Leto XVIII.. št Z7V Ljubljana, torek 30. novembra 1937 Cena t Din o pi avti ušivo i_juuijaxm. tvnaJ ijeva aiics 0 — le let od »t hm. 3123. 3124 3125. 3120 Laseratni jodeieK: Ljubljana. Šelenburgova ui 8 — Tel 3392 3492. Pooružnira Maribor: Grajalo trg 7. Teletoo St 2455 Podružnica Celje Kocenova ul. St. 2 Telefon St 19U Računi pri post ček zavodih: LJubljana H 11 «42 Praga čisio 78.180, Wtpp 41 10» 241. Izhaja vsaii dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno DUi 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 3123. 3124. 3125 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2440, Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. i, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Schachtov odstop V soboto je nemško časopisje objavilo Hitlerjevo osebno pismo dr. Hjalma-ru Schachtu, predsedniku nemške državne banke ter gospodarskemu ministru tretjega rajha. Državni kancelar dr. Schachtu v zelo prijazni obliki sporoča, da sprejema njegovo demisijo na položaj gospodarskega ministra. Za Schachtovega namestnika je bil imenovan dosedanji državni podtajnik v propagandnem ministrstvu in tiskovni šef tretjega rajha, narodno socialistični ekonom dr. Walther Funk. Svoj novi položaj pa bo zavzel šele 15. januarja prihodnjega leta Do tedaj bo opravljal funkcije gospodarskega ministra general Goring. šef gospodarske štiriletke. Dr. Schacht pa ostane še dalje predsednik nemške državne banke in Hitler je izrazil v svojem pismu željo da bi dr. Schacht v tej svoji funkciji »še mnogo let stavil vse svoje znanje in svoje sposobnosti v službo nemškemu narodu«. Obenem ga je povabil, naj bi še v bodoče bil kancelarjev osebni gospodarski svetovalec. Tudi član vlade ostane dr. Schacht še dalje, ker je bil obenem imenovan za ministra brez portfelja. Novi položaj označuje »Frankfurter Zeitung«, katere zveze z nemško težko industrijo so znane, z značilnim naslovom svojega komentarja' »Dr. Schacht odhaja in ostaja«. Za razpoloženje narodnih socialistov ob Schachtovem slovesu iz gospodarskega ministrstva pa je še bolj značilno, da se glavni organ stranke »Volkischer Beobachter« omejuje samo na objavo Hitlerjevega pisma dr Schachtu in uradnega komunikeja o novih imenovanjih, ne pristavlja pa nobenega komentarja. Ostali listi se lz-og5bljejo sleherni posebni noti B'stvo njih komentarjev bi se dalo prikazati v naslednjem značilnem stavku: Pamptni dr. Schacht sicer odhaja kot gospodarski minister, toda prav tako pametni dr Funk, katerega posebni smisel za gospodarske potrebe je izven dvoma, postaja niegov naslednik... Schachtova demisija ni presenetila nikogar Predvsem je bilo že več mesecev znano, da je sam zaprosil Hitlerja, naj ga razreši njegove funkcije gospodarskega ministra, katero je bil prevzel samo začasno leta 1934 zaradi nenadne obolelosti tedaniega gospodarskega ministra dr. Schmitta. Na drugi strani je bil njegov spor z generalom Goringom kot šefom nemške gospodarske štiriletke tako rekoč že javna tainost. Dr. Schacht je bil od vsega početka nasprotnik hitlerjevskega ekonomskega sistema. ki hoče vse nemško gospodarstvo usužnjiti potrebam nemškega oboroževanja in ki se na zunaj kaže v značilnem stremljenju po popolni nemški gospodarski avtarkiji. Nasprotno pa je bil dr Schacht. ki formalno nikdar ni stopil v vrste narodno socialistične stranke in ki je bil pritegnjen k sodelovamu v nemški vladi samo zaradi svojih izrednih sposobnosti kot priznani gospodarski in finančni strokovnjak, zagovornik liberalnega gospodarstva in čim širšega mednarodnega trgovskega sodelovanja. Nekateri ugledni nemški strokovnia-ki označujejo Schachtovo gospodarsko politiko z enim samim skupnim imenom: težnja do čim večjem eksnortu. Dr. Schacht je bil v nasprotju z avtar-kičnimi stremljenji Goringa in njegove okolice mnenja, da bo Nemčija svoje notranje in zunanje naloge tem lažje rešila, čim bolj bo utrdila svojo zunanjo gospodarsko pozicijo. Ne le za prehrano, tudi za oboroževanje in za izvedbo gospodarske štiriletke so potrebne v prvi vrsti devize. Kolikor bolj se želi Nemčija osamosvojiti od tuiine, toliko več tujih deviz ji je potrebnih, kajti sicer se utegnejo pojaviti v delu za gospodarsko obnovo doma usodni zastoji. Sredstvo za prenrečenie te neugodne posledice je torej samo eksport. pot do njega pa svobodna mednarodna trgovina. Karakteristično za položaj v Nemčiji je, da bo Schachtov naslednik prvi narodni socialist na čelu gospodarskega ministrstva Vsi trije dosedanji ministri pod hiTlerjevskim režimom so Vi ne-hitlerievci: Hugenberg. Schmitt in pa Schacht. Očividno ie hotel Hitler s tem, da je tako občutljiv gospodarski resor zaupal trikrat zaporedoma ljudem izven stranke, preprečiti preveliko nezaupanje gospodarskih krogov. Tz enakega razloga, tako trdijo poznavalci, je tudi tako dolgo držal dr. Schachta, katerega imenovanje pred tremi leti se je smatralo le za provizorično. V hitlerievski okolici pa je bilo nasprotovanje dr. Schachtu vedno ostrejše, ker so mu očita1 i. da na svojo roko posega tudi v zunanjo politiko Razne informacije rolo trdijo, da je bil nemški obisk lorda Ha-lifaxa v glavnem Schachtovo osebno delo. Prav v tem vidijo nekateri razlog, da je Hitler spreiel Schachtovo. žp nr°d meseci vloženo demisijo šele po Halifa-xovem obisku. S Schachtovo demisijo je v Nemčiii vsaj začasno zmagala gnsnndsrsVa smer zagovornikov avtarVip Goringa ;n njegovih prHa+oiiev Vnliv v.ja^b krogov na nernSVo gosnodar^tvo s® bo sed=ri še pove*»l in novi minister Fnnk bo gotovo vodil svoj resor popolnoma v V LONDONU PROUČUJEJO EVROPSKI POLOŽAJ Chautemps in Delbos v Londonu — Pričetek nove diplomatske akcije, ki naj bi se končala z ureditvijo vseh perečih vprašanj London, 29. nov. o. V Londonu so se danes pričeli razgovori med fiancoskimi in angleškimi državniki, ki jim je evropski tisk že ves pretekli teden pripisoval ogromen pomen. V evropskih listih so se glede teh razgovorov razširile razne verzije, po katerih naj bi se Francija seuaj Angliji in njenim zunanjepolitičnim načrtom na ljubo odpovedala svojim zavezniškim m prijateljskim pogodbam z državami v srednji. jugovzhodni in vzhodni Evropi. Po drugih verzijah naj bi francosko-angleško prijateljstvo in mednarodno politično sodelovanje sedaj le še bolj utrdilo francosko-angleško zavezništvo, ki se je omejevalo za primer morebitne potrebe doslej le na obrambo francoskih in angleških vzhodnih mej. Sedaj naj bi se razširilo tudi na druge mednarodne politične zadeve, kakor na solidarno sodelovanje v vprašanju kolonij in na obrambo interesov obeh zapad-nih velesil v siednji jugovzhodni in vzhodni Evropi. Londonski razgovori bodo ostali, kakor vse kaže, do zadnjega strogo tajni in bo o njih izdan ob njihovem zaključku le formalen komunike, vendar pa je angleški zunanji minister Eden z včerajšnjo izjavo, ki jo je namenoma dal že pred prihodom Chautempsa in Delbosa v Pariz, postavil stvari na svoje mesto ter odbil vsem dosedanjim kombinacijam njihovo protifrancosko ost. Nobenega pritiska na Francijo Zunanji minister Eden je v svoji izjavi novinarjem poudaril, da Anglija v nobenem primeru ne bo zahtevala od Francije, da naj se odpove svojim prijateljskim ln zavezniškim pogodbam z državami srednji, jugovzhodni in vzhodni Evropi. O kolonij-skem problemu je naglasi!, da se ne tiče le Anglije, Francije in Nemčije, nego v veliki meri tudi drusrih držav, kakor Belgije, angleških dominlonov itd. Na sestankih vodilnih zastopnikov obeh držav pa bo vsekakor govora tudi o sporu na Daljnem vzhodu. Na Chautempsa ln Delbosa, ki sta snoči malo pred polnočjo prispela v London in bila takoj obveščena o tej izjavi, so Edenove besede napravile zelo ugoden vtis. ker predstavlja ta izjava obenem najlepši uvod v prijateljsko razpravo o vseh perečih mednarodnih političnih vprašanjih. Prihod in sprejem Obema francoskima državnikoma se je peljal francoski poslanik Corbin nasproti do Folkestonea. na postaji v Londonu pa so ju pričakovali državni podtajnik v Foreign officeu sir Robert Vansittart, osebje francoskega poslaništva v Londonu ln razne druge ugledne osebnosti. Poleg Camil-lea Chautempsa in Yvonna Delbosa so prispeli v London tudi generalni tajnik francoskega zunaniega ministrstva Leger, direktor za politične zadeve v tem ministrstvu Massigli ter šefa kabinetov obeh ministrov Berard in Ricon. Chautemps ln Delbos sta se s svoj'mi spremljevalci s postaje odpeljala v francosko poslaništvo, kjer so se vsi skupno nastanili. Prvi razgovori Dopoldne so se v stanovanju angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina na strsko predsedstvo ob 11. dopoldne. Cham-temps in Delbos sta se pripeljala v ministrsko predsedstvo ob 11 dopoldne. Chamberlain ju je najprej pogostil z angleškim zajtrkom, takoj nato pa so se prlfeli razgovori, ki sta jim prisostvovala tudi zunanji min5ster Eden in lord Halifax. Prvi razgovor je trajal do poldneva. Popoldne so se znova sestali. Po programu, ki je bil šele danes objavljen v angleških listih, se bodo razgovori iu^ri dopoldne nadaljevali, popoldne pa zaključili, ko bo bržkone objavljen o njih poseben komunike. Ko sta se Chautemps in Delbos opoldne iz ministrskega predsedstva vrnila v francosko poslaništvo, sta bila izredno dobro razpoložena. vendar o razgovorih samih nista hotela dati prav nobene iziave. Francoski gostje bodo jutri zvečer odpotovali iz Lon- Japonci prebili !o obrambno črto Na čanghajski fronti so japonske čete zavzele mesto čangčov in trdnjavo Kjangjing šanghaj, 29. nov. o. Japonci so na šanghai-ski fronti dosegli nove uspehe. Kakor zatrjujejo. jim ie tudi v središču in na vzhodu tedanje fronte uspelo prodreti drugo kitajsko obrambno črto ter zavzeti njeni najvažnejši postojanki mesto Čangčov in trdnjavo Kjangjing ob reki Jangce. Poleg zgube Vusiha je padec teh dveh mest za Kitajce hud udarec. Sedaj se njihova vojska naglo umika proti tretji in zadnji obrambni črli pred Nankingom, ki se razteza v velik?m loku proti jugu okrog kitajskega glavnega mesta. Že včeraj popoldne so Japonci zavzeli Uhin v nepro=redni bližini. Kiangjina. Borbe so se takoj nato nadaljevale in že ponoči so Japonci vdrli v trdniavsko m^sto Do jutra je bil Kjangjing v njihovi posesti. Čangfov so obkolili od severovzhoda in ju-gozapada. tako da so bili Kitaici prisiljeni umakniti se iz njega malone brez lorb. Japonski monitorji so med tem nrodrli po reki Jangce daleč navzgor in obstreljevali najnovejša kitajske utrdbe ob reki. vpndar brez uspeha. Morali so se naglo umakniti. ker so pritisnila nanje kitajska letala. V spopadu z letali so mornariški looničarji sestrelili večje kitajsko napadalno letalo, nekai pa so jih onespoč*>bili za nadaljnjo borbo. Sedaj japonska vojska polagoma prodira proti Kvangt©.,u. Japonska letala so že davi bombardirala Sinkiang. ki je kakšnih 60 km od Nankinga proti vzhodu neposredno ob Jangceju. Sinkjang je tudi prvi prihodnji cilj osrednjih oddelkov japonske vojske, ki se mu bliža vzdolž velikega kanala in železniške proge. Od Sinkjanga Japonci m nameravalo prodirati naravnost proti Nankin-gu. Predvsem bodo skušali zavzeti Kuan-čov. na drugi strani reke, tako da bi nato prodrli proti Nankingu vzidolž obeh obrežij Jangce ja in po možnosti onemogočili kitajski vojski b?g po železnici, ki vodi od Pu-kova proti severozapa iu. Vzdolž južn? kitajske obale je postalo japonsko vojno brodovje v zadnjih dneh s.oet zelo agilno in je po vesteh, ki pribajaio iz Kantona, bombardiralo celo vrsto kitajskih pristanišč. Tudi Titulescu bo kandidiral Bukarešta, 29. nov. br. Dopoldne se je po daljšem bivanju v inozemstvu vrnil v Bukarešto bivši zunanji minister Titule-scu. Prijatelji so mu priredili prisrčen sprejem. Novinarjem je izjavil, da bo sodeloval v volilnem boju ter bo kandidiral za poslanca na Sedmograškem in sicer na listi narodne kmečke stranke, čeravno sam ni član te stranke. Novi generalni konzul v Marseilleu Beograd, 29. novembra. AA. S kraljevim ukazom, je imenovan Ivan Gerasimovič, načelnik glavnega arhiva v zunanjem ministrstvu, za generalnega konzula v Marseilleu. duhu Goringovega programa. Sicer na bo glavne odločbe lahko izvedel že Goring sam v teh šestih, sedmih tednih do 15. januarja, ko bo stal na čelu gospodarskega ministrstva. Kljub vsemu temu pa še vedno ni gotovo, ali bo pri tej novi smeri v nemškem gospodarstvu tudi ostalo. V evropskem časopisju se namreč živahno komentira dejstvo, da je HUier obdržal dr. Schachta še dalje v vladi in ga izrecno naprosil, naj mu bo osebni gospodarski svetovalec Nekateri razlagajo o kot dokaz, da se Hitler sam g.eoe g->-spodarske politike še ni d®finitivr»o odločil in da še vedno dvomi v usp^h Go-rirgove štiriletke. Zato si je hotel ohraniti Schachta za kontrolo in — rezervo. Roparji poklali pet ljudi v Bosni Canjaluka, 29. nov. p. V pretekli noči je bil v Brezniku pri Bosanski Gradiški izvršen množestven roparski umor. Zakrinkani neznanci so vdrli v hišo bogatega kmeta Mihajla Lukiča in v njej poklali posestnika in vso njegovo družino. Ubitih je bilo pet ljudi. Deklo so smrtno nevarno poškodovali. Roparji so pobrali vse mogoče več ali manj dragocene stvari in precej gotovine, nato pa brez sledu izginili. Dogodek je izzval po vsem gradiškem okraju veliko razburjenje in ljudje sami pomagajo Iskati zločince. Vendar do večera še niso našli nikake sledi za njimi. Seja Zveze mest v Ljubljani Zagreb, 29. nov o. Zagrebški župan j« kot predsednik Zveze jnugcs^ovenskih mest sklical priholnjo sejo uprave v Ljui' Ijano za 2. in 3 .december Na &ejd bodo razpravljali o tekočih zadevah zlasti o mednih proračunih in dniirib zadevah komun-Ine politike. Sejri bo predsedoval ljubljanski žu-ipan dr. Adlešič kot domačin. Nastopna avdienca nizozemskega poslanika Beograd, 29. novembra. AA. Danes ob 12. je Nj. Vis. knez nam°stnik Pavle sprejel v Bčlem dvoru v slavnostni avdienci novega holandskega poslanika v Beogradu van Horna. ki mu je pri tel priložnosti izročil svoje poverilnice. Prisoten te bil tudi predsednik vla^e 'n zunsnli nvnl*ter dr Stoiadinovič. Van Horn bo jutr' o^iM v kraljevo zadužbino na Op'encu ln na grob ; neznanega junaka na Avali. i dona nazaj v Francijo, pred tem pa bo Chautempsa in Delbosa sprejel Se v avdienci kralj Jurij. Kljub vsej rezerviranosti merodajnih činiteljev je bilo mogoče v polslužbenih krogih zbrati nekaj podrobnih informacij o glavnih predmetih londonskih posvetovanj in o koncesijah, na katere sta Francija in Anglija pripravljeni pristati. V splošnem naglašajo, da so razgovori predvsem informativnega značaja in da ni pri- čakovati nikakih definitivnih zaključkov, nego jih je treba smatrati kvečjem za pričetek nove diplomatske akcije, ki naj bi zajela vsa evropska pereča vprašanja in jih skušala urediti v čim večje zadovoljstvo vseh prizadetih. Obenem poudarjajo, da je glavni namen teh razgovorov najti osnovo za zbližanje med Parizom ln Londonom na eni ter Berlinom in Rimom na drugi strani, ne da bi bila pri tem Anglija ali Francija prisiljena spremeniti svoja dosedanja zunanjepolitična načela. Anglija v nobenem primeru ne bo spremenila svojega dosedanjega stališča glede fran-cosko-ruske ln češkoslovašlke-ruske pogodbe, ter tudi ne bo vplivata na Francijo, naj na kakršenkoli način spremeni dosedanje odnošaje do srednjeevropskih državah. V podrobnem naj bi se londonska razgovori angleških in francoskih državnikov po zatrjevanju omenienih krogov naslanjali na naslednja načela: Ilačela, na katerih temelje razgovori 1 .Razgovori ne smejo Imeti namena, da bi Francija ali Anglija podvzeli karkoli, kar bi moglo spremeniti smer dosedanje politike obeh držav. 2. Državniki obeh držav tudi ne smejo ukreniti ničesar, kar bi se lahko smatralo kot poskus za oslabitev osi Rim—Berlin. 8. Najti je treba najprimernejša sredstva za zbližanje med Berlinom in Rimom na eni ter Parizom in Londonom na drugi strank 4. V primeru, če bi se doseglo to zaželeno zbližanje štirih evropskih velesil, ne smejo razgovori v Londonu imeti neugodnih posledic za nobeno drugo državo. Zato nI mogoče niti razpravliati o kakšnem plebiscitu v Avstriji za priključitev k Nemčiji ali za novo opredelitev avstrijskih vo-lilcev glede režima, ki naj zavlada v Avstriji, pa tudi ne o kakem pozivu češkoslovaški, da bi spremenila svoie stališče nasproti Nemčiji. Hitler v svojih razgovorih z lordom Ha'ifaxom od češkoslovaške vlade tudi ni zahteval nikake take žrtve. 5. Treba je zastaviti vse sile, da se ohrani in otrdi evropski mir. 6. Nasproti Nemčiji se je pokazala neka popustljivost glede koloni.jskega problema, tem bolj, ker je Francija že pred dal;šim časom izrazila pripravljenost pogajati se z njo o tem problema, tako da bi se ji vrnile njene bivše kolonije. 7. Kot protlusluge za obnovo nemškega kolonljskega Imperija, morata London in Pariz zahtevati vsa potrebna jamstva, da bo Nemčija: a) sklenila zapadno-evropskl pakt, b) opustila nadaljnje oboroževanje, c) se vrnila v Društvo narodov, d) se o vsaki važnejši zunanji politični akciji prej posvetovala in dogovorila z Anglijo In Francijo, kar bi z drugimi besedami pomenilo uveljavi jen je pakta štirih velesil, ln e) opustila avtarktično gospodarsko politiko ter s** odločila za tesnejše gospodarsko sodelovanje z ostalo Evropo. 8. Pri razgovorih se mora doseči tudi osnova za ureditev španskega problema In likvidacijo spora na Daljnem vzhodu. 9. Francoska in angleška vlada bosta po dobrem preudarku morda svetovali vladi v Pragi, naj se sporazume z Nemčijo v tem smislu, da prizna sudetskim Nemcem v okviru češkoslovaške države neko avtonomijo. Kolonij ska konferenca Berlin, 29. nov. br. Berlinski listi poročajo v zivezi z londonskimi razgovori, da namerava Chamberlain v kratkem sklicati najprej posvet angl-i?kih dominionov, nato pa mednarodno konferenco, na kateri naj bi sodelovale vse države, ki so zaon-tersirane pri kolonijah. Na to konferenco bo povabljena tudi Nemčija, če bo prišlo na konferenci do sporazuma, se bo temu primerno nanovo uredilo vorašanje kolonij v okviru Društva narodov. Ugibanja okoli Španije Kaj mislijo v Parizu o nadaljnjem razvoju španske državljanske vojne Pariz, 29. novembra b. Potovanje ministrskega predsednika Chautempsa in zunanjega ministra Delbosa v London je dalo nekaterim listom povod, da v zvezi z nekaterimi informacijami angleških listov o Halifaxovih informativnih razgovorih z nemškimi državniki, v kolikor naj bi se nanašali tudi na Španijo, ventilirajo špansko vprašanje v luči sedanjega položaja na bojiščih in namenov obeh zapadnih velesil, Anglije in Francije. Nekateri listi smatrajo londonske razgovore francoskih državnikov celo za izredno ugoden trenutek. da se razčisti angleško stališče glede Španije, ker so se po imenovanju angleških konzularnih agentov v Francovi Španiji začeli poiavljati dvomi v iskrenost angleške španske politike. Nova faza španskega razvoja V te zanimive razprave je posegel z uvodnim člankom tudi oficiozni »Temps«, ki se dotika vseh poslednjih govoric o španskem problemu in njegovi bližnji rešitvi ter prihaja pri tem do zanimivih zaključkov. Tudi »Tempsu« se spričo poslednjih govoric ne zdi povsem izključeno, da stopa špansko vprašanje v »novo fazo«. Predvsem preseneča po mnenju pariškega oficioznega organa dejstvo, da se večkrat napovedana velika ofenziva Francovih čet še vedno ni pričela, dasi ni mogoče prezreti že zelo daljnosežnih priprav zanjo. Nekateri so domnevali, da je ozadje tega zastoja političnega značaja in so v tej zvezi opozarjali na želje katalonske vlade, da se posebej pogodi z generalom Fran-com. Dasi je te govorice predsednik katalonske vlade Companvs odločno de-mantiral, se vendar še nada^e razširjaio. Katalonci se baje boje na eni strani, da ne bi po preselitvi valencijpke vlade v Barcelono poctala tudi Katalonija neposredni cilj Francove ofenzive, na drugi strani pa so v skrbeh za usodo katalonske avtonomije. Težko je reči, pravi »Temo««, ali so te govorice utemeljene ali ne. dejstvo pa je. da se v tem smislu širijo. Informacije iz Barcelone pravijo nadalje. da je nasprotje med zmemejš;mi, de- • mokratičnimi elementi v katalonski in v valencijski vladi, odkar se je poslednja preselila v Barcelono, vedno večje. Demokratični elementi žele izt^niti iz vlade komunistične zastopnike. Te spremembe bi seveda neposredno ne vp^vale na zad^a-nje republikancev napram nacionalistom, ker bi se borba proti njim nadaMevgia, vendar pa se zdi verjetno, da bi oiačenie zmernejših elementov v vladi ustvarilo čez čas ugodneiše ozračje za morebitna pogajanja med obema strankama. Angleško posredovanje Morfla so se na tej obnovi noiav?'e rai-novelSp govorice, da *e jo-evn^ je pr!Dornč'la ireneral«? F*-anrn. M «e račpl jin»»aJatl t rn r>«-r<*v' mori».rb?ct*fir>e uifrtitvc rrve (Prav te dni so vsi večii 'noTermki listi objavili članek angleškega konservativnega politika Churchilla, ki nakazuje špansko bodočnost v tej monarhistični smeri. Op. ur.) Angleška vlada je te govorice kategorično demantirala, general Franco in predsednik republikanske vlade Negrin pa sta tudi odbila idejo o kakih pogajanjih za sklenitev premirja. Zdi se, da stoji Anglija slej ko prej na stališču, da sme biti rešitev španskega vprašanja samo »španska«, torej brez slehernega vpliva od zunaj. Vendar odpira v poslednjem časa možnost neposrednega stika med obema vojskujočima se taboroma že samo vprašanje odpoklica tujih prostovoljcev, kakor je bilo rešeno na poslednji seji londonskega odbora za nevmešavanje. Franco je v načelu naklonjen odpoklicu, zahteva pa, naj bi mu bile priznane pravice vojskujoče se stranke, čim bi 3000 prostovoljcev na eni in drugi strani zapustilo Španijo, torej čim bi bil izvršen tako zvani »simbolični umik«. Pariz: Niti fašistična niti komunistična Španija Neko novo fazo v razvoju španske krize napoveduje končno izjava Francovega posebnega zastopnika grofa Albe v Londor u. Dasi mu angleška vlada ne priznava diplomatskih pravic, njegov prihod v London vendar dokazuje, da posveča angleška vlada že sedaj ogromen pomen zaščiti svojih gospodarskih interesov v Francovi Španiji. Angleškemu stališča v španskem vprašanju vsaj do neke mere odgovariajo tudi Albove izjave, da želi Francova Španija »mir z Anglijo in z vso Evropo z Izjemo boljševizma«. In kakor se Angleži postavljaio na stališč:;, da je zanje povsem b»-ez pomena, kakšna bo nova vlada v. Španiii. da pa ta ne sme biti niti fašistična. niti komunistična, tako zaključuje tudi pariški oficiozni orpan svoja izvajanja s tole značilno ugotovitvijo: Resnično svobodna Španija, ki ne bi bila zasužnjena niti boljševizmu niti fašizmu in ki bi bila sposobna, da razvije svoje racionalno življenje v polnem obsegu svoje suverenosti ter izven ideoloških riva''tet, s katerimi se skuša globoko razdeliti Evropo nroti njej sami, je noglavitna nujnost za ohranitev ravnotežja in miru na zapadu. Francove č*»te prekoračile reko Tajo pri Toledu Madrid. 29 nov. AA Po včerajšnjem topniškem dvoboju so čete generala Franca izvršile napad na iepub!ikanske postojanke užno od Toleda. Pri tem so trčile na hud odnor dinamiterov in na strojniški ogenj. Napadalci so trikrat naskočili, vendar so se morali vrniti na svoje prvotne postojanke Njihove izgube so velike, ro-'iub'ikarci pa n:m-aio nobene škode vzltc bomb^rdirinm iz leta1 Va osrednji fronti' n; bilo nikak h dooodkov hlaroanca. ?9 nov. A A Močnim nacio-na!;stixnim oddelkom se jt nosrerilo prekoračiti reko Tajo pri Toledu. Ponoči je še več oddelkov prekoračilo reko. Tajna pogajanja za pomoč Kitajski Akcija Zedinjenih držav, Anglije in Francije za veliko oboroževalno posojilo kitajski vladi Tokio, 29. nov. br. Današnji listi objavljajo kot veliko senzacijo vest, da so ee pričela med tako zvanimi bruseljskim državami tajna pogajanja o podpori Kitajski. Po informacijah listov vodita podajanja v glavnem Amerika in Ansiija ob sodelovanju Francije Po predlogu teh treh držav naj bi vb« države, ki so zainteresirane na Daljnem vzhodu. izpoe!ovale Kitajski posojilo 100 milijonov funtov za nabavo vojnih po trebščin. predvsem orožja muni.ije m le tal Kitajski naj bi .takoj poslali 1000 mo dernih vojnih letal raznovrstne topove. 20.f«i0 strojnic in potrebne količine muni-cije. Kitajska jim nudi kot jarrstvo svoje carinike in davčne doholke razen tega pa še razne gospodarske koncesije Kitnjska vlada opozarja da bodo te države, če pod- leže Kitajska japonskemu navalu, izgubile vse svoje dosedanje pravice in ugodnosti Japonska listi protestirajo proti tej akciji in nanašajo da Japonska ne bo odnehala, dokler ne spravi kitajske vlade na kolena in ne dobi jamstva, da se na Daljnem vzhodu ne bo razširila boljševiška nevarnost. Ruske dobave Kitajcem Tokio. 29. nov. o. Listi poročajo, da so Rusi dobavili te dni Kitajcem nadaljnjih 120 velikih napadalnih letal Pole« tega je objavili »Ašaki Simbun« vest da zbirajo komunisti v Angliji prostovoljce za Kitajce. V Hongkong in Haifong prihajajo vsak dan novi transporti vojnega materiala za Kitajsko. Zato zahteva list, naj se obe luki za vsako ceno blokirata Obdavčenje dohodkov socialnega zavarovanja delavcev Zakon o delavskem zavarovanju je eocial-no-političen zakon ki hoče urediti važno, ako ne najvažnejše socialno vprašanje: za varovanje socialno slabih širokih delavskih množic za primer nes(>osobnosti za d.-do zaradi bolezni, nezgode, onemoglosti ali starosti Zakon mora biti zaradi tega zgrajen na dveh temeljnih osnovah, na nizki zava rovalni premiji in na najbolj širokih zava rovalnih dmatvah. ki jib zahtevalo socialne prilike zavarovancev in njih družin Somi no zavarovanje spada v prenešen delokrog državne socialne politike. Naravno je. da je država svojo socialno ustanovo hotela z raznimi privilegiji in subvencijami usposobiti da more koristno poslovati na osnovi gornjih dveh načel. Tako voho izraža v bol; ali mani izraziti obl;ki zakonodaja vseh urejenih kulturnih držav Jugoslovanski social-ni-zavarovalni zakon iz leta 1922, se j a dveh veliktft deislev dobro zavedal, ki so še danes v neokrnjenem obsegu v veljavi: da smo revna država s 5e bolj revn m in zanemarjenim delavskim stanom ki pri svojih razmerah gospodarsko ne prenese visokih zavarovalnih premij, na drugi strani pa je ravno zaradi žalostnih socialnih in zdravstvenih prilik potreben najbolj dalekosežne pomoč, \aše zavarovanje ne sloni na računsko zanesljivih temeljih: za predvidene dajatve .o premije prenizke, česar nobeno zavarovane ne prenese, najmanj pa socialno zavarovanje. Poaoii za dosego dajatev so tako liberalni kakor nikjer drugod. Pri nas j? bolniško zavarovalna premija v zakonu določena na 4-7% zavarovane mezde, v nezgodnem zavarovanju premijo določa mi mster in se giblje od 5—8%. pr- nevarnostnem odstotku 100; danes znaša 8%. neka; časa je znašala 5%. lolniška premija znaša 7%. r>rem ja za sta res? in onemoglost pa je določana s 3% ali skupki (pri povprečni nezgodni premiji 1.70%) 11 70°'» Prvotna bo! □iška premija je znašala 5%. Da bi moglo jugoslovansko zavarovanje vendar nositi finančna bremena, ki izvirajo iz visokih dajatev pri nizki premiji, je država priznala zavarovanju razne ugodnosti: subvencijo v gotovini. poštno prostost, taksno prostost, zdravljenje nalezljivih bolezni (n. pr tuberkuloza) na državni račun itd V prvotne računske o nove je zakonodajalec sprejel še razne druge elemente, ki omogočajo izvajanje zavarovanja z nizko premijo Med važne elemmte zavarovalno-matemat onih ra-činov v ?*>oia!nem zavarovanju spada tudi določba o davčni prostosti. Zakon o zavarovan iu delavcev je v § 189 izrekel najpopolnejšo datrno in pristojbinsko prostost, zavedajoč se. da bodo te pomoči deležni najrevnejši državljani. Zakon pravi: Osrednji urad kakor tudi okrožni uradi so za svoje zgradba, zavode in svoja zemljišča. koPkor služijo svrham delavskega zavarovanja, opre ščeni vseh vrst državnh in samoupravnih naklad, davkov, doklad in pristojbin. Davčna terminologija v letu 1922. ni bila oopol na in še danes ni jasna, vendar pa je za kon nedvomno mislil na vse davke doklade. pristoib ne in takse brez ozira kakšen pra ven naziv ima trenutno posamezna javna dajatev To velja tudi za vse dohodke ker vs služijo samo potrebam zavarovanja, ker drugim notretam ali svrham po zakonu služiti ne smejo. Izjemo tvorijo seveda samo do^dki iz premoženja pokojninskih fondov za uradnike in zdravnike (n pr. stanovanjske zgradb^). ker H 1ohodk; niti nosreino nit' nervo=re?no ne služijo svrVm zavarovala To -led' iz 'eiote tendenc ki iih ima z a'--on v pogledu pomoč' delavskemu zava rov?>n ji'i One r>anoge zavarovanja, ki slone na kapi talnem krit u. morajo zbrane kap'tale ki so samo izraz nezgodn h r*nt in pokoinin. prefir»i, tako investirati da 'nv»sticije pri našaio r>o zakonu pr^lvidene ohresti. ki so zavarovalno matematično sestavni del zavarovalne premije v*p;na Urek\ne prenrje p izračunana na zakonsko do!o?eni obrestni meri ki io rezervni kap;tal mora rinašati. ako zavarovanje hoče biti računsko pravilno OMavčeuje obresti investiranega kapitala hi zato pomenilo obdavčenje premije same in na tudi rent in dajatev ki so za časno naložene v investirani kapital odnosno v obresti Brez predpisanih obresti na strani dohodkov je na strani izdatkov kritje rent nemogoče Zakon ie zaradi tega hotel priznati davčno prostor za vse dohodke zavarovanja. če tudi isti navidez samo posredno t. j. preko investicijske politike služijo svrham zavarovanja. Po mojem mnenju in v smislu socialne interpretacije eminentno soc;a!nega zakona služijo obresti in amortizacija invpst;ranega kapitala neposrednim. očiv'dnim svrham zavarovanja, t. j. računskemu kritju nezgodnih rent in ookonin Zavarovanje mora uživati davčno nrostost za vse svoje zavode in zgradbe, tudi ako se istih poslužujejo nezavarovane osebe, ker so pristojbine teb oseh samo ohresti od investirane glavnice t. j. del zavarovalne premije in povračilo enega dela nokojninskih zneskov. kj snkesivno zapadejo y plačilo zavarovancem Ako zavarovanie zgradi stano-vani~ko hišo. da za premijske reserve doseže po zakonu zahtevane obresti, in la na ta način zavaroval io matematično oromro rfr>"o'r! na zagoni«« višino monio biti vsi dogodki '? zgradbe davka prosti in to po beveri lu in duhu zavarovalnega zakona. Samo s takimi social limi tendencami ie interpretirati oni zakon, ki rešuje socialne probleme države. Kakšen nesmisel bi bil ob- davčiti državne bolnišnice, ki imajo dohodke tudi od togatih državljanov! Država zavarovanju ne bo priznala privilegiranega položaja zato. da bi dala povod za interpretacijo zavarovalnega zakona v duhu fiskalnih potreb države. Praksa davčne uprave, ki hoče obdavčiti dohodke zavodov, ustanov in naprav iz prometa z nezavarovanimi osebami, ja nezakonita iin proti duhu socialnega zakona ter v nasprotju $ temelji in zavarovalni mi načeli, na katerih je zgrajeno naše delavsko zavarovanje. Naravnost kaznjiva protizakonita in reakcijonarna pa je ona praksa, ki hoče fiskalno politiko nasproti delavskemu zavarovanju nasloniti na trditev. da je zakonita davčna prostost po zakonu o neposrednih davkih razveljavljena in da se mora uveljaviti vsesplošno obdavčenje delavskega zavarovanja. To la tudi davčni zakon sam hoče zavarovanju priznati najširšo davčno prostost, zlasti prostost od družbenega davka, ker oprošča tega davka vse družbe, ki delujejo na načelu vzajemnosti, kar tem-bolj velja za socialno javno —pravno združbo; davku so podvržena samo državna in samoupravna pridobitna in ne tudi nepridobitna podjetja n. pr. bolnišnice. Zgradbe in ustanove delavskega zavarovanja nimajo pridobitnega značaja, ker dohodki nimajo značaja gospodarskega dobička. Dobiček ni oni dohodek, ki mora služiti za plačilo pokojnin in ne v druge evrhe. v čl. 76 zakona o neposrednih davkih je izrecno rečeno, da se davka oproščajo podjetja s posebnimi zakonskimi ugodnostmi. Torej celo kapitalistična zasebna podjetja (Bor, Trepča. Zletovo, Kopaonik itd.) naj uživajo davčno prostost, pri ustanovah socialnega zavarovanja pa naj se uveljavlja druga interpretacija. zavarovanju sovražna, ko bi bila zavarovanju naklonjena interpretacija po besedilu in duhu zakona bolj utemeljena ali najmanj tako utemeljena. Ali tako fiskalno gledanje na važnost in pomen socialnega zavarovanja ni črn madež v naši so eialni kulturi in miselnosti? Davčni pritisk na socialno zavarovanje je iz dneva v dan ostrejši. Ta politika gre celo tako daleč, da obdavčuje tudi čistilna ko pališča, čeprav so vsa ostala javna kopališča občin davka prosta. Prvotne 5% premije so bile radi okrnitve raznih ugodnosti, ki jib osnovni zakon zavarovanju prizna, dvignjene na najvišjo dopustno mero. Ako bo davčna politika vzela zadnje sence ugodnosti, ki jih zavarovanje po celem svet.i uživa, po tem se morajo nairesnejše zamajati najosnovnejši temelji zavarovanja, seveda na škodo gospodarstva in socialnih potreb prebivalstva. Zlasti na znižanje premij ni misliti, kakor ie obljubljal minister Cvetkovič ob uvedbi rentnega zavarovanja, istotako ne na izloljšanje zavarovalnih dajatev Kdo pa no si odgovornost za nepredek naše socialne kulture? Vsi in vsakdo' Ali moramo v Slo veni ji s pretirano gorečnostjo res vse zamo riti? Tudi najžlahtnejše cvetke? Davčna politika v delavskem zavarovanju je zgrešena, nesocialna in nezakonita. To je treba enkrat odikrito povedati, da odgovornost za usodo zavarovanja ne bo enostransko razde-,»en*- _Dr Joža Bohinjec Atentat na egiptskega min. predsednika Kairo, 29 novembra d Snoči ob pol 21 je bi) izvršen atentat na egiptskega ministrskega predsednika Nahasa pašo Ko se je peljal v avtomobilu k nekemu sprejemu. je atentator skoči' >z množice in preden so mogli preprečiti oddal nroti memu štiri strele iz revo'verja K sreči Nahas paša ni bil ranjen Atentatorja so aretirali. vendar pa ni hotel povedati, kaj ga je dovedlo do tega dejanja. Vsekakor gre za po'it'čne ra7'oo>e ker le atentator nasprotnik strank? Vafdi. ki ji pripada Nahas naša. Baje je di-:ak ki ne soglaša z Angliji prijazno politiko vladajoče stranke. Kairo, 29 nov. AA Snoči je skupina mladeničev napadla hišo voditelja opozicije Mohameda Policija je oddala salvo v zrak da bi odpodila napadalce Demonstranti so bili oboroženi s palicami in revolverji. V spopadu je bilo ranjenih 20 oseb, ki so jih prepeljali v bolnišnico. Ponoči so redarske patrole zasedle važnejša križišča v mestu in je prišlo do novih spopadov pri katerih so bile ubite tri osebe. Vlada je izdala ostre odredbe, da zaščiti mir. Svečanosti v Tirani Tirana, 29. nov. AA. Včeraj so se nadaljevale slovesnosti v proslavo 25 letnice obstoja Albanije. Snoči je vlada priredila veliko slavnostno večerjo na čast tujim delegacijam. Predsednik vlade je imel daljši govor, v katerem se je zahvalil vsem tujim delegacijam za udeležbo. Za predsednikom vlade so govorili voditelji vseh tujih delegacij, ki so poveličevali napredek Albanije. Včeraj so bile slovesne službe božje v vseh cerkvah V vseh kraj;h so bile prireditve rodoljubn;h in kulturnih organizacij. V navzočnosti italijanskega finančnega ministra Thaona di Revela so včeraj v Tirani otvorili podružnico italijanske banke Banca di Napoli, Beležke Poudarjeni unltarizem JRZ V niškem srezu sta govorila na sestanku zaupnikov JRZ minister n zgradbe Stošo-vi<3 im bivži minister Djura Jankovič. Minister Stošovič je utemeljeval potrebo snovanja velikih vsedržavnih strank, ki imajo svoje pristaše po vsej državi ter stoje izven pokrajinskih, verskih in plemenskih vplivov. Djura Jankovih je ostro zavračal mišljenje, da »mo Jugosloven' trije narodi in ne eden. Nato je med drugim rekel: »Ko smo se 1. 1918 zedinili so vsi tisti, ki danes trdijo, da smo trije narodi, na vso moč vpili, da smo en narod in da hočemo eno državo Danes pa trdijo, da smo trije narodi. To pomenja, da bodo prišli pozneje z zahtevo po ustanovitvi treh držav Toda JRZ ne bo nikoli pristala na to. da bi se zopet potegnile meje na Savi in Drini.« V Beogradu ie na nekem sestanku govoril minister za šume in rudnike dr Bogoljub Kujundžič. O jugoslovenstvu je dejal, da »ga ni bilo mogoče občutiti na ženevski fronti, niti v zaledju Jugoslovenstvo se je občutilo v strelskih jarkih kjer se ni nihče vpraševal, ali je Srb, Hrvat ali Slovenec. Streli, ki so padali na nas, so nas ze-dinjevali v eno. In mi smo eno, ne ker moramo biti eno. nego ker se kot eno občutimo. Gospodje od združene opozicije pristajajo na sestavljeno državo Mi pa jih vprašujemo, ali je mogoče priti preko federacije do izravnanja razlik med nami, ki so posledica naše različne zgodovine .. Srbi ne bomo nikdar pristali na delitev Bosne in Hercegovine od Srbije. Bosna je lahko samo jugoslovenski ali pa srbska in nič drugega Hrvatsko vprašanje je mogoče rešiti samo na temelju današnjih samoupravnih edinic banovin, ki morajo seveda dobiti širšo upravno kompetenco To je mišljenje ne samo dr Stojadinoviča. temveč vseh članov kr. vlade.« Shodi združene opozicije V nedeljo je beograjska združena opozicija priredila niz shodov in konferenc po Knjižica o kongresu omladine JRZ Te dni je iz&o ▼ obliki bro&ire službeno Joročilo o »Saboru in kongresu omladine RZ.« Kongres je bil v Beogradu 24. oktobra. Uvod v broSuro je napisal novi predsednik omladine JRZ, uradgik ministrstva za soc. politiko dr Bogdan Pire, ki poudarja. da je bil kongres manifestacija ljubezni in udanosti omladine JRZ njenemu idejnemu voditelju in šefu stranke g. dr. Sto-jadinoviču. G. dr. Pire še posebno podčrtava, da so se omladinci JRZ (med njimi jih je bilo 350 iz Slovenije) vrnili domov z občutkom bratstva, ki veže vsa jugoslo-vansJta plemena. V brošuri je nadalje objavljen programski govor predsednika JRZ dr. Milana Sto.adinovič, ki poudarja, da je stranica za narodno in državno edinstvo in da hoče enakost plemen v skupni državi s širokimi samoupravami, ki pa ne smejo priti v nasprotje z državno upravo, njenimi cilji in potrebami. Kar se tiče zagrebškega sporazuma, je poudarjal g. Stojadi-novič, da JRZ nikdar ne bo dopustila, da bi se menjala ustava na način, ki ni v tej sami ustavi predpisan, ker se zaveda, da je prisegla zvestobo tretjesept embraid ustavi Brošura nadalje poroča, da jc dobila omladina JRZ svojo zastavo. Drog j« rdeč, ob drogu se nahaja zeleni trikot z tnicial-kami JRZ v cirilici in latinici. Na kongresu je govoril kot voditelj slovenske omladinske delegacije g- Rudolf Smersu, uradnik OUZD v Ljubliani. Poudaril je. da se člani JRZ v Sloveniji smatrajo za izvrševalce oporoke kralja Aleksandra. Iz njegovega govora posnemamo tudi nekaj zanimivih podatkov o organi-zeciji omladine JRZ v Sloveniji, ki jib r listih te stranke dosedaj še nismo mogli izslediti. Kakor zatrjuje g. Smersu. se je delo za organizacijo omladine JRZ v Sloveniji pričelo kmalu ob nastopu vlade dr. Stojadinoviča Organizacija je izvršena ▼ skoraj vseh občinah in v vseh srezih Ima tudi svoj banovinski glavni odbor in na kongresu v Beogradu so bili delegati vseh srezov. G. Smersu ie končno predlagal, da se bodoči omladinski kongres JRZ skliče v LjubljanL »Framazonski plebiscit" v Švici Poročali smo že o zanimivem plebiscitu, ki je bil odrejen za nedeljo v Švici. Švicarsko prebivalstvo se je moralo izraziti o zahtevi hitlerjevskih skupin, naj se na ozemlju republike prepove vsako delovanje framazonskih lož. Zakonski predlog o prepovedi framazonskih in podobnih organizacij je bil najprej vložen v parlamentu, kjer pa je propadel z vsemi glasovi. Predlagatelji so se zato poslužili pravice ki jim jo daje ustava, ter so zahtevali o odklonjenem zakonskem načrtu ljud:»ko glasovanje. Zabeležili smo že, kako se je okrog ljudskega glasovanja razvijala ostra borba. Vse meščanske stianke in socialni demokrati so nastopili proti predlogu. Zanimivo je, da se jim je pridružila tudi katoliška konservativna stranka, čeprav klerikalne stran- Srbiji. Med drugimi so poročali svojim pri- ke dru8«d povsod zahtevajo prepoved fra-stašem na Umki staroradikalna voditelja mazonskih lož. Tudi švicarska stranka je s_ »#:*_ -------.a t.—--- I sicer izjavila da je nasprotnica framazon- Miloš Bobič in Miša Trifunovič ter zem Ijoradnik Miloš Tupanianin. V Smederev-ski Palanki je bil glavni govornik bivši narodni poslanec 2ika Tajsič. V Mladenov-cu je referiral pristašem združene opozicije o političnem položaju davldovičevski prvak dr. Ivan Ribar. V Novem Sadu je bil velik zbor Kmečko demokratske koalicije: na niem je govoril kot dr. Mačkov odposlanec nar. posl. dr. Žiga Scholl. Kot govornik je bil napovedan tudi predsednik SDS g. Adam Pribi čevič, ki se je nahajal v Novem Sadu. Poslal pa je samo pozdravno pismo, v katerem se je opravičil, da ne more govoriti, ker je bolan. V Imenu Madžarov pristašev združene opozicije, se je oglasil dr. Nagy. Poslednji in gtavni govornik je bil voditelj vojvodinskih samostojnih demokratov dr. Duda Boškovič. Velika spominska svečanost v Nišu V nedeljo je bila v ,Nišu velika spominska svečanost za mitropolitom Milentijem in ostalimi žrtvami med pravoslavno duhovščino. v borbah za osvobojenje in zeddnjenje. Spominske svečanosti so se udeležili mitropo lit Dositej ter episkopi dr. Nikolaj, Sera-fim, Benjamin, Jovan ia Vincencji. Dnugib duhovnikov je bilo več sto. Udeležba ljudstva pri spominskih svečanostih ie bila izredno velika. Glavna govornika sta bila mi-tropolit Dositej in episkop dir Nikolaj VeM-mirovid. Med govorom obeh visokih cerkvenih funkcionarjev je p^šlo ponovno do burnega odobravanja zbranih ljudskih množic. Popoldne je bila v Soko'skem domu izredna sbmpščina pravoslavne duhovščine ni-ške eparhije. Tudi zbranim svečenikom je govoril o položaju praveslavne cerkve mi-tropolit Dositej. . Program slovenskega dela Jugorasa Organ slovenskega dela Jugorasa »Slovenski delavec« razvija v uvodniku program za bodoče prosvetno in politično delo katoliških Slovencev. Po mišljenju »Slovenskega delavca« se morajo slovenski katoličani reorganizirati na osnovi katoliške skupnosti, ki se odraža v »farnem občestvu in korporacijski ureditvi družbe. Vsaka fara mora imeti lastno in le eno prosvetno društvo. Prav tako mora imeti lastno strokovno organizacijo, ločeno po stanovih To je posrbej za kmete in posebej za delavce Papež Pij XI. priporoča stanovsko ureditev države. Mi to hočemo Moramo pa za to tudi delati. Stanovske organizacije moramo izvesti v prav vseh župniiah da sami organiziramo narod od spodaj po stanovih Tako bo vzrastla stanovska družba Lasten program 'z 'as^nih načel in 1a~ten s-stem, ki odgovarja ka-tolištvu to ustvariti je največja naloga k?>toi'čanov.« 7lanimivo bi bito izvedeti, ali se s tem prosTirnom strinjajo tu-li drugi deli Jugorasa. delavske organizacije .TRZ. Mladinski ^anh^cija JNS v Medvctdah V nedeljo so si v Medvodah nad Ljubljano ustanovili mladinsko krajevno organizacijo INS. Ustanovni občni zbor je zdravnem nagovoru je de! besedo zastopni-zdarvnem nagovoru je dal besedo zastopniku banovinskega odbora OJNS Dušanu Verbiču k; je govoril o namenu in ciljih političnega pokreta nacionalne mladine ter poročal o krasnem njegovtm razmahu Pri volitvah je bil izvoljen odbor fantov in mladih mož s predsednikom Ludvikom Bra-deškom. Nato je nar. posl. Albin Koman govoril o perečih političnih, gospodarskih in socialnih problemih ter žeJ za svo.a izvajanja soglasno pritrjevanje in odobravanje. Vsak drugi koroški Slovenec hodi v šolo Državni statistični urad na Dunaju je objavil statistiko o avstrijskem šolstvu. Po tej statistiki je bilo v preteklem šolskem letu na Dunaju 15 osnovnih in 6 meščanskih šol s češkim učnim jezikom, na Gradiščanskem 23 hrvatskih. 13 nemšvo-hrvatskih in 6 madžarskih, na Koroškem pa 67 nemško-slovens'dh opnrvn'h šol Med šolskimi otroki jih je bilo 3825 s češkoslovaškim. 6892 s hrvatskim, 2412 z madžarskim in 10253 s slovenskim materinim jezikom. skih organizacij, pristavila pa je, da se ne more strinjat' z zahtevo po njihovi zakoniti prepovedi, ker bi bil s tem kršen princip svobodnega združevanja Pozvala je zato svoje pristaše, naj oddajo pri plebiscitu prazne listke. Glasovanje je bilo v nedeljo. Kakor je Odmev ciganske bitke pri Kupincu ZagTeb, 29. nov. o Pred več leti so oblasti naselile v Okičkem logu pr: Kuoincu večjo skupino ciganov. Cigani so si zgradili na tem kraju 22 kolib im se pr: živi j ali, kakor so se pač znali. Okoliški kmetje sd cigansko naselbino gledali po strani, ker so doližili cigane, da so oni krivi nricže-čih se tatvin po hišah in po polju. Ko je zopet nekemu kmetu izginilo več kokoši, so kmetje v noči od 10. na 11. julija lanskega leta obkolili cigansko nas. Ibkio in kratko malo pozvali cigane, naj poderejo svoje kolibe in izginejo v svet Cigani so se postavili v bran, toda kmetje so jih premagali, ter jim porušili in požgali vse kolibe. Te dni je bila pred zagrebškim sodiščem razprava proti 11 kmetom iz Ku-pinca, ki so bili gla/vni kolovodje v tej akciji. Sodišče je pet obtoženih spoznalo za krive in jih je danes obsodilo: dva na 6 mesecev strogega zapora, enega na 7 mesecev strogega zapora, dva na dva meseca strognga zapora, skupno pa na povračilo škode ciganom, ki je ocenjena na 52.000 din. Obsojeni so se pritožili in se bo z zadevo sedaj moralo baviti še kasacijsko sodišče. Zborovanje lovcev Brdsko, 29. nov. o. Tu je zasedala letna glavna skupščina Zveze lovcev kraljevina Jugoslavije. Skupščini so prisostvovali delegati vseh lovskih organizacij v državi. Zborovanje je vodil predsednik dr. Milenko Stojič, obširno poročilo pa je podal o delu organizacije in o splošnih lovskih zadevah tajnik dr. Juraj Tomššič. O njegovem referatu se je razvila debata Ln je bila na koncu sprejeta resolucija, ki označuje stališče lovskih organizacij do vseh aktualnih problemov, ki se tičejo lova in lovskih zadev v Jugoslaviji. Sprejet je bil tudi predlog, da se doloii še tretje podpredsedniško mesto za Slovecce. Po razrešnici stari upravi je bila izvoTena nova uprava Predsednik Zveze je bivši minister Vasa Jovanovič, podpredsedn ki dr. Milenko Zoričič, predsednik upravnega sodišča v Zagrebu, dr. Milenko Stoj č, odvetnik v Beogradu in dr. Anton Krajči, odvetnik v Ljubljani. Za tajnika zveze je bil izvoljen zopet dr. Juraj Tomišič iz Beograda. Nov pomočnik poveljnika IV. armije Zagreb, 29. nov o. S kraljevim uka-zetn je imenovan za pomočnika poveljnika IV armije divizijski general Djordje Aran^lj lo-vic. dosedanji poveljnik divizije v Subotici. Radičevski poslanec dr. čondrič umrl Zagreb, 29. nov. o. Nocoj ob 16.30 je v nekem zagret'škeni sanatoriju umrl odvetnik dr. Filip čondrič. ki je bil pri pev:maj skiih volitvah izvoljen za narodnega poslanca na listi dr. Mačka. Pokojnik je spadal mei prvake boe-.nskih ra/lnčevcev. Svojo odvetniško pisarno je imel v Banjaluki. Mnogo si je prizadeval, da bi muslimane pridobil za stvar bivše HSS. Stai je bil šele 47 let. bilo pričakovati, je bil predlog po prepovedi framazonskih lož kot predlog, ki posega v politične svoboščine, z veliko večino odklonjen. Glasovalo je suioro tri četrt milijona ljudi, od teh 515000 proti, 233.500 pa za prepoved Iz razmeroma velikega števila glasov /.a prepoved pa se ne sme sklepati, da so hitlerjevsko usmerjene skupine tako močne. Vse namreč kaže. da so kljub gori omenjeni paroli klerikalne stranke precejšnje množice njenih pristašev glasovale za prepoved. Tako na primer je strogo katoliški in konservativni kanton Frei-burg edini med vsemi 22 kantoni, ki je dal večino za prepoved, dočim se je vseh ostalih 21 kantonov izreklo proti. V curiškem kantonu, ki je največji med vsemi, je glasovalo 100.000 ljudi proti, 38.000 za. v obmejnem baselskem kantonu 20 000 proti. 5 000 za. v francoskem ženevskem kantonu 14 tisoč proti in 10 tisoč z«u Vesti iz Švice ocenjujejo izid plebiscita kot veliko zmago demokracije in hud poraz hitlerjevskih desničarjev. Primerjajo ga s slovitimi letošnjimi volitvami v Bruslju, pri katerih so belgijski reksisti doživeli tak poraz, da si po njem niso mogli več opomoči. Prebivalstvu Ljubljane Ljubljanski župan g. dr. Adlešič je izdal nas;:jdnji proglas: Someščani! 1. december praznujemo kot državni praznik zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. Vsi državni in javni uradi razobesijo ta dan državne zastave; pozivam pa tudi vse ljubljanske meščane, da okrasijo svoje hiše z državn;mi zasta\ami in tako izvrše svojo patriotijno in državljansko dolžnost Vse trgjvinske in obrrne obratovalnice morajo biti ta dan zapite. Predsednik mestne občine: dr. Adlešič Juro l. r. Zanimivi so podatlci o številu slovenskih otrok. Pri ljudskem štetju 1. 1934 so namreč uradno našteli na Koroškem samo okrog 26.000 Slovencev. Isti statistični urad ki je ugotovil to številko, poroča sedaj, da je slovenskih šolskih otrok 10.253, tako da bi moral torej skoro vsak drugi koroSId Slovenec hoditi v šolo! Seveda je to nesmiselno Iz uradno ugotovljenega števila otrok s slovenskim materinim jezikom je vsakomur jgsno razvidno so pri 1'udskem Stetiu I. 1934 več ko polovico S»oven' z odličnim napredkom Tudi na osnovni šoli na Mladik: je med prvimi Doslej je imela v vseh predmetih odlično iti kot naipridneila učenka je dobila zlato kniigo. Preprčani smo. da bodo obiskovalci novinarskega koncerta z veseljem in navdušenjem sprejeli devetletno umetnico. Največja skrb in težava vodstva kake opere je sestava repertoarja. Zahteva uprave je utile et dulce. Dela naj bodo umetniško visokovredna. obenem pa naj polnijo blagajno, naj imajo »uspeh pri publiki.« To je vedno takrat, če doživi operno delo poleg abonentskih predstav še najmanj pet dobro prodanih predstav. Katera de!a pa imajo pri nas v Ljubl a-ni te lastnosti: da so umetniško visoko vredna in imajo uspeh pri občinstvu? Po blagajniških številkah in po lastnih izkustvih: V vsej obširni operni literaturi samo 12 oper: 4 Verdijeve, 3 Puccinijeve, Carmen, Hoffmanove, Cavalleria, Bajazzo, Man on. Katera dela pa imajo iste lastnosti drugod, recimo: na manjših nemških, italijanskih in francoskih odrih? Še najmanj toliko Verdijev, še tri Puccinije, ves Mozart, ves Wagner, vse stare komične opere »Marta Orožar, Car in tesar, Vesele žene. Brivec, Do>n Pasuela itd.), Fidelio ves Richard Strauss, potem pa še nešteto modernih oper, ki so po vojni polnile hiše. Kje je za nas krivda? Morda v pevcih? Ne, ker so pri nas opere zasidene z našo najboljšo pevsko «garnituro«. Tako tudi propadle odnosno one, ki so preživele samo abonma, če niso spadale med zgoraj navedenih dvanajst oper. Morda je krivda v orkestru aH zboru? Poznam natanka pet opernih gledališč v Nemčiji, kjer orkester in zbor nista večja, na dajejo ž njima ves svetovni repertoar Seveda ni učinek isti, kakor če šteeta orkester in /bor po 100 članov, ali pri njih je bilo omenjenih 12 del vedno dobro obiskanih tudi vkljub ma:hnemu orkestru. Morda je krivda v dirigentih? Teh ob- činstvo navadno sploh ne opazi, razen če je kak dirigent ravno v »modi« ah pa če ga kritika prav nekrščansko raztrga. Kje je torej vzrok, da pri nas izvrstno podane predstave v izvrstnih zasedbah in odlični inscenaciji niso imele uspeha pri občinstvu? Kje je vzrok, da ni imela pri nas uspeha nobena Mozartova, nobena NVagner-jeva in nobena izmed nasltdniih oper: Knez Igor, Jenufa. Katja Kabanova. Onjegin, Ru-salka. Turandot, Triptibon. Brivec, Otello, Moč usode Ples v maskah. Židinja. Wer-ther, Andrea Chenier, Kavalir z rožo Naštel sem samo opere, ki so bile pri nas najbolje zasedene in pripravljene in ki drugod polnijo hiše. Vzrok je po moiem odločnem prepričanju samo v napa "nem gledanju naše operne publike na genre »opero«. Operno delo uživa neglasbenik samo takrat, če mu je muzikalno knl;kor toliko znano, to je, da ga je že večkrat slišal in da pozna vsaj kako arijo, zbor ali ples. Gori navedenih 12 oper :e tako popularnih, da že vsak operni obiskovalec pozna po nekaj arij iz njih. In te hodi občinstvo »poslušat.« Vse druge opere pa bodi samo »gledat«. Čisto običajna je fraza: Ali si »videl« to in to opero? Opazimo torej neko pararelno gledanje občinstva na kino in opero, ker stavi na opero iste zahteve kakor na kino, pričakuje scensko istih senzacij za »oko.« »l*i»i« pa igra pri tem deseto vlogo. Takoj dokažem 'da je to res. Koliko opernih obiskovalcev porn? recimo kako arijo iz Mozartovih oper? Ko!iko iz Fidelia. iz Wagnerjevih oper (izvzemši morda poročno pesem iz Lohengrira in še kako malenkost)? In preden kake opere muzikalno vsaj delno ne poznamo, je ne moremo polno uživati — Spoznavamo jo pa le, če jo še in še jk>-slušamo! Tudi pri nas poznam obiskovalce, ki gredo isto opero poslušat po 20 in še večkrat. Ali to so bele vrane! Takih belih vran je pa po drugih središčih na stotine. Tako občinstvo, ki ima za seboj »tradicijo poslušanja« seveda neprimerljivo drugače »posluša« opero kakor ono, ki posluša nepoznane opere prvič in zadnjič. Škoda je denarja za tako enkratno poslušanje, ker od tega nima niti glasbeno izobražen poslušalec nič. Takoj povdarim: ne mislim tu modernih oper. pri katerih velja isto. samo v še mnogo več'i meri. Kako pa je v operi z gledanjem? Nemci ima.io za prostor občinstva dva izraza: tujko »Auditorium« (prostor za poslušalce) in »Zuschauerraum« ( prostor za gledalce). Torej opero poslušamo in gledamo, a jasno je, da je poslušanje glavno in sikoraj bi rekel, da je opera vokalno instrumentalni koncert s scenskim pridatkom. Ker: poglejmo, kaj »vidimo« v operi? Kakšni so libreti »popularnih« oper? Dva, tri stavke za vsako dejan ;e in že si v »zgodbi« opere doma. In ta zgodba nima nikjer posebne j>siho!oške ali socialne globine — s par izjemami pri novejših, propadlih operah —; je to majhna novelica brez literaturne vrednosti. Dramatika, presenečenja: to je važno! Tudi scenerija: še najrazkošnejša nam nudi malo v primeri s filmom. Štiri ali pet scen največ, ki jih vidimo ko se dvigne z-astor in ki nato do konca dejanja tvorijo samo atrapo. Dalje igra: Najboljši igralec ima v operi neprim mo težko, celo nemogoče stališče v primeri z dramskim. Naravni besedni tok je zaradi glasbenih linij iznakažen. Postavim: v drami je »Sovražim te!« kratka, krepka fraza trenutka, gib kratek, strnjen; v operi eventualno na »sovraaa« — korona in po koroni ima i« orkester kako »sovražno zadevo« na srcu. Kako naj tu operni pevec »naravno« igra? In »potek dejanja«? Človek je v najlepšem firbcu, pa ti pride vmes kak sicer prekrasen ansambel, ki prekine dejanje kakor pri časopisnih romanih: »Nadaljevanje sledi«... Kratko: Z »gledanjem« je pri operi slabo preskrbljeno. Glavna teža je forej na »poslušanju.« kjer uživamo res v polni meri samo dela, ki jih poznamo. In sedaj prid2 to, kar bi rad povedal našemu občinstvu, ki ima res mnogo smis!a za glasbo: Ni dovolj če eno opero sl.šimo (ne gledamo) samo enkrat! če je kdo kot abonent poslušal in gledal kako operno delo, ki ga muzikalno še ne pozna — kakor le.tos Lindo in Evan-geljmika — iz svojega lepega abonentskega prostora, naj si poteih pri prihodnjih predstavah posluto (zdaj res lahko posluša, ker videl je v eni predstavi vse. kar je imel videti) iz cenejšega galerijskega ali balkonskega sedeža isto delo še dvakrat, trikrat. Ne vem, zakaj se pri nas boljša publika tako »boji« galerije in balkona? Po drugih gledali čin so to prostori najkntičnejše in na bolj podkovane publike, a tudi prostori najboljše akustike (tudi pri nas!) Nikjer se tako dobro in tako v miru ne posluša kakor na galeriji in balkonu! Potem seveda, če je kdo poslušal kakega \Vagnerja ali Mozarta po desetkrat, se bo začel navduševati za ta deia in mu ne bo niti dvaj-setič dovolj tci se bo razvil v onega idealnega poslušalca, ki absorbira predstavo popolnoma. S tem bomo tudi fundus »repertoarnih oper« razširili in nas ne bo strah staviti na repertoar raznih dosedaj . neuspelih oper: Jenufa. Katja, Igor, Holandec, Lohen-grin, Otello, Boris, ker da so širši publiki nedostopne. Dr. Danilo švara. Domače vesti NO * Danci ta naše kraje. V Kopemliagenu deluje društvo prijateljev Jugoslavije. V tem društvu so zbrani odlični znanstveniki, turisti in ostali prijatelji našega naroda in države, ki so se že večkrat mudili med nami. Kot predsednik vodi društvo profesor arheologije Dyggve, ki je prelival v naši državi ie tri leta ter se vneto bavil z rešitvijo problema restavracije Dioklecijanove palače v Splitu.. O tem je napisal tudi obširno knjigo v danskem in francoskem jeziku. Društvo ima velik vpliv na danski tisk v katerem je zdaj že popolnoma udomačen izraz »jugoslovenska riviera«. V uglednih danskih listih je izšlo letos že blizu 500 člankov in vesti o Jugoslaviji. Od teh spisov odpade na liste v Kopenhagenu 65 odstotkov. Društvo prireja tudi predavanja, na katerih prikazujejo tudi filme lepote naših pokrajin. Vse take prireditve imajo odličen uspeh. V NOVI ZIMSKI SEZONI za popoldan in večer: ctt>*e ♦i tO s" mSOUVAM MANUFAKTURA, MESTNI TRG 24 * Nacionalna ura v decembru V mesecu decembru bodo v nacionalni uri v radiu naslednja slovenska predavanja: 6. de-vembra: dr. Karol Ozvald. profesor univerze: »Mladi rod in njegov e pravice« 18 decembra: Simonih Ivan, profesor: »Slovenska kmetska hiša«. 22. decembra: Mahkota Karol. upravni ravnatelj Narodnega gledališča: »Skladatelj Anton Foerster« (ob stoletnici njegovega rojstva). 27. decembra: Lipovšek Marjan, profesor: »Zima v planinah«. Jugoslovenska zim-sko-športna zveza v Ljubljani bo meseca decembra priredila dvoje predavanj o zimskem športu, ki sta namenjeni v prvi vrsti srbskohrvatskim športnikom in ki se bosta zaradi tega prenašali v srbskohrvat-skem jeziku. Opozarjamo na to tudi slovenske smučarje. Predavanji sta naslednji: 12. decembra: mag. pharm. Jurij Piccoli, načelnik propagandnega odseka JZSS: O smučanju. 26. decembra: mag. pharm. Jurij Piccoli: Smučarska društva in smučarska zveza. Higijena, lepota, toplota, Lutz-peei, tovarna Ljubljana VIL ♦ Priznanje zapostavljenemu narodnemu delavcu. Iz Šmarja pri Jelšah smo prejeli: S kraljevo diplomo in nagrado je bilo tudi letos ocenjeno in priznano uspešno delo preko svoje dolžnosti g Ljudevitu K^ mar-ju, sedaj učitelju v pokoju na Ponikvi. To je že tretje zaporedno najvišje odlikovanje od uprave kraljevega fonda, ki si ga je pridobil upokojeni učitelj Ljudevit Komar za svoje plodovito delo trajne vrednosti na kulturnem, gospodarske^ in zdravstvenem napredku občanov v severozapad-nem delu šmarskega sreza. Zglednemu in odličnemu javnemu delavcu in zadrugarju iskreno čestitamo! Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, Dosebno motnje v prebavi, lahko odpravijo r davno presKušenmo domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično >zKaže Oni, ki so bolni na želodcu in črevesiu. a aileio »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom Ogl reg S. br 15 485/38 * Poročila sta se v nedeljo 28. t. m. v šentpetrski cerkvi v Ljubljani mag. pharm. Leo Bakarčič in mag. pharm. Jelka Trat-nikova. Poročil ju je nevestin stric konzi-storialni svetnik in župnik iz Rajhenbur-ga. Iskreno čestitamo! * Novi grobovi. Na Bledu je umrla gospa Jerica žirovnikova, soproga nadučite-Ija v pokoju. Pogreb ugledne pokojnice bo danes ob 15. — V Vevčah je umrl g. Ivko Zupane, pomožni mojster v papirnici Pogreb bo danes ob 15. — V gmarjeti na Dolenjskem je umrl g. Janko Karlovšek, posestnik, trgovec in gostilničar. Uglednega pokojnika bodo danes ob 10 spremili k večnemu počitku, — Znana družina Lega-tova na Lescah je izgubila mater. Po daljšem bolehanju je umrla v starosti 68 let gospa Ivana Legatova. Pogreb bo jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * * Polovična voznina na državnih železnicah je dovoljena: Delegatom klubov ju-goslovenske lahkoatletske zveze iz vse države, ki se udeleže občnega zbora 5. decembra v Zagrebu; popust velja od 1. do 9. decembra; delegatom, ki se udeleže občnega zbora jugoslovenske unije za varstvo otrok 11. decembra v Beogradu; popust velja od 8. do 14. decembra; delegatom klubov, ki pripadajo jugoslovenski zvezi ženskih športov, ki se udeleže občnega zbora omenjene zveze 12 decembra v Zagrebu; popust velja od 9. do 14. decembra. Eno srce — ena RADENSKA. PGSETITB DANES RAZSTAVO DARIL PRI TIČARJU ŠELENBURGOVA ULICA * Modernizirana državna cesta od Ljubljane do Jeperce bo odprta za splošni promet danes ob 7. zjutraj. Občinstvo se opozarja na potrebo, da se strogo ravna po predpisih zakona o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Zlasti se opozarja na sledeče: vozila naj vozijo na desni strani moderniziranega cestišča. Vozila ne smejo voziti po banketih. Kolesarji smejo voziti samo po desnem banketu v smeri vožnje. Ravno tako smejo hoditi pešci samo po desnem banketu v smeri hoje. Kolesarji ne smejo voziti vštric, temveč samo drug za drugim. Tudi pešci ne smejo hoditi vštric, temveč samo drug za drugim. Ta navodila izdaja kr. banska uprava v interesu varnosti vseh, ki bodo porabljali modernizirano cesto. Zato naj se smatrajo kot dobrohoten opomin, da si more vsakdo preskrbeti osebno varnost le, Ce ne bo ravnal nasprotno. Vozniki raznih motornih vozil se nuino svare pred prehitro vožnjo Modernizirana cesta naj Se ne smatra kot dirkališč* brezobzirnih in lahkomišljenih voznikov, temveč kot sredstvo za brezhibno razvijanje urejenega prometa. * Prognoza vremena je za vsakega kme tovalca, turista, potnika i. t. d. neprecenljive koristi. Profesor J. Schafler izdeluje že 14 let koledarje, ki z 90®/e gotovostjo napovedujejo, kakšno bo vreme v posameznih krajih. Ti koledarji so razširjeni po vseh diržavah srednje Evrope in Amerike v milijonskih izvodih. Za leto 1938. bo izšel tak vremenski koledar tudi v slovenskem jeziku in sicer v 22 vremenskih krivuljah. Prva bo veljala za celo savsko, vrbasko in dunavsko ter južni del dravske banovine do Ptuja na severu, a druga za Avstrijo, Madžarsko in severni del dravske banovine do Ljubljane na jugu Na vmesni prostor-južno od Ptuja in severno od Ljubljane vplivata obe krivulji. Cena koledarju s točnim opisom bo 3 din, a prodajal se bo v knjigarnah, trafikah in biljetarnah »Putnika« pričeaiši s 1. decembrom. * V Gorico — Trst t avtom (po VJpav«ki dolini): 2. 3 in 4:Iijo, da bi cenjeno občinstvo v čim večjem številu posetilo njihovo prireditev. Prodaja vstopnic je v knjigarni Učiteljske tiskarne in eno uro pred pričetkomn akademije pri blagajni Delavske zbornice. u— Vodstvo v razstavi bratov šubicev bo v sredo. 1. dec. ob lil. uri; vodil bo g. Ma-riian Ma.rolt. WOGERERJEVA ŠUNKA je prvovrstna na praški način pripravljena in soljena. — Dobi se samo J v delikatesi _. ... , ' JANC, Židovska. u— Savez J. N. A. priredi 1. decembra ob pol 10. dopoldan v zbornici univerze kralja Aleksandra proslavo uedinjenja. -n— JNAD Jadran. Dne 1. decembra ob pol 10. dopoldne bo v zbornični dvorani na univerzi proslava našega uedinjenja. Dolžnost Jadranašev je, da se proslave polnolte-vilno udeleže. — Odbor. u— J. N. A. K. »Edinstvo« priredi bru-oovski večrir 4. decembra pri »Slepem Janezu«. št. Vid. Zbirališče ob 8. v klubu (Arena Narodnega dama). Vab1 jem i vsi člani. Program tn vsa ostala obvestila so na oglasni deski v klubu. u— Pošta Ljubljana I bo na narodni pra. zniv 1. decembra dostavljala le pokojnine, pokvarljive pakete in druge nujne pošiljke. Urokojence prosimo, da dostavljače počakajo doma. saj bo denar dostavljen ta dan mnogo preje ko navadno. u— Učenke Me-tncga liceja (ženske realne gimnazije) prirede na predvečer narodnega prazniika danes ob 17. v telovadnici zavoda akademijo s predavanjem recitacijami, pevskimi in inštrumemalnimi '.oekami ter plesnim nastopom. Starši, sorodniki učenk in prijatelji zavoda iskreno vabljeni. o— Trgovine bodo na Miklavieno nedeljo 5. decembra ves dan odprte Na dan 1. decembra pa morajo biti zaprte. Združenje trgovcev. u— Miklavž se je og'asi| letos tudi v prostorih prodajne zadruge sokolskih potrebščin. v Jugoslovenski sokolski matici v Narodnem domu. kjer je nakupil mnogo sokoljega. mladinskega čtiva in krojev za deco in naraščaj ter tako omogočil naši mladini udeležbo na župnem zletu. ki bo nrihodn'.e ■etc v L-nMiani. Mladina, prioorofaj se pra-or,asno M klavžu — ni še pre'"asno. u— M;kl»vjF«»vnnje t. »Mir tv « d-ce nr; -o' o*'i I «e vrV v n de'o' 13 v ve!'ki 'voran Soko'ske ra na Tr i oru Nji pro-mni. :e leo spored novih lo?-l< s ka.frimi bo lo malčki kakor tudi ibairši lahko zalovoljni. Rezervirajte si to popoldne za iniklavževanje na Taboru. okna na svojih poslopjih. Prebivalstvo se vabi, da sledi temu zgledu, kakor tudi, da se udeleži proslave v čim večjem številu. e— Velik« učiteljsko zborovanje v Celju. Srbska učiReijeua društva JUU Celje. Gornji grad, Lu'.-*ko, Smajjie in Šoštanj bodo skut.no zborovala v so< »oto 4. decembra s pričetkoni ob pol 9. dopoldne v mali dvorani Celj&kejia doma. Na dnevnem redu je predavanje univ. prof. ut. Milana Vidmarja »Mel dvema dobama« in poročilo predsednika JUU Metoda Kuinilja o aktualnih zadevali 6'ar.iu. organizacije in šolstva. Zborovanja se bo udeležilo nad 40b učiteljev in učteljic. e— Sokolska župa Celje obvešča bratska društva, da so dospeli znaki m vsesokolski zlet v Pragi in da jih je raz.p slala tako, da jh bolo bra ska društva dobila KNE6 () _. Temoerafure. LhibUana 2.4. 2.4 Miri-. bor 8.0. —2.0. 7agreb 7 0. 30: Beograd 9 0. i 10. Sarajevo 8.0. —3.0: Skoplje 8.0, —4.0; I Kumbor —, 6.0; Split 13.0, 7.0; Rab —, 4.0. Iz Maribora a— 1. december v Mariboru. Nocoj bo v Narodnem gledališču sokolska akademija, jutri ob 9.30 v vojašnici vojvode Putnika liturgija in nato blagodarenje. Ob 10. bo v stolnici služba božja, ki se je udeležijo tudi rezervni oficirji v svečani strojni obleki ali pa v praznični civilni obleki. a— Sokoli in sokolsko misleči Mariborča ni praznujejo 1. decembra zvečer v Narodnem domu na sokolsknm večeru 6 plesom v proslavo tridesetletnega jubileja Sokola Ma-ribor-matica. a— Jubilejna akademija Sokola Maribor-matica na predvečer narodnega praznika ob 20 uri v Narodnem gledališču in katere ponovitev bo 1. decembra ob 15 uri, vsebuje sledeče točke bogatega sporeda: državna himna, Jiranek »Balkanska carica« ouvertura, proste vaje B Pertota — moška deca. ples na »Češko besedo« sestavila sestra Mauerhartova — ženska deca, vaje s kiji. sestavila Cižkova — članice, vaje z batom sestavil Franjo Mučiš — člani, orodna telovadba — člani, odmor: Jiranek 1 december svečana polanalsa. »Borba za osvobojenje in uedinjenje«. sestavila kap. Iličin Jiranek (izv. vojaki Sokoli 45 pp.), »Razgibanje« uvod k berlinskim olimpijskim vaiam članic ČOS s. Hrebrinova — članice Raznoterosti — sestavil M Orel— mlajši mo£ki naraščaj; P I Čajkovski »Tr-niulčica« po motivih iz baleta sestavil F. Mačus — ženski naraščaj, M. Moszkov-sld: »Serenata« sestavil ing Viktor Lindt-ner — člani, Sokolska koračnica. a— Slavnostni občni zbor Sokola Maribor-matira bo 1 decembra ob 11. v valiki dvorani Narodnega doma. Prisostvoval mu bo tudi 1. podstarosta Saveza SK.J Engelbert Gangl. Uprava poziva k udeležbi vse članstvo, vsi. ki imajo slavnostni kroj. v kroju 1 a— Na dan Tedinjenja priredi Jadran ska straža v sporazumu z narodnimi društvi v Mariboru svečan ples v veliki union-ski dvorani. Vstop prost. Obleka t^mna. Narodno zavedni Maribor naj ta dan pokaže, da zna ceniti svobodo v Jugoslaviji. a— Zveza vojnih dobrovoljcev v Mariboru poziva vse svoie članstvo da se polnoštevil-no udeleži proslav sokolskega matičnega društva ob priliki proslave 30 letnega obsto ja. kakor tudi proslav in sprevoda na dan našega narodnega praznika 1. decembra po že objavil-»nem sporedu Pri sprevodu sodelujejo dobrovolici korporativno in se zberejo ob 18.30 na hodniku na severni strani Razlagove ulice med Jugoslovanskim trgom in Prešernovo ulico s čelom proti Jugoslovan skemu trgu a — Prihodnja seja mestnega sveta bo v torek 14 decembra v mestni posvetovalnici Na dnevnem redu je med drugim tudi predlog o zvišanju plač mestnim uslužbencem. a— Pravoslavna parohija obvešča svoje venvke da bo bogoslužje na praznih uedi-njenja. ker j? kapela v popravilu, v vojašnici vo-vodp Putnika (32 art:ljerijski polk} Liturgija bo ob 9.30. ob 10 30 pa »blago darenie«. a— Preložen koncert. Zaradi nepremostljivih ovir je 3. decembra nameravani koncert Glasbene Matice v Mariboru preložen na 14 januar is 193S. a— Pokojnine se bodo radi jutrišnjega državnega praznika dostavljale dne 2 decembra. a — Naš pohorski Semmering. Zgradba okrevališčnega in letoviškega doma naših pastirjev na Pohorju je že pod streho Slovesna otvoritev bo v maju 1938 a — Ostanki rimske hiše. Pri kopanju temeljev v bližini guštanjske jeklarne so izkopali dve veliki marmorni plošči, več opek in kamenitega leva Gre za ostanke ter izkooanine starorimske naselbine. a — Mrtvec v močvirju. Pri Hotizi v Prekmurju so našli v bližnjem močvirju truplo 26-letnega čevljarskega pomočnika Štefana Jaklina. ki je najbrž v vinjenosti zabredel v močvirje, kjer se je zadušil. Na njem niso našli nikakšnih znankov nasilja, zaradi česar ni bila uvedena nobena preiskava. Iz Zafiforjja s— Svečana proslava praznika uedinje- nja bo letos v Zagorju prvič skuipna. Vsi udeleženci se zbero danes ob 18 pred cerkvijo, nakar bo sprevod z rudniško godbo po Zagorju in bo zaključen z govorom. Nato bo v veliki dvorani Sokolskega do-:ma telovadna akademija. Na praznik ob 8. bo cerkvena slovesnost. Ob pol 10. bo slavnostna seja sokolske uprave, ki naj se ;}e vse članstvo u beleži. Iz Trbovelj t— V proslavo uedinjenja priredi Sokol Trbovlje jutri ob 20 telovadno akademijo. Telovadni odsek bo ob sodelovanju naraščaja izvaial novo naštudirane telovadne točke Sledile bodo deklamacije dece. Po sklepu sokolskega občnega zbora in naročila saveza ie udeležba za član-tvo obvezna Vse občinstvo vljudno vabimo k decembrski proslavi. Iz Ptuja j— Zvočni khio Ptuj predvaja jutri 1. da-rembra in v četrtek 2. decembra, obakrat ot 20. uri f:lm »Viva Villa« ter Alfa kulturni film kot dodatek. Sokol Sokolstvu v Ljubljani Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev objavlja: Društvene proslave državnega in sokolskega praznika bodo zaradi cerkvenih obredov na dan 1. decembra šele ob 11.30. in ne kakor je bilo prvotno določeno ob 11. Skupna proslava vseh ljubljanskih sokolskih društev i>o v torek 30. novembra ob 20.30. v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru. Udeležba na vseh proslavah v meščanski obleki in z znakom. Članstvo se ponovno naproša, da podpre dobrodelno sokolsko akcijo z odloženo obleko. perilom (čistim, opranim) ali obutvijo. Vsak posamezni kos bo dobrodošel. Podarjeno blago naj se pošlje še ta teden v župno pisarno na Taboru, ali v pisarno Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Članstvo se hkrati opozarja, da poravna članarino, ali pa se izjavi, da izstopa iz društva Glede na predpisane organizacijske prispevke mora imeti vsako društvo ob zaključku leta točen stalež svojega članstva. Članstvo se naj>os'ed tudi opoznrja, da bodo prijave za vsesokolski zlet v Pragi dne 24 d»remtra dokončno zaključene: zato se bratje in sestre, ki so se odločili za udeležbo na tem doslej največjem zletu. ponovio po živa jo. da sp do navedenega dne prijavijo pri svojih društvih. Podrobna navodila za zlet so bila že ponovno objavljena v sokolskih glasilih in v dnevnem časopisju. Sokolsko dniStve t Polja bo priredilo to, da nam tu bere nameščenec zbornice naravnost levite. To si prepovedujemo. G. dr. Koče Je imel v rokah elaborat konference zbornic o gospodarskih zadrugah in po tem eiaboratu bi tudi moral postopati. V resnici pa Je po njem postopal le g«neralrri tajnik g. Mohorič, ne pa tudi g. dr. Koce. Včerajšnji »Trgovski list« »» s *adevo otširno peča in navaja najvažnejše odstavke iz napisanega zagovora dr. Koceta. Med drugim navaja, da je fir. Koce zatrjeval, da »je najvažnejši paragraf za nas § 54 zadružnega zakona, iz katerega boste razvideli, da dejansko obrtni zakon ni nikjer v svojem bistva rasveljavljen«. V svojem komentarju pa ugotavlja »Trgovski list« naslednje: Dr. Koce trdi, da obrtni zakon ni v nobeni stvari z zadružnim zakonom poslabšan, da je ostal v vsej svoji zgradbi intakten In nepoškodovan, v isti sapi pa citira § 54. novega zadružnega zakona. In kaj pravi ta paragraf? Da obrtni zakon za zadruge sploh ne velja več, da Ja torej v celoti derogiran. Edino §§ 9, 33, 60 in 433 še deloma veljajo. Ta paragraf 54. pa je ostal natančno takšen, kakor je bil predložen 22. oktobra 1935. narodni skupščini, in se torej v odboru ni prav nič spremenil To bi pač moral dr. Koce pri poudarjanju svoje zasluge upoštevati. Kljub nadaljnji veljavnosti § 60. obrtnega zakona pa za zadruge, ki dajejo hrano v zadružnih menzah, ali ki imajo zadružna prenočišča, po § 54. novega zadružnega zakona ni treba nobenega posebnega dovolila. »Trgovski list« tudi citira, da je dr. Koce kot referent gostinskega odsska moral povedati, »da smo doživeli majhen poraz formalne narave«, ker po f 54. zadružnega zakona ne spadajo zadružne men-ze in zadružna prenočišča pod obrtni zakon. Nadalje pravi »Trgovski liste, da dr. Koce citira samo en stavek iz § 1. zadružnega zakona in na tem edinem stavku dokazuje. da konsumne zadruge ne bodo smele več trgovati z nečlani. To pa ni res. kajti hkratu vsebuje § 1 zadružnega zakona celo vrsto primerov, ko smeio zadruge trgovati tudi z nečlani (tako 6mejo med drugim prodajati neza družni kom zaobalo, pokvarjeno, poškodovano blago, kakor tudi odpadke in postranske proizvode). List dostaviia. da je nje gova argumentacija takšna, kakor če bi kdo dokazoval da je pri nas tisk svoboden, ker se začen ja § 1. tiskovnega zakona z besedami: Tisk je svoboden. Glede popravka samega na} samo ie omenimo. da celo popravlja, da kol uradtnrk ni bral levite zborn:čnim svetnikom, čeprav mi tega nismo trdili. Povedali smo le, da je predsednik zborničnega trgovinskega odseka g. Smsrkolj na ta način označil postopanja dr. Koceta. f Beograda, Jakob Po-mL, fcidustiljee v Užicata, Lidija por. Vtdesmšek, privatnica v Užicata in Marjeta Petedn v Mariboru. Izplačevanje hranilnih vlog 8 3% obveznicami za likvidacijo kmečkih dolgov Že v zadnji nedeljski številki smo obširno poročali o novih 3•/• obveznicah za likvidacijo kmečkih dolgov ter smo med drugim omenili, da morajo denarni zavodi, ki so pod zaščito, prepustiti svojim starim vlagateljem na njihovo zahtevo te državne obveznice po nominalni vrednosti v sorazmerju z njihovimi vlogami in terjatvami. Omenili smo tudi, da ni verjetno, da bi vlagatelji zahtevali te obveznice, zlasti glede na okolnost, da bo tržna cena teh obveznic razmeroma nizka. Finančni minister je sedaj na osnovi čl. 19 odst 1. in 2. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov izdal »ravilnik o izplačilu dolgov vlagatel em in drugim upnikom zavodov in zadrug, ki so pod zaščito. 1. Vlagatelji in drugi upniki denarnih zavodov in zadrug, ki uživajo zaščito (po uredbi od 23. novembra 1934), lahko zahtevajo do 28 februarja 1938, da jim zavod aH zadruga na račun izplačila njihovih terjatev prepusti triodstotne državne obveznice izdane po določilih uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Denarni zavodi so dolžni svoje obveznice. ki jih imajo ali obveznice, ki jih bodo pozneje prejeli, od PAB, dati v odplačilo svojim upnikom, ki se jim prijavijo v gori navedenem roku. Upniki so dolžni sprejeti obveznice v njihovem nominalnem znesku. Če celotni znesek obveznic, tistih, s katerimi zavod razpolaga, in tislih, ki jih bo naknadno dobil od PAB, ne bo zadoščal za poravnanje zahtev vseh prijavljenih vlagateljev in drugih upnikov, bo zavod razdelil obveznice med vlagatelje in upnike sorazmerno z njihovimi prijavljenimi terjatvami. Gospodarske vesti » Ustanovitev »Užičk« fabrike »ružja 1 munic!je« a. d. v Užicah. Z odlokom trgovinskega ministra je odobrena ustanovitev deilniške družbe pod firmo »Užička fabrika oružja i mimicije«, a. d. s sedežem v Užicah. Namen družbe je, da eksploati-ra in odkupi tvornico orožja in mimicije Jakoba Pošingenja mlajšega ln dmgov z zemljiščem, vsemi zgradbami, stroji, strojnimi deli, pripravami, surovinami, polizdelki in izdelki in da prevzame vsa aktiva in pasiva, vse pravice, koncesije in pogodbe tega podjetja. Podjetje bo proizvajalo in prodajalo vse vrste orožja in municije po obstoječih zakonskih predpisih in po odobren ju vojnega ministra, proizvajala in prodajala pa bo tudi druge izdelke iz železa Jekla in ostalih kovin. Delniška glavnica znaša 10 milijonov Din, od katerih odpade 9 milijonov Din na aport tvornice orožja in municije Jalkoba Pošingerja in dntgov, medtem ko je bil za preostali 1 milijon Din Javni vpis delnic 27. in 29. novembra t- L na blagajni Beogradske zadruge, a. d. v Beogradu. Nominalna vrednost delnic znaša 4000 Din, delnice Pa se glase na ime in na prinositelja. Ustanovni občni zbor je bil 29. t. m. Ustanovitelji družbe so: dr Milorad Djordjevič, bivši m;nister in predsednic Beogradske zadruge. Zafir Stankovič. načelnik min strstva v pcfcofu v Beogradu. Mil. 'Pavlovič izv>z-n:k v Beogradu. Marko Milufnov-Č, šef krajev blagajne v pokoju v Beogradu, Andirija Tošič trgovec v Beogradu. Ferdinand dr. Gramiberg, industrijec v Beogradu, Dušan N. Rfdlvojevič, ravnatelj fjeo- A Borze 29. novembra Na ljubljanski borzi so se avstrijski B-lingi v privatnem kliringu trgovali po 8.7250 medtem ko Je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.71, v grških bonih po 28 in v angleških funtih po 238. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljana. BeogTaiii in Za-RTefou nespremenjeno 14.00, za konec de-oembra pa v Zagrebu 13.9850 in za konec Januarja 13.96. Na zagrebškem efektnem tržiš&u Je bilo pri mirni tendenci povpraševanje za Vojno škodo po 419 (v Beogradu je promet po 419.50). V ostalih državnih vrednotah nI bito zaključkov. DEVIZE LJubljana. Amsterdam 2396.16 _ 2410.76, Berlin 1737.28 — 1751.15. Bruse« 732.95 _ 88.01. Gurih 996.45 — 1003.52, London 214.M — 216.99, Nevrvork 4277.26 — 4313.57. Pari« 146.11 — 147.55. Praga 151.64 — 152.74, Trst 225.96 — 229.03. Curih. Beograd 10, Pariz 14.69, London 21.6025, New York 432.50, Bruselj 73 5650, MIlan 22.75, Amsterdam 240 35, Berlin 174.4200, Dunaj 79.15, Stockhobn 111.40, Oslo 108.55, Ktfbenhav® 96.45. Praga 15.22, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Dtrftajvne vrednote: Volna Skoda 419 den., 4% agrarne 54 den, 4«/0 severne agrarne 53.50 den., 6»/® begluške 78 den., 6°/o dalm. agrarne 76.25 — 77, 7«/0 stabiltz. 87 den., 7»/» ta vest. 95 — 98., 7®/„ Drž. hip. baraka 100 — 100.75, 7«/« Blair 85.24 — 86, 8% Blair 94 den.; delnice: PAB 213—235, Narodna banka 7500 den.. Trboveljska 240 bi., Gutmamn 45 —50, Šečerana Osi jelk 165 — 185. Šečerana Veliki Brčkerek 650 bi., Dubrovačka 410—460, Ooeamda 380 den.. Jadranska 410 — 450. Beograd. Vojna škoda 419—420 ( 419.50) 4*/o severne agrarne 54-50 den., 6% beglu-ške 78.75 — 79 (79), 6°/. daim. agrarne 76.75 — 77, 7*U stabUiz. _ (89), 7«/» Invest. 96 — 96.50 ( 96.50), 7% Drž. hip. banka 100 den., 7»/0 Blair 85 — 85.50 — (85.25), 8°/o Blair 95 W., Narodna banka 7500 — 7600 ( 7550), PAB — (255.50 — 216). Blagovna tržišča MTO +Chicago, 29. novembra. Začetni tečaji: pSen.ca: za dec. 89.50, za maj 89.50, za £>-lij 84.75; koruza: za dec. 53.25, za maj 56.50. + VVinmpeg, 29. novembra. Začetna eča-JI: pšenic«: za dec 109.25, za maj 109.50. + Novosadska blagovna borza (i'\ t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (7H/79 kg): baSka 171 — 173. banatska 165 — 174. ba-4ka ladja Tisa 173 — 175, la^lja Be^ej 1?2 _ 174, srenska 77/78 kg 170 _ 172. slavonska 77/78 kg 172 _ 174. Koruza: baška in sremska 104 — 106, banatska 101 — 102. baška nova sušena 95 - 9b Oves: baški, sremski in slavonski 122 — 124 Rž: baška 168 — 170. Ječmen: baški ir sremski 63/64 kg 130 - 132.50 Moka: b.^ka in sremska »Og« in »Ogg« 267.50 — 277.50; »2c 247.50 — 257.50; »5« 227.50 - 23750: »6« 207.50 — 217.50; »7« 177.50 - 182.50: »8< 125 — 130. Otrobi: ba£ki. sremski in hanat-ski v vrečah 93 — 96. Fižol: baški beli bie* vreč 204 — 206. Iz Julijske krajine Bolniško zavarovanje poljskih delavcev in kolonov S pogodbo med koeifed aracijama kmetijskih delodajalcev in delavcev, ki je bila sklenjena sredi preteklega meseca, je bila določana uvedba bolniškega »»varovanja za vse poljske delavce in kolone. Ustanovljena je bila posebna bolniška blagajna, ki je v Gorici pričela poslovati pretekli ponedeljek. Poljski delavci Ln dninarji bodo prejama-H v primeru bolezni bolniško podporo v denarju, in sicer glede na starost, spol in strokovno kvalifikacijo po 2 do 5 lir dnevno. Bolniško podporo bodo prejemali pričenši s 6. dnem po prijavi bolezni. Nadalje bodo imeli pravico do obče zdravniške pomoči in zdravljenja v bolnišnicah. Kolonom in njihovim družinam se pravica do bolniške denarne podpore ni priznala. Dninarji, ki jih posestniki najemajo na delo redno, ob gotovih prilikah (setvah, žetvah, koenji itd.), ali pa le izjemoma, bodo imeli pravico do bolniškega zavarovanja la, če bo znašala njihova povprečna zaposlitev po 160, 90 ali 45 dtni na leto. Delavci ln dninarji bodo imeli na razpolago zdravnike, ki jih to določita blagajna, koloni in njihovi svojci pa si bodo zdravnike sami izbirali med onimi, ki izvršujejo zdravniško prakso v njihovi ali sosednjih občinah. Prispevke za zavarovanje bodo plačevali zavarovanci in njihovi delodajalci v enakem razmerju. Znašali bodo: za poljske delavce po 66 lir na leto, za poljska delavke ter mladoletne delavce in delavke po 44 lir, za dninarje po 0.30 lir na delovni dan, za dninar-ke ter mladoletne dninarje in dninarke po 0.20 lir, za kolone po 25 lir na leto in enaki prispevki za vsakega olana njihcvih družin v starosti od 12 do €5 let Zavarovani bodo tudi ostali člani kolonova družine, za katere pa ne bo treba plačevati nikakih posebnih zavarovaln inskih premij. Za tržaško pokrajino je prevzela to zavarovanje pokrajinska bolniška blagajna. V goriški pokrajini bo zavarovanih okrog 10.000 poljskih delavcev, dninarjev, kolonov in njihovih dmžin. Drobne novice Zbirka za vojake. V Gorici so pričeli zbirati volnene obleke in perilo ter druge darove za vo ake in delavce v Vzhodni Afriki. Del nabranih darov so že odposlali v Abesinijo. Eksploa-acija Abesinije. V Vzhodni Afriki je dobilo doslej poleg drugih 14 industrijskih in 26 trgovskih podjetij iz Julijske Krajine dovoljenje za eksploatacijo dežele. Sedaj so pričeli v Furlaniji in tudi po Goriški, v Istri in na Tržaškem že pri- Enavijati vse potrebno za zbiranje kolonov, i bi se hoteli naseliti v Abesiniji. Obnova brodovja paroplovnih držb. Na osnovi posebnega načrta nameravajo v Italiji obnoviti vse trgovinsko brodovje Kakor poročajo lis:i, bodo prijeli ta načrt izvajati pri Tržaškem Llovdu. ki se mora na Bližn em in Daljnem Vzhodu boriti proti konkurenci tujih paroplovnih družb Lloyd bo pri tem podprl veliki kreditni zavod aF»ni Invalidova tragedija V Richmondu pri Londonu se je zgodila Eretresljiva tragedija. Vojni pohabljenec, emik Maurice Od&Ll Tribe, je umoril svojo sestro zdravnico, ki je bila poročena z zdravnikom dr. Johnom Dancvjem. Invalidu je pretilo, da bo oslepel. V tem stanju se ga je pogost orna lotevala depresija. Nekega večera je deial svoji sestri, ki ga je zdravila: »Imaš čudovito lepe oči.« Kmalu potem so zaslišali iz njegove sobe strele. Ko je dr. Dancy vrata odprl, je zagledal na tleh svo:o ženo vso v krvi. Invalid ji je bil prestrelil oči. Nesrečnež sam pa si je z britvijo prereza! vrat in je bil isto tako mrtev. Poglavar zarotnikov — vojvoda Pozzo di Borgo v ječi Srce obnovitelja olimpijskih iger Grška vlada je izrazila željo, da bi srce umrlega barona de Coubertina, obnovitelja olimpijskih iger, prepeljali v Olimpijo. Baron de Coubertim počiva v Lozani in švicarska vlada je odgovorila, da hoče ustreči želji grške vlade. Baronovo srce prepeljejo v Olimpijo spomladi im bo počivalo v žari pod spomenikom, ki so ga postavili Coubertinu v spomin. Slavnosti, ki se bo tedaj vršila, se bodo udeležili tudi člani mednarodnega olimpijskega odbora. ANEKDOTA Pri nekem sprehodu po berlinskem živalskem vrtu je Gorh ar ta Hauptmanna neki paznik precej nemilo vrgel iz njegovih misli. Zapovedal mu je, naj stopi z jezdne poti, kajti pešcem je ta prepovedana. Haupt-mann j© bil ogorčen in je moža vprašal: AJi veste, 6 kom prav za prav govorite?« Paznik ga je pazljivo pogledal, potem je nadaljeval mirno: »Da, vem, da ste veliki Goethe _ toda z jezdne poti morate vendarle!« VSAK DAN ENA Krivulja 27 ih do človek In vreme — Določni šotni vzroki pod vplivom sonca » Moderna meteorologija raziskuje spet a večjim zanimanjem zveze med vremenom in bitji. Tako so n. pr. 30.000 smrtnih primerov, ki so se zgodili v petih letih v ko-danju, natančno razvrstili in so na ta način ugotovili, da se krivulja smrti po nekem pravilu dviga in niža. Perioda tega dviganja in nižanja traja 27 dni. V približno 27 dneh pa prepotuje sonce po eno živalsko znamenje, kakor pravijo, in tako dob;va ta perioda poseben pomen, ker je očitno v zvezi z navideznim romanjem sonca Toda raziskovalci so šli še bolj v podrobnosti: ugotovili so tudi, da so določeni smrtni vzroki, kakor obolenja dihal, živcev samomori i. dr. pod vplivom te sončne periode Sončno vrtenje pa ne moremo zasledovati samo z običajnimi astronomskimi instrumenti, temveč tudi s kompasno iglo. Ta nam kaže namreč pogostoma nemirne spremembe, ki jih označujemo za »magnetske viharje«, in ki jih opazujemo na 43, preko vse zemlje razdeljenih postajah. Obenem s temi magnetskimi vihar i, ki sledijo prav tako zelo pogostoma 27-dnevni periodi, so primerjali dneve najvišjega števila smrti. Povečano število smrtnih primerov zavoljo živčnih obolenj se je kazalo istočasno z viškom magnetskih motenj, samomori so postajali češči štiri dni pozneje. Te raziskave so razširili tudi na smrtne primere v Curihu in Frankfurtu ob Meni in tu se je pokazalo presenetljivo soglasje, le da so samomori in smrti zavoljo obolenja dihalnih organov nastopali dva dni preje nego v Kodanju. Tu domnevajo, da izvirajo žarki v obliki valov ali električnih pradelcev iz ognjišč nemira v sorcu in zadeva,o zemljo šele tedaj, če prihajajo navpično na določen kraj. Ti žarki povzročajo pojave o katerih smo govorili. Posebno nevarni so videti valovi, ki stoje po svoji dolžini med valovnimi Žalostna smrt »lepotice iz Smichova" Inženjer, nje mož, jo je umoril in sežgal v peci, njen klobuk pa je vrgel v reko Dokumenti o tragediji v Mayerlingu — uničeni? Hranil jih je Taafejev sin, grof Heinrich Taafe, zdaj pa jih ne morejo nikjer najti — Uničeni, ali v vatikanskem arhivu ? V praški antikvarijat Karla Zinka so pripeljali te dni arhiv grofovske rodbine Taafe, ki se selijo iz Češkoslovaške na Irsko. Stari grof Taafe je bil v bivši avstro-ogrski monarhiji ministrski predsednik in zaupnik cesarja Franca Jožefa. Njegov vnuk grof Edvard Taafe se zdaj pripravlja na odhod v prvotno domovino Irsko, kjer ga po nekih vesteh čakajo še visoke državniške časti. Graščina Taafejev je bila že prodana na prostovoljni dražbi, mladi grof, ki mu ni niti 40 let, pa je izročil vse arhivsko gradivo starinarju Zinki, in prihodnji mesec bodo prodajali ta material na javni dražbi, kjer se bo gotovo zbralo mnogo interesentov. Ob tej priložnosti se je v javnosti nanovo sprožilo vprašanje kje se nahajajo uradni dokumenti o smrti Franca Jožefovega sina, prestolonaslednika Rudolfa, ki jih je po mayerlinški tragediji dobil v zaupno varatvo stari grof Taafe. V teh dokumentih je bila tragedija cesarjevega sina opisana povsem verodostojno. Franc Jožef je izrazil željo, naj bi resnica o smrti Rudolfa in Marije Večere ostala svetu prikrita vsaj 50 let po n egovi smrti. Fascikel spisov, ki so obravnavali to zadevo, je dobil v roke grof Taafe, ki je Francu Jožefu obljubil, da ne bo najmanj 50 let po njegovi smrti skrivnost Mayerlinga nikomur izdana. In zdaj se zdi, da ne bo ta skriv- nost pojasnjena ne le še trideset let, ampak siploh nikoli... Do zadnjega so upali, da se nahajajo v zapuščini min. predsednika Taafeja tudi uradni spisi o mayerlinški tragediji. Toda najnovejše preiskave priča o, da tega gradiva ni v arhivu. Po smrti starega Taafeja je prevzel skrb za arhiv grofov sin Heinrich Taafe. Ko je on umrC so začeli takoj iskati dokumente o Mayerlingu in so v ta namen celo odpirali pode in stene v graščini. Našli niso ničesar. Vdova Heinricha Taafeja Aglaja Taafe, je zato te dni dala praškim listom izjavo, v kateri pravi: »Moj mož je čuval dokumente o presto-lonaslednikovi smrti kot največjo skrivnost svojega življenja. Morda bo pravilna domneva, da e pokojnik te spise pred svojo smrtjo uničil. Vedno in vedno je namreč ponavljal, da se ti spisi ne smejo izročiti javnosti, če naj ne izgine zaupanje, ki ga je užival njegov pokojni oče v očeh cesarja Franca Jožefa.« Praški listi torej sk;epajo na dvoje: da so bili spisi o tragediji cesarjc\ iča Rudolfa v Mayerli gii zares uničeni, ali pa, da ih je Heinrich Taafe izročil v hranitev vatikanskemu arhivu. Mogoča je seveda tudi tietja rešitev, ta namreč, da je Heinrich Taafe izročil spise o MayerliJigu kakšnemu prijatelju, ki ee »daj če »oče oglasiti. Pred kakšnimi šestimi meseci ss je 50 letni praški inženir Rudolf Horak, zastopnik inozemskih tvrdk za poljedelske stroje, oženil z 21 letno mladenko iz Smichova. Dekle je bilo tako kjpo in zalo, da so jo imenovali »kraljico smichovskih kraso-tic«. že 10. avgusta pa je prišel Horak na policijo in javil, da je nejgova mlada žena prejšnji večer odšla z doma in se ni več vrnila k njemu. Dva dneva pozneje so potegnili iz VI-tave ž:oski klobuk, na bregu reke pa so našli ročno torbico. Oboje so spoznali za last »izginole« inženjerjeve žene, njenega trupla pa ni bilo nikjer. Policija je zato sklepala, da je mlada žena izvršila samomor ali pa da se ji je primerila nesreča. Niti za prvo, niti za drugo pa nI bilo nikjer utemeljenih sumov. Inženir Horak je hodil okrog navidez pobit in je vsakomur pripovedoval, da ni žene odnikoder nazaj. Toda sosedje so takoj začeli šušljati, da pri njeim nekaj ne more biti v redu. Policija je preisikala Ho-rakovo stanovanje, toda preiskava ni rodila uspoha. Nikjer niso našli sledov o iz-ginoli ženi. Pred dnevi pa je prišla policija vnovič v Hcrakovo stanovanje in ga preiskala z vso temeljitostjo. Pri tem je odkrila v kleti sledove človeške krvi. Po analizi so Horaka prijeli, štirinajst ur je tajil zločin, potem ga je priznal. Umoril je svojo ženo z britvijo. Njeno truplo je razrezal na kose, te pa je sežgal v peči. Klobuk in ročno torbico svoje žrtve je sam vrgel v reko, oziroma pustil na bregu, da bi s tem sum odvrnil od sebe. Razkritje morilca je zbudilo v Pragi aplošno senzacijo, kajti Horak je veljal povsod za dostojnega človeka. Pravijo, da je izvršil zločin najbrže v patološkem stanju. Po srečno doseženem rekordu v zraku Angleška ietalka Betty Kirby-Greenova in njen spremljevalec, pilot Clauston, sedita na klopid vsa srečna, potem ko sta absolvirala rekordni polet London—Kapsko mesto in na*aj> gustivii daleč » seboj vse predhodnike na imenovani progi Katarinčice • • • raz poslopje vladne palače v Nankingu Odigral je svojo zadnjo vlogo •. • Prvak japonskih igralcev je padel pri Lotienu Kiosuika Tornada, eden največjih japon- vlogo. Kot vodja nekega pionirskega oddel-skih igralcev in ustanovitelj Cukijiskega gle- fca je padel na lotienski fronti na Kitajskem, dališča v Tokiju, je odigral svojo zadnjo Njegova četa je baš postavljala zadnjo desko za most preko nekega potoka, da bi omogočila prehod japonskih vojnih sil, ko ga je izstrelek iz kitajske puške pogodil naravnost v srce. Kiosuka Tornada se je odlikoval posebno po svojih ženskih vlogah, ki jih na japonskem v smislu tradiconalnega starega gledališča pradstavljajo še danes marsikje moški. Tornada je že drugi veliki japonski tra-ged, ki je postal žrtev vojnih sporov na Daljnem Vzhodu. Ze 3. oktobra je padel njegov nič manj znameniti tovariš, igralec Seigo Šimoda, pni nekem sporadu na nož v bližini Liuhonga. Za oba imetnika je vlada določila tvečan pogreb na državne stroške. Noben god ni v Parizu tako popularen kakor dan sv. Katarine proti koncu novembra. Na ta dan so francoske mladenke posebno razigrana — Ta slika je bila posneta proili teden / »Moiiček, vstan. vendt r in poglej, če se ne skriva kdo pod posteljo«. i-Draga ženica, 25 let sva že poročena in vsako noč sem te ubogal. Zidaj pa ti ttfeavadujtta fca fickorščioo... t Minuli petek je pariška policija prijela vojvodo Pozza di Borgo, predsednika »Lige za samoobrambo« kutarjev. Pozzo di Borgo je bil poleg arhitekta Deloncla in generala Dusel-gneurja najvažnejša oseba nad zarotniki in je njih akcijo podprl s svojim denarjem — Na sliki levo: Pariška hiša vojvode dl Borgo v Bue de IUniversltč; v levem krogu: Pozzo dl Borgo; na desni: voditelja kutarjev peljejo v zapor Praznota brezzračnega prostora Problem, ki se da rešili samo teoretično dolžinami svetlobe in običajnimi brezžičnimi valovi. Golobje pismonoše izgube, kakor znano v bližini kratkovalovnih oddajnih postaj svoj orientacijski čut. Da vplivajo električni pradelci na nas, nam kaže znani pojav da se revmatična obolenja v dnevih močnega severnega soja poslabšajo. In sevrni so; izvira baš iz delcev, ki prihajajo od sonca. Izraz »brezzračni« ali »prazni« prostor je treba razumeti z nekimi omejitvami. Prot dr. Ramsauer iz Berlina pravi v neki svoji novi razpravi, da niti prostor, ki so iz njega izsesali toliko zraka, da znaša v njem pritisk komaj milijardinko milimetra živo-srebrnega stebra, ne more veljati za prazen, kajti v tem prostoru je v vsakem kubičnem centimetru še vedno okrog 40 milijonov molekulov. Z uporabo najnižjih tempe atur, pri katerih se vsi plini spremenijo v tekočine, še vihra zastava kitajske vlade • • • bi bilo sicer teoretično mogoče doseči v nekem prostoru praznoto, kar se tiče plinskih molekulov, toda praktično znanost tega do danes še ni izvršila. Ce bi to naredila, tedaj bi prekosila celo praznoto medzvez-dnega prostora, v katerem je v 100 kubičnih centimetrih kakšnih 500 molekulov. Absolutne praznote pa bi niti tedaj ne dobili. Največje letalo na svetu V Baltimoreu so zgradili največje letalo na srvetu. Izdelala ga je neka ameriška tovarna za Rusijo. To je enokriinik s štirimi motorji, ki tehta 26 ton. Njegova razipetina je za 5 m daljša nego razpetina slovitega »China-Clipperja«, ki obratuje nad tihim oceaonom. V letalu je prostora za 46 oseb, postelj ima za 26 oseb. V krilih imajo prostora za več nego 18.000 1 bencina. Povprečna brzina bo znašala kakšnih 250 km. Čeprav uradno ne povedo, kakšno delo bo to letalo opravljalo, menijo, da ga bodo Rusi uporabili za prekotečajni promet z Ameriko. Sladkor ga je uničil Neki delavec je v Varšavi v družbi svojih prijateljev stavil, da poje tri in pol kilogramov sladkorja, ne da bi se ustavil. Stavili so za 60 zlotov. Nekoliko dni pozneje so se spet zbrali. Delavec je v resnici pospravil tolikšno množino sladko-ia, pri čemer je pil tudi mnogo vode. Kmalu potem, ko so mu izročili 60 zlotov, pa mu je postalo slabo. Spraviti so ga morali r bolnišnico, kjer so mu zdravniki izpraznili želodec. Bilo je pa že prepozno. Mož je umrl še isti dan. Eden glavnih zarotnikov Arhitekt Eugen Deloncle je po razkritju afere kutarjev pobegnil, zdaj pa je že tudi on v varstvu pariške policije i • , , • * , , .. K nI turni pregled Ob zaključku Umetnostnega tedna Z razdelitvijo nagrad (glej ponedeljsko »Jutro«) je bil zaključen prvi Umetnostni teden v Mariboru. Hvale vredno prizadevanje Umetniškega kluba je obrodilo kar nepričakovano lep uspeh. Mariborsko občinstvo je razumelo pomen te širokopotezne rnanifestaciie domače kulture in je z obilno udeležbo na vseh prireditvah Umetnostnega tedna podpilo akcijo mariborskih kulturnih delavcev. Podelitev nagrad so omogočile javne korporacije in nekateri zasebniki. Tako so naenačene možnosti nadaljnjega dela v tem pravcu. Sodelovanje književnikov in umetnikov z občinstvom je poprijelo nove forme; ustvarjen je bil in-timnejši stik ki ga bo treba ohraniti ter kar le mogoče razširjati in poglabljati. Ideja Umetnostnega tedna je tako jasna, da bi bilo odveč, čc bi izgubljali še kaj besed za nje utemeljevanje. Prav tako je že ob sebi umevno da so kulturni uspehi Maribora uspehi vsega slovenskega kulturnega življenja in da moramo samo pozdrav-viti sleherno vzpodbudo iT sleherno akcijo, ki skuša doseči, da b' bi' Maribor kot drugo slovensko kulturno središče (in zlasti še kot obmejno mesto) čim obilneje udeležen v vsem našem kulturnem prizadevanju. Majhen kulturni krog označuje predvsem dvoje: potreba čim večjega ojačenja vsega stvarjalnega in konsumafvnega dela in potreba čim smotrnejše gospodarnosti z razpoložljivimi energijami. Kulturno življenje je pri majhnih narodih združeno z večjo požrtvovalnostjo kakor pri velikih, in že to mu narekuje večjo ekonomičnost. Načelo ojačenja tvornega in konsumativnega dela in načelo čim večje gospodarnosti se ne izključujeta med seboj, marveč tvorita zdruzeni. v skladno celoto enega izmed osnovnih pogojev kvalitetnega razvoja majhnega naroda. Če prenesemo to spoznanje na naše razmere, vidimo, da se lahko Ljubljana kot poglavitno slovensko kulturno središče in Maribor kot naš drugi kulturni center lepo izpopolnjujeta v svojem prizadevanju po skupnem napredku in uveljavljanju naše kulture. Večje ojačenje stvarjalnega in konsumativnega dek je mogoče samo tako, da tudi Maribor razvije vse svoje kulturo-tvorne sile in daje kar največ in kar najboljše. Maribcr ima poleg svojih čisto lokalnih nalog tudi občekulturne naloge: njegovo kulturno življenje naj ne dviga samo nivoja na lastnem terenu, marveč naj daje tudi vsej hašii slovenski in preko nje celotni jugoslovenski kulturi svoj^ke vrednote, ki bodo zrasle iz njegovih posebnih razmer. To pa pomeni, da mariborsko kulturno življenje nima zgolj lokalnega pomena, marveč je Maribor kot naše drugo mesto enakovreden sodelavec prj oblikovanju vsega našega kulturnega tipa Maribor je že ponovno pokazal (opozarjamo zlasti na značaj in pomen zgodovinsko-znanstvenih študij v tem mestu!) da se zaveda svojih nalog in svojega poslanstva izven zgolj lokalnega in provincialnega kroga. Zato moramo samo pozdraviti slehern njegov vzpon višje, slehern znak njegovega razvoja v naše polnovredno, intenzivno delujoče kulturno središče. Tak vzpon višje, tak mnogo obetajoči znak kvalitetnega napredka mariborskega kulturnega življenja je bil pravkar zaključeni Umetnostni teden. Pokazal je, da so na mariborskih tleh še mnoge možnosti kulturne in zlasti še umetnostne intenzifi-kaciie in da se njegovo lokalno kulturno življenje usnešno razvija v smeri večje kvalitete in strož ie izbire. Mislim tedaj da sme kulturni kronist s priznaniem vpisati Mariboru v dobro lepi in vzpodbudni donesek prvega Umetnostnega tedna. Dve miselnosti v literarni zgodovini Novi priv. docent naše univerze dr. Anton O c v i r k je v svojem nastopnem predavanju 26. novembra obravnaval vprašanja, ki utegnejo zanimati tudi širše inteligenčno občinstvo. Problem historizma in protihistorizma v sodobni slovstveni zgodovini se nam je v njegovih izvajanjih pokazal kot vprašanje, ki presega ozek strokovni krog. V njem se odraža težnja po spoznanju samega bistva literarnega stvar-janja, t. j. v koliko le-to zavisi preko svojih tvorcev od časa in prostora, v katerem nastaja. Ali je pri pojmovanju slovstvenega dogajanja odločilnega pomena kavzalno — razvojno stališče, ali pa njemu nasprotno, ki uveljavlja predvsem idejne, problemske, estetsko-kritične in oblikovne vidike? Prav na ta vprašanja je odgovarjal mladi kom-parltivist naše univerze v svojem nastopnem predavanju. Predavatelj je najprej opredelil svoje stališče: je pristaš historične struje in pojmuje literarno zgodovino kot vedo, ki gradi svoje izglede na predmetni resničnosti, prikazuje dogajanje razvojno v času in prostoru in razlaga posamezne pojave — osebnosti, umetnine, gibanje in toke — kot vsroke in učinke, najsi so vnanje snovni, psihološki, idejni ali pa duhovni. Priznava pa tudi nekatera dognanja antihistorlkov. V prvem delu svojega predavanja je doc. dr. Ocvirk orisal vidike nasprotnikov historizma in sicer Artura Tarinelllja, Oskarja VValzla, Rudolfa Ungerja. biološko-vita-lističnega teoretika H. Cysarza, ruske formalistične šole (Sklovskij, Brik Eichen-baum Žirmun^ki, V. Vinogradov),-Audiata, R. Ingardena, Bernarda Fayja in M. Dra-gomiresca. Vse te teoretike je predavatelj označil giede njihovega stališča do bistvenih umetniških vprašanj. Dragi del predavanja je predavatelj posvetil točneje opredelitvi svojih vidikov in kritiki antihistoristov. Glede njihove težnje. pc> znanstveni sitezi je dejal, da je upravičeno in važna, vendar ni v nikaki opreki s historičnimi načeli in metodami. Težišče historizma nikakor ni samo v analizi, prav tako pa ni res. da je analiza nepotrebna. Tudi historizem priznava važnost idej kot časovnih gibal, vendar jih pojmuje stvarno razvojno. Načela kavzalnosti v literarni zgodovini ni mogoče zanikati sicer se iz-prevrže vsako razsojanje v pristranski apri-orizem. Izhodišče literarnega raziskavanja mora biti historično-kritično, šele na tej osnovi se znanstvenik lahko dokoplje do pravilnega pojmovanja vsega dogajanja. Predavatelj je nadalje zavrnil pojmovanje, po katerem bi bila kolektivna gibanja in kompleksni pojavi manj pomembna za literarno zgodovino, ki naj bi razpravljala samo o tvornih osebnostih izven zgodovinskega okvira. Noben, še tako velik pesnfk ni docela samorasel in nezavisen od dobe ln okolice, v kateri je snoval svoja dela. V literaturi je posameznik brez dvoma važen v smislu svojih individualnih vrednot, toda če ga hočemo v vsem obsegu razložiti, ga moramo včleniti v skupino, iz katere je izšel in h kateri spada. Kolektivna literarna gibanja so prav tako neizpodbitno realna kakor posamezniki, zato bi bilo zgrešeno, če jih ne bi hoteli priznati. Renesansa, klasicizem, romantika, realizem, naturalizem, simbolizem in vse druge struje razodevajo v sebi povsem določena miselna, življenjska in literarna načela, ki so razgibavala skupine, pokolenja, narode. Ali pa je mogoče prikazati obdobja, toke in generacije po njihovi idejni, vitalni in problemski značilnosti, dokler jih nismo zgodovinsko analitično dodobra raziskali? Kakor hitro pa se skušamo poglobiti v čas, moramo razrešiti tudi vsa istodobna idejna, filozofska religiozna, znanstvena, socialna, gospodarska in politična trenja, v kolikor so posredno ali neposredno delovala na sočasno pesniško ustvarjanje. Predavatelj je lahko tu navedel dva domača primera: slovstvena raziskavanja profesorjev Kidriča in Prijatelja. Znanstvenik - historik mora pojmovati umetniško Izživljanje in oblikovanje sociološko t. j. v tesni zvezi s splošnim kulturnim razvojem človeške družbe. Tu je prikazovanje doc. dr. Ocvirka dospelo na svojo višinsko točko' predavatelj je pokazal, da mu je izmed vseh literarno-zgodovin-skih metod najbližja sociološka, ki vidi v književnosti družben pojav, v katerem se odražajo poleg stremljenj posameznikov tudi prizadevanja celokupnosti. Kolektivna gibanja ln struje so časovno —■ vzročno determinirani 90javi in jih lahko razu- memo šele tedaj, ko smo spoznali vse silnice, ki so jih sprožile. Poeuinci so logični členi celote, zato jih ne moremo razlagati povsem ločeno od osredja. V nadaljnjem se je predavatelj dotaknil zgodovinsko-empiričnega načina proučevanja literarnih osebnosti in se je tudi tu zavzel za historično smer, za biografsko metodo, kateri pa določa mnogo širše in težje naloge, kakor si jih je zastavljala starejša biografska šola. Prav posebno je tu pomembna psihološko-lntrospektlvna metoda. Za proučevanje literarnega stvaritelja in njegovega dela je važno tudi raziskava-nje razvoja in vplivov. Nadalje je predavatelj zavrnil očitke novostrujarjev, češ da je historizem otopel za umetniške, estetske in oblikovno literarne probleme. Svoja izvajanja je zaključeval s sklepom, da sta za pesniški umotvor enako važni ideja kakor oblika, misel kakor njegova tehnična urejenost. Umetnina je skladno dograjen organizem, v katerem so v vzročnem ravnotežju vsebina in oblika, Ideja in snOv, misel in izraz. Estetsko-kritično vrednotenje umetnin pa je možno edinole na osnovi zgodovinsko razvojnih načel. Nove struje vsekako doprinašajo marsikaj pozitivnega, neosnovano pa je prepričanje, da je pravilna edino ta ali ona metoda, zlasti pa še trditev, da je historizem v osnovi zgrešen in napačen. Tako je doc. dr. Ocvirku uspelo, da je ob veliki pozornosti poslušalcev in z njihovim priznanjem obranil načela, s katerimi vstopa kot literarni komparitivist za katedro vseučiliščnega predavatelja ln znanstvenega raziskovalca naše literature. Zapiski Uprizoritev Šnuderlovih »Lopovščine. Za zaključek Umetnostnega tedna je mariborsko gledališče uprizorilo tri sfkeče dr. M. Šnuderla s skupnim naslovom »Lopovščine«. Igralci: Elvira Kraljeva (Milica, pacientka, kliemtka). Rado Nakrst (Slavko, zdravnik, no taroki pripravnik) in Pavle Kovič (Petrič, komisar, notar) so sijajno igrali ia svojsko menjavali poedne like v teh treh skečih in v epilogu. Skeči kažejo ponekod duhovitost in dovtipnost. najboljši je drugi. Tretji prehaja preveč v retoriko {Nakrstov notarski pripravnik). Epilog, ki predstavlja parodijo vsega skupaj (avtorja, režiserja, kritika in publike), bi bil lahko izostal, ker bi bil konec po tretjem skeču močnejši. Igre je zrežiral Joško Kovič. Občinstvo se ja dobro zabavalo. Mogoče je, da bodo dr. Šnuderlovo novo dramalsko delo vprizorili tudi v Ljubljani. Predavanje Filozofskega društva v Ljub Ijani je otvorilo v soboto predavanje univ prof. dr. Evg. Spektorskega o baden- i®.iana. Vsi delegati 60 soglasju v tem, da je kreba delo v tem vaihein športnem forumu čin prej obnoviti. Med družini eo bili zaradi tega ustanovljeni tuiii številni novi krajevni olimpijski odbori, tako tuvi v Ma-riijoru. Med prvimi prire-lit vami teh odborov je treba omeniti zimski olkiupijski dan, ki ga bo vsak krajevni oilor organiziral sam zas«, letni olimpijski dan pa je v več- : jem oitsegu enotno določen za dar 19. ju- ; nija i^nho 'njega leta. Zanimiv je tudi predlog. k'i ga je tvtavil tajnik JOO Dobrin, naj nogometni savez za prihodnjo olimpiado pr.pravi amatersko reprezentanco Jugoslavije, ki naj bi nastopila na olimpijskem turnirju v Tokiju. V prihodnjem proračunu je za JOO votiranih 300.000 din ka elita, ki bo razdeljen med posamezne včlanjene zveze. Dejstvo, da so bili vsi sklepi na tej plenarni seji ©prejeti s oglas 1.0. kaže, da je odbor trdno odločati popravita, kar je bilo dosedaj zamujeno. Zagrebški Hašk bo dne 8. decembra še enkrat gostoval na Reki. toda to pot res s kompletnim litginim moštvom. Nedavno je bil namreč tudi tamkaj, pa je poslal onstran meje tako oslabljeno garnituro, da so jo Italijani gladko pora7ili. Razen tega j>a je še - napravili vtis. da pri nas pač nihče ne gleia na to. kdo in kako nas v spoitu zastopajo ared tujimi narodi Jutri bo v Beogradu medmestna tekma med Zasrebom in Beogradom. — V Londonu imajo ta dan važno mednarodno srečama Čehi in Angleži. Neprijetno ia učin- i kovalo, da je češki sa vezni kapetan podpolkovnik Tesaf dva dni pred odhodom češke reprezentance podal ostavko, Češ ker ga stalno in neupravičeno napa la jo zaradi zad njih neuspehov najboljšega češkcslovaške-j ga moštva. Kakor pišejo češki listi, bo Riusija v 1 kratkem vsropila v mednarodno nogometno ; federacijo (Fifo). Ce bo res tako, se obeta v mednarodnem nogometu velina sprememba. kajti obnovitev eportnih odnošajev 1 veliko Rusijo bo odmrla številne možnosti mednarodnih nastopov, ki 30 bili dozdaj nemogoči Ne samo v nogometu, temveč tudi v ostalih panogah! V nedeljo je bila v Varaždinu druga finalna tekma za »Tivarjev« pokal med juniorji SK železničarja in varaždinske Slavi je, ki se je končala z zmago domačega moštva v razmerju 3-0 (2:0). Prehodmi pokal si je z zmago letos ponovno priborila Slavija. ker se je prva finalna tekma med obema nasprotnikoma v Mariboru končala z zmago SK Železničarja z 2 • 1 in ima torej Slavija bdišo razliko golov. Jugoslovenski zimsko-sportni savez Csluž-beno). Ker je v torek dne 7. dece mora t. I dan pred praznikom bo redna plenarna seja za december že v četrtek 2. decem. t. 1. v novem lokalu v palači Ljubljanske kreditne banke, IV. nadstropje, levo. Zaradi izredne važnosti — seja bo o» točilna za nadaljnje delo v tej sezoni — je udeležba vseh odbornikov častna dolžnost. Pridite točno! — Tajništvo. Odbor »Teka uedinjenja« vljudno vabi vse nacionalne, kulturne in športne organizacije. da po odipcslancih prisostvujejo svečani razdelitvi nagrad zmagovalcem »Teka uedinjenja« 1. decembra ob 16. v veliki dvora/ni hotela Miklič-Metropol na Masarykovi cesti. Predsednik. SK Ljubljana. Zaradi jutrišnjih tekem Ii-ginega in rezervnega moštva danes ne bo treninga Postave in navodila na običajnem mestu. SK Ilirija (smučarska sekcija). Telovadba smučarske in laihkoatIetske sekcije SK Ilirije bo vsak torek ob 17. v telovadnici klasične gimnazije. — Sekcijska seja bo drevi ob 19. v klubovem lokalu. ASK Primorje (lahko.-tlet ska sekcija). Za nastop pri »Teku uoiinjenja« jutri ob 11.30 pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti so določeni naslednji: Krevs. Srakar Ivan, Krpan. Pere. Tavčar, Starman Janez-Berčič, Kranjec, Miklavčič, Grad, Keržič, Kien. Bezlaj. Ce želi razen določenih nastopiti še kdo, naj se prijavi v areni Narodnega doma vodstvu sekcije na dan tekmovanja ob 10. Vsi tekmovalci morajo prinesti s seboj komrletno opremo, trening-dres ali sweater in copate. Vsi klubovi člani, ki ni-60 po snTinškem zboru določeni kot funkcionarji, morajo obvezno biti na razpolago vo 'stvu kluba za izvedbo tekmovanja in ee 'aviti klubnverrai tajniku najpozneje ob 10.80 v areni Narodnega doma. Sprejemni odbor tvorijo gg. klubov i>relt=ednik dr. De-kleva in klifovi podpredsedniki gg. major Metikoš ter dr. Bleiweis in dr. Tomšič. Vodstvo sekcije naproša gig. Vrbovca. Luina. Beranka. Loearja, Jueovea. Jegliča. Finca, ing. Steguja. Žerjava in K-iža, naj bodo vodstvu tekmovanja na razjK)Iago za izvrševanje službe za teka in »e javijo v areni Na.rcdneeia d^rra najpozneje ob 10.30. Vse članstvo obvezno pozivamo na sveča- no razdelitev daril zmagovalcem, ki bo ob 16. v veliki dvorani hotela Miklič-Metropol na Tvrševi cesti Predsedstvo. Moto — Hermes. Sejni eee>'anek odbora in solielovalcev nedeljske dirke na Grad. drevi ob 20. v »Na-na«. Vsak naj zaključi svoje delo in prinese poročilo R A Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Torek, 30. novembra Ljubljana 12: Havajske pesmice (plošče). 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14: Vreme, borza. — 18: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). — 18.40: Problemi demokracije (univ. prof. dr. A. Gosar). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac. ura: 50 let prenašanja in izko-ščanja električne energije po Teslovem sistemu (Milivoje Radič). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Nastop mladih pevcev: gdč. Štefanija Pavlovčičeva, gdč. Milic« Polajnarjeva, g. Ladislav Rakovec, g. Anton Sladoljcv. — 21.15: Citre solo igra g. Emil Mezgolits. — 22- Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zabavna urica (igra Radijski orkester). Sreda, 1. decembra Ljubljana 9: Cas, vreme, poročila, spored. — 9.15: Šolfika proslava narodnega praznika (II. dekliška in deška narodna šola, (vodi gdč. Marija Lapajnar). — 10: Prenos cerkvene slovesnosti iz stolnice. — II.30: Koncert jugoslovenske glasbe (Radijski orkester). — 13: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Slavnostna glasba (plošče). — 17: Pevski koncert zbora III. drž. real gimnazije, vodi prof. Vikior Schweiger. — 18: Mladinska ura: »Krmilni-ca za ptiče«; — »December v naravi«. — 18.40: Vaške table in vaška imena (dr. Joža Rus). — 19: Cas, vreme, poročila, epored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vrtinca rek in valčkov (Radijski orkester). Beograd 17.30: Narodna glasba. — 20: Orkester. zbor in solisti. — 21.10: Jugosloven-eka glasba. — 22: Komorne skladbe. — Zagreb 17: Lahka godba. — 20: Jugoslovanska rapsodija (iz Beograda). — Praga 19.25: Pester program. — 20: Koncert jugoslovenske glasbe. — 22.35: Lahka glasba. — Varšava 20: Beethovnove sonate. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Orkester in solisti. — Dunaj 12: Lahka godba (plošče). — 16.05: Pregled novih plošč. — 17.30: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.25: Odlomki iz ruskih oper. — 20.40: Koncert malega orkestra. — 21.40: Klavirske skladbe. — 22.20: Plesna muzika. — Berlin 19.10: Vedra muzika. — 20: Večer pestre glasbe. — 21.30: Valčkova ura. — 22.30: Lahka godba ia ples. — Miinohen 19.10: Stare in nove vojaške koračnice ter pesmi. — 20: Skladbe po žeJMi. — 22.^0: Lahka godba in ples. — Stuttgart 19.15: Praosnove velikih del — 20: Kabaretni večer. — 21.30: Nemški mojstri glasbe. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da nas je nenadno zapustil, previden s svetimi zakramenti naš predobri soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod Janko Karlovšek POSESTNIK, TRGOVEC IN GOSTILNIČAR K večnemu, počitku bomo spremili predragega pokojnika v torek 30. novembra ob 10. dopldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. ' Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. , ' Svete maSe zadužniče se bodo brale v farni cerkvL Šmarje ta na Dolenjskem, 28. novembra 1937. ' »ALUJOČI OSTALI SJUTRCJ« SE. 279. 8 Torek, 30. XL 1937. 7 Petke Natale: smrtnih grehov Povest Iz Casanovovlh dni Tu so se morali po Onorifiovi odredbi obiskovalci knjižnice osebno zglaševati pri meni, in samo moja volja je odločala o tem, kdo je vreden, da ga spuste v največjo knjižnico na zemlji. Moje takratno stanovanje v Vatikanu je sestajalo iz šestorice prekrasnih, s stenskimi slikami Raffaelove šole okrašenih soban, in skozi njih visoka obokana okna se mi je odpiral razgled preko drevesnatih papeških vrtov na močvirne nižave Campagne, tja do sinje proge Tirenskega morja pri Ostii. Saj je stalo to krilo palače visoko na vatikanskem griču, in tik nad stropom mojih sob se je vlekel s pozlačenimi angeli okrašeni napušč. Pogled, ki sem ga imel izza delovne mize vsak dan, da, vsako uro pred očmi, je bil brezprimeren in se je kosal s slavno panoramo, ki se odpira za-mamljenim očem s strehe samega Svetega Petra. Toda Večnemu mestu sem tu obračal hrbet, mi čez visoke zimzelene vrhove črepinjakov in krošnje pinij in srebro maslinovih gajev sta mi uhajala duh in domišljija na sinjo širjavo morja, ki ni več uklenjena v meje vzhoda in zahoda ter išče Boga Očeta samega v njegovi neskončnosti. Bila je poletna noč, polna nepopisne mehkobe. Neusmiljeno kakor krvižejna levinja v puščavi je 25 bilo solnce ves dolgi dan pripekalo na Rim ia na Trastevere, in zdaj je z zahoda, odondod, kjer je morala biti Civitavecchia, vendar že vstajala sapa. Obokana okna moje sobe so bila na stežaj odprta, in z vatikanskih vrtov je prinašal ta veter sladki vonj velikanskih magnolijevih cvetov. Prižgal sem bil pisalno svetilko, in njen svit je bil menda privabil temno veščo, ki mi je za trenutek neslišno, nalik duši, ki je vstala od mrtvih, zaplavala nad roko, obračajočo liste starega papirja. Ob njenem pojavljenju — ki je, komaj sem ga bil utegnil zaznati, že tudi minilo, kajti žival je bila našla pot pod milo nebo — sem se nehote spomnil v kamen vklesanih simbolov nesmrtnosti, ki sem jih bil šele pred nekaj dnevi videl na grobovih prvih rimskih kristjamov, tam zunaj v podzemeljskem mestu, kjer je bila visoka šola Angela Croceja, in groza, ki jo čuti vse, kar je minljivega, ob dotiku z večnim in nedoumnim, se je v tej minuti dotaknila mojega srca. Mrazilo me je. Seveda, težko črno haljo ki sem jo nosil podnevi zaradi drugih ljudi, sem bil odložil, in zdaj mi je v nežnih gubah ovijala telo svetlorumena kitajska svila, ki sem jo nad vse ljubil in ki mi jo je bil Onorifio poklonil v dar. Bil sem neizrekljivo ničemuren. in omemba te moje grehote —- ne najmanjše izmed vseh — ima v mojih confessionibus svoje upravičeno mesto, ker je bila mnogim zavrženim dejanjem poslednji, odločilni nagib. Zato sem vzel srebrno ročno zrcalo, staroveško. na novo prelikano umetnino, ki me je povsod spremljala, ter si uredil temnočrne lase, med katerimi ni bilo Se nobene bele nitke, v skrbi, da mi jih ne bi bil razkuStral veter, ki je dihal z daljnega morja. Takrat sem pridigal le še redkokdaj in samo ob velikih praznikih v kateri izmed sedemsto rimskih cerkvd in kapelic, kakor mi jih je od slučaja do slučaja določala vatikanska pisarna, zavedaje se, da je moje bogoslužno dejanje dogodek za vernike osrečenega mestnega okraja. Zmerom izpregledljivim očem mojega samoljub-ja je zrcalo tudi v tej minuti kazalo mojo nepo-lepšano podobo. Prožni mladenič, ki je bil v begu obrnil Florenci hrbet, nisem bil več. Tudi sem bil le še malo podoben elegantnemu duhovniku, ki je nekdaj pri Sveti Mariji della Salute razžigal žene in dekleta lagunskega mesta in zatemnjeval slavo fra Angela Croceja. Ne! V teh letih, kar sem živel v Vatikanu in kar sem se bližal vrhuncu moške dobe, se je bilo polastilo črt mojega obličja in moje postave nekdaj povsem novega. Vkljub bujni hrani, ki sem jo vsak dan dobival iz papeške kuhinje, nisem bil postal obilen; zakaj, kadar ni šlo drugače, sem se spodaj na vrtovih vežbal z žogo, v kateri igri sem se bil Vittoriu Bo-naventuri, našemu prvaku, na kljub povzpel do nekakšnega mojstrstva. Toda umerjenost moje prikazni, ki se je držala sredine med suhoto in pol-noto, je dajala moji vnanji podobi dostojanstvo, brez katerega naš stan biti ne more, in bivanje na papeškem dvoru, služba v vatikanskih dvoranah, občevanje z diplomatskim zborom in najvišjimi dostojanstveniki krščanstva, vse to je obdarjalo £rte mojega obličja • tisto mešanico visokosti in dobrotljivosti, ki je ni moči pridobiti nikjer drugje kakor v Rimu in ki dela duhovnika, kadar stopi iz bazilike med druge ljudi, hkratu nedostopnega za predrzneže in domačega za vse, ki jih tarejo težave. Čeprav zelo dobro vem, da je samodopadljivost izmed najbolj zavrženih grehov, si vendar ne morem kaj, da ne bi nadaljeval tega svojega premišljevanja, kajti slika ničemurnega duhovnika, ki je zablodil s poti za Kristusom, duhovnika kakršen sem bil jaz tista leta, bo šele tako popolna. Kar priznam: pozabil sem bil papirus, ki je ležal pred menoj na bralnem pultu; kajti bil sem zaljubljen vase, kakor bajeslovni grški Narcis, ki se najelegantneiši vseh rimskih pesnikov v svoiih »Metamorfozah« norčuje iz njega. tCakov atiška hetera sem se lišpal in negoval. S pogledom uprtim v zrcalo sem si s srebrno pilo likal nohte ir. s sio-novinasto paličico gladil kožico, ki je obdajala korenine na gracioznih prstih. In pri tem sem mislil na bližnji praznik Vnebo-hoda p-esvete Matere božje, ko bom pr? Svetem Petru v La teranu stopil pred množi-i j vernikov in blagoslavljaje razprostrl tt prasne roke. O, poznali so jih in hvalili so jih! Trasteverske dame so d^uga drugi zavidale ni hov stisk, in kadar so se hladne in bele spustile bolniku na čelo, so prav one vlivale najslajšo tolažbo zlatega upanja v še tako obupano srce. 1» 1 »a 1»»«* t D1« %» « fro ali lajanje ns*|..v» t iXa. Nsimanjii znesek 17 Da. Mehanika za pisarniške stroje, z večletno prakso za služ bo v delavnici ln zunaj Iščemo za takoj. Ponud be z navedbo plače na podruž. Jutra v Marl boru pod »MenanPs« 30222 1 Postrežnico »•ednjib let pošteno ta vse n {rez dan iščem. 2 osebe. G!edaK?ka 4/L 80414-' Učenke dobre tn -lla *e ki se lele naafit1 igranja io potja. samo one. Iti -majo dobre gla-sove za petje iSPera za svojo dams-ko ka-pelo. Kapela je strogo solidna. — Spr-jmem pod pogodbo aa stanovanje m nrsno ter m»-»efno p!aCo. Da.m zafetno plafto 5M—D;a B ti ne smejo ni? starejše ne mlajše od !5—'16 ioi. Savo Mihaj-lovif kai>">!'iik. Takovska nI. 12, Be-ograd. 8060? 1 Samostojne kuharice dekleta za v*a n4ne dela. dmbe službe. Brezposelna d-ekieta dohe prenočiS?« v W Ifi-vi al. 10. Istotam »e narnfa list »Oo-spodinjska pemufnica«. &TO8.1 Stalno zaposlitev dobi jermenaj ali sedlar, l«t-e.ri zna plesti rofks ia ženske torbic«. Ponudb* poslat na ogl. odd. Jutra pod »St. 2647«. 30610-1 P?rfektno kuharico T-aieno tndi drnsrh del. — ilfem k bolj* d rutini. Na-el«v» v vseb poslovalnicah Jutra. 80607-1 Strojepiskofca) aa iliktat za teden dni, išCem. Bohoričeva lfi. Nuj-nol 30583-1 Tapetniškega vajenca t veseljem do te obrti' ln hlaoca tekaia Iz okolice Ljubljane, takoj sprejmem. Zakrijšek, MikloSifevs S4. 806!8-l Beseda 1 Din, davek 8 Din ia ail.o a!, tjauje aa«!m 3 Dn. Najmanjši ioeer£ 17 Dm. Strojepisni pouk VeCenij teiaj za zaAetnike in izvetbanc«, Dva oddel ka — od pol 1. do sL in manjši ums«k 1? Din. Sobne senčnike svilene preoblikujem. Grem tod na dom. A. Burger, Celovška cesta 50/L 30586-3 INSERIRAJ V M JUTRU"! 3 moške suknje zimske, dobro ohranjene in pa* popoliK-ma novih moških čevljev št 44 prodam zelo ugodno. Sr. Petra e. 48. 3H6S9 6 6 sodov od žganja po 900 1 za 1SOO D n ki rinto 7a 10-45 ton za Din 1000 proda J. Ovek. Kam nik. 3OČ07 6 Gostilniški štedilnik malo rabljen, poceni pro dam. Naslo-v v vseh poslovalnicah Jutra. 905&4-6 r / Beseda 1 Din 1ar«s 8 Din za šifro ali dajanje oaalovs S D'ju Najm-mjši znesek 17 Din. Lepo črno jedilnico lepo. malo rabljeno, prodam zaradi pomanjkanja prostora. NasK/v v vsfeh poslovalnicah Jutra. 30004-12 Beseda 1 Din. I tvek 8 Din za š:!ro ali lajanje naslov« 5 Da. Najmanjši znaaek 17 DJL Parni kotel 30—70 k v. m i pregreval cem I 12 atm knpim v dobrem stanju. Ponudbe oa n«slov: Bogos Armasanijan Skoplje. 302S97 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik poštam umetni jahač Gospe Kozamurnici, ki je bila ta čas odjadrala v kuhinjo, se je revež zasmilil. »Vedro za smeti moram malo bliže postaviti, da mu ne bo treba tako daleč hoditi ponj!« ji je prišlo na misel. In je vzela vedro ter ga postavila v vežo za kuhinjska vrata. 1LA Lutzovo peč srednje veliko tn stoje? 'tedilnik. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Peč«. 80588-7 dragocenosti Beseda 1 D*t> davjk Z Dtn ia Vfri diisnje o»*l"va 9 DUl Najmanj® znesek 17 Dn. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana. Wo!fova nL 1 Beeeda 1 D.n. davek 8 Din sa šifro ali lajanje aa»i»v* 3 Din. Najmanjil zneaek 17 D n. Hranilne knjižice raznih denarnih uvodov OBVEZNICE BONE VREDNOSl^NE PAPIRJE RAZNE BANČNE IN DKUOE TERJATVE se knpujejo stalno po naj višfc o»H! iS takojšnjem lzpla6iln r gotovini. Trg ag baiičoih poslov Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova 14/1 Telefon 35-10. 80-16 Bančne kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 kufuje HBA. XNE KNJI2CE vseh a. zavodov VREDNOSTNE PAPIRJE vs"6 vrst VALITI E rzefi drtav po na.dnevni ceni. 237 16 3% obligacije z* {Jahanje davkov, vred nostne papirje. deln:oe vseh vrst kupite aJi prodate najbolje potom o bi. dovoljene pisarne Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka nllca 12. Telefon 38 10. 300M-16 Večje število parcel Icor. leksov posestev go zdov trgovskih in sta no vanjskih hiš ter vil :ma naprodaj . gradben, strokov no liobraien posredovalec kunaver LUDVIK Cesta 28. oktobra 6. Telefon 17 83. Pooblaščeni grad telj n sodni cenitel. za nasvte brezplačno oa razpolago. 68 5 johov sveta oddam v najem vrti narjn. — Bergman, Ljubljana, Poljanska 85. 80664 17 Btjseda 1 Dn lavek 8 Dn t» 'rn »I: iaianje naslov* 5 Djl Najmanjši znesek 17 Dn. ckladišče 28 kv. m. prmerno za malo obrt ali stanovanj«, oddam. Slomškova 23 Beseda 1 D-n dsvek 3 Din ta t:tr« ali lajanje naslova 4 Djv Ntiniinj&l »,«» 17 Dn. Enosob. stanovanje v Šiški, takoij oddam. In formacije daje: — Lew-:ck', Gorjupova 4/1. 80687 21 Stanovanja Be»e-la 1 Do lavek 3 D.n u šifro ali lajanje naslova i D n. N.fnurijši znesek 17 D n. Manjše stanovanje v centru, v pritličju ali 1. nadstropju rifpjn. Nuflov v vseh po&lovalniear Jutra. 8l«lS-21a UoMHla 1 Ulii lavek i Oiu ta SiJro aii uj^iije oasi i Dijl NajnidUjkl zuo»ei> 17 Oio. Prazno sobo se-panrano, z uporabo kopalnice, oddam. Ma*urykova cesta 23, trikrat zvoniti. Sostanovalca sprejmem v le^jo »olnčno. opr>-mIjeno sobe za 90 Din mesečno. Maleaiev» 15. pritličje levo zraven gorenjskega kolodvvT*. 90(595 33 Opremljeno sobo n«nproti banovine oddam takoj 1 ali 2 gospodama. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 80605-23 Podstrešno sobo svetlo, snaino. z »lektriko, hrano iti v«o oskrbo za D'n vy> mes-čno. takoj oddam. Sv. Jakoba trg 5. 80696-23 1—2 gospodični diiaklnii sprejmem na »»snovanje in hrano Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3W/1-a2 Uw 3 Da. Nsjmanjil znseek 17 Dn Kot sostanovalec grem k mirni tenski. Piv mene (»onudbe na ogl. odd. Jutra pod »December 1<»37« 303Č7 ifia Dve sobi za pisarno if-nn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šilrc »Takoj 22«. »I616-33a JUUUUUUi-OJLH jLX. uspehov na Kot sostanovalko sprejmem solidno gospo dično. Naslov v vseh poslovalnicah JuUa. 80608-3J en oglas „JUTRUM f Naznanjamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni danes 29. t. m. ob 2. uri pop. umrla 68 let stara naša dobra mama, teta, stara mama in tašča, gospa IVANA LEGAT roj. Wucherer posestnica Pogreb bo v sredo 1. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti št. 14 na farno pokopališče v Lescah. Lesce, Beograd, Flume. ŽALUJOČI OSTALI m BOL r-TV^-i-r.. Bevmaticne bolečine odstranimo z »Nibol« tabletami, ki so se obnesle tudi pri lšijasu ln glhtu. »Nibol« tablete se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganju udov proti zobo- in glavobolu pri h ripi pri boleznih prehlajenja „N I B O L" 1 stekL z 20 tablet Din 20.— 1 stekl. z 40 tablet Din 34.— 1 tuba »Nibol« masti Din 20.— Nibol dobite v vseh lekarnah. APOTEKA MR.BAHOVEC, Ljubl jana 8. br 17816/3S. erur- fn vtc^oMmt JUGOGRAF6KA*sv.petra nasip23 f nmm V nedeljo dopoldne je umrl v starosti 24 let, previden s tolažili sv. vere, naš dobri sin, brat, stric, svak, gospod Ivko Zupane pomožni mojster v papirnici v Vevčah Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 30. novembra 1937 ob treh iz Vevč na župno pokopališče v D. M. v Polju. VEVČE, dne 29. novembra 1937. Žalujoči oče MATKO; sestri MARTA in ANICA ter osta'o sorodstvo. SLANE SARDELE v vsald količini od julija In avgusta 28/34 prodaja ZORKO KOVAČEV1C — HVAR V hladnih dneh Vas kozarček BERMET-VINA obvaruje bripe. — GJostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le Bermet B. Marinkova iz Sremskih Karlovcev, Fruška gora. »Cesto imitirano ali nenadomestno« (RNILNJK KI JE UVEDEL VIDNO ZALOGO ČRNILA PARKER VACUMATIC je bil prvi, ki je pokazal svetu vidno zalogo črnila. Mnogi so poizkusili, da bi ga v naglici posnemali in prehiteli, a nobenemu se to ni posrečilo. Danes je VACUMATIC še vedno edini črnilnik v nalivnem peresu 8 popolnoma vidno zalogo črnila. Samo PARKER VACUMATIC nudi vse naslednje prednosti : • vidna zaloga črnila r celoti—in ne samo v zadnjih ostankih črnila. # 14 prejšnjih sestavnih delov je odstranjenih, da se je dobil prostor za 102% večjo zalogo črnila, ne da bi se pri tem format povečal. Z vsako napolnitvijo je dosežena tako dvakrat daljša uporabljivost. • mehanizam je vdelan v zgornjem delu črnilnika, kjer ne more priti v stik t 'črnilom in kjer je oksidira-nje ali razkrajanje onemogočeno. • edinstveno zlato pero, ki nikdar ne praska, z oblogoiz platina in spreciz-no konico. / STANOARD modeli imajo navadna zlata peresa. ČRNILNIKI Din. 7J\—4S0.- PRIKLADNI SVINCNIKi Din.2S0.-SSa.. ti '■/^•''»ri-n-v arKer NOTTER I D»UO, GUNDULICEVA ul S, ZAGREB. Radioval d. z o. z., Dalmatinova 13, Ljubljana # V brezprimernl žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je danes nenadoma umrla naša nenadomestljiva mamica, stara mama in tašča, gospa Jerica Žirovnik soproga nadučitelja v pokoju Pogreb predrage rajnke bo v torek 30. novembra 1937 ob 15. uri na farno pokopališče. Naj v miru počiva. BLED, dne 28. novembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA ZA PREMNOGE IZRAZE SOŽALJA, ZA POLOŽENE VENCE NA GROB ALBINA PREPELUHA KAKOR TUDI ZA ŠTEVILNO SPREMSTVO NA ZADNJI POTI POKOJNIKA, SE ISKRENO ZAHVALJUJE PAVLA PREPELUH Z OTROCI JUrejuje Davorin Ravljen« —* izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Aloja Novak, — Val s LJubljani.