lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd,
0.0.
Podjitj« za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve
► Izdelava projektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 13. januarja 2012
letnik LXV • št. 4 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v MarkovclH pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Haloze • Premalo denarja za številne projekte
O Stran 2
Aktualno Ptuj • Pokrajinskemu muzeju se ne obeta nič dobrega O Stran 3
Po naših občinah Kidričevo • Kakšno vodo pijemo in kakšno hrano jemo O Stran 8
Štajerski
Ptuj • Izobraževalne inštitucije so se predstavile
Dijake čaka življenjska odločitev
Februar, ko bodo dijaki zaključnih letnikov morali sprejeti dokončne odločitve o tem, ali bodo svojo pot v šolskih klopeh zaključili ali nadaljevali, se nezadržno bliža. V pomoč pri njihovi odločitvi in izbiri ustreznega študija številne izobraževalne inštitucije prirejajo predstavitvene sejme.
Šport
Rokomet • Usoda Slovenije na EP v rokah Zormana
O Stran 11
Enega izmed sejmov, na katerih se predstavljajo izobraževalne inštitucije, sta v torek organizirala tudi Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj in ptujski Revivis. Predstavilo se je 23 organizacij, njihov namen pa je dijakom čim bolje približati svoje delo. Zanimiv je rezultat ankete, ki so jo na ptujskem Šolskem centru izvedli v lanskem šolskem letu in kaže, da se je kar 90 odstotkov dijakov štiriletnih programov po končani srednji šoli vpisalo na študij. Po eni strani absolutno pohvalen podatek, po drugi pa zaskrbljujoč, saj se, kot pravi direktor ŠC Ptuj Branko Kumer, po tej logiki lahko pojavi „preizobraženost", o kateri nekateri strokovnjaki že govorijo.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Srečanje pripravljavcev kurentovanja
Nogomet • Bajlec iz Aluminija, Ljubec v NŠ Drava
O Stran 11
Pustna prestolnica se pripravlja
Poročna dvorana v Mestni hiši je 11. januarja pokala po šivih, toliko je bilo vseh, ki predstavljajo glavne akterje vsakoletnega ptujskega kurentovanja. V »slovenski pustni prestolnici« bo letos potekal tudi osrednji kulturni projekt v okviru EPK - festival dediščine in umetnosti s 150 prireditvami javnega pomena.
Kot veleva tradicija, bodo kurenti dobili zeleno luč za svoje obhode na svečnico, glavnina pustnega dogajanja pa bo potekala od 11. do 21. februarja. Razdeljeno je v tri sklope: Etnofest, Artfest in Karnevalfest. Pripravljavce vsakoletnega kurentovanja so v sredo pozdravili ptujski župan Štefan Čelan, vodja projekta kurentovanja Branko Brumen in 13. princ ptujskega karnevala Vlado Hva-lec. Organizator letošnjega kurentovanja je Konzorcij Kurent, izvajalec prireditve pa občinsko podjetje Javne službe Ptuj.
V pozdravih so se zvrstile zahvale za dosedanjo
sodelovanje na ptujskem kurentovanju, ki iz leta v leto kakovostno raste, enega od svojih vrhuncev pa naj bi dosegel tudi letos. Brez skupin, ki tvorijo jedro ptujskega pustnega dogajanja, vsakoletne prireditve ne bi bilo. Poziv za sodelovanje ostaja tudi v prihodnje, prav tako pa so dobrodošli vsi predlogi in pobude za vsebinsko bogatitev dogajanja.
Letošnje kurentovanje je posebno tudi zaradi projekta EPK - Ptuj partner, s katerim želijo organizatorji ponovno dokazati, da je Ptuj ob pustu s svojo tradicijo in karnevalom nekaj posebnega v slovenskem in širšem
prostoru. Nekaj vrhuncev je pričakovati tudi letos z največjim etnofestom daleč naokrog; v petih do desetih letih naj bi ga oblikovali, da bi se na enem mestu zbralo največ etno skupin z vseh celin sveta. Že letos jih bo mogoče videti veliko, nekaterim pa so se za zdaj morali organizatorji zaradi pomanjkanja denarja odpovedati.
Kakorkoli že, vsi, ki sodelujejo v ptujskem pustnem dogajanju, bodo v okviru letošnje prireditve dali vse od sebe, glavne pustne povor-ke širijo krog sodeljujočih močno čez meje Slovenije. Na mednarodnem simpoziju na temo etno dediščine
bo oznanjeno, da se je kurentu končno uspelo uvrstiti na seznam nesnovne kulturne dediščine, je med drugim povedal vodja projekta kurentovanja Branko Brumen.
Ptujski župan Štefan Če-lan je več povedal o vsebinski prenovi največje slovenske pustne prireditve tako v etno kot karnevalskem delu, pri čemer razmišljajo o tem, da bi šaljivo, satirično karnevalsko preobleko na pobudo Stanke Benčevič Vau-da v prihodnjih letih dobili vsi tradicionalni pustni liki s Ptujskega, podobno kot jo ima že kurent v obliki električnega kurenta. Predvsem
pa se zdi županu pomembno, da svetu povemo, da ne gre zgolj za neke like, ki preganjajo zimo, neke vrste »zimsko redarsko službo«, ker to ni osnovna sporočilna vrednost te dediščine; ta veliko globlja in prvenstveno uči, da smo ljudje soodvisni z naravo in medsebojno soodvisni ter da je v tej povezanosti in soodvisnosti možno najti pot iz trenutne krize.
MG
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Haloze • Občine s projekti na razpisa kmetijskega ministrstva
Premalo denarja za številne projekte
Prvi ponovoletni petek je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v skladu z napovedmi objavilo še tri razpise, med njimi tudi za obnovo in razvoj vasi ter za ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja. Oba bosta odprta do vključno 25. februarja.
Na razpis za ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja bo kar nekaj občin prijavilo projekte ureditve domačij: Pušnikove v Žetalah, Dominkove v Gorišnici in viničarskega muzeja na Gorci pri Pod-lehniku (na posnetku še v času pred začetkom prenove) ter tematskih poti.
Foto: SM
Na oba razpisa se lahko (in praviloma tudi se) v največji meri prijavljajo občine. V prvem razpisu, za obnovo in razvoj vasi, bo predlagateljem projektov na voljo šest milijonov evrov, v drugem, za ohranjanje dediščine, pa skupna kvota za vse prijavitelje znaša tri milijone evrov. Najvišji možna vrednost projekta za prvi razpis lahko znaša 500.000, za drugega pa 300.000 evrov.
Oba razpisa sta bila težko pričakovana tudi v haloških in obhaloških občinah, kjer so v večini že imeli pripravljene projekte za prijavo.
Žetale: ceste in Pušnikova domačija
V občini Žetale se bodo, kot je povedal župan Anton
Butolen, prijavili kar na oba razpisa, saj imajo pripravljena dva ustrezna projekta: „Na razpis za obnovo vasi se bomo prijavili s projektom modernizacije ceste Strajna-Prekože-Potni vrh v dolžini približno 5,5 kilometra. Ta vrednost ustreza merilom razpisa, saj skupaj z vštetim DDV dosega skoraj 600.000 evrov. Na razpis za ohranjanje kulturne dediščine pa bomo prijavili prenovo Pušnikove domačije z ureditvijo krožne tematske poti. Vrednost celotnega projekta znaša dobrih 170.000 evrov brez DDV, zajeta pa je popolna prenova domačije z vsemi potrebnimi deli ter označitev okoli štiri kilometre dolge poti, ki se začenja pri Vukovi domačiji, nato pelje do Pušnikove domačije, naprej mimo cerkve Marije Tolažnice ter turistične kme-
tije Bedenik nazaj do Vukove domačije. Upamo, da bomo na obeh razpisih uspešni."
Dornava: letos brez projektov
V	Dornavi za letos niso planirali nobenega projekta za omenjena razpisa. „Letos bomo vsa razpoložljiva sredstva namenili sofinanciranju gradnje kulturne dvorane, kjer pričakujemo večinski delež denarja iz sklada regionalnih razvojnih programov, preostali denar pa bo namenjen poplačilu dolgov za novogradnjo na Polenšaku. V načrtu je sicer izgradnja novega vaško-gasilskega doma v Mezgovcih, vendar bomo ta projekt na razpis za obnovo vasi prijavili naslednje leto," je pojasnil župan Rajko Jan-žekovič.
Cirkulane:
modernizacija
ceste
V	občini Cirkulane bodo startali na razpis za obnovo vasi, ne pa tudi za ohranjanje dediščine podeželja. Župan Janez Jurgec je povedal, da primernega projekta za razpis ohranjanje dediščine nimajo: „ Za obnovo in razvoj vasi bomo prijavili projekt modernizacije ceste Levičnik-Bre-zovec v dolžini dobrih dveh kilometrov. Vrednost projekta znaša skoraj 600.000 evrov. Upamo, da bomo uspešni, saj s projektom zadostujemo vsem kriterijem razpisa. Seveda pa se mi zdi razpisana kvota denarja šest milijonov
nizka, saj jo lahko v celoti porabi že 10 občin s takšnimi projekti, kot je naš. Žal pa kaj več kot povedati kritiko na ta račun kot župan itak ne morem narediti. Lahko pa bi pristojni za takšne razpise, kjer se pričakuje veliko interesa in prijavljenih projektov, namenili več denarja."
Gorišnica: Dominkova domačija in tematska pot
Tudi v občini Gorišnica imajo pripravljen projekt za prijavo na razpis za ohranjanje dediščine podeželja: „Prijavili se bomo s projektom ureditve Dominkove domačije in tematske poti od domačije do mlina v Formi-nu. Pri domačiji je v projekt vključena ureditev parkirišča in manjšega objekta za potrebe obiskovalcev, za ureditev tematske poti, ki meri okoli štiri kilometre, pa je predvidena ustrezna označitev poti. Skupna vrednost tega projekta znaša nekaj manj kot 300.000 evrov, kar je zgornja dovoljena meja po kriterijih razpisa. Ker je Dominkova domačija znan in spoštovan pojem dediščine podeželja, verjamemo, da nam bo s prijavo uspelo, čeprav me skrbi nizka vsota razpoložljivih sredstev. Zgolj tri milijone evrov za vse občine v državi je absolutno premalo, glede na potrebe, ki so na terenu. Zato se bojim, da bo veliko projektov izpadlo oziroma se bo komisija odločala za nizek odstotek sofinancira-
nja. V primeru, da nam odobrijo manj kot 50 odstotkov sofinancerskega deleža, se projekta letos ne bomo lotili, ker se nam potem enostavno ne izide. Bomo pač počakali na naslednji razpis," je povedal župan Jože Kokot in še dodal, da se letos na razpis za obnovo in razvoj vasi ne bodo prijavili z nobenim projektom: „Kot veste, lahko iz tega ukrepa vsaka občina dobi do 750.000 evrov. Naša občina je doslej iz tega razpisa uspešno sofinancirala že dva projekta prenove cest in letos moramo počakati na dokončne obračune, da vidimo, koliko razpoložljivega denarja smo že porabili, koliko pa nam ga je še ostalo. Ko bomo imeli natančne podatke, bomo pripravili kakšen finančno manj zahteven projekt, s katerim bomo kandidirali na ta razpis prihodnje leto."
Podlehnik: dokončanje muzeja na Gorci
Tudi v občini Podlehnik se bodo prijavili le na razpis za ohranjanje in razvoj dediščine podeželja. „Za razpis obnove vasi letos nimamo ustreznega projekta, pa tudi svoj finančni delež bi ob vseh tekočih naložbah težko zagotovili. Se bomo pa prijavili na razpis za ohranjanje dediščine podeželja s projektom prenove in dokončanja muzeja na Gor-ci. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 53.000 evrov, v okvir prenove pa je vključena montaža oken in vrat, notranja oprema s črno kuhinjo in multivizija. Žal v
projekt ne moremo vključiti že opravljenih del, kot je novo ostrešje in dogradnja objekta, saj smo jih naredili že prej. Je pa po mojem mnenju skupna razpoložljiva vsota denarja za vso Slovenijo v višini treh milijonov evrov daleč prenizka, da bi lahko z njo rešili vse projekte, saj jih bo gotovo zelo veliko. Še neumnejši pa se mi zdi razpis Eko sklada za sofinanciranje energetske prenove šol in vrtcev, kjer je za vse interesente v državi na voljo le milijon evrov. Žalostno," je komentiral župan Marko Maučič.
Videm: vaško jedro v Leskovcu in igrišče Tržec
V občini Videm bodo po besedah župana Friderika Bračiča letos izpustili prijavo na razpis za ohranjanje dediščine podeželja, z dvema projektoma pa se bodo prijavili na razpis za obnovo in razvoj vasi: „Prijavili bomo projekt ureditve vaškega jedra v Leskovcu, ki zajema gradnjo kanalizacije v centru, obnovo tamkajšnjega gasilskega doma, postavitev javne razsvetljave in gradnjo obzidja ob cerkvi. Ocenjena vrednost projekta je dobrih 500.000 evrov. Drugi projekt, s katerim se bomo prijavili na isti razpis, je finančno veliko manj zahteven; gre za dokončano ureditve novega igrišča v Tržcu, kjer je potrebno nabaviti in namestiti še ograje. Vrednost tega projekta je 50.000 evrov. Kot rečeno, pa letos nimamo pripravljenega nobenega projekta za prijavo na razpis za ohranjanje dediščine podeželja. Načrtujemo pa, da bomo na naslednji tovrstni razpis prijavili prenovo in ureditev Kočarjeve domačije na Pobrežju, ki jo je občina odkupila lani in bo namenjena delovanju pobre-ških društev,"je povzel župan Bračič in ob tem tako kot vsi drugi župani krepko kritiziral nizko razpisno kvoto denarja: „Menim, da je šest milijonov, kolikor jih je na voljo za obnovo in razvoj vasi, najmanj desetkrat premalo denarja za vse slovenske občine. Če se bo izkazalo, da bi bil delež sofinanciranja zaradi prevelikega navala na razpis prenizek, se bomo v naši občini ponovno odločali, ali navedene projekte sploh izpeljati ali ne."
SM
Uvodnik
Krepka klofuta državljanom
Da o demokraciji ne govorimo! Kajti dobili smo jo tako mi kot nepredvidljiva in že tolikokrat zlorabljena demokracija, ki smo si jo naprtili pred dvema desetletjema. In dobili smo jih tako z leve kot z desne. Namesto da bi bili sedaj rdečih lic tisti, ki so nas brez zveze oklofutali, pa ostajamo žarečih obrazov le mi, ogorčeni državljani z nekoliko podaljšanimi nosovi.
Neuspeh v parlamentu, o katerem poročajo mediji, je zame premehak izraz, rekel bi, da gre za dogodek, ki je v sredo popoldne po gledanosti zasenčil vse plehke televizijske nadaljevanke. Kajti gre za nedopustno in skrajno neresno, nekje sem slišal izraz klovnovsko, dejanje slovenskih političnih mogotcev. Včeraj sem ob jutranji kavici slišal še bolj sočen gostilniški očitek: „Ti presneti politični tajkuni, sram jih naj bo, barabe požrešne!" In človek bi lahko temu brez posebnega sramu pritrdil. Kajti medtem ko ponižano, izčrpano in obubožano ljudstvo že skoraj gaga, saj kmalu ne bo imelo kaj jesti, se oni tam zgoraj, ki vlečejo po nekaj tisoč evrov na mesec in so deležni številnih privilegijev, kot nedotakljivi bogovi povsem nepremišljeno (ali pa zelo premišljeno?!)prerekajo in, oprostite izrazu, „preseravajo" ter vehementno dokazujejo svojo politično (pre)moč. Tudi izraz „polarizacija slovenskega političnega prostora", ki je v povezavi s temi usodnimi dogodki v teh dneh pogosto uporabljen v poročevalski in komentatorski retoriki, je pre-nežen; tako kot denimo izraz „ideološka razhajanja"; kajti vsi slišimo, vidimo in sedaj že zagotovo vemo, da so ta razhajanja prav po njihovi zaslugi že zdavnaj padla v brezno globokega razkola, kar se po nekih trditvah vleče že vse od druge svetovne morije naprej.
Čeprav je veliko raznih napovedi in možnih špekulacij o tem, kaj vse se nam lahko sedaj pripeti, je dejstvo, da smo prvi vlak, ki bi nas menda lahko zapeljal iz objema svetovne recesije, že zdavnaj zamudili. Predsednik vlade, ki še vedno opravlja tekoče posle, je sicer v državni zbor že poslal nekaj nujno potrebnih zakonov, ki naj bi zagotovili finančno konsolidacijo in izboljšali gospodarsko klimo. Vprašanje je, ali bodo naši „izbranci" dovolj zreli, da bodo sprejeli vsaj te; do tistih pravih, in kot pričakujem, učinkovitih zakonov in reform pa bo trajalo še kar nekaj časa. Vsekakor pa je dosedanji opoziciji, ali če hočete desnosre-dinski opciji, spet ponujena možnost, da uresniči to, kar ji na volitvah ni uspelo. Tokrat seveda brez volje državljanov, le s kupčkanjem obljub, želja in koristi. Oprostite, tudi jaz se več ne grem!
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pokrajinskemu muzeju se ne obeta nič dobrega
Pogled na Ptuj bo stal en evro
Sodeč po besedah, ki jih je novinarjem na tradicionalnem srečanju izrekel direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih, se ptujskemu muzeju v tem letu ne obeta nič dobrega. Denarja bo bolj malo, posledično pa tudi projektov. Zato pa bodo začeli uvajati nove ukrepe za povečanje prihodkov: plačljiv bo vstop na grad, najverjetneje pa tudi parkirišče pod gradom ne bo več brezplačno.
Ponovoletna srečanja, ki jih za novinarje že tradicionalno prireja direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj
-	Ormož Aleš Arih, zmeraj postrežejo s kakšno sočno novico. Ravno zato so tako obiskana, saj se jih udeleži veliko več novinarjev kot kakšne razstave ali koncerta.
Tudi tokrat Arih ni skoparil s kritikami in je v dobri uri javnosti predstavil množico problemov, s katerimi se srečujejo v muzeju. Za razliko od prejšnjih let se njegov govor ni začel s predstavitvijo statistike - ki je spodbudna
-	ampak s predstavitvijo velike pridobitve v lanskem letu: muzejskih prostorov v Ormožu. Že na začetku je dejal, da je sodelovanje ormoške enote muzeja z lokalnim okoljem zelo spodbudno in da si na Ptuju lahko samo želimo tak odnos, kot ga imajo vse tri občine ustanoviteljice na Ormoškem do tamkajšnje enote muzeja. Iz njegovih besed je bilo čutiti nezadovoljstvo z odnosom, ki ga ima MO Ptuj do ptujskega muzeja.
V času EPK Ptuj brez arheologije
Dobri novici o otvoritvi ormoškega muzeja je sledila informacija o poteku obnove dominikanskega samostana. Selitev arheologije iz samostana v prostore nekdanjega kombinata je že rodila nove probleme. Po besedah Ariha, je največja težava predrago vzdrževanje za ogromne prostore, kjer je sedaj zbirka. Pokurili naj bi bistveno več, saj morajo ogrevati veliko večjo površino kot doslej, zaradi česar so
Aleš Arih: „Zdi se, da je občini muzej v breme."
že poslali povečan finančni program na Ministrstvo za kulturo. „Medtem ko smo prej za kurjavo porabili 500 evrov, zdaj stane približno 2500 evrov," je pojasnil Arih in dodal, da je edina sreča, da imamo letos blago zimo, sicer bi imeli velikanske stroške.
Kako dolgo bo gradivo v teh prostorih, še ni znano. Arih pravi, da je zadnja ideja, da v kletnih prostorih nekdanjega Kmetijskega kombinata tudi ostane. A po njegovem mnenju ti prostori nujno potrebujejo sanacijo, saj vanje zateka, vlaga pa že uničuje gradivo.
Kot je pojasnil, pa sicer obnova Dominikanskega samostana teče po načrtih. V kratkem se bo začela obnavljati streha na delu samostana - na cerkveni ladji. Arih pravi, da stroka ves čas sodeluje pri obnovi samostana, a so omejeni s finančnimi sredstvi. „Četudi kaj najdejo, pač nadaljujejo delo in ne kopljejo naprej, ker bi to zahtevalo dodatna sredstva," še pojasnjuje.
Prav tako pomembna informacija je tudi, da v času, ko bo tudi v Ptuju potekal
projekt evropske prestolnice kulture, arheologija sploh ne bo na ogled. „Že sedaj izgubljamo okrog tri tisoč obiskovalcev letno zaradi obnove," pojasnjuje direktor ptujsko-ormoškega muzeja in se sprašuje, koliko obiskovalcev si bo letos, ko smo del EPK, zaželelo ogleda arheoloških gradiv, pa to ne bo mogoče.
„Čakamo na uresničitev županovih obljub," dodaja Arih, ki je razočaran tudi nad dejstvom, da ne vedo, kdo bo sploh upravljal z novozgrajeno dvorano v dominikanskem samostanu. Ob tem poudarja, da je bil začetni koncept obnove osredotočen na sanacijo dela samostana, ki leze v Dravo, a da se sedaj o tem sploh več ne govori. „Obljubljeno je bilo, da bo to najprej rešeno," pravi Arih, ki še niti nima podatka, kdaj bo obnova končana.
Bo parkirišče pod gradom plačljivo?
Novost, ki jo prinaša letošnje leto in ki vodstvu ptujskega muzeja ne diši kaj preveč, je ta, da se upravljanje zgradbe v Raičevi 7 (ob parkirišču pod gradom) prene-
Foto: Črtomir Goznik
Obnova Dominikanskega samostana teče po načrtih.
se na njih. Najemnine, ki jih je doslej pobiralo Podjetje za stanovanjske storitve, bodo poslej šle na račun muzeja, a Arih s tem ni zadovoljen, saj pravi, da bo 22.400 evrov letno, kolikor bodo iz tega naslova dobili, bistveno premalo, da s to stavbo kaj naredijo. „Doslej je za investicije morala skrbeti država, zdaj pa se bomo mi ukvarjali še s stanovanjskimi storitvami. Priti do denarja pa bo prava muka," dodaja Arih.
Njegov plan B, kje najti sredstva, pa je precej zanimiv in bo gotovo sprožil veliko polemik. Vir prihodkov namreč Arih vidi v pobiranju parkirnine na parkirišču pod gradom, ki je prav tako v državni lasti in bo z njim upravljal ptujski muzej. „V tem vidim vir dohodka, ki nas lahko reši," zaključuje direktor. Kako bodo s to idejo zadovoljni na ptujski občini, pa je že druga zgodba.
Pogled na Ptuj bo stal en evro
Ena izmed spodbudnih novic se nanaša na ureditev grajske konjušnice. Izbran je že bil najugodnejši ponudnik za njeno obnovo in ima rok mesec dni za dokončanje prve faze. Ocenjena vrednost projekta je bila 840 tisoč, sedaj pa je zagotovljenih le 100 tisočakov, ki pa vendarle predstavljajo velik premik za ureditev te ptujske grajske črne točke. Notranjost bo urejena, tako da bodo že februarja v njej na ogled zbirka pustnih mask, za kar je Muzej iz sredstev EPK dobil 17.500 evrov. „To je tudi vse, kar smo mi poleg 20 tisočakov za izvedbo kon-
gresa v sklopu EPK sploh dobili,"pojasnjuje muzejski direktor.
Da bi na najlepši razgledni točki mesta dobili tudi lokal, pa se po trditvah Ariha zaenkrat sploh še ne govori. Prepričan je, da bo po celostni ureditvi konjušnice veliko lažje dobiti najemnika. Za zdaj pa se bomo morali zadovoljiti z delno obnovo.
Bo pa novost tudi nov režim vstopa na ptujski grad. Po novem bo vstop, ki bo urejen pri Peruzzijevem portalu, plačljiv, vstopnice pa bodo naprodaj v Konjušnici. Tako bo poslej treba plačati en evro že ob vstopu na grad, ne le za ogled zbirk, kot je bila praksa doslej.
„Imamo občutek, da smo občini v breme"
Potem ko se je srečanje direktorja muzeja z novinarji začelo s hvalospevom ormoški enoti muzeja, se je tako tudi končalo. Vodja tamkajšnje enote Nevenka Korpič je v nekaj stavkih predstavila dobro sodelova-
nje z občinami ustanoviteljicami, to priložnost pa je Arih še enkrat izkoristil za grajo ptujske lokalne politike. Dodal je, da bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož v letu 2013 praznoval 120-letnico obstoja in da takrat pričakujejo „konkretno podporo". V prid kvalitetnemu delovanju je predstavil statistične podatke, ki so spodbudni in kažejo porast števila obiskovalcev, kljub temu da arheološke zbirke že nekaj časa niso dostopne. V letu 2011 so imel kar 16.138 obiskovalcev, to pa je v primerjavi z letom 2010 povečanje števila za več kot dva tisoč obiskovalcev.
„Interes vseh je ponuditi to, kar imamo. Najhuje na Ptuju pa je, da se kulturnozgodovinsko bogastvo ločuje na državno in lokalno. Vsepovsod ima kremplje politika. Imamo pa občutek, da je občini muzej v breme," pravi Arih in zaključuje s podatkom, da jim je občina lani obljubila 16 tisoč evrov iz sredstev EPK, nato pa odobrena sredstva vzela.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Arih: „Četudi strokovnjaki pri raziskovanju v dominikanskem samostanu kaj najdejo, ne kopljejo naprej, ker bi to zahtevalo dodatna sredstva ..."
Foto: DK
www.maribor2012.eu
Ptuj • Predstavljamo Mirjano Bušljeta, vršilko dolžnosti direktorice bolnišnice
Za prepoznavnost bolnišnice v sirsem okolju
Leto 2011 si bo Mirjana Bušljeta zagotovo zapomnila po tem, da je na svoji poklicni in izobraževalni poti strla še en oreh: uspešno je zaključila podiplomski študij, 21. decembra lani pa ji je svet zavoda Splošne bolnišnice Ptuj, v kateri je bila do takrat pomočnica direktorja za zdravstveno nego, zaupal začasno vodenje ptujske bolnišnice. Izziv je sprejela.
Kot je te dni povedala, se bo prijavila tudi na razpis za direktorja ptujske bolnišnice. V tej fazi pa je najpomembneje, da ptujska bolnišnica ohrani dosedanji obseg dela in stabilizira svoje finance, je med drugim povedala za naš časopis.
Gospa Bušljeta, se lahko za naše bralce najprej predstavite?
„Opravljam veliko različnih vlog: sem mama dveh sinov, soproga, predavateljica, do nedavnega sem bila pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Ptuj. Sicer moje korenine izvirajo iz bližine Gornje Radgone, na Ptuj, natančneje na Zgornjo Hajdino, pa me je pripeljala ljubezen. V novem okolju sem našla zaposlitev in si ustvarila družino. Starodavno mesto Ptuj me je že od nekdaj privlačilo, in čeprav nisem tukaj rojena, čutim izrazito pripadnost in povezanost s tem krajem.
Mladost sem preživela breskrbno, vedno sem bila nasmejana, optimistična, pripravljena pomagati drugim ljudem. Že od nekdaj sem zelo vztrajna in dosledna. Če sem se v življenju odločila za neko stvar, sem jo vedno izpeljala do konca. Doslej sem tudi uspešno usklajevala poklicno delo, družino in študij."
Kaj je odtehtalo pri vaši odločitvi za poklic medicinske sestre in pozneje nadaljevanje študija na področju organizacije dela - zdravstvene nege? Pred kratkim ste
uspešno zaključili podpi-plomski študij z magistrsko nalogo z naslovom Organizacijski model za obvladovanje kolonizacij/okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj.
„Odkar pomnim, sem si želela delati v zdravstvu. Dejstvo, da lahko pomagaš drugim ljudem v najtežjih trenutkih, jim stojiš ob strani in vlivaš upanje, me je vodilo pri odločitvi za poklic medicinske sestre. Študij sem ob delu nadaljevala na Fakulteti za organizacije-ske vede, smer organizacija dela, ker sem opazila, da poklic medicinske sestre dejansko ni samo ozko usmerjeno strokovno delo, pač pa zahteva še dodatno znanje z drugih področij, da lahko človeka obravnavaš celostno in individualno. Na ta način lahko pri svojem delu dosegaš boljše rezultate. To spoznanje me je vodilo naprej, da sem končala še specializacijo iz klinične dietetike.V lanskem letu sem zaključila tudi znanstveni magisterij iz smeri management kakovosti storitev, s čimer sem si pridobila še dodatno potrebno znanje za stalno dvigovanje in izboljševanje kakovosti storitev, kar je prioriteta tudi v bolnišničnem okolju. Bolnišnice morajo na vseh segmentih zagotavljati strokovno, kakovostno in varno obravnavo pacientov."
Kdaj ste se zaposlili v ptujski bolnišnici in kako je potekala vaša po-
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Bušljeta: "Odkar pomnim, sem si želela delati v zdravstvu."
klicna pot?
„V ptujski bolnišnici sem se zaposlila leta 2000. Kot diplomirana medicinska sestra sem najprej vodila negovalni tim na internem oddelku, zatem sem prevzela delo glavne medicinske sestre na kirurškem oddelku, nato pa delo pomočnice direktorja bolnišnice za zdravstveno nego. Ves čas pa sem se stalno formalno in neformalno izobraževala."
Delo medicinske sestre se premalo ceni
Kaj se je v času, odkar delate v zdravstvu, spremenilo na področju zdravstvene nege?
„Tako kot se razvija medicina, se razvija stroka zdravstvene nege. Celotno delo medicinskih sester je danes zasnovano na standardih in navodilih, ki jih je treba upoštevati. Vedno se poja-
vljajo tudi nove strokovne smernice, ki jim je treba slediti. Tisto, kar je danes strokovno pravilno, je lahko že naslednji dan nepravilno. Medicinske sestre izvajajo vedno več medicinskoteh-ničnih posegov in ne samo nege bolnika, s tem pa se veča tudi odgovornost in obseg samega dela."
Ima zdravstvena nega danes v zdravstvenem sistemu tisto mesto, ki ji pritiče?
„Delno. Še vedno pa se premalo ceni delo medicinskih sester in njihov prispevek v celostni obravnavi pacientov ter njihov povečan obseg dela."
Za kaj ste si kot pomočnica dosedanjega direktorja bolnišnice najbolj prizadevali?
„Predvsem za ustrezno kadrovsko zasedbo negovalnega tima glede na pridobljena znanja in veščine za opravljanje dela na področju zdravstvene nege, za vpeljavo novosti na po-
dročju te stroke v skladu z zastavljenimi strokovnimi smernicami, za prepoznavnost ptujske bolnišnice z vidika zdravstvene nege ter za pravilno strokovno in kakovostno izvajanje negovalnih intervencij na vseh bolnišničnih oddelkih. Uvedla sem tudi notranje presoje na področju zdravstvene nege v skladu z zastavljenimi bolnišničnimi standardi. V slovenskem prostoru je danes bolnišnica Ptuj prepoznavna po kakovostnem izvajanju zdravstvene nege in naprednih organizacijskih oblikah dela, ki omogočajo celostno obravnavo pacienta. Da res izstopamo s svojim načinom dela, so potrdili tudi bolniki v okviru izvedene nacionalne ankete ministrstva za zdravje o zadovoljstvu odraslih bolnikov. Na podlagi rezultatov ankete je bolnišnica Ptuj zasedla prvo mesto med vsemi splošnimi bolnišnicami. Zraven tega sem delala tudi na področju uvajanja kakovosti v bolnišnico, spremljanja obveznih kazalnikov kakovosti s strani ministrstva za zdravje, določenih delovnih opravil v kadrovski službi, se ukvarjala s pritožbami pacientov."
Svet zavoda vam je zaupal vodenje bolnišnice do imenovanja novega direktorja. Katerim nalogam namenjate v tem obdobju največjo pozornost?
„Največjo pozornost v tem trenutku namenjam analizi obstoječega stanja, vzpostavitvi nadzora nad nabavo,
javnimi razpisi, stroški materiala in dela, sklepanju le tistih podjemnih pogodb, ki so neobhodno potrebne za realizacijo programa, s predhodno opravljeno finančno analizo in glede na predpisano zakonodajo, možni izvedbi reorganizacije dela na posameznih oddelkih ter iskanju rešitve za stabilizacijo trenutnega finančnega stanja. Vsekakor pa bodo bolniki še naprej deležni najboljše zdravstvene oskrbe, ne glede na predvidene ukrepe. Za uspešen nadaljnji obstoj in razvoj bolnišnice pa bo potrebno sodelovanje vseh zaposlenih in podpora širše javnosti."
Kakšno je vaše videnje bodočnosti ptujske bolnišnice?
„V trenutni fazi je najpomembneje, da bolnišnica ohrani svoj obseg dela, nato pa sčasoma dopolni svojo ponudbo z izvajanjem dodatnih diagnostičnih preiskav in pridobi nove programe. Dolgoročno želim, da postane referenčna splošna bolnišnica, prepoznavna v slovenskem prostoru, za kar imamo ustrezen kadrovski potencial, ter bolnišnica, ki bo prijazna, strokovna in bo bolnikom zagotavljala najvišjo možno raven kakovostne ter varne zdravstvene obravnave.
Boste kandidirali na razpisu za novega direktorja ptujske bolnišnice?
„Verjetno bo takrat za to funkcijo več kandidatov, ena izmed vlog bo tudi moja."
MG
Ptuj • Dvajset let nove ptujske porodnišnice
«
»Želimo si čim več zdravih novorojenčkov ...
V dvajsetih letih, odkar obstaja nova ptujska porodnišnica, se je v njej rodilo 16.600 otrok. »Na dosežke v tem času smo ponosni,« je povedal predstojnik ginekološko-porodnega oddelka Saša Djukanovic, porodničar in ginekolog. Zelo ponosni so tudi, da so kot četrti v državi pridobili naziv Novorojenčku prijazna porodnišnica in ga tudi obdržali.
6. decembra lani je bila nova ptujska porodnišnica stara dve desetletji. Kaj bi želeli ob tej priložnosti posebej izpostaviti?
»Za nami sta dve desetletji uspešnega dela v novi porodnišnici, v kateri se je v tem času rodilo več kot 16.600 otrok. Večinoma smo ob njihovem rojstvu preživeli lepe trenutke, včasih tudi slabe, kar je ob takšnem številu porodov povsem normalno. Prvi otroci, rojeni v novi ptujski porodnišnici, so danes že odrasli
ljudje.«
Katere novosti vam je v tem času uspelo vpeljati?
»V prvi vrsti moderen aktivni način vodenja poroda, za katerega smo leta 1999 pridobili Unicefov naziv Novorojenčku prijazna porodnišnica. Pridobili smo ga kot četrta porodnišnica v Sloveniji, po Ljubljani, Celju in Mariboru, na kar smo še posebej ponosni. V tem obdobju smo bili deležni več presoj, vse pa so pokazale, da še naprej izpolnjujemo pogoje za podaljšanje tega naziva. Pri-
Foto: Črtomir Goznik
Saša Djukanovic, predstojnik ginekološko-porodnega oddelka
sotnost očetov ob porodih je tako rekoč postala vsakdanja praksa. Vrata porodnišnice smo odprli vsem nosečnicam, ki želijo roditi pri nas, lahko si jo ogledajo že pred porodom.«
Po številu porodov sodi ptujska porodnišnica med tiste, ki se jim število porodov v samostojni Sloveniji ni bistveno zmanjšalo, čeprav jih je manj kot pred letom 1990. Iz leta v leto pa se povečuje število porodnic iz drugih krajev, ki si za
kraj srečnega dogodka izberejo ptujsko porodnišnico. Kako vam to uspeva?
»Predvsem zaradi dobrega dela in sodelovanja z zunanjimi kolegi iz oddaljenih ambulant. Do leta 1990 so v naši porodnišnici rojevale tudi ženske iz sosednje Hrvaške; teh porodov je bilo v tistem času okrog dvajset odstotkov. V letu 1991 smo imeli 1067 porodov, leta 2010 jih je bilo 926, lani pa 869.«
Kakšni so načrti ptujske porodnišnice?
»Prednostno predvsem posodobitev prostorov in opreme v porodnem bloku, ureditev oddelka za patološko nosečnost, ločenega od ginekologije, uvajanje epiduralne anestezije med porodom in seveda čim več zdravih novorojenčkov!«
Ptuj • Še o kadrovskih spremembah na Mestni občini
Podrobni razlogi niso znani
V prvi januarski številki Štajerskega tednika smo pisali o nekaterih kadrovskih spremembah v MO Ptuj, do katerih je prišlo ob izteku leta 2011 in ki so tudi v širšem okolju vzbudile veliko zanimanje. Za nekaj dodatnih pojasnil v zvezi z njimi smo zaprosili ptujskega župana Štefana Čelana.
Foto: Črtomir Goznik
Ob izteku leta 2011 je v MO Ptuj prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Od vodenja Komunalnega podjetja Ptuj je odstopil dr. Tomaž Pli-beršek, dr. Dušan Klinar, katerega delovno mesto je bilo v okviru občinskega podjetja Javne službe Ptuj, ni več vodja deponije. Kakšen je vaš komentar, glede na to da gre za kadre, ki so imeli tudi vašo polno podporo? Kdo so novi delavci za ta položaja?
„Dr. Tomaž Pliberšek je eden izmed tistih kadrov, ki sem jih na njihovi izobraževalni poti spremljal precej časa. V vsem dosedanjem obdobju sem ga poskušal vključevati v različne projekte, ki so se začeli z investicijo v deponijo CERO Gajke, kasneje v izgradnjo Puhovega mostu, nato v prenovo Mestnega gledališča in prenovo mestnega stadiona. Sodeloval pa je tudi v projektih prek Z RS Bistra Ptuj. Na podlagi navedenega sem se veselil
njegove odločitve, ko mi je sporočil, da je pripravljen prevzeti vodenje Komunalnega podjetja Ptuj. Naloga, ki jo je prevzel, je bila izjemno zapletena in težavna. Vseh razlogov, ki so ga kasneje vodili k odstopu, pa ne poznam podrobno. Žal mi je, da po odstopu iz funkcije direktorja, ni prevzel vodenja razvoja v Komunalnem podjetju, ki bi mu omogočalo, da bi sčasoma dozorel v pravega menedžerja.
Pri dr. Dušanu Klinarju je prav tako prišlo do sporazumne odpovedi na delovnem mestu, ki ga je opravljal v občinskem podjetju Javne službe Ptuj. Doktor Klinar je zagotovo odličen doktor znanosti in inženir, ki po svojih znanjih sodi v sam vrh slovenske stroke. Očitno pa mu ne ležijo organizacijske in upravljavske funkcije, ki pa so na delovnem mestu, ki ga je zasedal, ključnega pomena. Kot znanstvenik in raziskovalec je še vedno delno zaposlen v ZRS Bistra Ptuj."
Štefan Čelan, župan MO Ptuj
Poleg novih ljudi tudi nove pisarne
Do sprememb pa je prišlo tudi v družbi Ka-belsko-komunikacijski sistem Ptuj - KKS. Njeno vodenje po preoblikovanju iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo je s 1. januar-
jem 2012 prevzel Branko Brumen, ki tudi ostaja na mestu vodje projekta kurentovanja. Za kaj bo odgovarjal v okviru KKS oziroma kakšna relacija bo oziroma je že vzpostavljena v tem primeru med družbo KKS in drugo občinsko družbo, Javne službe? Kdo so drugi zaposleni v družbi KKS?
„Po zaključenih sodnih zapletih v zvezi s kabelskim distribucijskim sistemom, ki so se razpletli v korist Mestne občine Ptuj, smo pristopili k racionalizacijam na tem področju. Obstoječo delniško družbo, ki je delovala z visokimi stroški, smo ukinili in jo nadomestili z družbo z omejeno odgovornostjo. Slednja je skupaj s podjetjem Teleing odgovorna za nadaljnji razvoj informacijske tehnologije, redno obratovanje in vzdrževanje sistema. Mestna občina Ptuj je z družbo Teleing podpisala koncesijsko pogodbo, po kateri je podjetje dolžno posodobiti in dograditi informacijsko infrastrukturo. Družba KKS bo dolžna nadzirati potek investicij, skrbeti za komunikacijo z občani in sodelovati pri vseh tistih nalogah, ki ji podjetje Teleing potrebuje pri posodabljanju obstoječega sistema. Ker teh nalog ni za polno delovno obvezo, bo gospod Branko Brumen v okviru občinskega podje-
tja Javne službe opravljal še naloge, povezane z organizacijo in izvedbo občinskih prireditev javnega pomena. Drugih zaposlenih v družbi KKS, d. o. o., ne bo."
Kaj pa je narekovalo spremembe v drugih strokovnih službah MO Ptuj? Ali je do njih prišlo zgolj zaradi vzpostavljanja kabineta župana ali zaradi drugih razlogov?
„O spremembah, ki so nastale z vzpostavitvijo kabineta župana, ste že velikokrat poročali. K temu, kar smo doslej že povedali, ni več kaj dodati."
Zaradi kadrovskih sprememb v Mestni hiši je prišlo tudi do nekaterih prostorskih premikov. Koliko je to stalo mestni proračun?
„Prostori v Mestni hiši so ostali v enakem obsegu. Iz naslova investicijskega vzdrževanja je bilo nekaj prostorov prebeljenih in na novo opremljenih s pohištvom. To je redna letna naloga, ki jo opravljamo vsako leto v omejenem finančnem obsegu, in sicer v okvirni višini dobrih pet tisoč evrov, ki jih potrjuje mestni svet. Za potrebe Skupne občinske uprave pa smo namenili nekaj pisarn v Trstenjakovi ulici, kamor so se preselili inšpektorji in revizorji."
MG
Sedma obletnica družbe Vizium
Najuspešnejša tovrstna družba v Sloveniji
Sedme prireditve Gala Vizium v dvorani hotela Habakuk so se v petek, 6. januarja, poleg 110 najboljših sodelavk in sodelavcev iz vse Slovenije
udeležili tudi poslovni partnerji družbe.
Kot ¡e poudaril predsednik uprave družbe Vizium Bojan Polanec, ¡e bilo leto 2011 za družbo iz^mno uspešno: „Vesel sem, da lahko že tre^e leto zapored povem: minulo leto 2011 ¡e bilo za družbo Vizium nafcol^e doslej Zato iskreno čestitam vsem sodelavcem, hvala za zaupanj in odlične rezultate. Leto, ki ¡e za nami ¡e bilo prodajo rekordno, sa¡ smo k^ub kriznim časom dosegli rast na vseh podroqih prodaj. Pri živ^en^kih naložbenih zavarovanih smo dosegli okoli 35-odstotno rast in to v času, ki mu pravip kriza. Ce ¡e to kriza, potem lahko rečem, na¡ kriza tra^ še da^e. Na področ^ premoženjih zavaroval smo dosegli okoli 38-odstotno rast, na področ^ avtomobilskih zavarovala pa 9-odstotno, vendar ¡e pomembno, da ¡e ta rast konstantna. V minulem letu smo v družbi Vizium imeli več kot 140 napredoval naših sodelav-
cev, nekaj najpomembnejših pa bomo razglasili tudi nocoj. Da je bilo leto 2011 zares sijajno gre zahvala tudi Vizium akademiji, saj smo opravili 50 različnih izobraževanj. Tudi na področju zdravstvenih zavarovanj smo najuspešnejša družba. Glede na dosežke verjamem, da bo tudi leto 2012 izjemno uspešno. Med prioritetnimi cilji so med drugim tudi pridobivanje licenc in kvalitete dela na vseh področjih, prav tako pa, da dosežemo vse realno zastavljene cilje, saj želimo ostati najuspešnejša tovrstna institucija v Sloveniji." Da je bilo za družbo Vizium leto 2011 resnično leto rekordov, je potrdil tudi mag. Božo Emeršič, predsednik uprave zavarovalnice Grawe:
„Tudi jaz sem, vesel, da je za vami najuspešnejše leto doslej. Čestitam vam. Za nas pa je posebej pomembno, da ste sklenili tudi za dobro tretjino več zavaro-
vanj Grawe. V teh časih, ko večina konkurentov beleži padec prodaje, po podatkih zavarovalniškega združenja je bil v letu 2011 v Sloveniji okoli 20-odstoten upad števila novo sklenjenih življenjskih zavarovanj, je vaš Vizium dosegel celo dobro tretjinsko rast. To je res velik uspeh in to je zagotovilo, da ste našli pravi model svojega dela in pravo pot do uspeha. Z vašo pomočjo smo dosegli rast sklenjenih zavarovanj tudi v zavarovalnici Grawe, za to vašo izjemno energijo in sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujem, ostanite še naprej na dobri poti.
In kakšen je pogled v leto 2012? Makroekonomska kriza se bo zagotovo nekaj časa še nadaljevala, vendar se je ne smete bati, saj je to izredna priložnost, predvsem v zavarovalniškem poslu, kjer je treba ločiti zrno od plev. Ljudje bodo zagotovo še bolj segali po varčevanju v obliki plačevanja zavarovanj, saj jim to pomeni neko
Poslovalnica Vizium v Trstenjakovi ulici 1 v Ptuju je strankam na voljo vsak delovnik med 8. in 16. uro. Zavarovanje lahko sklenete z zavarovalnicami Grawe, Triglav in Generali, svetujejo pa tudi pri odškodninskih zahtevkih. Foto: M. Ozmec
Trije najboljši direktorji prodaje družbe Vizium za leto 20H so (z leve) Matjaž Medved, Kristijan Slodnjak in Peter Polanec. Foto: M. Ozmec
Predsednik uprave zavarovalnice Grawe mag. Božo Emeršič (levo) je predsedniku in članici uprave Viziuma Bojanu Polancu in Jasmini Polanec v zahvalo izročil kristalno vazo. Foto: M. Ozmec
sigurnost. Modrost vaše uprave in vašega dela je v tem, da se veliko ukvarjate s strankami in poslom, da se ukvarjate z bogatenjem strokovnega znanja, in v tem vidim bodočnost tega dela. Zavedati se morate, da počnete posel z resno socialno noto, pri tem pa sta zelo pomembna profesionalen dostop in poštenje, kajti to se dolgoročno najbolje obrestuje. In ob tem si zapomnite, da oszaja Grawe na vaši strani. Želim vam ponovno leto rekordov in super sodelovanja, kot do sedaj!" Na slovesnosti so svečano razglasili najboljše sodelavke in sodelavce ter podelili priznanja za napredovanja in zvestobo. Priznanje družbe Vizium za najboljše sodelavce v letu 2011 po lastni prodaji so
predli: 1. mesto Kristan Slodn^k, 2. mesto Ma^až Medved, 3. mesto Smi^an Trste^ak. Priznale in nagrado za na^ uspešne^o skupinsko prodap so predli: 1. mesto Kristan Slodn^k, 2. mesto Peter Polanec, 3. mesto Ma^až Medved. Pri trženj avtomobilskih zavaroval ¡e 1. mesto dosegla Branka Slodn^k, 2. mesto Peter Polanec in 3. mesto Jul^a Mrda. Za na¡ osebnost leta 2011 pa so po izboru sodelavcev Viziuma razglasili Edmonda Drndala^. S hudomušno predstavitvip sodobne analize slovenskega izobraževalnega sistema ¡e prireditev popestril igralec A^oša Trnovšek, po svečani večeqi pa so člani popularnega ansambla Atlantix poskrbeli še za gala plesne užitke.
PR
Kidričevo • V podjetju Boxmark Leather gradijo in se širijo
Za investicije okoli 15 milijonov evrov
V industrijskem delu Kidričevega je ob dosedanjih prostorih podjetja Boxmark Leather v zaključni fazi gradnja velike proizvodne hale, razvojnega centra z laboratorijem in skladiščem, s čimer bodo zagotovili boljše delovne pogoje 1800 zaposlenim. V modernizacijo proizvodnje bodo vložili okoli 15 milijonov evrov.
Na čelu tega po številu zaposlenih največjega podjetja v občini Kidričevo, je že drugo leto direktor Marjan Trobiš. Pred tem je bil član uprave podjetja. Sicer pa se v pretežni meri ženskem kolektivu lahko pohvalijo, da izdelujejo usnjene sedežne prevleke za svetovne znamke avtomobilov, ciljajo pa še višje, saj načrtujejo tudi proizvodnjo za letalsko industrijo, ladjedelništvo, arhitekturo in medicino. Kot vodilni slovenski dobavitelj usnjenih sedežnih prevlek želijo okrepiti svoj položaj med vodilnimi v Evropi in prodreti tudi v Azijo in Ameriko.
Gospod Trobiš, te dni je okrog vas eno samo gradbišče. Kaj vse ste že zgradili?
»V letu 2009 smo pričeli snovati modernizacijo proizvodnje in izgradnjo novega modernega skladišča, odpreme in razvojnega centra. Začetno ocenjeno vrednost investicije v višini 12,5 milijona evrov smo v fazi izvedbe v letu 2010 razširili z dodatnim razvojnim centrom skupaj z laboratorijem, tako da računamo, da bo celotna investicija ob zaključku z vsemi dodatnimi deli vredna okoli 15 milijonov evrov. S tem smo in bomo zagotovili boljše delovne pogoje zaposlenim, odpravili logistične težave ter vzpostavili moderni razvojni center z laboratorijem. V letošnjem letu bomo sprejeli še odločitev o doda-
tni širitvi.«
Koliko vas je v Boxmar-ku trenutno zaposlenih in kakšen je sedaj vaš glavni proizvodni program?
»Podjetje Boxmark Leather, ki je v lasti podjetja Unicut AG iz Švice, je ob zaključku preteklega leta zaposlovalo 1803 zaposlene. Ob napovedani reformi trga dela tudi sami načrtujemo dodatne zaposlitve, saj bi se lahko lotili tudi bolj tveganih projektov, ki pa ob ugodnem razpletu skozi dolgoročno sodelovanje zagotovijo še več delovnih mest.«
Za katera večja avtomobilska in druga podjetja trenutno delate in kaj?
»Trenutno v največji meri izdelujemo usnjene sedežne prevleke za večino največjih proizvajalcev avtomobilov, kot so Audi, VW, Mercedes, Ford, Porsche, McLaren, Lamborghini in ostali. Z novo vzpostavljenim razvojnim centrom pa smo že začeli prodirati v druge panoge, tudi letalsko, v kateri med drugimi sodelujemo tudi z Lufthanso in slovenskim inovatorjem svetovnega kova.«
Je delež izvoza vaših izdelkov še vedno tako visok kot pred leti?
»Delež izvoza je še vedno nad 95 odstotkov celotne prodaje. Veseli smo, da smo med petstotimi podjetji, ki ustvarjajo 80 odstotkov slovenskega bruto družbenega
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Direktor Boxmarka Marjan Trobiš: »Imamo občutek, da sedimo v super kočiji z najboljšimi žrebci, ki pa ne morejo zagalo-pirati v polno, saj imamo zadaj privezane uteži, ki jih lahko odvežejo le prepotrebne reforme!«
proizvoda. Vsekakor si želimo še povečati obseg prodaje tako v tujini kot doma, pri čemer bo delež izvoza ostajal enak.«
Kako v Boxmarku ocenjujete minulo poslovno leto 2011 in kaj pričakujete od novega? Bo kljub kriznim časom dovolj uspešno?
»Leto 2011 je bilo za podjetje Boxmark Leather uspešno, saj smo uspeli pokriti izgubo iz preteklih let. Uspešnost je v največji meri odvisna od zaposlenih, zato smo za izkazan trud zaposlenim namenili tudi izplačilo v skupni vrednosti pol milijona evrov. Leto 2012 bo po vseh napovedih sodeč izjemno težko, zato želimo obdržati obseg proizvodnje v avtomobilski industriji ter skupaj z razvojem iskati svoje priložnosti predvsem
V novi, sodobno opremljeni in klimatizirani proizvodni hali je za šivalnimi stroji okoli 400 šivilj.
Foto: M. Ozmec
Pročelje nove poslovne stavbe Boxmarka s proizvodno halo in razvojnim centrom, ki je v zaključni fazi izgradnje.
v izdelkih z visoko dodano vrednostjo. Predvsem pa bi si želeli učinkovito javno upravo, saj imamo občutek, da sedimo v super kočiji, imamo najboljše žrebce, ki pa ne morejo zagalopirati v polno, saj imamo zadaj privezane uteži, ki jih lahko odvežejo le prepotrebne reforme.«
Kako pa ocenjujete sodelovanje z lokalno skupnostjo, predvsem z občino Kidričevo, iz ka-
tere prihaja precej vaših delavk?
»Sodelovanje z lokalno skupnostjo se je v letu 2011 okrepilo, saj so nam prisluhnili in nam pomagali pri zagotavljanju rešitev za naš razvoj in širitev. Tudi sami smo imeli posluh in vračali v lokalno skupnost bodisi prek donacije igral za otroke v Kidričevem bodisi pri organizaciji raznoraznih športnih in drugih aktivnosti v regiji.«
Kakšna pa je dolgoročna vizija razvoja Boxmar-ka v Kidričevem?
»Dolgoročna vizija podjetja Boxmark Leather kot vodilnega slovenskega dobavitelja usnjenih sedežnih prevlek je potrditi in okrepiti svoj položaj med vodilnimi evropskimi dobavitelji sedežnih prevlek in prodreti tudi izven meja Evrope, v Azijo in Ameriko, ter se uveljaviti kot vrhunski svetovni dobavitelj usnjenih avtomobilskih sedežnih prevlek. Z novim razvojnim centrom pa se želimo uveljaviti kot zanesljiv partner tudi kupcem izven avtomobilske industrije - v letalski industriji, ladjedelništvu, arhitekturi, medicini. S tem si obetamo dodaten steber, ki bo podjetju zagotavljal stabilnost, razvoj in dolgoročno zaposlovanje.«
Naj dodamo le še to, da so minulo poslovno leto v ki-dričevskem Boxmarku sklenili s 132 milijoni evrov prihodkov. Takšen obseg želijo obdržati tudi letos, vendar bi radi še povečali dodano vrednost izdelkov, kar pa je tesno povezano z rezultati razvojnega centra. Sicer pa so zadovoljni tudi s širitvijo proizvodnje na Koroško, saj so njihove delavke v Radljah v veliki meri pripomogle k skupnemu poslovnemu uspehu. Še do nedavnega je za njihovo prodajo skrbelo sestrsko podjetje v Avstriji , a so se uspešno osamosvojili tudi na tem področju.
M. Ozmec
Slovenija • Po „padcu" Jankoviča
Kdo bo novi kandidat za mandatarja
Čeprav je že od ponedeljkovega Virantovega NE Jankoviču postalo jasno, da bo njegova izvolitev za novega mandatarja precej vprašljiva do zadnjega trenutka, je med levosredinsko opcijo vendarle vladalo prepričanje, da bo Jankoviču uspelo, pa čeprav le s 46 glasovi podpore. V sredo popoldne je ta scenarij padel: Jankovič ni dobil niti vseh glasov strank, ki so ga sicer uradno podprle.
Ali je bil takšen rezultat (vseeno) pričakovan in kako naprej, smo povprašali poslanca Branka Marini-ča ter Franca Pukšiča.
Branko Marinič (SDS): „Mo-ram reči, da sem osebno takšen rezultat pričakoval, čeprav sem bil prepričan, da bo Zoran Jankovič dobil vsaj 44 glasov, kar pa bi bilo še vedno premalo. Očitno še pri 'svojih' ni imel dovolj podpore. Kdo ni glasoval in kdo je bil tisti proti, si pa resnično ne upam ugibati. Verjetno, glede na dane izjave, sta se glasovanja vzdržala dva poslanca DeSUS-a, nikakor pa ne morem tega
trditi. Za naprej je sicer možnih več scenarijev, najbolje pa bi bilo, da se stranke poenotimo in predlagamo skupnega kandidata za mandatarja ter ga večinsko podpremo. Po mojem mnenju je najprimernejši kandidat prvak SDS Janez Janša in menim, da bi tudi edino on lahko dobil absolutno večino. Glede na neuradne izjave naj predsednik Danilo Türk ne bi več niti imenoval novega kandidata za mandatarja, seveda pa bomo to še videli. V končni fazi sem prepričan, da bi desnosre-dinske stranke podprle pravzaprav kateregakoli kandidata v skladu z
dogovorom, saj je naš cilj čimprej konstituirati novo vlado. Da ne bo narobe razumljeno: seveda pričakujem, da bo, glede na volilne rezultate, za mandatarja predlagan Janez Janša. Kakorkoli že, menim tudi, da bo predlog za mandatarja podan prej kot v zakonskem roku 14 dni."
Franc Pukšič (SLS): „Za nas rezultat glasovanja ni presenečenje, saj smo pričakovali, da Jankovič ne bo dobil zadostne podpore. Nisem pa pričakoval od Jankoviča, da bo še tik pred glasovanjem napovedoval in lagal, da bo zadostno podporo gotovo dobil. Sicer pa je lagal tudi
že prej in takšen človek zagotovo ne more biti predsednik. Uradno tudi ne vem, kdo izmed levosredinskih poslancev ga ni podprl oziroma kdo je tisti, ki je celo glasoval proti. Kolikor pa je znano neuradno, naj bi šlo za poslance njegove liste, torej poslance Pozitivne Slovenije. Glede scenarija vnaprej pa menim, da bo moral predsednik države Türk v kratkem času predlagati novega mandatarja, gotovo prej kot v štirinajstih dneh. Dva tedna ne bomo več čakali, Slovenija je že predolgo brez vlade. Mislim, da bi to moral storiti v nekaj dneh. V nasprotnem
primeru bomo poslanske skupine same predlagale kandidata za mandatarja. Jasno je, da mora biti novi kandidat za mandatarja Janez Janša, saj ima največjo podporo in najbolj realno možnost za izvolitev. In takšen predlog predsednika Turka tudi pričakujemo, kakršnokoli drugo predlagano ime bi pomenilo, da se obnaša kot v otroškem vrtcu, kot otrok, ki na vsak način hoče neko igračo, čeprav je pokvarjena in razbita. Predlog, da se za mandatarja imenuje Janez Janša, bomo v naši stranki tudi absolutno podprli!"
Kidričevo • Nestrankarsko gibanje opozarja
Kakšno vodo pijemo in kakšno hrano jemo
Nestrankarsko gibanje za Kidričevo, ki ga vodi Branko Štrucl, je v torek, 10. januarja, na sedež Občine Kidričevo dostavilo pisni poziv županu in svetniškim skupinam, da zagotovijo proračunska sredstva za izdelavo celostne okoljevarstvene in zdravstvene študije o tej občini.
„Glede na porazne rezultate, ki smo jih na našo pobudo prejeli z onkološkega inštituta, inšpektorata za zdravje -območne enote Maribor ter inštituta za varovanje zdravja, smo se v nestrankarskem gibanju odločili, da v okviru naših prizadevanj za dvig kvalitete življenja naših občanov spodbudimo Občino Kidričevo, naj zagotovi sredstva za ustrezne okoljevarstvene in zdravstvene raziskave. Čas je, da že enkrat izvemo resnico o tem, kakšno hrano pridelujemo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo," je pojasnil vodja nestrankarskega gibanja Branko Štrucl.
„Trdno smo prepričani, da onesnaženost okolja v naši občini zaradi posledic industrije in kmetijstva presega zakonsko dopustne vrednosti. Gre za onesnažen zrak, zemljo in vodo, posledično pa predvsem za obolenja dihal, rakava obolenja in visoko stopnjo umrljivosti. Vse to je dokazljivo.
Dejstvo je, da je okoljskim dejavnikom, ki vplivajo na razvoj bolezni, mogoče pripisati od 15 do 20 odstotkov vseh smrti v Evropi. Kaj pa pri nas, v Sloveniji? Onesnaženost okolja še vedno zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen v prepogosto prezgodaj končanih življenjih. Onesnaženost, skupaj s kemičnimi, fizikalnimi in mikrobiološkimi dejavniki ter z bistveno spremenjenim načinom življenja precej vpliva na čedalje več resnih težav in konkretnih obolenj.
Naselje Kidričevo ter nekaj
»Lastna hvala, cena mala« je rek, na katerega bi morali pomisliti, ko (že leta in leta!) poslušamo na gosto posejane besede samohvale destrniške-ga župana Pukšiča, ki je sicer zdaj že bivši župan, a njegovo hvalisanje v vseh medijih ne jenja in je kakor grd odmev. Ste se kdaj vprašali, dragi občani, koliko resnice se skriva za vsemi njegovimi besedami, oziroma, kako vsi ti silni »uspešni projekti« izgledajo v realnosti? Čas, ko vstopamo v novo leto, je tudi čas inventur, ko sebi in drugim polagamo račune in delamo načrte za naprej. No, pa poglejmo, v katerih projektih se naš (bivši) župan razlikuje od drugih županov (ki niso niti približno tako uspešni, seveda, če bi jih
okoliških vasi so glede onesnaženosti izredno degradirano območje predvsem zaradi starih in nesaniranih ter tudi najnovejših premalo nadzorovanih posegov v ta prostor. Na onesnaženost nas dnevno opozarjajo prebivalci, ki pogosteje obolevajo zaradi bolezni dihal. Pri republiškem inštitutu za varovanje zdravja opozarjajo, da so astmi, alergijam, nevrološkim razvojnim motnjam in nekaterim vrstam raka, ki so posledica onesnaženega okolja, najbolj izpostavljeni naši otroci."
Kakšen je torej vaš predlog županu oziroma svetnikom občine Kidričevo?
„Da ne bomo le brez dokazov ponavljali, da je Kidričevo z bližnjo okolico nadpovprečno onesnaženo, predlagamo troje: najprej vključitev občine Kidričevo v projekt
ocenjevali po gostobesedno-sti samohvale v medijih!):
1.	Ceste. Po besedah Pukši-ča smo pred dvajsetimi leti gazili po blatu. Nismo! Ljudje smo s svojimi deleži, s svojim osebnim prispevkom že takrat asfaltirali ceste v vaseh! Torej smo sofinancirali izgradnjo cest, ostali delež je bil občinski (torej tudi naš - od občanov!) in ne županov!
2.	Terme Gaja. Ta pravljica se vleče že leta, uresničenega ni ničesar, pravljične pa so tudi vsote, ki so šle za imaginarne projekte v nič v vseh teh letih. Mimogrede: občina je pred dvema mesecema odplačala zadnji obrok kredita za vrtino! (Zdaj pa se veselo zadolžujemo za nujno potrebne občinske pisarne!)
Živimo zdravo, ki ga financira ministrstvo za zdravje, ali vključitev v mednarodni projekt Kidričevo - zdrava občina v povezavi z Zavodom za varovanje zdravja Maribor, ki naj opravi raziskavo o pogostosti prej omenjenih bolezni med predšolskimi in osnovnošolskimi otroki. Nadalje predlagamo, naj občina vztraja, da država čim prej vključi Kidričevo v statistično obdelavo biomonitoringa kemikalij v ljudeh, ki ga koordinira Urad RS za kemikalije. Kot zadnje predlagamo, da občina sofinancira celostno študijo zdravstvenih in okolj-skih podatkov ter s tem pridobi oceno povezanosti med boleznimi in stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka."
Svoje pobude ste podkrepili tudi z zakonodajo ter imeni nekaterih ugle-
3.	Vrtec. V Destrniku deluje že 11 let! Otroci nimajo primernega igrišča, prostorov, sanitarij itd., a to župana ne zanima. Ko mu ustreza, oziroma ko to potrebuje, potegne na plan izjave o urejanju dokumentacije, vse pa potihne tik po volitvah. Tako že nekaj mandatov! Brez sramu govori o prostorski stiski občinskih delavcev in nujnosti novih pisarn, vse pa začini z bolno izjavo o 30 % investiciji za vrtec (pri čemer misli na cesto in škarpni oporni zid pod njo, kjer bi naj, mogoče, enkrat stal vrtec!). Vrtca v novem prostorskem planu NI načrtovanega, je pa hotel za male živali v Jiršovcih!!!
4.	Kanalizacija. Če pustimo ob strani strokovnost pri
dnih strokovnjakov?
„Nova okoljska direktiva o industrijskem onesnaževanju bo v naš pravni red sicer vnesena do januarja 2013, vendar v našem gibanju menimo, da sankcije, ki jih predvideva za kršitelje, ne bodo pripomogle k boljšemu zdravju naših občanov in občank. Zato na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Odloka o javnem redu in miru v Občini Kidričevo, predvsem pa za učinkovito varovanje zdravja in boljšo kvaliteto bivanja vseh občanov dajemo pobudo, da naša lokalna skupnost sistematično pristopi k problemu zdravja naših ljudi in to z dopolnilnimi dejavnostmi in projekti, ki bodo temeljili na raziskanih izhodiščih. K taki odločitvi so nas spodbudili ugledni strokovnjaki:
izgradnji kanalizacije, pa ne moremo mimo zakonsko in moralno spornih odločb, za občane skrajno neugodnih (pre)visokih cen prispevka in arogance direktorja občinske uprave in župana pri pritožbah ali pripombah. Pritoževala sta se, da sta imela veliko dela pri pojasnjevanju in razlaganju odločb občanom, preden so »razumeli«. Spoštovani občani, tu ni kaj razumeti - pa če vam tri ure razlagajo, je dva ali tri tisoč evrov prispevka še vedno dva ali tri tisoč evrov! In če ne plačate treh obrokov, se vam občina vknjiži na lastnino, kar je dejstvo, ker zakaj bi vam sicer sestavili takšno pogodbo?! Ali pa vam upa g. direktor osebno s podpisom jamčiti, da ne bo tako, če ne boste (z)mogli plačati?
e bi vam lahko našteval in opisoval dejansko stanje imaginarnih projektov, pa mi, žal, zmanjkuje prostora.(Tega je imel in ga ima v neomejenih
prim. doc. dr. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja, Borut Koderman z inšpektorata za okolje in prostor ter strokovnjakinji z onkološkega inštituta prof. dr. Maja Primic Žakelj in doc. dr. Vesna Zadnik. Prepričan sem, da lahko s skupnimi močmi uresničimo nekaj dobrega za vse nas!"
Kakšno pa je vaše mnenje o sanaciji divjih odlagališč v občini, o čemer smo pisali pred časom?
„Glede na to kar je v Štajerskem tedniku povedal nekdanji občinski svetnik Janko Baštevc ter seveda glede na podatke, s katerimi razpolagamo, sem prepričan, da je nujno potrebna temeljita sanacija vseh divjih odlagališč tako v gramoznih kot v drugih jamah in gozdovih, saj se ve,
razsežnostih le bivši župan za svojo samopromocijo). Prav bi bilo, da novinarji, ki so zavezani k novinarski etiki, podajo poročila realno in nepristransko. Tako bi se morda kdaj na časopisnih straneh znašle razen Pukšičevih samohval tudi njegove nesramnosti, aroganca in histerični izpadi, kar se je dogajalo na zadnjih dveh sejah, na katerih ni bilo prisotnih novinarjev, kar se je odražalo v člankih v Tedniku. Res škoda, da na sejo ni povabil javnosti, da bi lahko poročali o finalnem zaključku županovanja in vodenja sej OS, na katerih se je norčeval iz svetnikov, jemal besedo, dajal neprimerne pripombe in odgovore, razbijal in žalil.
In ko ga hvalijo, kako uspešne projekte je zastavil, bi bilo primerno, da ga vprašajo, kaj V RESNICI pušča za sabo in kateri projekti so ZAKLJUČENI in IZPELJANI! Za konec smo doživeli tudi »veliki za-
da se v njih nahajajo tudi strupene in okolju nevarne snovi. Poleg industrijskih odpadkov žlindre, pepela in luga je v teh divjih odlagališčih cela vrsta raznih kemičnih spojin in fitofarmacevtskih sredstev, ki so škodljiva za okolje in predvsem za zdravje ljudi. Tudi tu bo treba enkrat jasno povedati, ali si resnično želimo boljšega zdravstvenega stanja naših občanov ali o tem samo govorimo. Če nekaterim ni mar za sebe in svoje zdravje, storimo nekaj, da bodo imeli boljše pogoje za življenje vsaj naši potomci!"
Da obstaja realno upanje za skorajšnje bolj zdravo življenje občanov v kidričevski občini, je zagotovil tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je bil včeraj nad predlogi Nestrankarskega gibanja za Kidričevo navdušen:
„Občina Kidričevo pozdravlja pobudo Nestrankarskega gibanja, saj sta čist zrak in čisto okolje bistvenega pomena za zdravje ljudi in oboje je postalo glavna skrb tudi na evropski in mednarodni ravni. Za to smo v občini že v lanskem letu pristopili k mednarodnemu projektu raziskovanja virov onesnaževanja; gre za mednarodni operativni program za jugovzhodno Evropo 2007-2013. Vsekakor nam je vodilo dvig okoljske ozaveščenosti in vzpostavljanje dialoga z vsemi zainteresiranimi, seznanjanje s posledicami onesnaženosti zraka in okolja ter varovanje posameznikovih pravic do zdravega življenjskega okolja."
M. Ozmec
dnji projekt«, ki ga (on že ve, čemu taka naglica!) lansira z velikanskim, morda pogubnim, zadolževanjem občine, ki ga pospremi z napihnjenimi besedami o prepotrebni trgovini in »nujno potrebnimi« občinskimi pisarnami. Tu je treba povedati in razjasniti eno in edino pomembno stvar: gre za privatno investicijo, za privatno gradnjo, privatnega lastnika, OD KATEREGA BO OBČINA DRAGO ODKUPILA PROSTORE ZA PISARNE! OBČINA NE BO NIČ GRADILA! Torej je jasno, da se štirje svetniki strinjamo z gradnjo trgovine in nismo proti njej, sporna je le pogodba za odkup poslovnih prostorov.
Njegova (samo)hvala je velika. Cena (prava vrednost) pa mala. Drago ga plača, kdor ga ne pozna! Bojim se, da bomo račun dobili in ga (pre)plačali vsi!
Občinski svetnik Vladimir Vindiš
Prejeli smo
Lastna hvala, cena mala
Gorišnica • Učenci v mednarodnem projektu FLL
Mladi o varni in zdravi prehrani
Deset gorišniških osmošolcev se je v začetku šolskega leta pod mentorstvom učitelja Boštjana Rihtarja vključilo v projekt FLL (First Lego League). Gre za mednarodni projekt, v katerem sodeluje 150 držav iz vsega sveta, njegov namen pa je raziskovanje pomena zdrave in varne prehrane.
„Raziskujemo, ali je hrana v Sloveniji, predvsem seveda v naši okolici, zdrava ali ne. Doslej smo ugotovili, da je dokaj zdrava, problem pa je uvožena hrana iz drugih držav, ki je na razpolago v trgovinah. To se nam ne zdi v redu," je uvodoma povedala ena izmed učenk, Sara Belšak.
Projekt so učenci začeli v začetku šolskega leta, glede na delo pa so se razdelili v tri podskupine: prva podskupina se ukvarja z raziskovanjem, druga z robotiko in tretja s predstavitvijo naloge. Vse svoje dejavnosti učenci tudi spremljajo in snemajo s kamero in bodo ob zaključku oziroma ob predstavitvi rezultatov projekta predstavili še dokumentarni film.
„V tem projektu letos prvič sodeluje tudi 16 slovenskih osnovnih šol, med njimi naša OŠ Gorišnica. Najboljša ekipa iz Slovenije se bo uvrstila na mednarodno tekmovanje oziroma odprto evropsko prvenstvo, ki bo junija v Man-nheimu v Nemčiji, kjer bodo države iz vsega sveta. Ekipo naših mladih učenjakov lahko zaenkrat zelo pohvalim, saj delajo dobro. Za finančno pomoč in podporo pri izvajanju projekta pa se vsi skupaj
First Lego League (FLL) je mednarodni program, ki si prizadeva vzpodbuditi in ohraniti zanimanje otrok in najstnikov za naravoslovje, tehniko in znanost. FLL je namenjen otrokom od devetega do 16. leta starosti in je zasnovan na problemih sodobnega časa. Vsako leto se razpiše nova tema tekmovanja; letos je tematika povezana s prehrano ljudi. Ekipe osnovnošolcev, ki sodelujejo v projektu, morajo sestaviti in sprogra-mirati avtonomnega robota, ki mora v dveh in pol minutah narediti določeno nalogo raziskovalnega projekta, s katero učenci skušajo rešiti zastavljeno težavo. Vse prijavljene slovenske ekipe se bodo nato zbrale na srečanju, kjer se bodo pomerile v tekmi robotov; zmagala bo ekipa, ki bo predstavila najzabavnejšo in najizvirnejšo rešitev naloge.
še posebej zahvaljujemo ravnatelju Milanu Šilaku," je povedal mentor Boštjan Rihtar.
Ekipa učencev je svoj projekt pred nekaj dnevi prestavljala tudi v ptujski Qlandii, kjer so predstavitev hkrati povezali z anketiranjem kupcev na temo ponudbe in vrednosti zdrave prehrane.
„Obiskovalcem smo predstavili delovanje robotov, in sicer z roboti prikazujemo vlogo logistike, prevozov, kontrole, skladiščenja in spravila hrane. Robote so učenci izdelali sami iz Lego elementov, potem so v računalniku sprogramirali program funkcij ter nato ta program vstavili v izdelane robote. Ti nato na osnovi izdelanega programa opravljajo točno določene operacije. Teh
operacij je zelo veliko, preko 30. Npr. eden od robotov analizira bakterije in viruse, drugi premika tovornjak itd. Ves program se navezuje na problematiko prehrane v celotnem procesu od pridelave do potrošnika," je še pojasnil Rihtar.
„Preko izvedene ankete hkrati pridobivamo podatke o vrsti prehrane in prehran-skih navadah ljudi ter jih ozaveščamo, da naj se prehranjujejo z zdravo hrano, naj kupujejo čimveč hrane na domačih kmetijah in naj redno preverjajo, od kod prihaja ta hrana, zlasti sadje in zelenjava, pa tudi ostalo. Zelenjava mora namreč imeti čimveč vitaminov in mineralov," sta pojasnili Sara Belšak in Klara Horvat, ki sodelujeta v razi-
Deset gorišniških osmošolcev se je vključilo v mednarodni projekt FLL, v okviru katerega letos prikazujejo najizvirnejše in najbolj inovativne robotske rešitve na temo problematike zdrave in varne prehrane.
skovalni skupini, kjer učenci raziskujejo, kakšen je odnos ljudi do zdrave in varne prehrane.
„V anketi smo mimoidoče spraševali predvsem, kje in kakšno hrano kupujejo, kateri dejavniki vplivajo na nakup: ali je to bolj cena ali bolj kvaliteta ipd. Sicer pa smo opravili tudi več intervjujev na to temo, med vprašanimi so tudi strokovnjaki, kot sta agronominji Ida Obran in
Miša Pušenjak, pa naš ravnatelj, šolska kuharica, zdravnica Darja Pribožič ... Mnenje vseh je, da mora biti pot od pridelovalca do potrošnika čim krajša, da naj ljudje več kupujejo na kmetijah in ne v centrih, saj je tam izvor pridelovalca pogosto prikrit oziroma se ne ve natančno, od kod je hrana prišla ali na kakšen način je bila pridelana. V Slovenijo se uvaža zelo veliko hrane in to bi morali
preprečiti oziroma zmanjšati, saj imamo doma dovolj hrane, ker se veliko ljudi ukvarja s kmetijstvom. Velik del uvožene hrane bi lahko nadomestili z domačo hrano," so soglasno ugotavljali člani ekipe, v kateri sodelujejo ob Klari Horvat in Sari Belšak še Aljaž Kolar, Nina Obran, Valentina Ciglar, Gašper Arnejčič, Filip Petek, Urban Munda, Matic Kostevc in Blaž Satler.
SM
Slovenija • Izobrazbena struktura prebivalstva
(Pre)velike razlike med regijami
Čeprav zadnji podatki slovenskega Urada za statistiko (SURS) kažejo, da je vedno več Slovencev višje in visoko izobraženih, pa se po drugi strani razlike v izobrazbi med slovenskimi regijami večajo.
Pri analizi oseb z najmanj višješolsko izobrazbo (v starosti med 30 in 40, ko naj bi večina že dosegla želeno stopnjo izobrazbe) so se pokazale velike razlike med regijami: delež oseb s tako izobrazbo v osrednjeslovenski statistični regiji (33,4 %) skoraj za dvakrat presega pomursko statistično regijo (17,7 %). V pomurski regiji je razlika med deležema moških in žensk z najmanj višješolsko izobrazbo sicer najmanjša (za 7,7 odstotne točke), največja pa je v goriški (za 14,2 odstotne točke). V vseh statističnih regijah je pri starosti 30-49 let število žensk z najmanj višješolsko izobrazbo večje kot pri enako starih moških, in sicer za skoraj 34.000 (razmerje na ravni Slovenije je 3:2).
Vsak četrti prebivalec Slo-
venije pri tej starosti ima najmanj višješolsko izobrazbo, vendar je samo v treh regijah (v osrednjeslovenski, obalno-kraški in gorenjski) delež prebivalcev s tako izobrazbo nadpovprečen (govorimo lahko o koncentraciji znanja v Sloveniji). V primerjavi z letom 2002 se je delež prebivalcev, ki imajo najmanj višješolsko izobrazbo, nadpovprečno povečal v gorenjski, notranjsko-kraški, osrednjeslovenski in savinjski statistični regiji ter v jugovzhodni Sloveniji, najmanj pa v obalno-kraški in pomurski statistični regiji.
Delež prebivalcev z visoko izobrazbo za 70 % višji kot leta 2002
Sicer pa ima v povprečju vsak šesti Slovenec vsaj višje-ali visokošolsko izobrazbo.
Ob zadnjem popisu leta 2002 je bilo višješolsko izobraženih 215.000 oseb, v začetku lanskega leta pa že 307.000. Dvig izobrazbene ravni je, kot ugotavljajo na SURS, tudi posledica razvoja mreže višjih in visokih šol, številnih novih oblik izobraževanja (npr. e-izobraževanje) ter izrazitega povečanja vključenosti v terciarno izobraževanje. Število prebivalcev z višješolsko izobrazbo v primerjavi s popisom 2002 sicer stagnira, kar za 70,5 odstotkov (!) pa se je povečalo število prebivalcev z visoko izobrazbo.
Od zadnjega popisa leta 2002 se je povečalo tudi število prebivalcev s srednjo splošno in s srednjo strokovno izobrazbo (za skoraj 85.000), obenem pa se je precej zmanjšalo število prebivalcev
z nižjo in srednjo poklicno izobrazbo (za 45.000); v letu 2002 je bila ta izobrazbena skupina celo najštevilčnejša. Vzrok za tako izrazit upad te izobrazbene skupine je deloma nezanimanje mladih generacij za vpis v nižje in srednje poklicno izobraževanje, deloma pa, da tisti, ki končajo tako izobraževanje, pogosto nadaljujejo izobraževanje v programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Dijakov, ki so vključeni v nižje in srednje poklicno izobraževanje, je zdaj med vsemi srednješolci že manj kot za šestino.
Po pričakovanju se hitro zmanjšuje tudi število prebivalcev z nedokončano osnovno šolo (od prejšnjega popisa se je zmanjšalo za 72.000), saj je ta raven izobrazbe značilna
predvsem za prebivalce, ki niso več delovno aktivni (61 % prebivalcev s tako izobrazbo je starejših od 64 let).
Ženske bolje izobražene kot moški
Leta 2002 je število žensk z visokošolsko izobrazbo prvič nekoliko preseglo število moških z enako izobrazbo, v zadnjih 9 letih pa se je ta trend samo še stopnjeval. Izobrazbena raven moških in žensk je v največji meri odraz uspešnosti pri študiju; v obdobju 2002-2010 je namreč diplomiralo 91.000 žensk ali 60 % več kot moških (57.000). Vsaka peta ženska v Sloveniji ima najmanj višješolsko izobrazbo, če pa upoštevamo samo ženske, stare 25-60 let (torej generacije, ki so izobraževanje v veliki meri že končale in
so tudi še delovno aktivne), pa celo več kot vsaka četrta (28,3 %).
Moški pa po drugi strani za zdaj še ohranjajo prednost pri magisteriju oz. doktoratu znanosti, vendar samo zaradi izrazite razlike v številu moških in žensk s tovrstno izobrazbo pri višjih starostih. Med ženskami pri starosti od 25 do 41 let, razen pri starosti 32 let, pa so tiste s tovrstno izobrazbo že številnejše od moških pri teh letih.
Tujci, ki prebivajo v Sloveniji, imajo po pričakovanjih v povprečju nižjo izobrazbo kot državljani Slovenije. Izobrazbo tega prebivalstva znižujejo v povprečju predvsem tujci iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, ki so se v Slovenijo priselili v zadnjem desetletju in so se torej pretežno izobraževali zunaj Slovenije. Tujcev z državljanstvom teh držav je med vsemi tujci v Sloveniji kar 88 %. Skoraj polovica teh oseb ima največ osnovnošolsko izobrazbo; samo 2,9 % pa jih ima višje- in visokošolsko izobrazbo.
SM (vir: SURS)
Foto: SM
Ptuj • Zgoščenka Melodije čiste energije
Nepozabno darilo mestu
Dvanajst ptujskih glasbenih skupin in posameznih izvajalcev je svoje ustvarjanje združilo v neponovljivo zgoščenko z naslovom Melodije čiste energije. Gre za edini tak projekt, s katerim bodo glasbeniki v času Evropske prestolnice kulture (EPK) zastopali svoje mesto na najboljši možen način: skozi glasbo. Obenem je to prva zgoščenka, na kateri je združenih tolikšno število glasbenikov iz Ptuja in okolice.
Projekt z naslovom Melodije čiste energije je nastal na pobudo Kristiana Radeja, predsednika kulturno-ume-tniškega društva Kameleon. Želja omenjenega društva je prispevati k razvoju in bogatenju umetnosti na Ptuju in v okolici. „Posledično pa želimo vplivati tudi na prepoznavnost mesta ter njegovih umetnikov," dodaja Radej.
Njihov najpomembnejši poskus združuje in predstavlja kar dvanajst ptujskih glasbenih skupin in posameznih glasbenih izvajalcev različnih glasbenih zvrsti na skupni zgoščenki. Ta bo v času EPK ponosno zastopala barve našega mesta, na njej pa so združene avtorske pesmi in melodije, ki jih ustvarjalci črpajo iz svojega vsakdanjega ustvarjanja. Z izidom zgoščenke naj bi predstavili kvaliteto svojega dela in poskrbeli za živahnejši in predvsem »pomlajen« utrip mesta.
Po besedah Radeja, je pro-
jekt zahteval neposredno in intenzivno sodelovanje vseh ustvarjalcev, ki so pokazali veliko volje, energije in požrtvovalnosti. Zraven tega, da je končni produkt še kako pomemben, ni zanemarljivo dejstvo, da je glasba združila toliko talentov, ki so mestu v dar pripravili vrhunsko zgoščenko. Kako kvalitetna je, boste lahko presodili sami že naslednji teden, 21. januarja, ko je načrtovan njen uradni izid, saj se bodo ustvarjalci v prostorih CID-a predstavili na zanimivem koncertu.
Mladi ne tarnajo, ampak zavihajo rokave
V društvu Kameleon si prizadevajo razvijati in spodbujati kulturno-umetniško ustvarjalnost v najširšem pomenu besede - z izobraževanjem, prikazovanjem in ustvarjanjem filmske, fotografske, risarske in glasbene
Kristian Radej, predsednik Kulturno-umetniškega društva Kameleon
umetnosti. Prav slednja je v njihovem delovanju doslej obrodila največ sadov.
Čeprav je bilo društvo ustanovljeno šele v drugi polovici leta 2010 in je pričelo aktivneje delovati šele v začetku lanskega leta, jim je tudi v obdobju finančne krize uspelo pridobiti in izpeljati dva pomembna projekta s pomočjo razpisov Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ptuj.
„Še bolj pa nas v društvu veseli, da smo z uspešno izpeljanima projektoma upravičili njihovo zaupanje, prav tako pa tudi zaupanje vseh sodelujočih pri teh projektih. Zahvaljujemo se vsem, ki so v projektih društva prepoznali kakovost, pomembnost, trud, predvsem pa so se zavedali pomena ustvarjalnosti mladih v teh težkih časih," zadovoljno pojasnjuje predsednik društva Kameleon Kristian Radej.
V času, ko so vsi tarnali, da denarja ni, je novoustanovljeno društvo pohvalno uspelo realizirati kar dva za mesto pomembna projekta. Prvi je izid omenjene zgoščenke, ki je pomemben z več vidikov. Drugi pa je projekt »Moment«, ki ga je strokovna komisija Ministrstva za kulturo Republike Slovenije spoznala za projekt, ki izkazuje bistven presežek, na podlagi katerega ga je mogoče šteti med prioritete nacionalnega pomena. Po besedah Radeja izvedba tega projekta zagotavlja kakovostno in raznovrstno glasbeno izkušnjo v slovenskem kulturnem prostoru. Gre za izid zgoščenke s koncerta ptujske glasbene skupine Vi-
besonic Jam. „S to zgoščenko lahko vsak obiskovalec še intenzivneje doživlja in sprejema pozitivne vibracije ter aktivno sodeluje, vpliva, oddaja in usmerja glasbene tone ter ritem pesmi. Na albumu »Moment« je mogoče energijo, ki je nastajala v času koncerta v živo v klubu Gromka, tudi občuti," pravi idejni oče projekta Kristian Radej.
Tečaj kreativne rock kitare
Ob naštetih aktivnostih pa v društvu Kamelelon izvajajo tudi tečaj kreativne rock kitare, ki je edinstven projekt, saj lahko tečajniki, ne glede na raven znanja in starost, s pomočjo mentorja Bernarda Pintarja že prvo uro tečaja ustvarjajo svoje avtorske pesmi, pridobivajo bogate glasbene izkušnje, sveže ideje in po nekaj mesecih le-te ob spremljavi ostalih glasbenih inštrumentov tudi posnamejo.
V društvu si želijo povečati zanimanje in zavedanje lokalnih prebivalcev, kot tudi prebivalcev celotnega evropskega prostora, za kul-turno-umetniške projekte, ki se bodo v času Evropske prestolnice kulture odvijali na Ptuju. Njihova je tudi ideja o ustanovitvi spletne strani oz. ptujskega spletnega EPK portala http://www.ptuj2012. info/, kjer lahko vsi, ki jih zanimajo informacije o dogodkih Evropske prestolnice na Ptuju, hitro, na enostaven in pregleden način le-te najdejo. "Prav tako lahko informacije na portal vnašajo in dopolnjujejo kar sami ter tako še bolj ažurno obveščajo javnost o vseh aktivnostih in zanimivih dogodkih Evropske prestolnice kulture na Ptuju. Stran je namenjena tudi povezovanju, predstavljanju in vzpodbujanju k dolgoročnemu sodelovanju lokalnih umetnikov," zaključuje predsednik društva Ka-melelon Kristian Radej, ki si, sodeč po rezultatih dela, za svoje dosežke zasluži veliko pohvalo.
Dženana Kmetec
Maribor • Evropska prestolnica kulture se pričenja
Uradna otvoritev v soboto
Ta konce tedna, od 13. do 15. januarja, bo v Mariboru potekal program otvoritvenega vikenda Evropske prestolnice kulture.
Uradna otvoritvena slovesnost, ki jo bo v živo prenašala tudi TV Slovenija, bo v soboto, 14. januarja, od 20. do 21. ure na Trgu Leona Štuklja. Slavnostna govornika bosta dr. Danilo Türk, častni pokrovitelj Evropske prestolnice kulture in predsednik Republike Slovenije, ter Andrula Vasiliu, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade. Otvo-
ritvene slovesnosti v partnerskih mestih so se oziroma se še bodo odvile med 20. januarjem in 10. februarjem.
Dr. Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, je na tiskovni konferenci v Vetrinj-skem dvoru ob predstavitvi otvoritvenga vikenda poudarila: »Otvoritveno dogajanje simbolno predstavlja začetek
projekta, začetek zavedanja, da smo meščanke in meščani, mesto kot tako, del najpomembnejšega evropskega projekta na področju kulture. To prestolovanje so pridobila mesto Maribor in vsa partnerska mesta, navsezadnje Slovenija, ki odpira svoje kulturni potencial mednarodnemu prostoru. Naj bo to praznovanje moči, ki jo nosi kultura kot gonilo razvoja.«
Tednikova knjigarnica
V	spomin iz Zakladov duše
Jakob Emeršič (1940-2012)
Odtisi so lahko bežni, breztežni, lahko pa so odtisi, ki se poglabljajo dolgo in za vekomaj. Četudi so očem nevidni, ali prav zato, so odtisi ljudi, ki jih zaobjema in prežema mavrična avra modrosti in zavezanost pisani besedi - zavezanost knjigi in vsemu, kar je s knjigo povezanega: njen nastanek, njen osnutek, njena hramba, njeno oživljanje, njeno nastajanje, njeno varovanje, njeno posredovanje ...
Veliki so odtisi Jakoba Emeršiča v knjižnični in književni prostor in v bralske vrtove. Za prostore, ki smo jih imeli čast deliti si z Jakobom, izbiram verze iz knjige Zakladi duše (Jellaludin Rumi. Prevedel in izbral Žiga Valenčič. Alpha center, 2004), stran 29:
Slava praznini, iz katere vznika naš obstoj! Obstoj je stavba,
ko jo gradimo v ljubezni do praznine. Ko praznine ni nikjer več, nič več ne obstaja. Slava temu krogu, ki se sklene znova in znova! Dolga leta sem si hotel v praznini izgraditi svoj obstoj, na koncu je bilo delo opravljeno z enim samim zamahom roke, z eno potezo.
V	trenutku sem bil odrešen svoje preteklosti, odrešen nevarnega strahu,
odrešen nepreglednih želja.
Ta gromozanski sedanji trenutek
je majhen delček pšeničnega zrna,
ki ga veter nosi v praznino.
Bolj ko izgovarjam besede obstoj, praznina,
gromozanskost in zrno, manj imajo smisla.
Besede in to, kar skušajo povedati,
je odneslo skozi okno
in zdaj pomeni drsijo po strehi.
In v spomin in zahvalo odlomim še verze Nika Grafenauerja (Odtisi. Ljubljana: Nova revija, 1999. Zbirka Samorog, stran 41):
Leta so portretirana z obrazi mimo. čas šklepeta z ločili med daljavami. je razsvetljen s popotovanjem, v noč? odprto,
Mehko od vabljivosti, brez diha, brez koraka, ko jo s telesom obteži. a z zvezdami v prestopnih urah smrti in življenja. v pogledu iz oči v oči izpita globina sna za vekami. in solza, s težo odlita v eno in z bleskom v drugo stran
spomina, visi med dušo in kristalom .
Pripravila Liljana Klemenčič
»Vsako moštvo, ki dolgo trenira, se sprašuje o svojem dometu in hkrati upa na najboljše - komaj čaka na prvi sodnikov žvižg. Otvoritveni vikend bo - prepričan sem - dokaz, da naša energija ni bila potrošena zaman,« je dodal Mitja Čander, programski direktor.
Otvoritveni vikend predstavlja prvi preboj v dogajanje, ki bo leto 2012 zaznamo-
valo s kulturo v njenem najširšem smislu. »Prestolovanje začenjamo z otvoritvijo Kulturnih ambasad, ki bodo EPK ponesle onkraj meja tako v simbolnem kot nacionalnem smislu. Osrednji otvoritveni dogodek bo postregel s prvim umetniškim presežkom, otvoritveni vikend pa se bo zaključil z nedeljsko premier-no uprizoritvijo opere Črne maske,« pojasnjuje Alma Ča-
uševic, pomočnica programskega direktorja za produkcijo in glavna producentka.
Milan Gregorn, kreativni izvršni producent, pa je povedal, da bo na otvoritveni slovesnosti nastopilo več kot sto slovenskih umetnikov. Obiskovalci bodo lahko uživali v atraktivnem laserskem šovu, večer pa bo zaključil koncert skupine Dan D.
P. S.
Foto: DK
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Pred nami je 10. evropsko rokometno prvenstvo, ki ga bo od 15. do 29. januarja gostila Srbija. Prvi EP se je odvil šele leta 1994 na Portugalskem, kjer je slavila Švedska (Magnus Wislan-der, Staffan Olsson, Mats Olsson, Stefan Lovgren). Na prvenstvu med 16 državami sodeluje tudi naša izbrana vrsta, ki je na EP manjkala le enkrat, in sicer leta 1998, ko je tekmovanje potekalo v Italiji. Najvišjo uvrstitev smo dosegli na domačih tleh leta 2004, ko so naši fantje pod vodstvom Toneta Tislja osvojili srebrno medaljo. Ne spomnim se, kdaj sem z večjo negotovostjo pospremil naše junake na kakšno izmed velikih tekmovanj, kot jih bom tokrat v Srbijo. Uresničila pa se mi je želja, da za reprezentanco po Rena-tu Vugrincu končno zaigra kakšen fant iz našega rokometnega okoliša. Ormožan Marko Bezjak bi lahko odigral pomembno vlogo pri uspehu naše ekipe, vendar je vprašanje, koliko mu bo to »dovolil« Uroš Zorman. Okrog njega se namreč vse vrti, celo bistveno več kot okrog selektorja Borisa Deniča, ki si igralca poljskih Kielc ob pomladitvi ekipe ni upal pustiti izven svojih načrtov. Denič je tako stavil na posameznika oz. posameznike in ne na ekipo, kar pa nam v preteklosti ni prinašalo rezultatov. Vsi vemo, da je rokomet kolektivni šport in da zmaguje kolektiv. Mogoče se motim in se je tudi Zorman spremenil ter se bo v Srbiji v dobrobit slovenskega rokometa podredil ekipi. Ni sporno, da gre za vrhunskega rokometaša, ki lahko ekipo pripelje v obe smeri: na vrh in na dno. Na račun pomladitve reprezentance bo Slovenija imela kar 7 debitantov na EP; ti so David Miklavčič, Marko Bezjak, Primož Prošt, Jure Dolenec, Peter Pucelj, Matej Gaber in Borut Mač-kovšek. Že iz tega razloga bi bila uvrstitev od 5. do 8. mesta za nas izjemen dosežek. Na EP se bo naša reprezentanca potegovala tudi za olimpijsko vstopnico, vendar je pot do Londona 2012 posuta z vsem drugim kot z rožicami.
SKUPINA A:
Poljska, Danska, Srbija, Slovaška
Skupina s tremi odličnimi reprezentancami in Slovaško,
Rokomet
Deklice ŽRK Ptuj uspešne na turnirjih
Stran 12
Nogomet
Ilegalne stave spet pod drobnogledom
Stran 12
ki bo težko ujela napredovanje. Srbi bodo poleg kvalitete zagotovo kot gostitelji imeli veter v hrbet in bodo nevarni tudi za favorizirane Poljake in Dance. Poljaki bodo stavili na visoko in čvrsto obrambo, Danci na hitro in atraktivno igro. Sem pristaš hitre in atraktivne igre, zato stavim na Skandinavce.
Naš tip: 1. Danska, 2. Srbija, 3. Poljska, 4. Slovaška
SKUPINAB:
Nemčija, Švedska, Češka, Makedonija
Najlažja predtekmovalna skupina, v kateri se bosta za 1. mesto udarili reprezentanci Nemčije in Švedske, za napredovanje v drugi del iz 3. mesta pa Češka in Makedonija. Nemci so pomladili ekipo in zamenjali legendarnega selektorja Heinerja Brandta. Švedi so pomlajevanje že dali skozi in bodo v Srbiji zelo nevarni, vendar bodo težko prišli v boj za medalje.
Naš tip: 1. Švedska, 2. Nemčija, 3. Makedonija, 4. Češka.
SKUPINA C:
Francija, Španija, Madžarska, Rusija
Francozi so aktualni evropski, svetovni in olimpijski prvaki. Ostali so sicer brez Wil-liama Accambraya, ki spada med najboljše zunanje igralce na svetu. Še vedno imajo na račun obrambe in odličnega Thierrya Omeyera, Niko-le Karabatica ter Daniela Narcissa najboljšo reprezentanco na svetu. Španci bodo težko prišli do medalje, čeprav imajo nekaj odličnih posameznikov. Rusi in Madžari bodo med seboj odločali o napredovanju v drugi del tekmovanja. S skupino C se križa slovenska skupina.
Naš tip: 1. Francija, 2. Španija, 3. Rusija, 4. Madžarska.
SKUPINA D:
Hrvaška, Norveška, Islandija, Slovenija
Skupina smrti. Še najmanj možnosti za napredovanje ima reprezentanca Norveške, ki je pomladila zasedbo in ostala brez »zveri«, Kristia-
Strelstvo
Šumak do prve norme za nastop na EP
Stran 13
Tenis
Sven na zimskem DP do polfinala in finala
Stran 13
na Kjellinga, v zunanji liniji in vratarja Steinerja Egeja. Z zmago nad Norvežani bi si Slovenci zagotovili napredovanje. Boj s sosedi bo negotov kot zmeraj, vseeno so rahli favoriti Hrvati. Islandija tradicionalno odlično igra v predtekmovanju in nato počasi pada. Škoda, da jih imamo že v prvem delu tekmovanja. Dvorana v Vršcu bo pokala po šivih (kapaciteta dvorane cca. 5000 gledalcev), obisk slovenskih tekem je napovedalo blizu 2000 navijačev.
Naš tip: 1. Islandija, 2. Hrvaška, 3. Slovenija, 4. Norveška.
Uroš Krstič
Spored tekem slovenske reprezentance, Vršac (skupina D):
ponedeljek, 16. januarja, ob 18.10: Slovenija - Norveška
sreda, 18. januarja, ob 18.10: Slovenija - Hrvaška
petek, 20. januarja, ob 18.10: Slovenija - Islandija
Lepo, sončno, vendar kar precej hladno vreme, je pričakalo nogometaše Aluminija, ki so v sredo opravili prvi trening na igrišču z umetno travo. To je bil za nogometaše po dobrem mesecu dan za ponovno druženje.
Na uvodnem treningu se je zbralo 20 nogometašev. Med njimi ni bilo videti novih obrazov in tistih, ki so zapustili Aluminij ali so z njimi prekinili pogodbo. To pa so Ljubec, Kokol, Fekonja in Baj-lec. Po prvem treningu nam je trener Aluminija Bojan Flis dejal: »Opravili smo testiranje, da bomo videli, kako so fantje delali v času odmora. Zaenkrat bomo vadili šestkrat tedensko, do prve tekme v prvenstvu pa bomo odigrali devet pripravljalnih srečanj.«
Kako bo potekalo delo?
B. Flis: »Fantje so z individualnim delom praktično opravili prvo fazo. Sedaj bomo vse skupaj dvignili na
Namizni tenis
Čista petica NTK Ptuj, Vesna in Matic visoko Stran 14
Plavanje
Štiri medalje za Ptujčane v Mariboru
Stran 14
v
višji nivo, z večjimi napori in intenzivnostjo. V bistvu je to samo korak do dobre pripravljenosti in boljše forme, saj želimo biti kar najbolje pripravljeni za pričetek spomladanskega dela prvenstva.«
V tem obdobju se po klubih tudi veliko govori o okrepitvah ali odhodih. Kako je s tem pri Aluminiju?
B. Flis: »To ni stvar trenerjev; do konca prestopnega roka je še veliko časa in bomo videli, kaj bo prinesel. Razen fantov, ki so odšli, ostajajo v klubu vsi ostali, ki so bili nosilci igre.«
Sicer pa bodo nogometaši Aluminija priprave opravili doma, saj imajo za to odlične pogoje. Prvo mesto in velikih devet točk prednosti sta razloga za optimizem pri delu za vse v klubu. Vsega tega nogometnega kapitala vsekakor ne želijo kar tako pustiti drugim ...
Danilo Klajnšek
tednik
LroíLUíajtE naí
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
«fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si
Rokomet • Pred EP v Srbiji
Usoda Slovenije v rokah Zormana
Nogomet • NK Aluminij
Nosilci ostajajo
redi
E-mail: sport@radio-tednik.si
d EP v Srbiji
ovenije v rokah Zormana
Nekdanji član Jeruzalema Ormoža (sedaj Gorenja) Marko Bezjak bo nastopil na prvem večjem članskem tekmovanju.
Foto: Črtomir Goznik
Andraž Bajlec zapušča vrsto Aluminija, odslej bo igral v Avstriji.
Nogomet • NŠ Drava Ptuj
Ljubec ponovno na Ptuju
Z novim letom se je pričel tudi zimski prestopni rok za nogometaše in bo trajal vse do konca januarja. Iz tabora Stojncev, stalnice med slovenskimi nogometnimi tre-tjeligaši, prihaja novica, da je njihove vrste zapustil Danijel Ljubec, zvezni nogometaš, ki je jesenski del odigral na visokem nivoju. Mlad nogometaš bo okrepil vrste svojega matičnega kluba NŠ Drava s Ptuja, kjer je nogometno »zrasel«. Lansko poletje je Ljubec prestopil v Kidričevo k Aluminiju, jesenski del pa nastopal v rumeno-črnem dresu Stojn-cev.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Danijel Ljubec bo, dres Stojn-cev zamenjal za NŠ Drava Ptuj.
Rokomet • Prijateljske tekme
Po ena zmaga Jeruzalema in Tenzorja
Varteks - Jeruzalem 30:37 (16:17)
JERUZALEM: Jelen (4 obrambe), Belec (3 obrambe), Žuran (4 obrambe); Korpar 1, Krabonja 7, Rajšp 3, Bogadl 1, Radujkovic, Špiljak 1, Sok 6, Hebar 2, Žmavc, Kljajič 3, Cin-gesar 8 (5), Šišmanovič 5. Trener: Saša Prapotnik.
Vinarji so po pričakovanjih ugnali zasedbo Varteksa, ki se letos bori za obstanek v hrvaški elitni ligi. Končni izid bi lahko bil bistveno višji, če bi bili Slovenci bolj zbrani pri zaključnih metih. Sicer pa so zgrešeni streli stalnica vseh ekip na začetku priprav. Treba je pohvaliti tudi vratarja Var-teksa, 18-letnega Mateja Ašani-na (203 cm), ki so si ga izposodili iz Zagreba in je preprečil še hujši poraz gostiteljev. Var-teks je bolje pričel tekmo in povedel 11:6. Največ težav je vinarjem povzročal iznajdljivi in gibljivi krožni napadalec Neven Prole, ki se je na koncu zaustavil pri 11 zadetkih. V nadaljevanju so bili boljši Ormo-žani, ki so z menjavami in tempom »lomili« nasprotnika. Pri
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Zadovoljen sem s tekom na tekmi. Ves čas smo poskušali igrati hitro, kar nam je dokaj uspevalo. Treba bo popraviti igro v obrambi, predvsem v obrambni različici 3 - 2 - 1.«
Jeruzalemu so prav vsi dobili minutažo, vratarji Žuran, Belec in Jelen pa so v golu dobili vsak po 20 minut. Pri zmagovalcih sta manjkala poškodovani Bojan Čudič in mladinski reprezentant Gašper Hrastnik, ki se nahaja do konca tedna v Švici. Zaradi odpovedi avstrijske ekipe Bernbach Koflach (vzrok bi naj bile poškodbe) odpade sobotna pripravljalna tekma na Hardeku.
uk
Prijateljski obračuni se vrstijo
Po praznikih s treningi pospešeno nadaljujejo tudi pri edinem ptujskem prvoligašu v ekipnih športih, ŽRK Mercator
Tenzor. Ob treningih so na vrsti tudi prijateljske tekme; tako so v minulem tednu Ptujčanke odigrale kar tri. Nadaljevanje prvenstva, v katerem si varovanke Nikole Bistroviča trenutno delijo visoko 3. mesto, sledi 21. januarja, ko ŽRK Mercator Tenzor odhaja na gostovanje v Škofije k ekipi Burje.
Mercator Tenzor Ptuj -Koka Varaždin 38:43 (17:23)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Mateša 6, Strmšek 13, Korotaj 1, Bolcar 4, Močnik 1, Prapotnik 4, Potočnjak 9, Kovačič, Majcen, Petrovič, Križanec, Tumpej. Trener: Nikola Bistrovič.
Prva tekma Ptujčank v letošnjem koledarskem letu po daljšem odmoru brez tre-nažnega procesa je prinesla odprto igro brez konkretne borbenosti in obrambe. To so izkoristile fizično bolje pripravljene predvsem pa veliko bolj zbrane in odločne sosede iz Varaždina, ki so tako povedle s 3:1 v prijateljskih tekmah v tej sezoni.
Gradec - ZRK Mercator Tenzor Ptuj 32:36 (15:20)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Mateša 5, Strmšek 8, Korotaj 5, Bolcar 7, Močnik, Majcen 6, Petrovič, Križanec, Tumpej 5. Trener: Nikola Bistrovič.
Tekma z mlado in borbeno ekipo iz Gradca v Avstriji je bila Ptujčankam koristna kot dober trening za dvig samozavesti in uigravanje kombinacij.
ZRK Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje 32:40 (16:22)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Korotaj 5, Petrovič, Mateša 9, Majcen 3, Strmšek 11, Močnik, Kovačič 1, Potočnjak 1, Grabro-vec, Kolednik, Tumpej 1, Bolcar 1. Trener: Nikola Bistrovič.
Srečanje z drugo najboljšo slovensko ekipo zadnjih let je bilo že tretje v tednu dni. V obeh ekipah je bilo kar precej napak, manj pa so jih storile izkušene Zasavke, ki so slavile predvsem po zaslugi Mitruše-vske in Irmanove (obe sta dosegli 10 zadetkov).
Tadej Podvršek
Rokomet • Mlajše selekcije ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Starejše deklice A zmagovalno na Slovaškem
Starejše deklice Tare Tenzorja s Ptuja so se pretekli teden udeležile močnega mednarodnega turnirja na Slovaškem. Na turnirju je nastopilo kar 83 ekip iz 10 držav. Po mnenju ptujske stroke (Sašo Petek in Marjan Valenko) je bil turnir letos še bolj kvaliteten kot preteklo leto, saj so bile ekipe po večini precej enakovredne. Ptujska dekleta so nastopila z dvema ekipama (ŽRK Tara Tenzor Ptuj A in B). Ekipo A so tvorila dekleta, ki so imela cilj, da dosežejo čim višjo uvrstitev, ekipa B pa je nastopila z željo, da punce čim več igrajo.
Same želje in cilji pa so bili več kot preseženi: ekipa A je s prepričljivimi predstavami celo osvojila turnir. To je nedvomno nov velik uspeh ptujskega kluba (lani so bile na turnirju druge), obenem pa dokaz, da uvrstitev v prvenstvu, v katerem Ptujčanke vodijo v svoji skupini, ni naključna. Glede na to da so bile tekmice iz držav, v katerih ima rokomet dolgo in bogato tradicijo, je uspeh mladih Ptujčank vreden še toliko več.
Ob tem ne velja zapostaviti niti ekipe B, ki so jo tvorile mlajše igralke in igralke z manj izkušnjami, kljub temu pa je nudila odličen odpor na vseh tekmah. Trenerja Sašo Petek in Marjan Valenko sta bila z videnim zelo zadovoljna. Prav tako je bilo z videnim zadovoljnih veliko navijačev - staršev, ki so prispeli v Prešov. Poleg zmage in 7. mesta na turnirju pa je za mlade igralke
Ptujski ekipi sta na Slovaškem prikazali odlične predstave.
najpomembnejša izkušnja druženja z vrstnicami iz Evrope, kar je prav gotovo neprecenljivo in nepozabno. Dve Ptujčanki, Barbara Borovčak (tudi prva strelka turnirja) in Tonja Kolednik, sta bili izbrani v najboljšo sedmerico turnirja.
Dekleta obljubljajo, da jih zadnji uspeh ne bo uspaval, ampak bodo skupaj s trenerjem Sašom Petkom še bolj zavihale rokave, saj jih že kmalu čakajo prvenstveni boji.
Sašo Petek, trener starejših deklic ŽRK Tare Tenzorja Ptuj o turnirju v Prešovu: »Ta turnir na Slovaškem nas vedno znova preseneti s konkurenco, ki je vsako leto resnično močnejša. Lani so bile močne Makedonke, letos predvsem Madžarke, ki so bile tudi favoritinje. Toda mi se nismo dali, rekli smo si, da favoriti ne zmagujejo vedno in da se da presenetiti vsako ekipo. Puncam res kapo dol, borile so se, želele so si uspeha, zato je tudi končno 1. mesto več kot zasluženo.
Tudi ekipa B je odigrala po svojih zmožnostih, punce so dale vse od sebe. Gre za mlajšo ekipo od tekmic, poleg tega pa so bile šele prvič na večjem turnirju. Vidi se dobro delo v klubu, poleg tega pa smo dokazali, da smo konkurenčni tudi v Evropi in da nismo med najboljšimi le v Sloveniji. Še enkrat bi se zahvalil staršem in klubu, da smo na Slovaškem lahko nastopili. V Prešovu so dekleta staknila tudi nekaj manjših poškodb: sedaj bomo vse skupaj skušali pozdraviti, že naslednji konec tedna pa nas čaka prvenstveni derbi z Žalcem, ki je trenutno drugi. Na tej tekmi se bo verjetno že odločalo o zmagovalcu naše ligaške skupine. Vsekakor bomo skušali nadaljevati niz nepo-raženosti.«
Rezultati ekipe ŽRK Tara Tenzor Ptuj A:
ŽRK Tara Tenzor Ptuj A - HK Ho-donin (Češka) 20:20
ŽRK Tara Tenzor Ptuj A - Feren-cvarosi Torna Club Budapest (Madžarska) 19:17
ŽRK Tara Tenzor Ptuj A - luventa Michalovce (Slovaška) 13:12
ŽRK Tara Tenzor Ptuj A - ŠŠK Prešov (Slovaška) 26:6
ŽRK Tara Tenzor Ptuj A - ŽRK Tara Tenzor Ptuj B 27:10
ŽRK Tara Tenzor Ptuj A - SM Tauras Vilnius (Litva) 24:12
ŽRK Tara Tenzor Ptuj A - MŠK Vranov nad Toplou (Slovaška) 15:16 ŽRK TARA TENZOR PTUJ A: Barbara Borovčak, Tonja Kolednik, Sandra Šrajner, Saša Lazar, Saška Kozel, Sindi Zorec, Manja Grabro-vec, Marina Majcen, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
Rezultati ekipe ŽRK Tara Tenzor Ptuj B
ŽRK Tara Tenzor Ptuj B - HK Ho-donin (CZ) 11:19
ŽRK Tara Tenzor Ptuj B - Feren-cvarosi Torna Club Budapest (HU)
14:29
ŽRK Tara Tenzor Ptuj B - luventa Michalovce (SK) 16:13
ŽRK Tara Tenzor Ptuj B - ŠŠK Prešov (SK) 6:9
Nogomet
Ilegalne stave znova pod drobnogledom
Slovenska policija je 28. aprila lani v Mariboru zaradi domnevne vpletenosti v afero s stavnicami pridržala in priprla štiri osebe, kazenske ovadbe pa so podane tudi proti dvema nogometašema, med katerima je bil tudi slovenski reprezen-tant Goran Šukalo. Kot poročata Ekipa in Slovenske novice, je na okrožno sodišče v Mariboru romala nova obtožnica.
Tožilka vrhovnega državnega tožilstva Bojana Pod-gorelec je spisala skoraj 30 strani dolgo obtožnico v aferi ilegalne stave, njene trditve pa se bodo potrjevale in ovrgle med sojenjem na mariborskem okrožnem sodišču. Kot je že konec aprila 2011 razkrila mariborska policija, naj bi zbrala dovolj dokazov, da je zaprla štiri Mariborčane Kosto Turnerja, Ivana Vinka, Vasjo Turnerja in Zvonka Hajška, ki so bili osumljeni združevanja v združbo,
specializirano za ilegalno pobiranje stav za športne dogodke.
Med vpletenimi so po poročanju medijev tudi številni znani nogometaši, že lani se je omenjal Šukalo, ki trenutno igra za nemškega drugo-ligaša Duisburg. Primorec, ki poleg srbskega državljana Saše Simica edini izmed prej omenjenih ni bil v priporu, je ob pomoči odvetnika Francija Matoza sicer zanikal krivdo, po poročanju medijev pa naj bi vplačal za kar 5,5 milijona evrov stav. Izmed nogometašev so omenjeni Nastja Čeh, Ermin Rakovič, Dejan Dju-ranovič, Gregor Židan in Rene Mihelič. Organizatorja hudodelske družbe naj bi bila Kosta Turner in Ivan Vinko, ki naj bi mesečno na nedovoljen način pridobila po najmanj 50.000 evrov.
sta
Nogometna zveza Slovenije se je na to stavniško afero odzvala s kratko izjavo: »Nogometna zveza Slovenije ne more komentirati postopkov, ki v zvezi z navedenimi zadevami tečejo pred uradnimi pristojnimi institucijami, vrhovnim tožilstvom in sodišči. V vsakem primeru pa NZS ostro obsoja vsakršna morebitna nelegalna kazniva dejanja, ki so v povezavi z nogometom in ki mečejo slabo luč na nogomet kot športno panogo.«
ŽRK Tara Tenzor Ptuj B - ŽRK Tara Tenzor Ptuj A 10:27
ŽRK Tara Tenzor Ptuj B - SM Tauras Vilnius (LT) 10:14
ŽRK Tara Tenzor Ptuj B - MŠK Vranov nad Topl'ou (SK) 15:16
ŽRK TARA TENZOR PTUJ B: Mia Kopold, Doroteja Lah, Eva Sirc, Katja Valenko, Doris Kovačec, Gabrijela Kukovec, Nika Gavez, Stefani Pivko. Trener Marjan Valenko.
Mlade Ptujčanke slavile v Celju
V Celju je v soboto, 7. 1., potekal turnir v mini rokometu, imenovan Igrajmo rokomet, ki so se ga udeležile tudi mlade rokometašice ŽRK Mercator Tenzorja s Ptuja. Nadebudne rokometašice so se predstavile v odlični luči, saj so deklice letnika 2000 slavile, medtem ko so deklice letnika 2001 in mlajše nabirale izkušnje (trenirajo šele tri mesece). Trenerja obeh ekip sta bila Robert Krasnič in Matej Bračič, omeniti pa velja še izvrstno vzdušje, ki so ga pripravili navijači - starši, ki jih je bilo v knežjem mestu ogromno.
Rezultati, letnice 2000:
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Ce-lje10:8
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Koper 9:7,
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Vrhnika B 12:7
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Vrhnika A 18:6
Letnice 2000: Iva Zidarič, Klara Hliš, Nika Bedrač, Nika Vidovič, Tja-ša Malek, Nuša Puž, Laura Škrabl, Ajda Jakomini in Špela Topolnik
Rezultati, letnice 2001:
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Velenje 6:10
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Koper 3:7
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Žalec 4:12
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Celje 8:12
Letnice 2001 in mlajše: Anea Bezjak, Katja Bezjak, Alina Ribič, Larisa Hajdinjak, Sara Strelec, Sara Drevenšek, Lara Ivančič, Andrea Oancea, Nika Gabrovec, Sabina Peklar, Anja Kljukej in Alja Krasnič tp
Uspešen konec tedna so v Celju dopolnile mlajše igralke ŽRK Mercator Tenzor Ptuj.
Tenis • TK Terme Ptuj
Sven na zimskem DP do polfinala in finala
DP U-14 na Otočcu
V	vseh starostnih kategorijah se bodo v januarju odvijala državna dvoranska prvenstva; prvi so bili na vrsti tekmovalci v kategoriji U-14. Na Otočcu sta med dekleti v kvalifikacijah nastopili dve igralki ptujskega kluba, Hana Simonič (letnica 1999) in Taja Glažar (1998). Taja je izgubila v 1. krogu, medtem ko je Hana dosegla dve zmagi. Šele na zadnji stopnički jo je ustavila Mariborčanka Urša Zagorac. V kvalifikacijah je sicer nastopilo 56 igralk, le 8 se jih je uvrstilo na glavni turnir, kamor je bilo neposredno že uvrščenih 24 najboljših.
V	konkurenci fantov sta v kvalifikacijah nastopila Martin Domanjko in Blaž Bez-jak, vendar se nista uspela prebiti na glavni turnir. Tja je bil neposredno uvrščen Sven Lah (2. nosilec). Igral je solidno in nanizal tri zmage: proti Nejcu Ferjanu (Triglav Kranj) s 6:3, 6:4, Jerneju Zaplotniku (TAUBI) s 6:3, 3:6, 6:4 in Janu Žmaucu (Triglav Kranj, 6) z 2:6, 6:3, 6:2. V polfinalu je prekrižal loparje s Tinom Kovači-čem (Mima) in po izenačeni igri, v kateri je odločala žoga ali dve (ali sodnik ...), izgubil s 5:7, 5:7.
Sven je bil še uspešnejši med dvojicami (nastopilo jih je 16), kjer se je skupaj z Ama-dejem Goručanom (Celje) uvrstil v finale. V finalu pa je bila ptujsko-celjska naveza poražena, saj sta jo prepričljivo z 2:6, 0:6 ugnala 2. nosilca Nejc Sitar (ŽTK MB) in Grega Ko-kalj (Triglav). Slednji je slavil tudi med posamezniki.
Lončaričeva do nove zmage
V Domžalah je potekalo odprto prvenstvo TK Domžale za kategorije od U-8 do U-11. Ptujski teniški klub so na tekmovanju zastopali štirje predstavniki: Taja Lončarič, Eva Nina Magdalenc, Nina Pliber-šek in Aleksander Gaiser. Slednji je v konkurenci dečkov do 11. leta starosti izpadel v 1. krogu, bolje pa so se odrezale deklice.
Taja Lončarič je zmagala v konkurenci mini (U-8, 17 nastopajočih), saj je prepričljivo ugnala vse tekmice. V finalu je bila 2:0 boljša od Annike Planinšek (ŽTK MB). V isti starostni kategoriji sta nastopili tudi Eva Nina Magdalene in Nina Plibešek: obe sta zmagali v svojih kvalifikacijskih skupinah in se uvrstili na glavni turnir, na katerem pa sta v četrtfinalu izgubili po tesnih dvobojih. Taja je odlično nastopila tudi v kategoriji U-9 (21 udeleženk) in na koncu zasedla 3. do 4. mesto.
Jože Mohorič
Taja Lončarič (TK Terme Ptuj)
Rokomet • RK Drava Ptuj
Mladi odlični v Prešovu
Od 4. do 8. 1. se je ekipa RK Drava, letniki 1998, kot prva predstavila na mednarodnem turnirju v slovaškem Prešovu. Ta velja za enega najmočnejših turnirjev za mlade. Žreb jim je že v skupinskem delu namenil zelo težke tekmece, saj so se fantje morali spopasti s samimi zvenečimi klubi: Tatran Prešov in Kielce sta neke vrste poljski in slovaški Celje Pivovarna Laško, oba sta tudi redna udeleženca lige prvakov, zraven tega pa so se spopadli še z lanskoletnimi prvaki, z ekipo iz Ormoža, in z ekipo iz Budimpešte.
Prvi srečanji so »dravaši« izgubili. Naslednji dan pa so pokazali povsem drugačen obraz: najprej so premagali domačine, ki so lansko leto zasedli 3. mesto, v popoldanski tekmi pa so se znesli še nad ekipo Kielc, ki ni imela prav nobenih možnosti za uspeh. Igrali so vsi fantje, razlika pa je kljub temu na koncu znašala +9 (17:8). Zadnjo tekmo v skupinskem delu so odigrali proti visoki litvanski ekipi in jo brez večjih težav premagali ter se uvrstili v če-trtfinale. Tam je Dravo nato čakala 2. ekipa iz skupine A - Nyirsuli-Bem Sasok Nyiregyhaza iz Madžarske, ki je lansko leto osvojila 4. mesto. Ptujčani so vso tekmo narekovali ritem igre, končni rezultat 11:9 pa je odločila predvsem odlična igra v obrambi, z odličnim vratarjem
Juretom Satlerjem na čelu. S to zmago so se uvrstili v polfinale, med najboljše 4 ekipe na turnirju. V polfinalu sta se srečali ekipi iz Ormoža in Ptuja. V sedmi tekmi v štirih dneh so gledalci lahko gledali odlično igro, ki pa so jo zasluženo, predvsem z boljšo igro v drugem polčasu, dobili Ormožani z rezultatom 8:18. V tekmi za 3. mesto je bila utrujenost še večja. Tako sta trenerja (ptujski in celjski) v skrbi pred poškodbami priložnost za igro namenila prav vsem igralcem, slavili pa so mladi Celjani.
Uspeh je bil popoln že s samo uvrstitvijo v polfinale, še večji pa je nastal, ko se je izvedelo, da je bil kapetan Ptujčanov, Anže Gavez, izbran v All star ekipo turnirja, imenovano All star. V klubu se posebej zahvaljujejo bučnim navijačem -staršem, brez katerih odličnega 4. mesta ne bi bilo.
tp
Za RK Dravo Ptuj so igrali:
Mitja Cm reka r, Anže Gavez, Rok Koderman, Jan Krajnc, Domen Krasnič, Vito Ljubec, Jan Mlač Černe, Uroš Sajič, Jure Satler, Saš Serdinšek Ekart, Timotej Sitar in Matic Šešerko. Trenerja: Nejc Ben-čič in Sašo Kafel.
Strelstvo • MT Trzin - 16. skirca Borisa Paternosta
Šumak do prve norme za nastop na EP
Preteklo nedeljo, torej drugi dan strelskih tekmovanj v Trzinu, je potekal še tradicionalni mednarodni turnir za 16. skirco Borisa Paternosta. Na tekmovanju se je zbralo več kot 200 strelcev iz 7 držav, ki so pokazali nekaj odličnih predstav tako s puško kot s pištolo.
Prav vse prisotne pa je najbolj razveselil ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak, ki je v absolutni članski kategoriji s puško dosegel zase rekordnih 592 krogov in se s tretjim rezultatom kvalifikacij prebil v finale! Višji rezultat, 596 krogov, sta dosegla samo slovenski in srbski reprezentant Željko Moičevic ter Milutin Stefanovic, ki sta s solidno prednostjo 4 krogov pred zasledovalci na koncu odločila tudi zmagovalca prestižnega finalnega streljanja. Z najboljšo finalno serijo 103,7 kroga je zmagal Stefanovic, Jan Šumak pa je z izjemo 5. strela, pri katerem je zadel 8,6 kroga, briljiral in se s samimi dese-ticami, končnim seštevkom finala 102,0 kroga in skupnim rezultatom 694,0 kroga obdržal visoko na tretjem mestu ter dosegel rezultat svoje kariere. Da gre za resnično odličen dosežek mladega Šu-maka, ki ima še status mladinca, povedo imena njegovih so-tekmovalcev v finalu, ki so za njim zaostali: bosanski olim-pijec Nedžad Fazlija, bodoči hrvaški olimpijec Bojan Dur-kovic, slovenska reprezentan-ta Grega Potočnik ter veliki Rajmond Debevee. Z dosežkom 592 krogov pa je Šumak v letošnji sezoni kot prvi mladinec dosegel tudi prvo normo za nastop na EP na Finskem. Velik up ormoškega strelstva svoje letošnje rezultate vztrajno izboljšuje iz tekme v tekmo, reprezentančno sezono je začel na 1. kontrolki s 581 krogi, nadaljeval v Zagrebu s 583 krogi, na Ptuju na 2. OKT je dosegel 584 krogov, v soboto v Trzinu na 3. OKT 586
Foto: Peter Golob
Mladi ormoški strelec Jan Sumak (v sredini) je v Trzinu s 592 krogi dosegel svoj rezultat kariere, se zelo izkazal v obeh finalnih nastopih, osvojil dve tretji mesti in si postavil prve temelje za nastop na EP z zračnim orožjem na Finskem (ob njem trener Stiven Vočanec in brat Rok Sumak).
krogov in v nedeljo že 592 krogov. Stopnjevanje rezultatov kaže, da Šumak počasi in z vztrajnostjo prihaja v pravo formo pred reprezentančnim vrhuncem sezone z zračnim orožjem v Rušah, Munchnu in na Finskem.
11. Robert Markoja (585), 22. Boris Hergula (580), 28. Uroš Mohorko (577), 30. Tadej Horvat (576), 33. Aleš Pernat (574 krogov).
V ženski konkurenci je Klavdija Pufič s 390 krogi osvojila 11. mesto, Vesna Mele in Teja Sagadin pa sta s 372 in 371 krogi tekmovanje končali na 32. in 33. mestu. Odlično pa se je izkazal Jan Šumak tudi v kombinatornem superfinalu moških in žensk, kjer je dosegel 103,0 kroga in znova osvojil 3. mesto! Zmagala je Tanja Perec s 103,8 pred Stefanovičem s 103,1 kroga, Moičevic je osvojil 4. mesto s 102,5 kroga.
Podobno uspešno streljanje kot Šumaku na puški pa je s pištolo uspevalo miklavškemu strelcu Aleksandru Ciglari-ču, ki je po daljšem času zno-
va opozoril nase na kakšnem večjem tekmovanju in z dobrim dosežkom 575 krogov ter finalom 97,3 osvojil odlično 3. mesto. Zmagal je srbski olimpijec Damir Mikec s 583 krogi in finalom 101,8 kroga, v finale pa sta se zraven Cigla-riča uvrstila še Peter Tkalee, ki je s 573 krogi in finalom 98,0 osvojil 5. mesto, in Boštjan Simonič, ki je osvojil 6. mesto s 573 krogi in finalom 96,8. Ciglariču je po kvalifikacijah kazalo še bolje, saj je dosegel drugi najboljši rezultat. Dobro je nastopal tudi Kevin Venta, ki je s 567 krogi osvojil 10. mesto, visoko na 14. mesto pa se je uvrstil tudi Ptujčan Matija Potočnik s 562 krogi. 33. mesto je osvojil Miran Mi-holič s 549 krogi, 34. Robert Šimenko (549), 37. Zlatko Kostanjevee (547), 39. Ivan Druzovič (545), 40. Alojz Trstenjak (543), 41. Uroš Mohorko (542), 51. Boris Hergula (530), 53. Gregor Vesenjak (528), 54. David Kekee 525 krogov.
V ekipnem seštevku je slavila rečiška ekipa Dušana
Judo • 42. pokal Pohorskega bataljona
Pet medalj za Dravo, dve za Gorišnico
V Slovenski Bistrici se je pretekli vikend odvijal tradicionalni že 42. pokal Pohorski bataljon. Judo klub Impol je pripravil prvo letošnje tekmovanje, na katerem so se borili člani, kadeti in kadetinje, cicibani in cicibanke ter mlajši dečki in mlajše deklice. V članski kategoriji se je predstavilo kar nekaj najboljših slovenskih judoistov (Sašo Jereb, Matjaž Ceraj, Simon Mohorovič ...). V kategoriji nad 100 kilogramov, v kateri je zmagal Ceraj, je 2. mesto osvojil Damjan Fras (JK Gorišnica).
V mlajših kategorijah pet medalj za Dravo
Prvi dan tekmovanja so se poleg članov pomerili tudi najboljši slovenski kadeti. Med njimi je iz JK Drava Ptuj v kategoriji do 81 kg nastopil
Blaž Peklič in osvojil 5. mesto. Bolj množično so bili Ptujčani zastopani drugi dan tekmovanja, ko jih je nastopilo enajst (cicibani in cicibanke ter mlajši dečki in mlajše deklice). Pri cicibanih je iz JK Drava Ptuj zmagala Samanta Kajnih,
Poženela s 1699 krogi, pred miklavško ekipo Jožeta Ke-renčiča s 1697 krogi, 6. mesto so osvojili Ptujčani (1658), 11. SD Juršinci s 1598 krogi. V ženski konkurenci s pištolo je zmagala zagrebška strelka Vlatka Pervan s 377 krogi in finalom 98,9 kroga, 2. mesto je osvojila najboljša Slovenka Petra Dobravee s 375 krogi in finalom 96,8 kroga, ptujska strelka Majda Raušl se je, po skromnem sobotnem nastopu s 368 krogi, tokrat odrezala bistveno bolje, s 375 krogi je držala tretji rezultat kvalifikacij, v finalu pa je z 92,7 kroga nazadovala na šesto mesto. V finale se je prebila tudi Romana Prelee in s 371 krogi ter finalom 94,3 kroga osvojila 7. mesto. Druga ptujska strelka Mateja Pešakovic je s 341 krogi osvojila 19. mesto, Vesna Mele pa je s 336 krogi pristala na 21. mestu. V kombi-natornem superfinalu moških in žensk s pištolo je zmagal Damir Mikec z neverjetnimi 103,1 kroga, odlično 2. mesto pa je z 99,1 kroga osvojil Aleksander Ciglarič.
Simeon Gonc
Mitja Vučina, Samanta Kajnih in Jure Vogrin - cicibani JK Drava Ptuj, ki so v Slovenski Bistrici osvojili kolajne.
druga pa sta bila v svojih kategorijah Mitja Vučina in Jure Vogrin. Med mlajšimi dečki in deklicami so osvojili še dve srebrni medalji, in sicer Tine Čeh in Urška Vidovič.
Izmed tekmovalcev JK Go-rišnica je nastopil le Filip La-
Rezultati:
člani: -60 kg: 1. Andrij Gomboc (JK Sankaku), 3. Luka Zver (JK Impol); -66 kg: 1. Simon Mohorovič (JK Bežigrad); -73 kg: 1. Sašo Jereb (JK Olimpija), 2. Tadej Čeh (JK Impol); -81 kg: 1. Gašper Jerman (JK Olimpija), 3. Božo Skela (Impol); -90 kg: 1. Mihael Žgank (JK Sankaku); -100 kg: 1. Žiga Unuk (JK Impol); +100 kg: 1. Matjaž Ceraj (Impol), 2. Damjan Fras (Gorišnica). Rezultati JK Drava Ptuj Cicibani:
1.	Samanta Kajnih (-34 kg),
2.	Mitja Vučina (-42 kg) 2. Jure Vogrin (-55 kg)
5. Jaša Dajčman (-34 kg) 5. Jure Mislovič (-32 kg) 7. Matija Papdi (-30 kg). Mlajši dečki/deklice: 2. Tine Čeh (-34 kg) 2. Urška Vidovič (-50 kg) 5. Viktorija Zadravec (-40 kg) 9. Rene Kloar (-38 kg) 9. Jan Hodžar (-46 kg)
ura: ta je v kategoriji nad 50 kg osvojil 1. mesto.
Namizni tenis • 1. SNTL (m), 2. OP za člane in članice U-21
Čista petica NTK Ptuj, Vesna in Matic visoko
1. SNTL (m)
REZULTATI 11. KROGA: Kema Puconci II. - Ptuj 0:5, Krka - Edigs Mengeš 5:2, Tempo Velenje - Ilirija 5:4, Muta - Sobota 1:5. Srečanje Finea Maribor - Kema Puconci I. bo odigrano v soboto, 14. 1.
1.	FINEA MARIBOR 10 10 0 20
2.PTUJ	11 9 2 18
3.	KEMA PUCONCI I 10 8 2 16
4.	KRKA	11 8 3 16
5.	TEMPO VELENJE 11 6 5 12
6.	SOBOTA	11 6 5 12
7.	EDIGS MENGEŠ 11 4 7 8
8.	KEMA PUCONCI II 11 2 9 4
9.	ILIRIJA	11 1 10 2
10.	MUTA	11 0 10 0
KEMA PUCONCI II -PTUJ 0:5
Pelcar - Slodej 0:3, Sukič - Pa-vič 0:3, Horvat - Piljak 0:3, Sukič - Slodej 0:3, Pelcar - Piljak 0:3
Ptujčani so v 11. krogu lažje od pričakovanj slavili v Pucon-cih, kjer so se pomerili z drugo domačo ekipo. O njihovi premoči je najbolj zgovoren podatek, da v petih dvobojih niso oddali niti enega samega niza. Kema II ima sicer zelo perspektivno mlado ekipo, v kateri nastopajo trije igralci iz lestvice najboljših 10 U-21 NTZS: 2. Patrik Sukič, 5. Gora-zd Horvat, 8. Tomaž Pelcar.
Derbi kroga med ekipama Finea in Kema I je bil prestavljen na soboto; Mariborčani so na najboljši poti, da ponovno osvojijo naslov državnih prvakov. Prva ekipa Keme bi teoretične možnosti za naslov obdržala le še z visoko zmago (0:5, 1:5) v Mariboru.
2. OP za člane in članice U-21: Vesna do finala, Matic do polfinala
V Ljubljani je v organizaciji NTK Kajuh Slovan na Kodelje-vem potekal drugi odprti turnir sezone 2011/12 za člane in članice do 21. leta starosti. Na prvem je zmagal Matic Slodej (NTK Ptuj), ki je bil tudi tokrat med favoriti. Iz NTK Ptuj je nastopil tudi Luka Krušič, ki je v tej sezoni končal nastope v mladinski konkurenci.
Med fanti je nastopilo 29 igralcev (8 skupin), Matic in Luka pa sta se uvrstila v glavni turnir, tj. med 16 najboljših. Krušiča je v 1. krogu ustavil Pa-trik Rosc, Slodej pa je nanizal zmagi proti Flajsu in Šfiligoju (oba Olimpija). Tokrat je v pol-finalu z 2:4 klonil proti Ludviku Peršolju (Iskra Avtoelektrika),
Mali nogomet
ZLMN Ormož
Čani
REZULTATI 8. KROGA: Mladost Digo bar - Pristan Frankovci 3:4, Pušenci Bioplinarna Šijanec - Mladost Prevozništvo Pesrl 5:4, ŠD Tomaž - B. U. Team Gaja Svetinje 3:1, Brlek Transport Cvetkovci - Čistilni servis Safir 2:1, Inox ograje Majcen
-	Lordi Ivanjkovci 4:2, Transport Vi-čar Vičanci - Jerebič Črni ribič 0:2.
REZULTATI 9. KROGA: Mladost Prevozništvo Pesrl - Čistilni servis Safir 3:0, Pristan Frankovci - Pu-šenci Bioplinarna Šijanec 4:0, B. U. Team Gaja Svetinje - Mladost Digo bar 7:1, Brlek Transport Cvetkovci
-	Transport Vičar Vičanci 1:4, Lordi Ivanjkovci - ŠD Tomaž 1:2, Jerebič
Črni ribič - Inox ograje Majcen 6:2.
1. JEREBIČ Č. RIBIČ 9	B	3	0 43:12	21
2. INOX O. MAJCEN 9	B	2	1 30:1S	20
3. ŠD TOMAŽ 9	B	1	2 22:14	19
4. GAJA SVETINJE 9	4	4	1 34:1B	1B
5. T. VIČAR VIČANCI 9	4	3	2 1B:10	15
6. BRLEK CVETKOVCI 9	5	0	4 17:19	15
7. P. FRANKOVCI 9	4	2	3 24:22	14
8. MLADOST PESRL 9	3	2	4 17:17	11
9. PUŠENCI ŠIJANEC 9	3	1	5 19:29	10
10. LORDI IVANJKOV. 9	2	1	B 15:23	7
11. MLADOST DIGO 9	1	1	7 9:27	4
12. ČISTILNI S. SAFIR 9	0	0	9 11:50	0
ŠD Pušenci Bioplinarna Šijanec
www.proviprlek.si
Košarka • Mlajše selekcije
Najmlajši pionirji KK KŠ Haloze U-10 so pričeli z drugim delom tekmovanja. Ekipa Rogaške Crystal je organizirala prvi turnir v drugem delu prvenstva, ki je potekal v športni dvorani v Rogaški Slatini. Tokrat se ni najbolje razvilo za mlade košarkarje Haloz, saj so doživeli dva poraza.
Miki Šport Poljčane - KK KŠ Haloze 42:27 (14:8, 12;5, 4:10, 12:4)
KK-KŠ Haloze: Krajnc 2, Vedlin 4, Polajžer, Čabrian, Travnikar 1,
Kolar 2, Kitak, Vrabič, Butolen 4, Damiš, Mesarič 14, Kopše
ROGAŠKA CRYSTAL - KK KŠ HALOZE 59:50 (11:6, 19:9, 16:14, 13:21)
KK-KŠ HALOZE: Čabrian 2, Pola-jžer 2, Kopše 2, Butolen 3, Krajnc 2, Rodošek 9, Kovačič 3, Vedlin 6, Travnikar 5, Mesarič 12, Vrabič, Kolar
Vrstni red: Miki Šport Poljčane 15, KK Haloze 13, Rogaška Crystal 12, ŠD Vujačič 12 točk.
DK
BP* SMASH 28 F:
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko se po poškodbi počasi vrača v vrhunsko formo.
ki je slavil tudi v finalu.
V konkurenci deklet je nastopilo le 7 tekmovalk, med najboljše štiri pa se je uvrstila tudi Vesna Rojko (Muta), ki se po dolgotrajni rehabilitaciji po poškodbi počasi vrača v nek-
danjo reprezentančno formo. Vesna je bila uspešna tudi v polfinalu, v finalu pa je - tako kot na prvem turnirju - zmagala Nina Pavlin (Iskra Avtoelek-trika).
JM
Zafoštnik na Madžarsko
Pred igralci namiznega tenisa je naporen preostanek meseca januarja. Slovenski reprezentanti Gregor Zafoštnik, Saš Lasan, Mitja Horvat in Jan Žibrat se bodo od 17. do 21. januarja udeležili turnirja Pro tour v sosednji Madžarski. Po njem ne bodo dolgo mirovali, saj jih že naslednji teden, od 25. do 29 januarja, čaka tekmovanje enakega ranga v Velenju.
DK
Veterani
REZULTATI 5. KROGA: Bresnica - Borec Ormož 7:1, Fiposor Aries IT - Smoki Ormož 2:2, Naitors Tomaž - Frankovci 7:1, prosti NK Ormož veterani.
1.	NAITORS TOMAŽ 5 5 0 0 23:8 15
2.	SMOKI ORMOŽ 4 2 1 1 16:7 7
3.	NK ORMOŽ 4 2 0 2 16:11 6
4.	BRESNICA 4 2 0 2 15:13 6
5.	FIPOSOR ARIES IT 5 1 1 3 15:19 4
6.	BOREC ORMOŽ 4 1 0 3 8:21 3
7.	FRANKOVCI 4 1 0 3 9:23 3
uk
Liga občine Gorišnica
Po nekajletnem premoru je ponovno zaživela zimska liga malega nogometa v Gorišnici. Značilnost lige je, da želijo organizatorji zraven tekmovalnosti vzpodbujati med igralci še nekatere druge vrednote: medsebojno spoštovanje, enakovrednost, poštenost, upoštevanje drug drugega. To udejanjajo tako, da si igralci dogovorno sodijo sami. V prvih štirih krogih se je pokazalo, da je tudi tako mogoče igrati kvaliteten in zanimiv nogomet. Občina Gori-šnica pokriva stroške dvorane,
Športna zveza brezplačno vodi tekmovanje, zato se liga igra brez prijavnine.
Rezultati 3. kroga: Gorišnica 2 -Gajevci Placerovci 1:2, Gorišnica 1 - Formin 4:1, Zamušani 1 - Mu-retinci Mala vas 1:12, Moškanjci - Zamušani 2 2:2. Prosta je bila ekipa Cunkovci Zagojiči.
Rezultati 4. kroga: Cunkovci Zagojiči - Zamušani 2 2:10, Mu-retinci Mala vas - Moškanjci 2:3, Formin - Zamušani 1 7:4, Gajevci Placerovci - Gorišnica 1 2:2. Prosta je bila ekipa Gorišnica 2.
1.	GORIŠNICA 1 4 3 10 18:6 10
2.	MOŠKANJCI 4 2 2 0 13:13 8
3.	GAJEVCI PLACER. 3 2 1 0 11:3 7
4.	ZAMUŠANI 2 4 2 1 1 21:13 7
5.	FORMIN	3 2 0 1 13:10 6
6.	MURETINCI M. VAS 4 2 0 2 18:13 6
7.	CUNKOVCI ZAGOJIČI3 0 1 2 4:19 1
8.	ZAMUŠANI 1 4 0 0 4 13:32 0
9.	GORIŠNICA 2 3 0 0 3 5:10 0
UR
Futsal m Liga U-15
Goja uspešna, Pan ne
Po novem letu so v Škofji Loki prvič na parket stopili mladi igralci futsala (U-15). Igralci Goje Ptuj so bili dvakrat uspešni in se tako še naprej nahajajo na 2. mestu. Žal pa so nogometaši ekipe PAN restavracija Kidričevo dvakrat izgubili.
REZULTATI 6. KROGA: Goja Ptuj - SK Stripy 10:2 (3:2), Kix Ajdovščina - FC Dobrepolje 4:1 (3:1), Kix Ajdovščina - Fragmat Extrem 3:3 (1:1), Bioterme Mala Nedelja -FK Dobrepolje 2:0 (2:0), Fragmat Extrem - PAN Restavracija Kidričevo 4:1 (2:1), Goja Ptuj - Bioterme Mala Nedelja 3:2 (1:0), PAN Restavracija Kidričevo - Kix Ajdovši-na 0:6 (0:3), FK Dobrepolje - SK Stripy 5:2 (2:2)
1.	FRAGMAT EXTREM 12 8 2 2 44:14 26
2.	GOJA PTUJ 11 7 1 3 36;29 22
3.	PAN KIDRIČEVO 11 5 2 4 29:23 17
4.	BIOTERME M. N. 11 5 2 4 15:22 17
5.	KIX AJDOVŠČINA 12 5 1 6 33:30 16
6.	FK DOBREPOLJE 12 4 2 6 18:26 14
7.	VELIKE LAŠČE 9 4 1 4 24:19 13
8.	PREDILNICA LITIJA 10 3 16 12:18 10
9.	FSK STRIPY 8 10 7 11:41 3
GOJA PTUJ - FSK STRIPY 10:2 (3:2)
STRELCI ZA GOJA PTUJ: Denis Hreljič 4, Dejan Petrovič 3, Matic Dobnik 2, Marko Panikvar 1
GOJA PTUJ: Luka Janžekovič, Denis Hreljič, Dejan Petrovič, Matic Dobnik, Marko Panikvar
GOJA PTUJ - BIOTERME MALA NEDELJA 3:2 (1:0)
STRELCI ZA GOJA PTUJ: Denis Hreljič, Matic Dobnik in Dejan Petrovič
PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO - KIX AJDOVŠČINA 0:6 (0:3)
PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO: Tilen Lacko Kolar, Sebastjan Kores, Matic Stajnko, Tomaž Re-bernišek, Denis Letonja, Žiga Kole-tnik, Simon Koser
FRAGMAT EXTREM - PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO 4:1 (2:1) STRELEC ZA PAN RESTAVRACIJO KIDRIČEVO: Matic Stajnko
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj
Pari 9. kroga (sobota, 14. 1., Športna dvorana Center): Club 13
-	ŠD Draženci (10.00), Reklamni Atelje Babšek - Apolon II (10.40), ŠD Rim - Rick's Cafe (11.20), SGD in Slik. B. Goričan - Hausmart Super Team (12.00), Sport club M - KMN Draženci (12.40), Klub Ptujskih študentov - ŠD Ptujska Gora (13.20).
Pari 10 kroga (nedelja, 15. 1., Športna dvorana Center): KMN Draženci - Club 13 (10.00), Apolon II - Sport club M (10.40), ŠD Ptujska Gora - ŠD Draženci (11.20), Hausmart Super Team - Reklamni Atelje Babšek (12.00), Rick's Cafe - SGD in Slik. B. Goričan (12.40), Klub Ptujskih študentov - ŠD Rim (13.20).
ZLMN Ormož • Kdo v končnico za prvaka?
Pari 10. kroga (sobota, 14. 1., Športna dvorana Hardek): Pušenci Bioplinarna Šijanec - Beno Udrih Team Gaja Svetinje (ob 10.00), Mladost Digo bar - Lordi Ivanjkovci (ob 10.40), Transport Vičar Vičanci - Čistilni servis Safir (ob 11.20), NK Ormož veterani - Naitors Tomaž (ob 12.00), Borec Ormož - Smoki Ormož (ob 12.40), Frankovci - Bresnica (ob 13.20), Inox ograje Majcen - Brlek Transport Cvetkovci (ob 14.00), Pristan Frankovci - Mladost Prevozništvo Pesrl (ob 14.40), ŠD Tomaž - Jerebič Črni ribič (ob 15.20).
Pari 11. kroga (nedelja, 15. 1., Športna dvorana Hardek): Inox ograje Majcen - Transport Vičar Vičanci (ob 9.30), Lordi Ivanjkovci
-	Pušenci Bioplinarna Šijanec (ob 10.10), Jerebič Črni ribič - Mladost Digo bar (ob 10.50), Brlek Transport Cvetkovci - ŠD Tomaž (ob 11.30), Beno Udrih Team Gaja Svetinje - Mladost Prevozništvo Pesrl (ob 12.10), Pristan Frankovci - Čistilni servis Safir (ob 12.50).
Liga občine Gorišnica
Pari 5. kroga (sobota, 14. 1., delegat kroga je predstavnik ekipe Moškanjci): Gorišnica 2 - Cunkovci Zagojiči (16.40), Zamušani 1 -Gajevci Placerovci (17.20), Moškanjci - Formin (18.00), Zamušani 2 - Muretinci (18.40). Prosta je ekipa Gorišnica 1.
Pari 6. kroga (sobota, 14. 1., delegat kroga je predstavnik ekipe Zamušani 2): Cunkovci Zagojiči - Muretinci (19.20), Formin - Zamušani 2 (20.00), Gajevci Placerovci - Moškanjci (20.40), Gorišnica 2 - Gorišnica 1 (21.20). Prosta je bila ekipa Zamušani 1.
jm, ku
Plavanje • Miting Pomlad
Štiri medalje za Ptujčane
Zimska plavalna sezona je že nekaj časa v polnem zamahu. Plavalno društvo Maribor je minuli konec tedna pripravilo mednarodni miting Pomlad 2012, na katerem je v dveh dneh nastopilo kar 231 plavalcev in plavalk iz Italije, Srbije in Slovenije. Med njimi je imel PK Terme Ptuj tokrat 14 svojih predstavnikov, ki so v glavnem nastopali v mlajših kategorijah.
Večina izmed njih je plavala dobro, priplavali pa so si tudi štiri medalje. Lora Grobelšek še naprej kaže svoj potencial: z osebnima rekordoma na 100 in 200 metrov prosto si je priplavala dve srebrni medalji. V ženski konkurenci je bila na stopnički za 3. mesto tudi Nuša Šerbec, ki si je bronasto medaljo priplavala na 50 metrov prsno. Pri fantih je do brona prišel Tim Vidovič v disciplini na 50 metrov hrbtno,
ki je ena izmed njegovih glavnih disciplin. Vidovič pa se je izkazal tudi na 100 metrov prosto, kjer se je spustil pod magično mejo ene minute in je postavil svoj osebni rekord z rezultatom 59,72.
V plavanju večine predstavnikov ptujskega plavalnega kluba je bilo videti določen napredek. Do konca meseca januarja je čas za trde treninge, nato pa bodo med 26. in 29. januarjem tekmovali na zimskem oz. zaprtem državnem prvenstvu v Mariboru.
Rezultati:
Lora Grobelšek
200 m prosto: 2.20,28 100 m prosto: 1.02,96 Tim Vidovič 50 m hrbtno: 31,05 100 m prosto: 59,72 Nuša Šerbec 50 m prsno: 37,38
David Breznik
Jure Rozman, trener PK Terme Ptuj: »Glede na to da so plavalci večinoma odplavali osebne rekorde, sem zelo zadovoljen. Plavalci so v splošnem zelo dobro pripravljeni. Do državnega prvenstva je samo še dva tedna časa, v katerem bomo poskusili odpraviti pomanjkljivosti. Tukaj gre predvsem za starte, še posebej pri hrbtnem slogu; v domačem 25-metrskem bazenu pa nimamo startnih blokov, na katerih bi lahko to vadili.«
Spodnje Podravje • V Mlekarski zadrugi Ptuj zadovoljni
Mleko prodajajo tudi v Italijo
Mlekarska zadruga Ptuj (MZ) je minulo leto zaključila pozitivno; pravzaprav celo nad pričakovanji, saj so obseg prihodkov po besedah direktorja Draga Zupaniča povečali za 16 odstotkov, na približno!6 milijonov evrov.
„Minulo leto je bilo za naše člane dobro, odkupna cena mleka se je ne glede na splošno krizo od poletja do konca leta povečevala. Z odkupom mleka smo zelo zadovoljni tako s količinske kot kvalitetne ravni. Že nekaj let beležimo stalno rast odkupa, lani je znašala slabih pet odstotkov. Skupno smo odkupili nekaj manj kot 36 milijonov litrov od 465 kmetij, kar nas uvršča med največje proizvajalce mleka v državi. Povprečno je tako ena kmetija prodala 75.000 litrov mleka.
Zelo smo zadovoljni tudi s kvaliteto mleka; povprečna maščoba je znašala 4,12 %, povprečna vsebnost beljakovin 3,40%, s koncentracijo somatskih celic ni bilo večjih težav. Mleko naših zadružnikov je vrhunske kvalitete po vseh parametrih, kar priznavajo tudi odkupovalci oziroma mlekarne. Za izjemno kvaliteto so naši člani seveda nagrajeni z višjimi cenami," je povedal direktor Drago Zu-panič ter še dodal, da so člane zadruge že založili z vsemi potrebnimi mineralnimi gnojili za letošnje leto in jih lahko odplačujejo obročno.
Za vrhunsko mleko ni bojazni
V Sloveniji se sicer odkup mleka lani ni povečal in tako še vedno ne dosega predpisane nacionalne kvote, ki bi jo kmetje lahko proizvajali: „Po zadnjih podatkih bi lahko proizvedli še za 10 odstotkov več mleka, da bi dosegli dovoljeno kvoto 600 milijonov litrov. Pravzaprav je naša zadruga edina, v kateri povečujemo proizvodnjo in odkup, povsod drugje stagnira ali nazaduje."
Zupanič ob tem pojasnjuje, da se število članov MZ še vedno znižuje: „Tudi v lanskem letu je pridelavo mleka opustilo okoli 25 manjših rejcev in dve večji kmetiji. To je trend, ki ga bo težko ustaviti, razlog pa je predvsem v tem, da mlade generacije ne prevzemajo dejavnosti kmetij, starejši pa niso več sposobni voditi tako zahtevne proizvodnje. Prihodnost imajo močne družinske kmetije."
Cena mleka se je lani januarja v povprečju gibala okoli 29 centov za liter, do konca leta pa je narasla na 34,5 centa: „Pri izplačilu za december pa bodo naši člani prejeli še za en cent višjo ceno po litru. Nekateri kmetje imajo zaradi izjemne kvalitete še višjo ceno od navedene, menim pa, da je povprečna cena zelo dobra."
Po besedah Zupaniča bo letošnje leto za mlekarje precej
Direktor MZ Ptuj Drago Zupanič: „Odkup deleža Ljubljanskih mlekarn je smiseln le, če se bodo vse slovenske mlekarne povezale in se specializirale v svojih proizvodnih programih, namesto da si še naprej konkurirajo in se s tem medsebojno uničujejo!"
Ptujska Mlekarska zadruga od poletja lani prodaja mleko tudi v Italijo, s čimer je svojim članom zagotovila višje odkupne.
nepredvidljivo: „Gotovo ne bo lahko, naše člane ves čas svarim, naj delajo zelo racionalno in naj se v teh kriznih obdobjih ne spuščajo v velike naložbe, saj se stanje lahko kadarkoli spremeni. Sicer je mlečni sektor v EU trenutno dokaj stabilen, a dolgoročnega zagotovila za stabilnost vseeno ni. Odkup mleka na evropski ravni sedemindvajseterice je tudi pod predvideno kvoto, kar je za nas lahko spodbuden podatek. Glede na ta dejstva osebno menim, da opustitev kvot, ki je napovedana za leto 2015, ne bo negativno vplivala na prirejo mleka v naši državi. Pred leti je obstajala precej večja bojazen, da bo po ukinitvi kvot prireja mleka 'eksplodirala' zlasti v državah, kjer ga pridelajo premalo. Vendar sem prepričan, da se kaj takega ne bo zgodilo. Dejstvo je, da Italija, ki je za nas zelo zanimiv trg in tudi Italijani zelo iščejo naše mleko, pridela veliko premalo mleka za svoje potrebe. Ta deficit se pri njih po ukinitvi kvot ne bo zmanjšal, kar pomeni, da bo zanje naše mleko vrhunske kvalitete zelo pomembno."
Če se domače mlekarne ne bodo spametovale ...
Čeprav je bil izvoz mleka slovenskih rejcev v Italijo pred dobrim letom in več predmet hude kritike, češ da se bo tako uničila domača predelava oziroma slovenske mlekarne, pa je od lani ptujska MZ tudi sama izvoznica mleka v to državo:
„Res je, od junija lani izvažamo naše mleko tudi v Italijo, kjer nam plačujejo bistveno višjo ceno po litru kot domače mlekarne. Zaenkrat gre
za manjše količine. Lani smo Ljubljanskim mlekarnam prodali 25 milijonov litrov mleka, Pomurskim šest milijonov in Italijanom pet milijonov. Kakšen bo delež izvoza mleka v letošnjem letu, bodo pokazali čas in razmere v slovenskem mlečnem sektorju. Odločitev za izvoz je bila v zadrugi sprejeta soglasno, italijanski partnerji pa želijo dolgoročno sodelovanje z nami."
Zupanič še pravi, da zgolj izvoz mleka ni prava dolgoročna rešitev: „Prava rešitev je edino v tem, da se slovenske mlekarne združijo, ne pa da si konkurirajo z enakimi izdelki. Pravilno in tudi veliko bolj dobičkonosno bi bilo, da se dogovorijo, kakšen program izdelkov bo izdelovala vsaka izmed njih, ter nato skupaj nastopajo na trgu. Žal pa do tega dogovora nikakor ne more priti, kar je slabo in žalostno hkrati. Na tak način se bodo naše mlekarne, ki že tako in tako poslujejo na robu preživetja, sčasoma uničile med seboj. In v tem kontekstu je povsem razumljivo, da moramo kot specializirana mlekarska zadruga v prvi vrsti poskrbeti za preživetje svojih članov, zato je tudi padla odločitev za sodelovanje z novimi kupci iz tujine."
Odkup deleža Ljubljanskih mlekarn še v zraku
Čeprav imajo zadruge večinske deleže tako v Pomurskih kot Celjskih mlekarnah, se o tovrstnem sodelovanju, kot razočarano pove Zupanič, nikakor ne morejo dogovoriti: „Ravno zaradi takšnih izkušenj smo zelo previdni tudi pri odkupu delnic Ljubljanske mlekarne. Zgolj večinsko
zadružno lastništvo pač ne prinaša ničesar, če ni narejena dobra strategija prihodnjega poslovanja. In če takšnega dogovora in načrta ne bo, lahko zadruge vložimo v mlekarno ogromno denarja, pa bo vseeno propadla.
Sam sem član posebne komisije, ki se zdaj ukvarja z odkupom delnic Ljubljanskih mlekarn. Naše dosedanje stališče, da delnic ne kupimo po prvotno zahtevani (precenjeni) ceni 14 evrov, se je doslej izkazalo kot zelo dobro, saj je
trenutna cena delnice že padla za polovico, na 7 evrov. Zdaj čakamo še natančen pregled poslovanja družbe, hkrati pa tečejo dogovori o bodočem sistemu dela. Če se bomo uspeli pametno dogovoriti, bomo seveda v Mlekarski zadrugi tudi vplačali svoj delež, ki znaša 1,25 milijona evrov. Ni nam toliko pomemben sam denar, ki ga je treba vložiti za pridobitev lastništva, kot to, da se poslovanje mlekarn združi in da ima vsaka svoj proizvodni program, s katerim se v skupni ponudbi dopolnjujejo, presežki mleka oziroma proizvodnje pa naj bodo namenjeni izvozu! Če tega nismo sposobni narediti,
je škoda vsakega evra za pridobitev lastništva! Bojim se, da se bo zgodil ravno najbolj črn scenarij, po katerem delajo mlekarne že zdaj, ko vsak vleče na svoj konec, v ozadju pa so čisto zasebni kapitalski interesi."
Drago Zupanič zaključuje, da bi se stanje okoli odkupa deleža Ljubljanskih mlekarn moralo izkristalizirati v prvem četrtletju tega leta. S ceno delnice se namreč strinjajo vse zainteresirane slovenske zadruge, odprto pa je vprašanje prihodnje strategije poslovanja ne le Ljubljanske, ampak vseh treh slovenskih mlekarn.
SM
Prlekija • SKZ Ljutomer-Križevci
Registracija še ni uresničena
Kot je znano, sta občna zbora splošnih kmetijskih zadrug (SKZ) Kmetovalec Ljutomer in Klas Križevci bila soglasna pri uresničitvi združitve obeh zadrug, ki naj bi v začetku letošnjega leta pričela delovati pod skupnim imenom SKZ Ljuto-mer-Križevci.
Toda registracija nove zadruge še vedno ni bila opravljena. Predvideni direktor skupne zadruge Jernej Slavič se je temu delovnemu mestu iz neznanih razlogov odrekel. Slavič bo do konca marca, ko mu poteče trimesečni odpovedni rok, še zaposlen v SKZ Kmetovalec Ljutomer, Franc Štuhec, predsednik upravnega odbora (UO) SKZ Ljuto-mer-Križevci pa pričakuje, da bo registracija nove zadruge, ki ima 230 članov, v kratkem vendarle opravljena.
Štuhec je prepričan, da se kljub zapletom obeta prva tovrstna združitev zadrug v Sloveniji. Že na decembrski predstavitvi je predsednik UO dejal, da bodo poleg združitve premoženja in doseganja boljših odkupnih in prodajnih pogojev na tržišču
zaradi ene uprave znižali tudi stroške poslovanja. Delo naj bi obdržalo vseh 27 zaposlenih delavcev iz dosedanjih obeh zadrug, odpuščanj ne bo, ker se bodo nekateri v kratkem upokojili. Načrtovani promet v novoustanovljeni zadrugi bi
letos znašal okoli 11 milijonov evrov, ob tem pa se načrtuje odkup 11 milijonov litrov mleka, okoli 10 tisoč prašičev, nekaj manj kot 2000 glav goveda, do 5000 ton pšenice in do 10.000 ton koruze.
NŠ
Predvideni direktor skupne zadruge Jernej Slavič (levo) in Franc Štuhec, predsednik upravnega odbora skupne zadruge
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Kuharski nasveti
Kislo zelje
Lepo zimsko vreme, mraz in obilje v praznikih nas usmerja k bolj lahki hrani. Nekaj jedi ponuja tudi kislo zelje.
Danes največ kislega zelja kupimo, kljub temu da bi si lahko pripravili manjšo količino zelja kar doma, brez večjih naporov in zahtev. Večina se nas še spomni, kako so na vasi ljudje skoraj tekmovali, kdo pripravi boljše kisano zelje doma, ocenitev se je nanašala na odstotek kislin oziroma kislost, primerno čvrstost naribanega zelja in barvo zelja, pri kateri pa svojo vlogo odigra že sorta zelja, ki smo jo ribali, čeprav vemo, da je za kisanje najprimernejše zimsko belo zelje. Danes se doma s tem ukvarjajo le redki, čeprav so postopek mnogi obvladovali tudi tako dobro, da bi to zelje lahko prodajali.
Vsestransko uporabno in proti mrazu odporno zelje spada med najstarejšo zelenjavo. Zelje je sestavina različnih jedi v številnih deželah, slovijo pa nemško kislo zelje, irsko kislo zelje z mletim mesom, V Franciji pripravljajo jušni lonec in na druge načine pripravljene evropske zeljnate juhe iz kislega zelja. Zelje spada v družino kapu-snic, nekatere vrste imajo liste le v šopih, pri drugih so strnjeni v goste čvrste glave, ki so najpogosteje okrogle, lahko pa so še koničaste, ovalne in ploščate. Tudi barva zelja sega od belo rumene barve do rumene barve. Pri svežem zelju pri rezanju pri nekaterih vrstah zelja močno zadiši po gorčičnem olju, ki
se med kuhanjem in drugo toplotno obdelavo izgubi. Vonj lahko blažimo tudi tako, da dodamo kos kruha, oreh ali peteršiljevo vejico, kasneje pa dodatek odstranimo.
Iz kislega zelja si lahko pripravimo številne jedi. Nekaj jih je v zimskem času nepogrešljivih, in sicer segedin golaž, sarma, dušeno kislo zelje, ričet s kislim zeljem, surovo kislo zelje z bučnim oljem, ki ga ponudimo kot solato, dušeno kislo zelje s svinjino ali slanino, kuhano zelje s pre-kajenimi rebrcami in podobne jedi. Zelje se na splošno ujema s čebulo, korenčkom, krompirjem, slanino, svinjino, divjačino, govedino, česnom in kislo smetano. Zato lahko v kombinaciji s temi dodatki pripravimo številne jedi iz kislega zelja.
V kolikor ričet ni vaša najbolj priljubljena jed, ga lahko pripravite tudi s kislim zeljem. Pripravimo ga tako, da ješprenj in fižol preberemo, operemo in ga čez noč namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi pristavimo le da dodamo še manjši kos pre-kajene svinjine, lovor in počasi kuhamo. Ko se fižol in ješprenj do polovice zmehčata, dodamo rdeče prežganje brez moke, ki ga naredimo tako, da na maščobi prepra-žimo fino sesekljano čebulo, ko čebula porumeni, dodamo strt česen in ko česen za-diši, dodamo paradižnikovo mezgo in malo rdeče mlete
Neprijeten vonj se zazna iz precej velike razdalje. Lastnik želi vedeti, kaj mora storiti, da to neprijetnost pri svojem psičku odpravi.
Neprijeten zadah iz gobčka je pogosta težava, s katero se srečujejo lastniki psov. Problem je toliko večji pri psih, ki živijo v stanovanjih, saj se tam neprijetne vonjave prej
Zelje je sestavina različnih jedi.
paprike. Prežganje takoj za-lijemo s hladno vodo in ga sipamo v juho. Dodamo na kocke narezano zelenjavo, kot je korenje, peteršiljeva korenina in gomoljasta zelena. Iz ričeta vzamemo pre-kajeno meso, ga ohladimo in narežemo na male kocke. Posebej skuhamo kislo zelje. Ko so vse sestavine mehke, v ričet sipamo narezano meso in kuhano kislo zelje. Jed dobro prevremo in ponudimo. Pri ričetu, ki je pripravljen s kislim zeljem, običajno krompir izpustimo.
Golaž s svinjino, kislim zeljem in kislo smetano pripravimo tako, da najprej pripravimo klasični golaž iz svinjine. Najprej na maščobi prepražimo večjo količino sesekljane čebule in ko porumeni, dodamo str česen in nato dodamo večjo količino na kocke narezane sveže svinjine in manjšo količino na male kocke narezane slanine. Meso temeljito prepražimo, dodamo moko, paradižnikovo mezgo ali zamrznjen paradižnik, papriko in zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo. Začinimo s soljo, mleto kumino in lovorom ter počasi dušimo.
Ko se meso do polovice zmehča, dodamo kislo zelje in počasi kuhamo tako dolgo, da se zmehča meso in tudi zelje. Tik preden ponudimo, dodamo kislo smetano. Lahko pa si pripravimo tudi juho iz kislega zelja s klobaso. Najprej v lonec vlijemo %-litra vode in mu prilijemo zeljnico oziroma vodo, v kateri je kislo zelje, tako da dobimo približno 1 liter tekočine. 20 do 30 dekagramov, kislega zelja narežemo na male koščke in ga sipamo v vrelo tekočino. V kolikor je zelje zelo kislo, ga pred uporabo operemo. Posebej v ponvi na maščobi zarumenimo moko, dodamo čebulo in česen, rahlo pre-pražimo in dodamo malo žličko mlete rdeče paprike. Prežganje sipamo v juho. Juha naj vre vsaj 15 minut. Posebej narežemo na male kocke prekajeno klobaso in sipamo v juho. Preden ponudimo juho, lahko izboljšamo še z zdrobovimi ali kruhovimi cmoki. Zelo pogosto pripravljamo tudi praženo kislo zelje, joto ali vipavsko juho, kislo zelje s krompirjem in kislo zelje s fižolom.
Alenka Šmigoc Vinko
Tačke in repki
Zadah iz gobčka
Gospod Marjan je lastnik 6 let starega kužka mešančka in sprašuje, zakaj njegovemu kužku venomer smrdi iz gobčka, zakaj ima močan zadah. Kužek je majhen, ima namreč okoli 7 kg, in je pogosto v naročju in na rokah, rad se cr-klja in tudi izkazuje svojo naklonjenost, vendar je moteče, da mu močno smrdi iz gobčka.
zaznajo. Najpogostejši vzrok neprijetnemu zadahu je obilica zobnih oblog in zobnega kamna, ki jih ima kužek, in zaradi tega tudi vnetje dlesni. Zobni kamen privzdigne dle-sen od zoba in pod njo nastajajo žepki, v katerih se nabirajo ostanki hrane in prične se vnetni proces z gnitjem. Sčasoma pride do generalne-
Foto: E. Senear
ga vnetja dlesni, imenovanega stomatitis, in posledica je močan zadah. Zanimivo je, da so psi zelo tolerantni na tako vnetje v ustni votlini in po navadi jedo povsem normalno. V kasnejših fazah bolezni pa se pojavi tudi bolečina in posledično začnejo slabo jesti ali pa povsem prenehajo.
Nasvet je pri tej problematiki zelo enostaven: kužka, ki mu smrdi iz gobčka, je treba odpeljati k veterinarju. Ta mu bo pregledal ustno votlino in se v primeru omenjenih težav dogovoril za poseg odstranitve zobnega kamna, čiščenja in poliranja zob in po potrebi tudi antibiotičnega zdravljenja. Učinki takega posega so izredni, neprijetne vonjave povsem izginejo. Lastniku psa po posegu še povemo in pokažemo, kako lahko sam pripomore k temu, da se bo v prihodnje zobni kamen čim počasneje nabiral.
Med ostalimi manj pogostimi vzroki neprijetnemu zadahu iz gobčka bi omenil še nepravilno in neprimerno
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
prehrano in razna bolezenska stanja. Hrana in njena prebava v želodcu psa lahko povzroči neprijetne vonjave iz gobca, vendar se to pojavlja zgolj občasno, predvsem po hranjenju živali. Če je to povezano še z občasnim bruhanjem in drisko živali, moramo razmišljati o spremembi vrste hrane, s katero hranimo svojega psa.
Nekatera bolezenska stanja, kot npr. močno gnojno vnetje grla in mandljev, lahko privedejo do močnega zadaha, enako se dogaja psom z boleznimi ledvic, močno sladkorno boleznijo in meta-bolnimi motnjami. Pogost in banalen vzrok je tudi premalo pitje vode.
Lastnikom psov in tudi muc, ki imajo pogosto ali trajno močan zadah, svetujem, da pripeljejo svoje kosma-tinčke v ambulanto za male živali. Ugotovili bomo vzrok zadahu in ustrezno ukrepali. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Pomembni dejavniki rodovitnosti tal
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Organska snov v tleh
ali humus nam podaja glavni podatek o rodovitnosti tal. Humus povečuje sposobnost zadrževanja rastlinam dostopne vode, zmanjšuje zaskorjenost tal, preprečuje erozijo, izboljšuje obdelavo tal, tla so bolj rahla in s tem se izboljšuje rast korenin. Tla imajo večjo kapaciteto vezave hranil, imajo večjo pufrno sposobnost (odpornost pred zakisovanjem), tla naseljujejo več mikro in makro organizmov in imajo večjo sposobnost filtracije snovi in preprečevanja onesnaževanja podtalnice. Pri gnojenju moramo upoštevati, da pri vnosu organskih snovi v tla dolgoročno izravnavamo razgradnjo humusa v tleh. Prekomerno povečanje humusa v tleh lahko povzroči izgube hranil, predvsem dušika. V humusu je običajno skladiščeno več kot 90 % dušika, vezanega v talni organski snovi. Če povečujemo humus, se povečuje zaloga dušika v tleh in tudi njegova mineralizacija. Če mineralizacija poteče v topli jeseni (od septembra do oktobra) in če na njivskih površinah ni rastočega posevka, ki bi vezal dušik, sproščen iz humusa, se lahko nakopičen nitrat v pozni in deževni jeseni ter skozi zimo izpere iz tal.
Vsebnost humusa naj bo v tleh v pravi količini. Poenostavljeno velja, da naj bo humusa na njivah vsaj 10 % od odstotnega deleža gline v tleh.
Glede na vsebnost humusa v tleh delimo kmetijska tla, kot je navedeno v spodnji tabeli:
% humusa v kmetijskih tleh	Oznaka
< 1	siromašna s humusom
1 - 2	zmerno humozna
2 - 4	humozna
4 - 8	močno humozna
8 - 15	zelo močno humozna
Pri pridelavi poljščin želimo, da v kolobarju z živinskimi gnojili, žetvenimi ostanki, zelenim podorom in drugimi organskimi gnojili nadomestimo organsko maso, ki se je v tleh razgradila (mineralizirala). Ker se pri nekaterih rastlinah porabi/mineralizira več humusa, kot se ga pridela s strniščnimi in koreninskimi ostanki, imenujemo te rastline potrošniki humusa. Potrošniki humusa so okopavine (krompir, krmna pesa, silažna koruza), medtem ko so strna žita majhni potrošniki humusa oziroma skoraj nevtralni, če slamo odpeljemo z njive; ko jo zaorjemo, pa so dobavitelji humusa. Večletne trave, metuljnice in deteljno-travne mešanice štejemo k dobaviteljem humusa.
Na trajnem travinju (travniki, pašniki) je humusa dovolj in se sam obnavlja. Zato travinja zaradi vzdrževanja ustrezne vsebnosti humusa ni treba gnojiti z organskimi gnojili.
Tekstura tal: s teksturo tal označujemo razmerje med drobnimi (glina, fini melj), srednje velikimi (melj) in grobo zrnatimi delci tal (pesek). Tako težka tla vsebujejo veliko gline in finega melja, srednje težka in lahka tla pa veliko peska.
Razvrstitev tal po teksturi in priporočena minimalna vsebnost organske snovi (humusa) na njivah je podana v spodnji tabeli:
Tekstura tal	Vsebnost gline v %	Minimalna vsebnost humusa v %
lahka	pod 15	1,5
srednja	15-25	2,0
težka	nad 25	2,5
Ker sta kislost tal in vsebnost humusa v tleh pomembna dejavnika za ohranjanje rodovitnosti tal moramo pri kmetovanju ohranjati optimalno pH vrednost tal in v kolobarju upoštevati bilanco humusa. Normalno in nič ni narobe, če je bilanca kakšno leto negativna, zaželeno pa je, da bi bila dolgoročno nevtralna ali rahlo pozitivna.
OPOZORILO: zdaj je najprimernejši čas, da poskrbite za odvzem vzorcev tal in si pravočasno uredite gnojilne načrte za naslednjo sezono!
Ivan Puklavec, inženir kmetijstva KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba, izpostava Ormož
Foto: arhiv
Iščete svoj stil	^
Ana gre v gledališče
Ana Kolednik je 58-letna Ptujčanka, po poklicu natakarica, ki se je upokojila pred dobrimi tremi leti. V prostem času se najraje sprehaja, hodi v toplice, kot vsaka ženska pa občasno rada zavije tudi v kakšno trgovino. Za akcijo Iščete svoj stil jo je že 8. marca lani prijavila hčerka, zato jo je naš klic zelo presenetil. Odločila se je, da bo izpolnila hčerino željo, izziv je sprejela.
Ana ima suho in občutljivo kožo, so ugotovili v kozmetičnem salonu Neda, kjer so ji kožo površinsko očistili, s pi-lingom odstranili odmrle celice, zatem pa še zmasirali, da je koža zasijala na novo. Priporočili so ji uporabo zaščitne kreme in pudra, da bo kožo zavarovala pred negativnimi vplivi iz okolja, ter zadosten vnos tekočine, da bo koža nahranjena tudi od znotraj, ker je za popolno nego hranilna krema premalo.
V Frizerskem salonu Stanka je za Anino novo lasno podobo poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase je najprej pobarvala kostanjevo rdeče, nato jih je postrigla krajše in oblikovala s krtačo in pearl stajlerjem.
Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z nanosom pudra. Veke je poudarila v nežnejših tonih z rahlo obrobo grafitno sive, nato je poudarila še trepalnice in obrvi. Na ustnice je nanesla rdečkast glos, na ličnice pa sence v rdeče oranžnem tonu.
KOLEKTiV SALONA
njosKo m zensKo rmmmcvo
Slomškova 22 10 % popust v januarju
»Novo leto smo dočakali tako, kot smo si želeli. Eni so še vedno zelo utrujeni, drugi pa polni energije in že korakajo novim izzivom naproti. Tudi naša današnja kandidatka gospa Ana se je v novem letu odločila za spremembo. Ker je večino svojega življenja preživela v službi, kjer ji je poklic narekoval neke vrste uniformo v formi in barvi, sem se odločila, da ji tokrat izberem elegantna oblačila, s poudarkom na bordo rdeči barvi. Oblačila sem poiskala v trgovini Mura, čevlje in torbico pa v trgovini Alpina. Iz trgovine Mura je elegantna brokatna jakna v kombinaciji bordo rdeče in črne barve. K izbrani jakni bi lahko kombinirala
Foto: Črtomir Goznik
Ana prej...
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
tako črne hlače kot ozko črno krilo. Ker hlač, ki bi pristajale gospe Ani, ni bilo na policah, sem se morala odločiti za črno elegantno ozko krilo, h kateremu lahko kombiniramo črno ali bordo majico iz viskozne pletenine ali kakšno bluzo v odtenkih bordo rdeče ali črne barve. Za dokončen eleganten, vendar malce drznejši videz sem v trgovini Alpina izbrala bordo rdeče lakaste čevlje in celotnemu stiliranju pri-
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (37.)
Zavest Krišne
Mednarodno društvo za zavest Krišne nekateri uvrščajo med novodobna gibanja, čeprav izvira iz hinduizma in temelji na več tisoč let starih tekstih, kot sta Bhagavad gita in ŠrimadBhagavatam. Krišna je zgodovinska osebnost. Pojavlja se v najstarejšem indijskem epu Mahabharati. Krišna je avatar ali »bogočlovek« in velja za Kristusa vzhoda. Gibanje za zavest Krišne je v drugi polovici 20. stoletja utemeljil Šrila Parbhu-pada. Pripadniki nosijo oranžna oblačila, izvajajo bhakti jogo, preučujejo svete spise, širijo »znanost o samorazvoju« in prepevajo maha mantro.
Kdo je Krišna?
Beseda Krišna pomeni »temen, črni, temno-moder,« zato je v hinduističnem izročilu najpogosteje prikazan s temno-modro barvo kože. Izraz Krišna razlagajo tudi z »vseprivlačen,«, kar naj bi označevalo njegovo božansko naravo.
Najdaljša epska pesnitev na svetu Mahabharata je nastala okoli l. 400 pr. n. š. in opisuje boj dveh družin, Kurav in Pandav, za kraljevski prestol. Boj doseže vrhunec v veliki bitki pri Kurukšetri, ki naj bi se zgodila l. 3138 pr. n. š. Tik pred spopadom princa Arju-no iz družine Pandav mučijo dvomi, saj ne želi sodelovati v bratomorni vojni. Krišna, ki vozi njegov bojni voz, se mu razkrije kot avatar, utelešena božanska oseba, in mu pojasni dolžnosti bojevnika ter jih do-
polni z jogijskimi in vedantski-mi filozofijami. Krišnov nauk je osrednji del Bhagavad gite ali Gospodove pesmi, ki je prav tako del Mahabharate. V boju za prestol zmagajo Pandave, ep pa se zaključi s smrtjo Krišne, ki v hinduizmu obvelja za osmo inkarnacijo boga Višnuja. Na slikah je prikazan kot pastir, ki igra na piščal, kar je povezano z njegovim otroštvom, ko je skupaj z bratom Balaramom odraščal v Gokuli in se družil s pastiricami in pastirji.
Šri Čajtanja
Čajtanja Mahaprabhu (1486-1533) je reformiral nauk o Krišni in ga na novo opredelil. Pojavil se je v Majapurju v zahodni Bengaliji. Želel je razširiti petje svetih imen Boga, znanih kot velika mantra (»Hare Krišna, Hare Rama«), in odrešiti ljudi materialnih vezanosti. Že v otroštvu je pokazal velik talent in pronicljivo duhovno naravo. Pri 24 letih je zapustil dom in na svojih popotovanjih po Indiji spreobračal ljudi. V Šrimad Bhagavatamu je omenjeno, da se Krišna pojavi v treh dobah od štirih, V zadnji dobi naj bi se pojavil prikrito. Šri Čajtanja je obveljal za prikrito inkarna-cijo Krišne, saj se ni razglašal in je deloval kot Gospodov sluga. Njegovo božanskost pa so poznali le njegovi najbližji družabniki.
Šrila Prabhupada
A. C. Bhaktivedanta Svami Prabhupada (1896-1977) se je rodil v Kalkuti kot Abhaj Čaran De. Tam je l. 1922 srečal svojega
merno bordo rdečo torbico. Gospa Ana je v novi podobi pripravljena na ponovoletno večerjo, ogled gledališke predstave, morda pa tudi za kakšen eleganten potep po ptujskih ulicah oziroma za kavico ali čaj v družbi prijateljic,« je Anino novo podobo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je gospa Ana odločila za manikuro oziroma nego rok. Ko govorimo o
Foto: Črtomir Goznik
Ana v oblačilih iz Mure, torbica in čevlji so iz prodajalne Alpina.
negi rok, vlažilne kreme niso dovolj, kožo rok je treba razvajati tudi z negovalnimi maskami. Kozmetičarka Tamara Galun je nego pričela z nanosom hranilne maske, ki jo je pustila delovati okrog 25 minut, medtem je oblikovala nohte in uredila obnohtno
kožico. Po odstranitvi maske z rok ji je na nohte nanesla podlak s kalcijem, na vrh pa še eno plast navadnega laka, ki bo nohte ščitil pred mehanskimi poškodbami. Postopek nege je zaključila z vtiranjem vitaminske kreme za roke.
MG
duhovnega učitelja Šrila Bhakti-siddhanto Sarasvatija Gosvami-ja, znanega učenjaka, filozofa in duhovnega vodjo. Gosvami je prosil Prabhupado, da razširi vedsko znanje v angleškem jeziku. In tako je mladi učenec vzel učiteljevo nalogo za svoje življenjsko poslanstvo ter postal najznamenitejši komentator Bhagavad gite in drugih vedskih spisov na svetu.
Pri skoraj 70 letih se je kljub šibkemu zdravju in brez finančnih sredstev odpravil s parni-kom v ZDA. V New Yorku je, medtem ko se je prvo leto boril za golo preživetje, poskušal ljudi navdušiti nad petjem mantre Hare Krišna in prebiranjem svetih spisov. Kljub težavam mu je l. 1966 uspelo ustanoviti Mednarodno društvo za zavest Krišne, ki ima danes na milijone pripadnikov na vseh kontinentih. Umrl je v Indiji, v svetem mestu Vrindavan.
Nauk
Vedska zgodovina sega milijarde let v preteklost in podaja zgodovino različnih pojavljanj Boga, saj se le-ta pojavi v vsaki dobi in vzpodbuja življenje k višji rasti. Vsakdo izmed nas je individualna oseba in tudi Bog se v tem ne razlikuje. Vede ga opisujejo kot najvišje zavestno bitje, ki spremlja vsakega izmed nas. Bog je izvor vseh duhovnih in materialnih svetov. Vse prihaja iz Njega. Bog je neomejen in ima neomejeno imen. Tudi nas pokličejo različno glede na našo trenutno vlogo - oče, doktor, profesor, hči, draga. Imena Boga so lahko splošna, kot na primer Nebeški Oče, Vsemo-
gočni ipd., ali pa osebna. Veliko jih najdemo tudi v vedskih svetih spisih, kot Krišna, Govinda idr. Poznamo pa tudi imena iz drugih svetih spisov, npr. Jeho-va, Buda, Alah ipd. Vsa imena predstavljajo istega Boga. Kri-šna, v pomenu »vseprivlačen,«, se nanaša na naš večni odnos z njim in na dejstvo, da nas vedno znova vleče k njemu, bodisi k njemu osebno ali k njegovim božanskim energijam. Ker sta Bog in njegovo ime identična, se z izgovorjavo imena družimo z njim. Zato pripadniki gibanja Hare Krišna priporočajo redno petje ali recitiranje božanskih imen.
V materialnem svetu vsak človek deluje, naše delovanje pa nas bodisi veže na materialni svet ali nas iz njega osvobaja. Če delujemo brez sebičnih nagibov, se lahko dvignemo nad zakon karme, kije zakon vzroka in učinka. Na tak način si pridobimo transcendentalno, duhovno znanje o duši, Bogu in odnosu med njima. To znanje je posledica nesebičnega delovanja za Gospoda in se mu reče karma joga. Pri tem si je zelo dobro poiskati vodstvo duhovnega učitelja, guruja.
Ljudje z nižjimi nagnjenji so vpreženi v kolo rojstva in smrti (reinkarnacija) in se zmeraj znova inkarnirajo, utelešajo na Zemljo, kjer trpijo v materialnem življenju zaradi karmičnih vzrokov. Moder človek na videz deluje kakor vsi drugi, vendar se je v sebi odpovedal sadovom svojega delovanja. Ker se je očistil v ognju transcendentalnega znanja, je dosegel mir, nenavezanost, potrpežljivost, blaženost in razvil duhovni vid. Metoda meditacije, s katero je moč obvladati čute in um, se
imenuje astanga joga. Z njo se osredotočamo na Naddušo ali Gospoda v srcu. Najvišja stopnja te meditacije je samadhi ali popolno zavedanje Vsevi-šnjega. Tisti, ki se želi rešiti kolesa rojstev in smrti, se mora brezpogojno, absolutno in z
ljubeznijo predati Gospodu, ki človeka osvobodi vseh grehov, ga popolnoma razsvetli in mu omogoči, da se vrne v večno, duhovno prebivališče, kjer uživa v stanju nirvane, večne blaženosti.
Nadaljevanje prihodnjič
Duševno zdravje
Stres
Zvonka zanima, kaj je pravzaprav stres in ali ta res vedno negativno deluje.
Stres je fiziološki in psihološki vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje).
Preprosto ga lahko definiramo kot odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik.
Stres je lahko pozitiven ali negativen.
Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in katerega rezultat je stres. Stresorji oziroma škodljivi dejavniki so lahko zunanji (onesnaženost, uživanje nenasičenih maščob, kajenje, alkohol, pretirano sončenje, čustvene težave, osamljenost, ločeno življenje, telesni napad, ropot, blisk, izguba službe) ali notranji (presnovni odpadki, sladkorna bolezen, hormonsko neravnovesje, alergija na hrano, žalost, bolezen, skrbi, jeza, razočaranje, nezadovoljstvo, pomanjkanje kisika v krvi).Ne glede na to, kakšen je stresor, se organizem nanj odzove vedno na enak način. Relaksacijo imenujemo »boj« ali »beg«.
Lahko ga poimenujemo tudi prijazni stres. Stres je namreč lahko tudi prijetno, vznemirljivo, spodbudno in navdušujoče občutje. V takšnem stanju se čutimo sposobne obvladovati zahteve ali se pustimo namerno izzivati, imamo zaupanje vase in smo prepričani, da bomo kos oviram. Takrat si želimo novih izzivov in zanimivih nalog. Radi bi pustili prosto pot ustvarjalnosti in tekmovanje postane čisto veselje. Človek določeno mero stresa potrebuje, da doživlja svoje življenje kot izpolnjeno in smiselno.
Torej stres koristi pri osebnostni rasti, nam pomaga, da nismo leni in se spreminjamo v zrelejšo osebnost.
Upam, da je Zvonko z odgovorom zadovoljen.
Mag. Bojan Šinko
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Članice skupine Katrinas so novoletne zaobljube vzele resno in takoj po novem letu začele izpolnjevati svoje načrte. Tako bodo že jutri stopile na oder, pripravljajo pa poseben dobrodelni koncert, ki bo v Kulturnem domu Mengeš (Špas Teater). Gre za dobrodelni koncert pod okriljem občine Mengeš, zbrana sredstva pa bodo namenjena Rdečemu križu in Karitas območne enote Mengeš. Sanja, Neža in Katarina so vesele, da bodo spet lahko prepevale ob spremljavi izvrstnega Big benda slovenske vojske pod taktirko Rudija Strnada. Kot gostji bosta na koncertu zapeli Nuška Drašček in Eva Černe. Rdeča nit koncerta bo potovanje od evergrinov do sodobne zabavne glasbe.
Sicer pa je pred zasedbo Katrinas leto, polno novih načrtov. Veliko časa bodo dekleta posvetila nastajanju novih skladb, ki bodo za razliko od dosedanjih napisane in aranžirane za simfonični orkester. Nastop s simfoničnim orkestrom pa je tudi eden izmed njihovih večjih ciljev ob koncu leta 2012.
•k-k-k
Pred 16. festivalom Rock Otočec, ki bo od 29. junija do 1. julija potekal na prekrasni lokaciji neposredno ob gradu Otočec na reki Krki, bodo organizatorji pripravili prediz-bor za domače še neuveljavljene skupine, ki se bodo lahko potegovale za nastop nafestivalu. Predizbori bodo potekali v desetih slovenskih klubih, rok za prijavo pa je 20. januar. Vpetih tednih bo nato komisija izbrala deset skupin, ki se bodo v finalu sredi aprila v Lokalpatriotu v Novem mestu potegovale za nastop na festivalu. Prve tri med njimi bodo nastopile na glavnem odru Rock Otočca, najboljša skupina pa bo nagrajena še s snemanjem plošče in nastopom na festivalu Suoni Nella Notte 2013 v Toskani. MZ
D 1
Tlr O ^A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1. predlog: ŠPELA GROŠELJ - Bog za naju sreče ni izbral 2. predlog: MAJA KEUC - Na pol poti 3. predlog: BILBI - Ko sem tvoja še bila 4. predlog: PANDA - Kakšno sonce, kakšen dan 5. predlog: ANDREJ ŠIFRER IN TALENTI - Ko zvonovi zapojo 6. predlog: KATRINAS - Drobni biseri 7. predlog: ALL4PLAY - Halo 8. predlog: SIDDHARTA - Postavi se na mojo stran
9. predlog: NINA PUŠLAR - Le navaden 10. predlog: ROMANA KRAJNČAN - Le prijatelja
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Za 15 let 15 koncertov po Sloveniji
Zasedba Flirrt vstopa v leto 2012 še posebej veselo in polna ustvarjalnega navdiha. Člani skupine pa so te dni že tudi v pripravah na praznovanje 15-letnice delovanja, ki jo bodo zaznamovali s 15 koncerti.
V	preteklih letih so glasbeniki pod ustvarjalno taktirko pevca in vodje skupine Roka Lunačka opozorili nase s številnimi vedno odlično obiskanimi koncerti in pa seveda z zadnjim albumom Horizont, na katerem so znova nanizali nekaj dobrih skladb. Med njimi Zbiram vse (kar nosila je), V mojem telesu, Konec, Preden greš in druge. Lansko leto so za pesem Klovn posneli tudi duet s Tinkaro Kovač. Seveda pa publika dobro pozna tudi njihove stare uspešnice, kot so Romeo in Julija, Ona, Ko je ni, Njena balada, Na peronu in številne druge, ki so se zasidrale v srca oboževalcev vseh starosti.
V	svojih 15 letih glasbenega ustvarjanja so Flirrt odigrali več kot 500 koncertov in izdali več kot 20 singlov. Na poti pa je že tudi njihov peti studijski album, s katerim bodo po zaključku koncertne turneje,
Rok Lunaček, pevec zasedbe Flirrt
Foto: Arhiv skupine
ki jo pripravljajo za letos, kronali to zavidljivo obletnico.
Za začetek praznovanja pripravljajo člani skupine na dan obletnice 8. februarja poseben dogodek za 15 najbolj zvestih, zagretih in simpatičnih oboževalcev, ki jih bodo povabili v snemalni studio. Tam se bodo z bendom dodobra spoznali, izmenjali izkušnje s koncertov in prvi ekskluzivno slišali njihovo novo pesem. Prav tako bodo lahko prisotni tudi pri samem snemalnem procesu, ki bo potekal ta dan. 15 srečnih nagrajencev bodo člani zasedbe Flirrt izbrali med tistimi, ki bodo na njihov zid na spletnem socialnem omrežju Facebook napisali najbolj izvirno ali domiselno besedilo oziroma izrazili željo, da bi želeli spoznati člane skupine in se jim pridružiti na snemanju nove pesmi.
MZ
Filmski kotiček
Dekle z zmajskim tatu jem
V časih postmodernizma se zdi, da se morajo filmski avtorji zatekati k vedno bolj čudnim metodam, če želijo ustvariti nekaj, kar bi vsaj na prvi pogled bilo videti izvirno in sveže. Eden od teh trikov je prikaz vsebine v obratnem vrstnem redu, od konca do začetka, ali usodno stikanje razpršenih zgodb, ki povedo, da smo ljudje veliko bolj povezani, kot se zdi. Zadnja leta pa se avtorji zatekajo k novi finti: združevanju prej nezdružljivih žanrov. Skrajna oblika tega je t. i. mesh-up, pri katerem kombinirajo recimo Shakespearjevo
The Girl with the Dragon Tattoo
Igrajo: Daniel Craig, Rooney Mara, Stellan Skarsgard, Robin Wright, Christopher Plummer, Goran Višnjic Režija: David Fincher Scenarij: Steven Zaillian po romanu Stiega Larssona Žanr: triler drama Dolžina: 158 minut Leto: 2011 Država: ZDA
kostumsko dramo z napadom zombijev.
Dekle z zmajskim tatujem je glede mešanja žanrov veliko bolj prizemljen film, saj meša realistične žanre in gledalca uspešno preslepi, da gre za skrajno koherenten film, v resnici pa gre za tri filme v enem, za katere se ob tehtnej-šem premisleku izkaže, da se komajda stikajo oz. eden na drugega nimajo velikega vpliva. Tako imamo po eni strani gospodinjsko TV-dramo o krutem patriarhatu, v kateri so moški demonizirani do skrajnosti, zato ker so pač, no, moški. Moški so sluzavi poho-tneži in tlačitelji žensk, zato je maščevanje prav katarzično dejanje. Tu gre najbrž za lastno psihoterapijo pokojnega pisca, ki je pri dvanajstih letih videl skupinsko posilstvo, ki ga je lahko le nemočno opazoval.
Nato film preklopi v TV-kri-minalko, posneto po kakšnem romanu Agathe Christie: znajdemo se na otoku, kjer imamo umor in omejeno število likov, vsak ima svoj motiv in nekdo od njih začne streči po življenju glavnega junaka. Nenado-
ma nas zanima le še, kdo je morilec.
Čisto na koncu, v zadnjih 15 minutah smo deležni še hitrega heist filma, torej filma o elaboriranem ropu bogataša, ki pa je podan tako ekspre-sno, da glavno junakinjo, ki je morda prej recimo še nekako obstajala v domeni mogočega, dokončno spremeni v stripo-vsko superjunakinjo, ki par milijard evrov ukrade zgolj zato, ker v soboto popoldan nima kaj početi.
Avtorjem se vidi, da se na računalnike ne spoznajo, saj imajo v filmu vlogo čarobne krogle, ki junakom v ključnih trenutkih dajo točno tiste podatke, ki jih potrebujejo. Torej so le preslabo zakriti deus ex machina. Najbrž pa hoče film v vseh treh zgodbah povedati, da je ženski princip prevladujoč v vseh pogledih, tako telesnih kot duhovnih, moralnih, etičnih itd. in da svetu največjo grozo prinese prizadeta ženska, največjo toplino pa ženska, ki ljubi. Vse, kar ženske počno, torej počno povsem predano.
Film je torej sestavljen iz
treh na videz povezanih, v resnici pa povsem ločenih zgodb, ki bi lahko tvorile tri samostojne filme. Film presenetljivo, kljub temu da je tovrstno mešanje žanrov vedno zelo tvegano, izpade koherentno, kar je najbrž edini znak mojstra Fincherja, saj je režija sicer standardno povprečna, kar ni čudno glede na izvorni material. Morda tu in tam postreže s kakšnim zanimivim vizualnim eksperimentom, kot je nekaj sekund vožnje z motorjem skozi predor ali pogled v plastično vrečko. Zanimivo je tudi videti, da so se cigarete vrnile na velika platna in to v velikem slogu.
Matej Frece
J
(g
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
|=	Postali boste nekoliko bolj tihi
'g	in skrivnosti. Vzrok se bo skrival
.g	v tem, da boste na sveže zalju-
J=	bljeni. Če pa ste vezani, se bodo
-a	ljubezenske iskre razvnele. Tako
"s	vam bo zelo toplo pri srcu. Na de-
1	lovnem mestu morate uporabite
1	veliko dinamike in slediti notranjemu smerokazu.
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Duh prijateljstva in ljubeznivosti se bo širil. Po majhni korakih pridobite velika dejanja. Vsekakor morate biti nekoliko mirnejši in umerjeno gledati na življenje. Vračale se bodo zadeve, vezane na preteklost. Službeno se boste obremenjevali - v pomoč vam bo vplivna oseba.
m
m
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)

Notranji nemir se bo stopnjeval. Najti boste morali izzive in biti pri tem previdni, kajti lahko naredite kakšno napako. Bodite odkriti do sebe in analizirajte občutke. V ljubezni vas čakata dve možnosti, odločili se boste za pravo. Ne iščite bližnjic in lažjih poti, kajti so zgolj zavajajoča iluzija.
RAK (21.6. - 22.7.)
Čustveno se boste odprli in doživeli razcvet. Ljubezen vam bo podarila moč in harmonijo. Čeprav je pomlad še daleč, se boste odpravili po nakupih in imeli pri tem srečno roko. Pričakovati je novosti na delovnem mestu. Vrnila se bo neka oseba iz preteklosti. Prejeli boste pismo sreče.
LEV
f^V
WJ1 (23.7. - 22.8.)
Usodo boste vzeli v svoje roke in naredili pomembne korake naprej. Če ste rojeni na začetku julija, se vam bo življenje vrtelo s svetlobno hitrostjo. Finančno se ne boste smeli obremenjevati. Tvegane investicije se ne bodo izplačale. Bolj modro bo, da se kreativno lotite prenove doma.
Mi DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Igra usode se bo dogodila vpopol-nosti ljubezni, romantika se bo odvijala s pridihom harmonije, našli boste srečo. Vsekakor bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Delček resnice bo v tem, da so vam ljudje tako učitelji kot učenci. Vztrajnost je lepa čednost!
SESTAVIL
EDI KLASINC
VERSKA PESEM
Štajerski TEDNIK
PREBIVALEC BALEAROV
NEDORASEL
TEKMOVANJE LAHKIH ŠPORTNIH LETAL
FRANCOSKI BIOLOG (ADRIEN)
REKA NA JUGU ŠKOTSKE
PREBIVALKA BRAČA
ALJOŠA TRNOVŠEK
MESTO V PODNOŽJU PSUNJA
NAS ZBOROVODJA (IVAN)
EDINA JORDANSKA LUKA
PARTIZANSKI KOMANDANT (JOŽE-RIS)
SOČASNI ZASLIŠANEC
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ROBERT DE)
JANEZ ALBREHT
KOMAD JUHUHU BANDE
NAŠ ALPINIST (ALDO)
SOVJETSKI LETALSKI KONSTRUKTOR
OVSENI KRUH
LENOBA
ŽABJA NOGA
SPREMENLJIV UPOR
PTICA NJORKA
DRČA
ANESTEZIO-LOGINJA KREMŽAR
MASKOTA NK ERA ŠMARTNO
FRANCOSKA HARMONIKARKA
NOGOMETAŠ STRNAD
GRETA ROZMAN
trgalec krp
IZDELEK ZA PISANJE
ŽAGAN LES, ČETRTAK
VRSTA PEČI
OMEMBA
SVITANJE
TRGOVSKO BLAGO
TONE TOMŠIČ
BROM
POTOČNI KROJAČ
ZELJKO OSTOJIČ
NACISTIČNO TABORIŠČE
GRŠKA ČRKA TAU
NEMŠKI KAMION
GLOBOK TOLMUN
OLIVER MLAKAR
GERMANSKI 1. ČLOVEK
ALPSKI ROMANI
KOLESAR (ROBERT)
GREGOR TOMC
DRŽAVA V ZDA
RAZUZDANOST
GLAVNO MESTO JEMENA
PREBIVALEC DIVAČE
FRANCOSKI DRAMATIK (ROGER)
CESKI SLAVIST (ALOIS)
UGANKARSKI SLOVARČEK: AIKEN = ameriški pisatelj in pesnik (Conrad, 1889-1973), ANTONOV = sovjetski letalski konstruktor (Oleg, 1906-1984), BORIANA = slovenska anesteziologinja Kremžar, HORNER = slovita francoska harmonikarka srbskega porekla (Yvette, 1922-), KACET = nacistično taborišče, KLAR = češki slavist (Alois, 1763-1833), LEPIN = slovenski partizanski komandant (Jože-Ris, 1922-1979), LOIR = francoski biolog (Adrien, 1862-1941), SILIČ = slovenski zborovodja (Ivan, 1909-2008).
je|» 'oefliA 'ueoeAja 'eues '9Î!§J0
'eiueqeiv 'oueiuy 'mewojcqey 'no 'ieoe>i 'oz 'HeJ 'jg 'ueiuo 'gad euimd 'joz 'yo 'jeoy 'jsujoh 'H!J3 'eueuog '^|e '}e}soai '^efuasAO 'oaiea|eg 'e^uegejg 'gjqu 'ede^ 'ua^iv 'w|esd :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
SOBOTA, 14. januar:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 15. januar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na
današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi. (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev).11.15 ŠPORT 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.), z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topo-lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 16. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa - Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.07 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 17. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15.
NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.07 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 18. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi
(še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.07 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev) 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). ČETRTEK, 19. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje.
15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.07 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Sora). PETEK, 20. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.07 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Blesteli boste na delovnem mestu. Čeprav vas bodo obveznosti obremenjevale, se bodo stvari uredile tako, da boste našli korist in imeli srečo. Priložnosti v ljubezni se bodo stopnjevale. Pomembno noto bo imel sproščen pogovor. Če boste preveč doma, bo to za vas monotono.
ŠKORPIJONOM STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
V prihajajočem tednu vas bo označeval ogenj ljubezni. Projektom in obveznostim boste kos. Postali boste mnogopreciznejši in rečem boste prišli do dna. Močan pečat vam bo dala intuicija in napredovali boste tako v duhovnem kot osebnem življenju. Varujte se pretirane ljubosumnosti.
Zelopestro obdobje pričakujte pri denarju. Vnesti boste morali neko ravnovesje, pri vsem bodite veliko previdnejši. Odločno boste šli naprej, vendar ne smete spregledati smerokazov. Ugodnosti pričakujte v pisanju, dobro vam bodo šle od rok vse študiozne dejavnosti.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Odločite se in naredite korak ali dva naprej. Pred tem se ločite od svoje preteklosti in naredite analizo, kaj morate še spremeniti. Blagodejno bo vplivalo zapisovanje notranjih občutkov. Iskre sreče vas čakajo v ljubezni. Notranja moč vam bo podarila upanje in dodala energijo.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Pričakovati je, da boste v tem tednu nekoliko bolj umetniški in ustvarjalni. Spremljale vas bodo prijetnosti. V vseh dejavnostih boste izstopali in kreativno napredovali. Spominjali se boste preteklosti. Na delovnem mestu se morate odločiti nekoliko po diplomaciji.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Razbrati je obilico ugodnosti in oazo novosti, ki vam bodo prinesli romantiko. Iskali boste lažje poti in ugotovili, da jih ni. Pomembno je, da se varujete slabih navad in razvad. Postavite si meje in tako boste našli srečo v vsem. Ljubezen in prijateljstvo gresta z roko v roki.
Sveti Tomaž • S popotovanja po Afriki
Afrika nikogar ne pusti ravnodušnega
Lea Majcen, absolventka psihologije, prihaja od Sv. Tomaža in zase pravi, da nikoli ne more biti pri miru. Uživa v potovanjih, že kot dijakinja Gimnazije Ormož je veliko potovala v okviru dijaških izmenjav, kasneje pa se je podala na obisk k prijateljici v Čile. Afrika jo je vedno privlačila, a ni mislila, da bo kdaj tudi dejansko šla tja. Ko sta s fantom Markom Bratušem v navalu spontanega navdušenja kupila letalske karte za Zanzibar, poti nazaj ni bilo več. Pustolovščina se je začela.
Marko je lani diplomiral, Lea je postala absolventka, s študentskim delom sta si zaslužila nekaj denarja in dejansko ni bilo več ovir, da ne bi šla na potovanje svojih sanj. Naenkrat sta bila s kartami v rokah, brez scenarija in načrta kam in kako, vse se je začelo odvijati šele po tem. 19. oktobra sta iz Milana poletela na mesec dni odklopa. Ravno sta še ujela čas pred deževno dobo v Tanzaniji, kar jima je omogočalo, da sta videla velike divje živali v naravnem okolju, kar je tudi bil eden izmed njunih ciljev. Ker sta prvič skupaj potovala sama, nista želela vsega prepustiti naključju. Po brskanju na spletu sta tako v Tanzaniji odkrila Slovenko Natašo iz Maribora, ki se tam ukvarja z organizacijo safarijev, in bila jima je v veliko pomoč.
Najprej kulturni šok
Odločitev za potovanje je bila velik šok za domače. Popotnika sama o tem nista veliko razmišljala, tudi o tem ne, kaj vse se jima na poti lahko zgodi, kajti v Afriki se zares lahko zgodi vse.
Že ob pristanku na Zanzibarju sta doživela kulturni šok. „Če ne bi imela rezervacij, bi se obrnila in se vrnila domov. Življenje, vedenje in obnašanje ljudi v Afriki je za naše pojmovanje naporno. Beli človek (mizungo) za njih pomeni denar in je lahko karta v boljši svet. Težko razumemo, da imajo letalske karte napisane na roko, razpored letov na mednarodnem letališču pa je na šolski tabli napisan s kredo. Grozno je, ko svojo prtljago po pristanku zagledaš v rokah tujih ljudi, ki takoj zahtevajo denar za to, ker so ti jo čuvali. Pred letališčem se na potnike vsuje 10 ali 15 taksistov in vsi vpijejo: »Jaz, jaz, jaz.« Za Evropejca, nevajenega takšnih prizorov, je to huda preizkušnja. V Afriki se hitro naučiš odločati in reči ne, ker te drugače odnesejo. Oni so odločni, ker je od tega odvisno njihovo preživetje," se spominja Lea Majcen.
Vsak želi tudi takoj povedati svojo žalostno življenjsko zgodbo. „Saj se ti smili, ampak moraš znati potegniti črto, ker res sežejo do srca. Sploh otroci na ulici, ki so zelo iskreni in se želijo dotakniti bele kože. So pa tudi naučeni, da prosjačijo. Afričani veliko pričakujejo od turizma. Pravzaprav preveč. Registriranih je na tisoče podjetij, ki se uradno ukvarjajo z organizacijo safarijev, dela pa za vse ne more biti," pravi Lea.
Sirotišnic je v državi ogromno, a Lei
Lea Majcen in Marko Bratuša med afriškimi otroki
Foto: Lea Majcen
in Marku se je posebej vtisnila v srce sirotišnica Kibowa, na katero ju je opozorila Nataša. Sirotišnica je v mestu Arusha na severu Tanzanije. Mesto naj bi uradno imelo 300.000 prebivalcev, dejansko pa jih je menda okoli 2 milijona. Sirotišnica od države ne prejema nobene podpore in je povsem odvisna od donacij. Nastala je spontano, ko sta dve ženski vzeli pod streho nekaj zapuščenih otrok. Sprva sta bila dva, trije, potem so k njima kar začeli prihajati. Obseg sirotišnice je prerasel finančne in organizacijske zmožnosti dobrosrčnih žensk. Lea in Marko sta se za obisk Kibowe pripravila in se na pot podala obložena z veliko potoval-ko igrač in osnovnega sanitetnega materiala. Veselje je bilo nepopisno.
„Sirotišnica deluje na območju majhnega dvorišča, ki je na obeh straneh omejeno s po dvema malima hiškama. V teh štirih prostorih živi 44 otrok, starih od 4 do 18 let. Imajo sobo za dečke in za dekleta. V vsaki so po štiri nadstropne postelje in na vsakem jogiju spijo po štirje otroci. Z malimi še gre, kako pa uspejo spati veliki, ne vem. Problem je tudi v tem, da ničesar ne posedujejo, tudi zemljišče, na katerem živijo, imajo v najemu. Obdelujejo majhen vrt, kupili so devet kokoši, da se bodo oskrbovali z jajci. Vse morajo kupiti. Trikrat na dan jedo jed iz riža. Tudi šolo je treba plačati, čeprav
je javno šolstvo katastrofa. Pomoči iz Tanzanije ne morejo pričakovati, saj so tam vsi zelo revni. Problem je tudi higiena. Med njimi so tudi otroci, okuženi z virusom HIV. Ukvarjajo se sicer s pletenjem zapestnic za prodajo, a to je minimalni prihodek," opisuje težke razmere Lea Majcen.
V tem času se je tudi spontano oblikovala nekakšna skupina za pomoč sirotišnici Kibowa, sestavljena iz mladih turistov, ki so jo obiskali. Angažirana mladina je postavila sirotišnici spletno stran, ravno tačas pa je v Afriki tudi skupina, ki si prizadeva v hiše napeljati elektriko in internet. Male Afričane bi radi naučili, kako naj sami skrbijo zase, jih podučili v zdravstveni in drugi preventivi ter smiselnem preživljanju prostega časa po šoli, ko so otroci prepuščeni ulici. Denar potrebujejo predvsem za šolnine, saj je znanje največ, kar jim lahko dajo.
„Zanimivo je, kako Afričani ravnajo s težavami. O njih razmišljajo največ 5 minut, potem pa problem preprosto odmislijo, ker ga rešiti ne morejo. Nekateri so zelo verni, saj pravijo, da je upanje edino, kar jim ostaja, zavedajo se, da za njih boljše prihodnosti ni. Hudo je predvsem za otroke. V Evropi vedno obstaja možnost, saj obstajajo organizacije in institucije, ki poskrbijo za sirote, tam pa so prepuščeni ulici," razmišlja Lea.
Afrika ni za strahopetce
V Afriki je tudi veliko kriminala, ki je pravzaprav ena od gospodarskih dejavnosti, s katero se ukvarjajo prebivalci. Ker je to dejansko način preživljanja za veliko ljudi, je za turiste v Afriki lahko nevarno. Lea je povedala, da so v hotelih med gosti dnevno krožila obvestila o napadih na tuje turiste. Tudi sama sta doživela zasledovanje, ki je trajalo ves dan in je bilo zelo stresno, saj je bilo veliko strahu. „To so izkušnje, iz katerih se naučiš, da moraš biti pazljiv. Vsekakor je potrebna velika previdnost," pove Lea in doda, da so jima manjši znesek ukradli celo iz hotelskega sefa.
Pa ne le pri srečanju z ljudmi, tudi živalstvo je lahko strašljivo. Šest dni sta popotnika preživela na safariju v nacionalnih parkih, kjer živijo le masaji in divje živali. Potovali so v terenskih avtomobilih, spali pa v šotorih. Nekateri kampi so bili ograjeni in urejeni, drugi pa ne. Hijene so bile njihove redne spremljevalke, ki so ponoči iskale ostanke hrane po odprti kuhinji sredi kampa, in na njihovo prisotnost se počasi navadiš. Zadnji dve noči pa sta spala v kampu, ki ni imel ograje in je bil brez stražarja. Ko so se ponoči oglasili levi in se klicali z ene
strani kampa na drugo, ni nihče ostal ravnodušen. Strah jim je pošteno zlezel v kosti. Kaj vse bi se lahko zgodilo, so si le predstavljali. Vodiči namreč niso imeli orožja. Lea je priznala, da ji ni bilo vseeno:
„Tam se počutiš tako zelo majhen, dežela je prostrana in ni ji konca. Živali so zdrave, debele, zadovoljne. Tudi levi so precej bolj rejeni kot tisti, ki jih poznamo iz živalskih vrtov. V Afriki prehranjevalna veriga očitno dobro deluje. Po savani ležijo kosti in koža požrtih živali - to je narava."
Na poti je bilo manj mrčesa, kot je pričakovala. Pred potjo sta se Markom cepila proti rumeni mrzlici, s seboj pa sta imela tudi antimalarike, za katere sta odštela precej denarja, vendar jih nista jemala, ker imajo več stranskih učinkov, kot pa pomagajo. To jima je priporočala tudi zdravnica, ki sta jo srečala na poti, kajti ob jemanju je imela hude halucinacije in je zdravila po dveh dneh prenehala jemati. Največ mrčesa je bilo na sanjskem Zanzi-barju, kjer sta zaključila svoje potovanje s tednom poležavanja na plaži.
Obiskala sta tudi masaje, ker je bila njuna vodička poročena z enim izmed njih. Leo je presunil položaj ženske v masajski skupnosti. Ženske morajo skrbeti praktično za vse. Sama mora zgraditi svojo hišo. Moški ima namreč več žensk ter veliko otrok in vsi imajo enak status. So kot velika družina, si med seboj pomagajo, moški pa se pač vsak večer odloči, kje bo prespal. Skupaj obdelujejo polja, gojijo živino, nabirajo sadeže in imajo za samopre-skrbo dovolj. Kljub temu jih nekaj vleče v mesta, kjer žalostno životarijo kot nekakšne ikone.
Viki Ivanuša
Afriška pokrajina
Foto: Lea Majcen
Takšen nasmeh in upanje se zrcalita v očeh sirot iz Kibowe.
Foto: Lea Majcen
Ogledate si lahko tudi spletno stran http://www.kibo-waorphanage.com/. Če pa
želite tudi finančno pomagati, lahko denar nakažete na Kibowa Orphanage, št. računa: 0152047392900 CRDB BANK ARUSHA BRANCH, Swift Code No: CORUTZTZ.
Sveti Tomaž • Ljudska univerza razgibala življenje veteranom
Veterani so obujali spomine in se družili
V torek so pri Svetem Tomažu pripravili zaključno srečanje udeležencev programa Razgibajmo življenje z učenjem, ki so si ga zamislili v Ljudski univerzi Ormož in je bil namenjen veteranom vojne za Slovenijo. Na druženje so povabili tudi zunanje sodelavce, Ernest Vodopivec, direktor LU Ormož, pa je udeležencem razdelil potrdila in se zahvalil za dobro sodelovanje.
Program Razgibajmo življenje z učenjem je potekal v okviru programov za življenjsko uspešnost in zanj je LU Ormož pridobila sredstva iz EU. Namenjen je bil malo starejši popu-
laciji, posameznikom, ki so se že upokojili ali pa so izgubili službo. Pri LU Ormož so se odločili, da v ta program povabijo veterane vojne za Slovenijo, ki so jim želeli razgibati vsakdan
in dvigniti kvaliteto življenja. K sodelovanju so povabili veterane vseh treh občin, ker pa se jih je največ odzvalo pri Svetem Tomažu, so se odločili program izvesti prav tam. Eden izmed
udeležencev se je na druženja vozil celo s precej oddaljenega Koga. Udeleženci so se srečevali kar tri mesece po trikrat na teden, saj je program obsegal 120 ur. Tem predpisanim uram
Na zaključno srečanje so povabili tudi zunanje sodelavce in goste.
Delavnico vodi Marija Balic iz Nedelišca iz sosednje Hrvaške, ki smo jo v Štajerskem tedniku predstavili jeseni. Gospa Balic se je vse življenje preživljala s pletenjem izdelkov iz ličja in je zares mojstrica svojega poklica, to spretnost pa je prenašala tudi na mlajše rodove. Udeleženke so se odločile za izdelavo cekarja, spomnile pa so se še številnih drugih reči, ki so jih včasih izdelovali iz ličja in gotovo jih bo med tečajem zamikalo narediti še kakšno košarico za kruh, podstavek za lonec, copate, predpražnik ali kaj podobnega.
Hinka Hržič iz Kmetijske svetovalne službe je povedala, da so Središčanke letos za namen takšne delavnice posejale posebno sorto koruze, ki ima zelo belo ličje in je še posebno primerna za pletenje. Večina udeleženk je iz Središča ob Dravi, pričakujejo pa, da se jim bodo pridružile še zainteresirane iz ostalih dveh občin, saj organizatorja pokrivata vse tri občine in se zato tečaji in delavnice selijo po krajih.
Prvotni namen delavnice je pridobiti že pozabljeno znanje, ohranjati običaje in širiti spretnosti. Poleg tega se s tem popularizira uporaba takšnih
izdelkov, ne gre pa prezreti tudi prijetnega druženja žensk v času, ko je manj dela na kmetiji. V prihodnjih mesecih bo možnosti za to še več, saj bodo organizirana številna predavanja in tečaji. Med temami je Hržičeva izpostavila peko malo drugačnih potic, predelavo
mleka, izdelavo rož iz papirja in pripravo jušnih zakuh. Ker se delavnice odvijajo vsako leto, so veliko tem že izčrpali. Udeležba na delavnicah je različna in organizatorji se s številom ne obremenjujejo. Prav tako tudi ne omejujejo obiska le na člane in so veseli vsake-
pa so dodali še kar nekaj svojih, povsem zaradi lastnega interesa. Redno se je srečanj udeleževalo osem posameznikov, vodili pa sta jih Jožica Skoliber in Ljuba Fišer.
Dejavnosti, ki so se jih lotevali, so bile zares raznolike in so bile vsem v veselje. Po občini Sv. Tomaž so na pohodih prehodili okrog 55 kilometrov in si ogledali vsa obeležja pomembnim možem in dogodkom tega kraja. Obiskali so lončarja, mojstra rezbarja, si ogledali ohranjene klečaje in na domu obiskali tudi župana Mirka Cvetka. Ta jih je pogostil z lastnoročno pripravljenim kruhom, postružjačo in palen-ko iz domače peči. Poleg tega jim je v prijetnem sproščenem druženju tudi zaigral in zapel. ,„Veliko smo se pogovarjali o zgodovini Slovenije, osamosvojitveni vojni, obujali spomine,
saj so udeleženci aktivno sodelovali v teh dogodkih in imajo veliko povedati. Na koncu so svoje vtise strnili v zborniku. Bilo je torej tudi pisanja, branja in organizirali smo krajši tridnevni tečaj računalništva, s katerim so bili vsi zelo zadovoljni. K sodelovanju smo pritegnili tudi zunanje sodelavce," je povedala Ljuba Fišer.
Z osvežitvijo spomina na dogodke izpred 20 let so dobili motivacijo za potovanje v preteklost z obiskom muzeja v Ormožu, veteranskega kluba, razstave orožja pri bratih Puklavec v Frankovcih. Pripravili so tudi pogovorni večer o Balkanu z Miroslavom Lucijem in Miranom Fišerjem. Dijakinje Gimnazije Ormož pa so jim predstavile svojo raziskovalno nalogo na temo osamosvojitvene vojne.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • Delavnice pletenja izdelkov iz ličja
Obujanje starih obrti
Kmetijska svetovalna služba Ormož in Društvo kmečkih žena Ormož sta organizirala delavnico izdelovanja izdelkov iz ličja. Prvo srečanje, na katerem so se udeleženke dogovorile za nadaljnje termine in pričele z delom, je bilo v ponedeljek v jedilnici OŠ Središče ob Dravi. Vsi, ki jih zanima učenje te že pozabljene spretnosti, pa so dobrodošli, da se jim še pridružijo.
Zetale • Otvoritev ceste
Letos skromneje pri cestah?
V Žetalah so zadnjo uradno otvoritev novoasfal-tiranega cestnega odseka opravili kar med bo-žično-novoletnimi (bolj prazničnimi kot delovnimi) dnevi. Gre za odsek ceste „Žerak" v dolžini dobrega pol kilometra v naselju Čermožiše, na robu občine, tik ob meji s sosednjo občino Rogatec.
ga. Delavnice so za udeležence brezplačne. Stroške predavateljev krijeta organizatorja, ki sredstva zagotavljata tudi prek razpisov. Pri kuharskih tečajih pa se stroški za porabljeni material porazdelijo med udeleženke tečaja.
Viki Ivanuša
Cesto sta uradno odprla župan Anton Butolen in krajanka Veronika Zdovc.
Foto: Viki Ivanuša
Udeleženke delavnic so bile zelo zagrete za delo in so se kar takoj lotile izdelave cekarjev iz ličja.
Modernizacijo ceste je kot izbran najugodnejši izvajalec izvedlo podjetje Asfalti Ptuj.
„Ureditev tega cestnega odseka je zahtevala 70.000 evrov. Dobrih 39.000 evrov smo si zagotovili od države po zakonu o financiranju občin, razliko pa smo plačali iz proračunskih sredstev. Sicer pa smo v letu 2011 asfaltirali skupno dva kilometra cest na treh odsekih v vrednosti približno 200.000 evrov, kar ni malo, upoštevajoč dejstvo, da smo hkrati zgradili tudi nov trioddelčni vrtec.
V letošnjem letu je načrt modernizacije cestne infrastrukture v občini nekoliko skromnejši; predvidoma bomo
asfaltirali en krajši odsek v vrednosti prav tako okoli 70.000 evrov, če pa bomo uspešni na razpisu Za obnovo vasi, pa bomo naredili veliko več, saj se bomo prijavili s projektom modernizacije kar 5,5 kilometra ceste Strajna-Potni vrh. V primeru, da na tem razpisu ne bomo uspešni, pa bomo lastni delež sredstev namenili še za kakšen drug krajši cestni odsek, ki ga bo izbral naš občinski svet," je ob robu uradnega odprtja cestnega odseka „Žerak" povedal župan Anton Butolen, ki je skupaj s krajanko Veroniko Zdovc tudi prerezal trak (na posnetku).
Foto: SM
œmo m mmMm
miMm\Ëmmm\Ë gacmiai ora MCMM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen| Oprema Barva
renault grandtor megane1j dciauth.	2006	5.490,00 c	klima	kov. siva
renaultcli01.2	2008	4.760,00€	serv. knjiga	rdeča
opel vectra 2.0 dti	2004	5.750,00€	prvi last.	kov. srebrna
chevrolet ave01.416v elite	2008	5.490, ooé	prvi last.	bela
peugeot 2061.11xr presence	2002	2.750,00 €	klima	kov. siva
peugeot limuzina 407 1.816v conf. pack	2004	5.690,00€	serv. knjiga	kov. siva
opel corsa 1.216v cosmo	2005	4.630,00 €	serv. knjiga	kov. sv. zel.
citroen c41.616v hdi elegance	2007	7.190,00£	avt. klima	kov. srebrna
opel astra 1.816v elegance	1999	2.400,00 c	klima	kov. zelena
mazda 3231.4 f	2002	2.800,00 c	prvi last.	kov. srebrna
renaultgrandtour laguna2.0 dci initiale	2008	8.990,00 é	avt. deu. klima	kov. Črna
seatibiza1.0 se	1997	1.350,00£	prvi last.	bela
peugeot 2071.4itrendy	2007	7.300,00 c	prvi last.	kov. srebrna
renault cli01.2 auth.pack	2005	5.350,00 €	serv. knjiga	kov. rumena
peugeot 4071.6hdi	2007	7.400,00 c	serv. knjiga	kov. modra
peugeot 2061.1 ixrpresence	2003	2.450,00£	redno serv.	kov. srebrna
fiat dynamic sedic11.9 jtd 4x4	2007	8.900,00 c	prvi last.	kov. opečna
peugeot 2061.41 xr presence	2001	2.750,00 i	klima	kov. opečna
ford monde01.816v ghia	2001	2.990,00 €	serv. knjiga	modra
fiat punt01.2 active fresh	2004	2.990,00 €	klima	bela
renault grandtour megane 1 .s dci auth.	2004	3.650,00 c	klima	kov. črna
renaulttwing01.2 pack	2001	1.350,00«	2xairbag	kov. črna
ford fusion 1.616v comfort	2006	5.740, ooé	serv. knjiga	kov. srebrna
citroen xsara picass01.61 sx	2002	3.390,00 c	avt. klima	kov. siva
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
OMcklavi
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.rniklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
bmw 530 d aut limuzina	2003	9.980,00	xsen0n	kov. črna
fiat grande punto 1.3mjtd	2008	6.880,00	klima	bela
ford mondeo 1.btdcitttanium karavan	2009	12.380,00	alu plat.	kov. črna
ford c-max 1.6tdci ghia	2009	9.970,00	alu plat.	kov. t. siva
ford galaxy 1.8 tdci trend	2007	12.980,00	avt. kuma	kov. siva
ford smax 2.0 tdcidurat0r0	2008	12.980,00	navig.	kov. t. siva
lanca delta 2.0 jtd multuet	2009	12.200,00	alu plat.	kov. siva
mazda 31.6 d	2005	5.880,00	avt. kuma	srebrn
peugeot 4071.6 hdi confort umuzina	2009	9.980,00	avt. kuma	srebrn
renault iaguna 1.9 do karavan	2004	4.290,00	avt. kuma	srebrn
renault scenic 1.5 dci latttude	2009	8.980,00	panor. streha	kov. siva
seat altea 1.9 tdixl style	2009	12.180,00	alu plat.	kov. črna
mota celica 1.8 vvn	200412.mes	8.980,00	avt. kuma	srebrn
vw golf plus 2.0 tdi confort	2009	12.480,00	avt. kuma	kov. črna
vw passat 1.9 tdi limuzina	2001	4.580,00	avt. kuma	zelen
vw passat 2.0 tdi karavan bluem. confort 2009		13.350,00	navig.	srebrn
vw passat2.dt0i variantcomfoktline	2008	11.580,00	avt. kuma	kov. list. srebrn
ODKUP VOZIL V ENI URI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU JI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ^
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 14.1.
TV
www.siptv.si
8:00 9:30 10:00 10:45 11:20 12:15 13:15 14:20 16:50 17:10 18:00 19:30 20:00 21:00 22:00 23:30
Gorišnica - Iz naših krajev
Glasbeni utrinki
Božična prireditev v Vol ¡čini
Utrip iz Ormoža - ponovitev
Oddaja ŠKL
Polka in Majolka
Ujemi sanje
Video strani
Ptujska kronika
ŠKL
Selce - Božična prireditev Glasbeni utrinki Gorišnica - Iz naših krajev Utrip iz Ormoža Glasbena oddaja Video strani
8:00 Koncert v cerkvi Sv. Marka Markovci 10:00 Selce - Božična prireditev 11:30 Oddaja ŠKL
12:10 Seja sveta občine Domava - posnetek 14:00 Video strani
17:00 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Oddaja iz občine Markovci
21:45 Ujemi sanje
22:45 Utrip iz Ormoža
23:10 Ptujska kronika
23:30 Video strani
PONEDELJEK 16.1.
NEDELJA 15. 1.
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Koncert v spomin Valentinu Žumru 11:00 Oddaja iz občine Videm 12:15 Od kleti do kleti s prijatelji - Hajdina 13:00 Oddaja iz občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni utrinki 17:00 Mesečna kronika Občine Destmik 18:30 Selce - Božična prireditev 20:00 Božična prireditev v Grajeni 21:10 Video strani
Z vami že 15 let!
8:00 9:25 10:25 10:45 12:40 13:45 17:00 18:00 19:15 20:00 21:45 22:45 00:10
Oddaja iz občine Videm Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL
Ujemi sanje
Video strani
Iz domače skrinje
Oddaja iz občine Videm
Glasbeni utrinki
Oddaja iz občine Markovci
Gospodarska oddaja OOZ Ptuj
Markovci - Iz domače skrinje
Video strani
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Donava 116 D, 2252 Domava
a
m<ifkolilafk 0.
www.markomark.sl
Na Ormoški cesti na Ptuju smo zgradili samostojno varčno hišo v velikosti 170 m2
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2,5 ha opremljenih stavbnih zemljišč. Cena je 21 €/m2 + DDV Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na spletni strani www.markovci.si.
RADIOPTUJ
w 89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
RADIOPTUJ
89,8o98,2-icn3 www.radio-ptuj.si
NOTESDENT
ZOBOZDRAVSTVO
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. na obroke. ZOBNOPROTEHČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
Prireditvenik
www.radio-tednik.si
Petek, 13. 1. 2012
17:00
17:00 18:00
18:00 18:00 19:00
Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu 2012: odprtje razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medimurju Ormož, viteška dvorana gradu: potopisno predavanje o Avstraliji Ptuj, Kulturna dvorana gimnazije: muzikal Mavrica prijateljstva, avtorica Jasna Drobne; OPZ Mladika, MPZ Mladika in tolkalisti GŠ Karol Karol Ptuj
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Sharlatanus Maximus za izven Slovenja vas, gasilski dom: tradicionalno luščenje bučnic Ptuj, CID: predstavitev ptujske rap scene, Jason's Ball - hip hop petek trinajsti; Antagonista, McPiece, Cheecha
Sobota, 14. 1. 2012
09:00 Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu 2012; Antonove igre - kegljanje in
zbiranje vzorcev čurk ter ocenjevanje 14:00 Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu 2012; Antonove igre in čurkarijada
2012 s pokušino, folklora, ljudske pevke Vrtnica, harmonikaši, društvo Maska - Ivanec in drugi 18:30 Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu 2012; tradicionalni Antonov koncert -
Miklavški oktet in organist Kristjan Penhofer iz Murske Sobote 19:00 Hajdina, gostilna Olga: občni zbor Etnografskega društva koranti Hajdina
Nedelja, 15. 1. 2012
09:00
10:00
10:00 15:00
17:00
18:00
Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu 2012; zbiranje starodobnikov Klub Styer in maša z antonovim žegnanjem in rogisti LD Križevci; folklorni program in antonova licitacija mesnih dobrot Polenšak, gasilsko-kulturna dvorana: predavanje Oskarja Neuvirta z naslovom Požarne nevarnosti v bivalnem okolju, v organizaciji PGD Polenšak
Ptuj, restavracija Gastro: občni zbor Čebelarskega društva Ptuj
Ptuj, Mestno gledališče: Akademija MGP v sodelovanju z Ljudsko
univerzo; predavanje Petje Janžekoviča - Bo
Hajdina, dvorana DU: tradicionalni 12. koncert ljudskih pevcev in
godcev
Sv. Tomaž, kulturni dom: predstava Moški padajo z neba, v izvedbi KUD Vitomarci
MESTNI KINO PTUJ
Petek, 13., sobota, 14. in nedelja, 15. januar: 16:00 Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti; 18:00 Stanje šoka, 20:00 Jeklena moč.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
____________________________
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, tel. 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI V NOVIH PROSTORIH V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
ŠKRATE K - Komisijska prodajalna. Ponujamo vam rabljena otroška oblačila za starost 0-10 let ter opremo po zelo ugodnih cenah, Gubčeva ul. 23, Ptuj, tel. 030 278 474.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, telefon 041 403 713.
HAJDINA, Skorba, ugodno prodamo novejšo hišo, polovico dvojčka, z 229 m2 dvorišča, 1.2009. Cena:
130.0006. J} REMSK
Kontakt: 041/974 ^^
689.	www.re-max.si/Poetovio
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tihi noči utrujena za vedno si zaspala. Nihče ne ve, kako boli, ko te več med
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče
Ljudmile Marin
IZ KRAMBERGERJEVE 7, PTUJ
Zahvaljujemo se vam, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za svete maše. Posebno bi se želeli zahvaliti pogrebnemu zavodu Ptuj, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, govornici ge. Veri, godbeniku za odigrano Tišino ter vsemu zdravstvenemu osebju.
Žalujoči: vsi njeni
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu 041 326 006._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursov ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170._
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Telefon 051 667 170._
PRODAM bukova drva z razrezom na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91._
PRODAM BUKOVA drva (tudi hlodovino) z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM bele kokoši, težke 4 kg, 3,80 € za žival, naročila po tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM tri prašiče, težke okrog 120 kg. Tel. 041 533 792._
KUPIM TRAKTOR, lahko Zetor, Ursos, IMT Ferguson, Univerzal Štore ali podobno. Tel. 041 235 349._
PRODAM 230-litrsko hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504 204.
Ugodno prodamo mešana drva, razcepljena na meter ali razžagana na 25 ali 33 cm, po zelo ugodni ceni. Tel. 041 914 263.
PRODAM odojke, možna dostava. Tel. 031 420 891._
PRODAM svinjo domače reje, težko 200 kg. Tel. 031 597 919._
PRODAM dva prašiča domače reje, težka okrog 200 kg. Tel. 041 368 431._
KUPIM bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 705 243.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
BELA TEHNIKA
PRODAM pralni stroj Gorenje, tip elektronik 1200, z veliko dodatnimi funkcijami, preprosta uporaba, ohranjen kot nov, možna dostava. Tel. 070 339 204.
STE zaposleni in nimate časa? Lahko vam pomagam. Nudim čiščenje vašega doma in likanje. Sem zanesljiva in delovna. Tel. 040 860 164, Jožica Sluga.
DOM STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju v vrstni hiši damo v najem garosnjero. Tel. 031 230 506.
Na lepi lokaciji na Vičavi oddam hišo. Mesečna najemnina 320 € + stroški. Plačilo treh najemnin vnaprej. Tel. 041 393 109.
V NAJEM dam enosobno stanovanje v pritličju, delno opremljeno, takoj vseljivo. Tel. 041 844 173.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM kurentijo v kompletu. Tel. 031 321 269.
PRODAM fantovsko kurentijo , za starost od 12. do 14. let. Tel. 041 331 387.
PRODAM pocinkano pločevino v rolah v velikosti 0,7 mm. Tel. 02 629 23 15.
KUPIM rabljeni računalnik. Tel. 031 394 549.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URI
M.l^.l^.lV.MM.T.WM
»UKA ZJUTRAJ DO S. URI
PTUJSKA TEUVIZIJA
pean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 13.1.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 B.A.S.E. reportaža- pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Spoznajmose.com - pon. 1115 Modro-pon. 11:50 Regi TV - Ormož 12:50 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Info kanal 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Moto scena - 7. oddaja pon. 17:50 Cista umetnost - pon. 16:20 Koncert Mia Znidarič 19:20 Inlo kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 EPK napoved nik 2012 20:50 Sport(no)- pon. 21:20 Moto scena-7. oddaja pon. 21:40 Resi TV-Gorišnica 22:40 Info kanal
Sobota 14.1.
9:05 Ptujska krvnika - pon. 9:25 Otroška oddaja Gorišnica 10:25 Modro-pon. 11:00 ZavecVS. Hamlet -dobrodelna
12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:50 Poli maraton - reportaža pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 EPKnapovednik2012 13:50 Info kanal 15:00 Regj IV OrmDŽ 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Inlo kanal
17:30 Smeha polna skleda - 3. oddaja p 13:00 Ptujska kronika -pon. 13:20 Cista umetnost-pon.
Nedelja 15.1.
9:05 Ptujska kronika-pon. 9:25 Otroška oddaja Gorišnica 10=25 Modro-pon. 11:00 H rana in vino 11:50 Spoznajmose.com 12:40 Aye festival-pon.
13:00 Pregled ledna -
_____jmlja in mi
13:50 Športi no) -
13:20 Zemlja in mi-3. oddaja pon.
14:20 Info kanal 15:00 Regi TV-Ormož 16:00 EPK napovednik 2012 16:30 Info kanal 17:00 Poslanski utrip - pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 13:20 Oan življenja-dokumentarni film pon. 13:40 Pregled tedna-pon. 19:00 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Zavec VS. Hamlet - dobrodelna
21:20 Moto scena -21:40 Hrana in vino -22:30 Info kanal
13:50 Pregled tedna Info lanal
-pon.
19:10 I
20:00 Ptujska kronika -23 20 Zemlja in mi-3. oddaja pon. 20:50 Lokacija Slovenija 21:00 Poslanski utrip-pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
9:00 Preglednik TV Maribor
9:25 Hrana in vino
9=50 Spoznajmose.com
10:45 Pregled ledna-pon.
11:05 Maora - pon.
11:40 Info kanal
15:00 Pomurski tednik
15:40 Hrana in vino-pon.
16:05 Info kanal
17:00 Povabilo na kavo-pon.
17:30 Pregled tedna-pon.
17:50 Duhovna oaza - pon.
13:15 Info kanal
20:00 Ptujska kronika -pon.
20:20 EPK napovednik 2012
20:50 Sport(no)-pon.
21:20 Moto scena-7. oddaja pon.
21:40 Tri - avtorski projekt Bazene Krivec pon.
22 25 1"nal www.petv.tv
OUslej nas ali',t spi«mljate tuli naft
Program TV Ptuj
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
OPREMLJENO pisarno z majhno kuhinjo v centru mesta oddamo v najem. GSM 031 382 976.
Oddaja Tinčka Ivanuše, sobota ob 21:00 in nedelja ob 10:00: čestitke prvorojencema v ptujski porodnišnici, predstavitev dveh romanov o našem mestu, Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci prejelo status društva, dokumentarni film Izumitelj Janez Puh, družinski popotniški večer, peta premiera Mestnega gledališča Ptuj, mednarodna umetniška predstavitev v Mestnem kinu Ptuj, pesniški prvenec Sergeja Harlamova, 12. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka, shranjena učenost - dokumentarni film, obiskali so nas sveti trije kralji, z glasbo v sobotni večer.
www.radio-tednik.si
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
SPOMIN
Dvanajstega januarja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Slavko Ivanovic
IZ KVEDROVE ULICE 1, NA PTUJU
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Kam odšla si, draga mama, kliče žalostno srce, niti zbogom nisi rekla, ne podala nam roke.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage sestre, mame, tete, babice, prababice in tašče ter sosede
Ljudmile Vidovič, rojene Vajda
IZ STOJNCEV 128
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala Pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku za opravljen obred, pevcem zbora Jutranja zarja za odpete pesmi, nečaku Janku za odigrano Tišino in hvala ge. Hedviki za poslovilne besede. Posebna zahvala kolektivu Nove KBM. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Muretinci za vso potrebno oskrbo.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni otroci in vsi njeni
Mama samo ena je edina, ko jo izgubiš, ostane le ljubezen in dobrota njena.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
Ivice Kocuvan -Rolove
IZ VITOMARCEV 65
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, in znancem, ki ste z nami delili bolečino v trenutkih slovesa in našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče, darovane sv. maše ter izraženo pisno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku, cerkvenim pevcem, pevskemu zboru društva gospodinj ter govornikoma. Hvala gospe patronažni sestri Martini za dvanajstletno pomoč.
Žalujoči: hčerki Mimika in Lidija z družinama
ter sin Vlado
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
Zinka Cebek
roj. Skrbinšek
IZ SEL 23
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovašča-nom ter znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za sv. maše, nam pisno ali ustno izrekli sožalje. Hvala župniku g. Petku za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Šeguli za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in Pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala bolnišnici Ivana Potrča Ptuj za vso nudeno pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
Ptuj • Bo Ptuj poleg Kurentovanja ponudil še kaj
Kaj prinaša kulturna prestolnica?
Program Evropske prestolnice kulture (EPK), ki bo v Ptuju potekal v tem letu, naj bi bil pester, raznolik, zabaven in namenjen široki populaciji. Na seznamu je trenutno okrog 150 dogodkov. Njihovih kritikov je vsaj toliko kot zagovornikov. Marsikdo je prepričan, da nam EPK ne bo prinesel nič novega ter da bodo sredstva splavala po vodi. Bo Ptuj kot partnersko mesto Evropske prestolnice kulture 2012 res ponudil le kurentovanje?
Medtem ko so še do pred kratkim tisti, ki naj bi sodelovali pri kreiranju programa Evropske prestolnice kulture v našem mestu, trdili, da je njihova prisotnost pri projektu vprašljiva, je danes povsem jasno, da so njihove besede bile prazne. Z nekaj (tisoč) evri manj so vendarle
sprevideli, da je pomembno, da odigrajo svojo vlogo in pomagajo pri kreiranju te zgodbe tudi zaradi lastnih koristi. Tako so tudi najglasnejši in najbolj goreči nasprotniki na koncu sprejeli ponudbo in se vključili v kreiranje ptujskega programa za EPK.
Kaj bo ta ponudil, je zna-
no, saj je delovna preglednica dogodkov, ki so uvrščeni v program Evropske prestolnice kulture 2012, že izdelana, v nekaj dneh pa bo objavljena tudi zloženka. V njej bodo strnjeni vsi dogodki, ki bodo v tem letu popestrili dogajanje v Ptuju. Programska brošura bo vsebovala natančne
Preglednica nekaterih načrtovanih dogodkov		
Izvajalec	Projekt	Termin
Mestno gledališče Ptuj	SKUP (Festival komornega gledališča)	april
	V samoti bombaževih polj — premiera	junij
	Komedija o loncu (ponovitve)	februar
	Dantonova smrt — premiera	maj
Pokrajinski muzej Ptuj — Ormož	Pustne maske — razstava; 9. mednarodni kongres ILA	februar
Knjižnica Ivana Potrča	Zapuščina dr. Štefke Cobelj — razstava in publikacija	junij, julij
	Srečanje knjižnic pobratenih mest	februar, september
ZKD Ptuj in JSKD — OE Ptuj	P. U. S. T. (Pusti umetnosti svobodni tok)	januar— december
CID Ptuj	Kino brez stropa (filmski festival)	avgust
KUD Čar griča	Festival otroške ustvarjalnosti Aye	avgust
OŠ Ljudski vrt	De te fabula narratur (skupni projekt ptujskih OŠ)	maj
Boris Farič	publikacija Topographia ducatus Slove-niae modernae	november, december
Terme Ptuj	Rimske igre	avgust
	Mednarodni filmski festival Primus	september, oktober
KUD Art Stays	Festival Art Stays	julij— september
Društvo za glasb. umetnost Arsana	Glasbeni abonma	januar—julij
	Zgodba o tangu — koncert	julij
	Glasbeni festival Arsana	julij, avgust
Javne službe Ptuj	Festival umetnosti in dediščine — kurentovanje	februar
	Kurentova svatba	februar
Študentska založba	Dnevi poezije in vina	avgust
Klub ptujskih študentov	Vino ni voda	november
	Terasafest	junij—avgust
Terminal 12	Razstava zbirke Oskarja Kokoschke	oktober
podatke o vsebini in lokacijah, okvirni datumi pa so določeni že sedaj.
Kot pravi Maja Leber, koordinatorka projekta EPK 2012 na MO Ptuj, bo dogajanje pestro, saj se bo samo v okviru Festivala dediščine in umetnosti odvila okrog 130 dogodkov. „Izkoristili bomo vsa obstoječa prizorišča v mestu, med drugim tudi mi-noritski samostan, Mestni, Slovenski in Vrazov trg, am-fiteater gimnazije, ptujski grad itd. Jeseni upamo tudi na novo dvorano v Dominikanskem samostanu," pojasnjuje Lebrova. Po njenem mnenju so kritike, da bo Ptuj v sklopu EPK ponudil le ku-rentovanje, neutemeljene. Prepričana je, da je bila povsem logična poteza izbira tega dogodka za osrednjega, saj je značilen za naše mesto, z njim pa lahko najbolje predstavimo svojo dediščino. Kot pravi, bo dogajanje, katerega rdeča nit bo etnologija in maske, raznoliko in razgibano.
Potrjeni projekti so skupaj vredni 1.670.000 evrov, glede na leto 2012 pa bo vložek Mestne občine Ptuj bistveno presegel polovico navedenega zneska.
Kdaj bomo začutili, da smo partner v EPK
Prvi dogodek v sklopu EPK 2012 na Ptuju je bila
predstavitev dveh knjig o našem mestu: Trte umirajo stoje in Strojarska hiša. Uradna otvoritev EPK 2012 pa je združena z otvoritvijo Festivala dediščine in umetnosti 2012. Premierna dogodka bosta Kurentova svatba ter 1. medcelinski Etnofest.
Muzikal Kurentova svatba, ki predstavlja otvoritveni glasbeno-gledališki dogodek Evropske prestolnice kulture na Ptuju, bo posebna zgodba. Napoveduje se spektakel, zgodba pa bo prvič uprizorjena 10. februarja. Povezana je z devetimi tradicionalnimi pustnimi liki in s posebnim etnografskim sporočilom. Božanskost likov, narava čiste energije in človekova prvinskost, izvirna zgodba, imenitna avtorska glasba, bogata kostumografija in scenografija obetajo dogodek, kot ga še ni bilo.
V projektu so moči združili ugledni ptujski in slovenski umetniki: režiser Matjaž Latin, pisatelj Zdenko Ko-drič, pesnik Borut Gombač, producent Mladen Delin, scenografa Dušan Fišer in Jernej Forbici, kostumogra-finja Stanka Vauda Benčevič, skladatelj Gregor Stremecki, glasbeni vodja Janez Dovč, lučni mojster David Orešič, igralka Nina Ivanišin in igralec Vojko Belšak ter solisti Tinkara Kovač, Bilby, Boštjan Gombač, Katice, Metod Banko, Aphra Tesla in drugi.
Dženana Kmetec
tehnični pregledi
(za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/7871010
Črna kronika
Alkohola še vedno preveč
Problematika alkohola je na cestah na območju PU Maribor še vedno velika. Ker je alkohol eden od sekundarnih vzrokov v prometnih nesrečah in še vedno prepogosto prisoten pri voznikih v cestnem prometu, so policisti decembra poostreno izvajali kontrolo psihofizičnega stanja voznikov oz. vožnjo pod vplivom alkohola in prepovedanih drog ter tako izvajali akcijo "0,0 šofer - trezna odločitev". Temeljna cilja akcije sta bila zmanjšanje deleža alkoholiziranih udeležencev prometnih nesreč in zmanjšati število prometnih nesreč, pri katerih je kot sekundarni dejavnik pri voznikih prisoten alkohol ali prepovedane droge.
Policisti so z alkotestom preizkusili 7259 voznikov motornih vozil. 258 jih je imelo v organizmu večjo koncentracijo alkohola od dovoljene. Pri 103 voznikih je bila presežena koncentracija 0,52 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka in so bili pridržani. Policisti so tudi zasegli 53 motornih vozil. Najvišjo koncentracijo alkohola, 1,64 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, so 24. decembra izmerili 50-letnemu vozniku osebnega avtomobila v Novi vasi pri Markovcih.
Da bi dosegli ugodnejše prometnovarnostne razmere, bodo policisti poostrene aktivnosti, predvsem na področju psihofizičnega stanja udeležencev v cestnem prometu, nadaljevali tudi v prihodnje.
S kolesom v vlak
10. januarja ob 11.10 je bil OKC PU Maribor obveščen, da se je v kraju Podvin-ci zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena vlak in kolesarka. Na kraj so bili napoteni policisti in reševalci. Policisti so z zbiranjem obvestil in ogledom ugotovili, da se je v Podvincih zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 75-letna kolesarka se je s kolesom peljala po lokalni cesti Ptuj - Podvinci v smeri proti Podvincem. Pred prehodom ceste čez železniško progo, ki ni zavarovan z zapornicami ali polzapornica-mi (označen je z andrejevim križem in prometnim znakom stop), ni ustavila. Zaradi tega je trčila v bočno stran vlaka in padla po tleh. Kolesarka je na kraju nesreče umrla.
Napoved vremena za Slovenijo
Če vidiš prosinca komarje igrati, ~5/6 treba s senom varčno ravnati.
V januarju
vse pizze po . r
enotni ceni 4,90
pomaranča, ob dravi 3a, ptuj
eur
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in povečini brez padavin. Predvsem v severni in vzhodni Sloveniji bo zapihal severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem okoli 11 stopinj celzija.
Obeti
V soboto in nedeljo bo precej jasno, severozahodni veter bo postopno slabel.