TOZD Keramika Vižmarje
Z večjo storilnostjo nad izgubo
Vižmarska Keramika, ki je TOZD Iskrine delovne organizacije IEZE, že nekaj let sem opleta nekje na meji rentabilnosti in pod njo. Tudi lansko 1979. leto scT zaključili z izgubo in zato so šli v sanacijo. Domači stro-kovnjaki in strokovne službe Iskre Industrije elcmentov so pripravili praktičen in stro-kovno poglobljen sanacijski načrt, ki naj bi ?a uresničili v dveh letih. Sanacija pa le delno uspeva, saj so Ietošnje polletje spet zaključili z negativnim predznakom.
•  Prav zaradi tega so sklicali 9. septem-bra letos zbor delovnih ljudi, nanj pa so po-vabili  tudi  člane  poslovnega  kolegija delov-ne   organizacije   in   zastopnike   SOZD   Iskra. Na programu so imeli trenutno stanje,  ana-lizo sanacije in predvidevanja do konca leta ter   načrte   za   prihodnji   srednjeročni   plan 1981—1985.
•  Stevilke o poslovanju v prvem polletju kažejo, da  so  realizirali 47 %  letnega  plana, to pa zato,  ker so dosegli le  73 %  fizičnega obsega   proizvodnje   za   prvih   šest   mesecev. Sredstev, planiranih za leto 1980, so porabili 51 %, dohodek so dosegli z 38  odstotki let-nega  programa,  kar je glede na lansko leto le 84 odstotkov v istem obdobju. Čistega do-hodka  so  dosegli  35 %,  predvidenega  za  le-tos, kar je le 38% lanskega v istem obdob-ju.  Osebni  dohodki  pa  so  doseženi  s  45 %, kar je  le  2 % več  od  lanskega  v  istem  ob-dobju.
•  Ze te številke povedo, da so bili stroški nad dohodki in tako so zaključili prvo pol-letje  z 281   starimi  milijoni  izgube  in  če  k temu   prištejemo   še   200   milijonov   lanskih jzgub,  znaša   celotni  znesek  blizu  pol  stare milijarde.
•  Ob teh številkah se je med kolektivom Keramike razvila živahna razprava, v kateri so ugotovili, da so sicer izvedli precej sana-cijskih ukrepov, niso pa naredili vsega, kar so  predvidevali  za   »ozdravitev«   poslovanja.
•  In kje so vzroki izgube? Če si poslušal razpravo delavcev in strokovnjakov TOZD in DO, si nujno dobil vtis, da je tehnologija zelo nedefinirana,   storilnost   nizka,   predvsem   pa ,ie  velik  izmet,  ali bolje  rečeno — slaba  je kakovost   dela,   kar  povzroča   velik   odstotek -škarta«,  kar ob tako dragih surovinah, kot jih   uporabljajo   v   Keramiki,   gotovo   pred-stavlja velik strošek brez dohodka.
•   Drugo   vprašanje   pa   je   amortizirana lehnološka oprema, ki niti sedanji tehnologiji ni več kos. Odtod tudi težave s kvaliteto in produktivnostjo.  Seveda pa je marsikaj  ne-razčiščenega   glede   človeškega   faktorja,   saj ugotavljajo,   da   jim   manjka   poglobljenega znanja   na   področju   tehnologije.   Treba   je povedati,   da   v   Jugoslaviji  ni   ne   poklicne, ne srednje, ne višje šole za' keramično stroko.
Zato znanje po večini zlasti inženirji prido-bivaio  na   Inštitutu  Jožef  Štefan  in  drugod.
•  Vprašanje je tudi visoka režija za tako obliko  proizvodnje.  Zahtevna  proizvodnja  in zlasti   kemija   in  fizika   ob  izdelavi  tehnične keramike   zahtevajo   mnogo   strokovnih   pri-jemov, ki pa zahtevajo precej strokovnjaklov. Te pa  spet težko prenese nizka  storilnost v neposredni  proizvodnji.
•   In  kje  so  rešitve?   Tudi  ob  tem  so  se razpravljalci iz kolektiva in strokovnjaki za-držali zelo dolgo in temu so posvetili največ časa v razpravi. Predvsem je treba ostati pri osnovnem programu — se pravi pri tehnični keramiki, ki je bazična proizvodnja za indu-strijo elementov,  torej  je pomembna  za vso Iskro, za jugoslovanski trg in za izvoz.
•   Zato  v  TOZD   že  pripravljajo  investi-cijski elaborat za gradnjo nove tovarne, ker sedanji prostori, nekdanja mizarna, ne odgo-varjajo  svojemu  namenu.  Tudi  stroji  oziro-ma   tehnologija   mora   biti   sodobnejša.   Zato načrtujejo investicijo v najsodobnejšo, avto-matsko,   visokoproduktivno  opremo.   Investi-cija je na prednostni listi Iskre in že ima so-glasje Gospodarske zbornice. Treba je le še definirati   nekaj   tehnoloških   podrobnosti   in lahko    bodo    začeli   z    gradbenimi    projekti. Clan   poslovodnega    kolegija    SOZD    Iskra, predsednik    KPO    IEZE    Stane   Kovačič    in član   KPO   IEZE   za   ekonomska   vprašanja Jože   Surc   so   v   razpravi   dejali,   da   ni   ne-rešljivih  ovir  za   investicijo  v  novo  tovarno in da bo ta zgrajena že v prihodnjem šred-njeročnem planskem obdobju. V tovarni bo-sta  obe  sedaj   dislocirani enoti,  kar bo  go-tovo   zmanjšalo   režijo  in  poenotilo  tehnolo-gijo, kolikor je to tehnično izvedljivo.
•   In   kako   dotlej?   Sanacijski   program predvideva, da se da delati rentabilno, čeprav ne najbolj uspešno, tudi v sedanjih pogojih. Zato so na zboru sklenili, da bo komisija za spremljanje  sanacije   še   ostreje  nadzorovala dosledno izvajanje sanacije, ugotavljala uspe-he in  spodrsljaje.  Ob neopravljenih nalogah pa   bodo   poiskali   odgovorne   in   primerno ukrepali.
•   Sicer  pa  trend  proizvodnje  in  gospo-darski efekt kažeta, da je že prišlo do pozi-tivnih   premikov.   Sanacijski   načrt   predvi-deva   »ozdravitev«   v   dveh   letih   in   po  pol leta izvajanja seveda ne moremo pričakovati dokončnih   rešitev.   Dolgoročno   prizadevanje bo rešilo še ostale probleme previsokih stro-škov,   storilnosti,   rentabilnosti   in   vprašanje režije.
•  Torej  v prihodnjem srednjeročnem ob-dobju   Keramika   lahko   načrtuje   visokopro-duktivno tovarno, ki bo zagotovila polizdel-ke finalistoma, ki za Iskro proizvajata upore in   keramične   kondenzatorje.   Ostala   bo   pri osnovnem programu, ki pa bo ob visoki pro-duktivnosti   in   profesionalizaciji   zagotovila vse pogoje tudi za močan izvoz.      F. Kotar