, v obdobju 1991-1999 pa pri večjih družbah 23,3 dni (preglednica 2). Leta 1999 je močno narasla nad dolgotrajno povprečje in je znašala 27,8 Leto 1990 1992 1994 1996 S.ečnja v 1.000 m' 1.089 861 771 804 Vsi zaposleni (n) 5.529 3.547 2.376 1.922 Delavci v proizvodnji (I})_ 2.087 1 1.905 945 1 873 Proizvodnja (m3/delavca) 522 452 816 921 Pogostnost nezgod: % vseh zaposlenil1 8,6 1 9,4 10,6 1 1.4,1 Številonezgod- sl..:upaj (n) 477 333 252 27J na 1..000 delavcev v proizvodnji 228 175 267 310 na 10.000 m3 4,4 3,9 1 3,3 3,4 434 4 30 36,80 5,20 1 65 50 1,28 1 9,60 35,60 11,40 1 42,90 3,98 12,20 21,60 13 60 22 30 7,27 9,80 25,30 16 70 18,80 4 oo 9 90 3,10 1 10,50 _1 19 5,3* 1 12,20 1,93 dni na nezgodo, tudi več kot leta 1998 (23,8 dni). Torej tudi ta kazalnik, podobno kot kazalnik pogostnosti, pravi, da se je varnost pri delu leta 1999 poslabšala. Po resnosti nezgod v daljšem obdobju (199 1 -1999) prednjačijo v Sloveniji večinoma tiste gospodarske družbe v gozdarstvu (razen Kočevja), ki imajo relativno manj nezgod. V Celju, Nazarjih, Brežicah in Koče­ vju je bila resnost nezgod nad 30 izgubljenih dni na nezgodo. 3.2 Čas pojavljanja nezgod Značilnosti pojavljanja nezgod smo analizirali na podlagi zbranih šifrantov. Za leto 1999 smo jih zbrali za vse prijavljene nezgode pri delu, medtem ko za pre- tekla obdobja manjkajo nekateri podatki. Analizirani vzorec je obsegal za obdobje 1991-1993 87 %, za obdo- bje 1994-1996 samo 26% in za obdobje 1997-1999 že 91 %nezgod. Ker na redkih posameznih šifrantih manj- kajo podatki (odgovori) ali pa so uvrščeni pod "drugo", osnova za izračun v nadaljevanju prikazanih odstotkov ni vedno enako število nezgod. Le tako dobljene rela- 1997 847 1.820 880 965 1 13 7 249 283 2,9 1999 738 1.731 1.258 586 12,3 213 169 2,9 Pr..:gkJn1c;i 3. Nezgode pri delu in proizvodnja v državnih gozdovih v obdobju 1990 - 1999 Gozd V 58 (2000) 1 O deljkih manjka jutranji maksimum, a sta druga dva izrazitejša, ob torkih in petkih pa manjka maksimum okoli enih popoldne. To lahko pomeni, da ob ponede- ljkih delavci začno z delom kasneje, ob petkih pa prej nehajo. V prejšnjih obdobjih (graf. 3) sta bila maksi- muma samo dva (okoli 9. in ll. ure) in oba sta bila tudi manj izrazita, zlasti v obdobju 1991-1993. Leta 1999 se je največ nezgod zgodilo na začetku tedna: ob ponedeljkih 22 % in ob torkih 24 %. Tudi v obdobju 1991-1996 (graf. 4) je bilo največ nezgod ob ponedeljkih, vendar je bila razporeditev od ponedeljka do petka enakomernej ša. Samo v obdobju 1994-1996 smo ugotovili največ nezgod ob petkih, vendar vzorec, ( it'Jiikun 2. Pojavljanje nezgod !eta l999 po urah in dnevih v 25;___.,.-,-.....,--r-rll_l_l--...-----,.---.... tednu tivne podatke je možno med seboj primerjati . Ker nanje vplivajo zakonitosti pojavljanja nezgod in hkrati tudi obseg dela ali število zaposlenih v posamezni analizi- rani skupini vplivnega dejavnika, so zaključki o zakoni- tostih pojavljanja nezgod lahko samo domneve. Kljub temu je pomembno, da vemo, kdaj, kje in komu se zgodi največ nezgod, saj bodo varnostni ukrepi naju- činkovitejši, če bodo najprej usrnetjeni v glavna žarišča nezgod. Za pojavljanje nezgod po urah dneva so za leto 1999 značilni nekako nije neizraziti maksimurni: v jutranjem času od 830 do 930 (17 %), v dopoldanskem času od 1.030 do 1.130 (18 %) in ob koncu delavnika od 1.230 do 1.330 (16 %). To spet kaže, da se nezgode pojav- ljajo, kadar je intenzivnost dela večja ali kadar nastopi utrujenost. Vendar pa za vse dneve v tednu potek po delovnih urah nj vedno enak (graf 2). Tako ob pone- 9\-93 94-96 97-99 91-99 J999 % 20 18 16 14 12 rOJ fi k n 3· Pojavljanje nezgod v obdobju L 991-1999 po urah dneva GozdV 58 (2000) 10 NE ! 11 JltkiHI l· Pojavljanje nezgod v obdobju 1991-1999 po dnevih v tednu kot rečeno, ne predstavlja vse Slovenije (Bled, Nazatje, Postojna). Sezonski značaj gozdarskega dela se pozna tudi pri pojavljanju nezgod po posameznih mesecih, vendar je pojavljanje nezgod v posameznem letu drugačno kot v večletnem povprečju. Tako je bilo leta 1999 največ nezgod januarja, marca in od junija do novembra. Pri sečnji jih je bilo največ od julija do oktobra, pri spravi lu pa avgusta in januarja. Morda so bila bolj izražena obdobja z najmanj nezgodami, in sicer februar ter zlasti maj in december (graf. 5). V obdobju 1991-1999 (graf. 6) je bilo nezgod manj tudi januarja, največ nezgod pa smo lahko ugotovili zgodaj spomladi (februarja in marca), poleti po košnji (julija) in septembra, torej v treh bolj ali manj izrazitih konicah. 3.3 Žarišča nezgod Ker gozdnogospodarske družbe največ dela opravijo v državnih gozdovih, se je tudi leta 1999 skoraj 84 % nezgod zgodilo v državnih gozdovih, l % v zase- 435 7% 6% ( ir~11Jkul1 5 Pojavljanje oezgod leta 1999 po mesecih in dejavnos- tih bnih, preostalih 15% pa drugod, najbrž zunaj gozda. Kot vedno doslej so pri pojavu nezgod močno prevladovale gozdarske dejavnosti (81 %), ostale nezgode pa so se pripetile še pri gradbeni dejavnosti, v servisih in pri ostalih delih, kijih opravljajo gospodarske družbe. Zelo podobno je bilo tudi v vsem obdobju od leta 1991 naprej. Daleč največ nezgod se je zgodilo med sečnjo (leta 1999 47 %), sledi spravilo lesa (18 %). Tudi med gojitvenimi deli (7,5 %) in pri popravilih (5,6 %) se je zgodilo rela- C•t al1k Ul (, "Pojavljanje nezgod v obdobju 1991-1999 po mesecih 436 tivno veliko nezgod, ki bi se jim morda z več varno- stnimi ukrepi laže izognili kot nezgodam pri najnevar- nejši sečnji. Zelo podobna je bila razporeditev nezgod po dejavnostih tudi v preteklih obdobjih (graf. 7). Opaziti je rahlo povečanje deleža nezgod pri sečnji in zmanjšanje pri spravilu lesa. Tudi leta 1999 je bil najpogostejši potek nezgode pri delu tak, da so drevo oziroma deli drevesa (npr. veja, sortiment) poškodovali delavca oziroma se je delavec ob njih poškodoval (35% nezgod). Na drugem mestu so bili padci ali zdrsi delavca in poškodbe ob podlagi, tleh (33 %). Z delovnimi sredstvi so se delavci poško-. dovali samo pri okoli 22 % nezgod. Zelo podobno je bilo v obdobju 1994-1999, v obdobju 1991-1993, torej na začetku analiziranega obdobja, paje bil delež nezgod zaradi padcev bistveno manjši (11 %), delež poškodb z 91-93 94-96 97-99 91-99 1999 % 50 45 40 (uafil,lill 7; Dejavnosti ob pojavu nezgod v obdobju 1991-1999 delovnimi sredstvi pa bistveno večji (35 %). Na žari- šča nezgod najnatančneje kažejo podrobno analizirani viti nezgod, torej predmeti, ob katerih se je delavec dejansko poškodoval. Med njimi še izraziteje tudi v letu 1999 prevladujejo deli drevesa (47 %). Poškodbe ob delovnih sredstvih so nastale pri 23 % nezgod. Ker se mnogi viri, navedeni pod rubriko "drugo", pojavljajo skoraj izključno pri zdrs ih in poškodbah ob predmetih, lahko trdimo, da so bili padci drugi najpomembnejši vir poškodb (29 %). V vsem obdobju 1991-1999 so bili viri poškodb (graf. 8) praktično enaki. Z motorno žago (ročni prenosni stroj) so se delavci v vsem obdobju poškodovali le pri 7 % nezgod. Ta skupina nezgod se še zmanjšuje (4,7% leta ·i999). To pomeni, da je motoma žaga, s katero opravljajo seka či mnoga dela, relativno vamo delovno sredstvo glede poš- kodb, vendar pa povzroča druge zdravstvene okvare. GozdV 58 (2000) 1 O ·ezgode pri delu večjih gozdarskih Jruzb v Slo ~niji leta 1999- primerjava z obdol ~t!m 1991-1999 50 40 30 20 Grafikon 8. Viri poškodb v obdobju 1991-1999 Delavci služb za varstvo pri delu so ocenjevali (poročali) vzroke nezgod. Za leto 1999 so ocenili, da se je 32% nezgod zgodilo zaradi objektivnih vzrokov in 68% zaradi subjektivnih vzrokov, najpogosteje zaradi nepazljivosti. V te ocene moramo podvomiti, saj tedaj, ko delavec sam ne povzroči nezgode, jo lahko povzroči nekdo dlUg, torej človeški faktor pri organizaciji dela. Če ocene o vzrokih nezgod primerjamo z viri nezgod, kjer srno ugotovili, da poškodbo v 76 % povzročijo drevesa, deli dreves in padci, vidimo, da je gornja ocena subjektivnih vzrokov prenizka. Lahko namreč skle- pamo, da je v večini primerov vzrok nezgode nepoz- navanje ali neizvajanje pravilne tehnike (načina) dela, in ne neprimerna tehnologija ali oprema pri delu. Če je tako, lahko iščemo vzroke nezgod tudi med lastnostmi delavcev, ki so se poškodovali. 3.4 Poškodovani delavci in vrsta poškodb Med poškodovanimi delavci so tudi leta 1999 močno prevladovali proizvodni delavci. Po zbranih 25 20 15 lO '76 "'.;.0' v/ ~so ..} JIS ·~ 'O .>6 <.J 'vo ~o< 'do ~ s GrOGLAVŠEK, M., 1999. Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji ]eca J 997- primerjava s preteklimi obdobji.- Ljub- ljana, GozdV. 57, s. ll5-126. LIPOGLAVŠEK, M., 1999. Safety ofForest Work in the Period ofTraositioo- Poster FAO/ECE/lLO Joiot commitee ... , and TUFRO seminar "Forest Operations ofTomorrow", Pessac, France sept. 1999, AFOCEL Sud-Ouest. Seminar Proceedings s. ll9-153. LIPOGLAVŠEK, M., 2000. Nezgode pri delu v gozdarskih dru- žbah v Sloveniji 1998.- Nova manja v gozdarstvu- prispevek visokega šolstva, XX. gozdarski študijski dnevi, Kranjska Gora, maj 2000, Zbornik referatov, s. 191-206. ---. Poškodbe pri delu v dejavnosti '02- gozdarstvo in gozdarske storitve' v letu 1999.- Urad za varnost in zdravje pri delu, Delo in varnost, 45 (2000), 4, str. 209-211. Gozd V 58 (2000) 1 O