za koristi delavnega ljud-atva v Ameriki
V slogi jo moč!
GLASILO SXrO'BOTiOMISE.LJ'fJH SLOViEJfCEV V AMLTUK_I
Od bojo do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Štev. 26.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1870
Chicago, 111., 28. junija 1912.
Kdor ne misli svobodno, se ne mora boriti sa svobodo I
Leto XI.
I
Slovenski pesnik Anton Aškerc mrtev.
Dobili smo iz Ljubljane preža-lostno vest, o preminralosti nepozabnega in najsiove-čega slovenskega pesnika Anton Aškerca. —
Obvestilo smo za zadnjo izdajo • Gl. ¡Svobode prekasno prejeli, tedaj naznanjamo danes sledeče:
Dne 6. na 7. t. m. je Aškerca zadel mrtvoud, nato so ga v ljubljansko deželno bolnišnico prepeljali kjer je kmalu izgulbil zavest in 10. t. m. umrl.
'Pokojnik je «bil rojen na Spodnjem ¡Štajerskem blizo Rimskih Toplic ter bil za kaplana v raznih župnij ali. (Njegova zvišeno svobodna ¡poezija mu je nakapala neprilike in celo preganjanje po svojih zagrizeno-,klerikalnih sovrstnikih in predpostavljenih. — Tičal je v želodcu mariborskemu kapitelnu in tem na -čelu škofu (Napotniku. Kapitel je bil sklenil, da pozove Aškerca pred svoj forum ter mu da pokusiti svojo in-kvizitatorično moč in določil dan eminentne razprave. Toda -mariborski 'kapitel in škof -Napotnik so obračali Aškerc pa je obrnil. — Šel je dan pred določenim dnevom v ¡Maribor ter se predstavil škofu, češ, da drugi dan nima časa. Seveda, škof je bil v -zadregi, ker brez korarjev ni mogel storiti, kot ¡bi on in “gimpeljni” radi storili. Po obširnem razmotriv-anju o sem in tja, pravi -konečno škof:
Nemorem pomagati; Vi morate jutri pridit.” “Ne, milostljivi gospod škof,” odv-rne Aškerc, “jutri mene ne ¡bo, in to zaradi tega ne, ker danes — -do sedaj — ste še ¡moj napredpostavljeni, toda jutri ne več. In s tem se odpovem -službi.” —
S temi besedami se je škofu ¡priklonil in odšel.
Preselil se je bil v Ljubljano, kjer ga je pa kmalu pričel preganjati škof Je'glič in mu prepovedal maševati; -to je pa bilo Aškercu zadosti: Vrgel je ovratnik v kot i-n bil je prost farških spon!
Vso čast značajnemu možu, ki se ni uklonil klerikalno-katoliškem hinavstvu. Pokazal je svoj značaj v toliki meri, -da je silno malo duhovnikov, ki ¡bi bili vredni mu prah ¡brisati raz njegovih čevljev.
Kot pesnik na Slovenskem, ni dosegliv, in kdo zna kedaj se bo zopet pokazala pokojniku jednaka zvezida.
Aškerc je bil ves čas njegovega bivanja v Ljubljani, marljiv čitatelj “Glas Svobode” in nam poslal spev za slavnostno številko.
Naj v miru počiva! On, kot človek je umrl, toda kot pesnik bo ¡med nami živel rod za rodom, ker njegovah del se smrt nemore dotakniti!
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj. — L Ljubljane je sem-iiaj došla vest, juo i da je bil nameravan umor nadvojvoda Josip Ferdinanda, 'ki bi se imel izvršiti olb priliki -zaključka avstrijskega- avtomobilnega-planinskega dirkanja. Dirke, ki se je duljila na 2400 kilometrov in 8 dni trajala, so se u-delžili trije -člani cesarske ¡rodbine in sicer nadvojvode Karl Fran Josip, Leopold Salva-tor in Josip Ferdinand. Vožnja je pričela 16. junija ter vodila v njej drugi polovici vrnitve iz št. Petra -na Dunaj skozi Postojno v Ljubljano in Kranj. Na tej poti se je baje imel izvršiti umor. Neki kmet Čolnar, kakor poročilo -pravi, je nekemu znancu obljubil nagrado, če ubije nadvojvodo Josip Ferdinanda. Čolnarja so zaprli. (Grozna nemčurska raca! op. ur.)
Budapest. — Na občnem zboru tukajšnje advokatne zbornice je bil z ogromno večino sprejet predlog, ki obsoja postopanje vlade in večine parlamenta radi strogega postopanja da uniči opozicijo.
OČivi-dno bo postopanje odvetniške zbo-rniee glavnega mesta, našlo posnemanje na deželi in da bodo provincijalne zbornice jednako postopale.
Visoki ugled,/ katerega vživa glavnomestna -odvetniška zbornica, bo opozicijski stranki veliko pripomogel.
Nemčija.
Berolin. — Vohunske afere se dan za -dnem ponavljajo in množijo. Ravnokar je zbudilo veliko pozornost vrsta aretacij uglednih ljudi. Glavno vlogo aretiranih i-gra ruski stotnik Kostewitsoh. — Njegovo dejanje je toliko Važnejše, ker ni vohunstva samo nameraval, marveč ga -dejansko izvršil. Ob jednem s -stotnikom so zaprli več njegovih pomagačev in nadaljnje aretacije se bodo izvršile. Policija je vse potrebno ukrenila, da ne pobegne kteri osumljeneov. Vohunska mreža, katero je vodil stotnik je silno razprežena.
Francija.
¡Pariz. — Berzojav.ka iz Dunaja na “Temps” pravi, da vlada intenzivno nesporazumi jen j e med politikarji, ker se je Avstrijo izločilo pri kitajskim najetju poso-
jila $300,000,000. Pričakovalo se je, da bo Francija posredovala v prilog Avstrije. “Neue Freie Presse” pravi, da je Rusija zakrivila izločitev Avstrije in dostavlja, da bo ‘ -i-vsi/ija -pospešovala vsaki poiskus, da se razveljavi monopol.” “Tem-ps” k temu komentira: “Ni znano v koliko je opravičeno oporekanje “Nove Preše”, toda omejitev posojila na šest velevlasti se ,je zgodilo iz drugih razlogov, kot so navedeni. Sicer se je ¡znala Avstrija priklopiti k nemški skupini, kakor se je Belgija k -Rusiji. Avstrijska zahteva se je tufdi izjalovila, ker so -drugi stavili iste zahteve posebno Italija, katera se je izrekla, da zase ničesar ne zahteva, toda če se posojila vdel oži Avstrija, potem zahteva ona isti delež.”
Britanija.
London. — Harry Gasling, -delavski vodja je na -zborovanju štrajkarjev povedal, da je dobil pismo od Lord Knelley-a, kraljevega tajnika, v katerim -piše, da bi veselilo kralja sprejeti delavsko deputacijo, kateri -delajo na -manjših ladijah in na -obrežju.
Demonstracija je bila najve-čja, kar jib je -bilo v izvezi s štrajkom transportnih ¡delavcev.
^Gasling je uporekal trditvi delodajalcev, -da bi se delo redno izvrševalo. On pravi, da so delodajalci v brezupni zmedenosti in da stavbarji dobivajo podporo od vsih strokovnih družb. Tudi ni izključeno, ¡da zastavkiajo vse organizacije v prilog transportnih delavce č.
Mehika.
El Paso, Tes. — Pred nedavnim je -pri Velardena -druh-al -razbojnikov prijela 17 Amerikaneev, ki so se izdajali za revolucijonarce. — Razbojniki so jetnike v skednju privezali ter jim grozili da jih postreljajo, če se ne odkupijo z enim milijonom dolarjev. Konečno so se zadovoljili z 3000 dolar-jev.
Amerikanci so se bali dogodek takoj objaviti, kar so šele storili po odhodu revolucij onarcev.
V Veiardeni so vstaši eksekuti-rali 40 prostovoljcev vladne trupe. Vstaški častniki so se -prepirali za “čast”, kdo bo justifikaci-ji zapovedoval. Sramotno in grozno je bilo videti, ko je mlečnozobi vstaš 651etnega sivega prostovoljca neusmiljeno umoril.
Razne novice.
Trust parnikov.
New York. — Priselniki obeh spolov so bili dne 19. t. m. iz New Britain, ¡Conn, sem pripeljani, da so pred Zvezno komisijo kot priče zaslišani o vladnem postopanju proti parniškemu trustu.
Njih izpovedbe vlada porablja v dokazilo, da nemški in ruski imigranti, ki so kupili prevozne listke pri plovbenih črtah, katere k “poolu” ne spadajo, so bili zavr-jeni na meji Nemčije ali pa Rusije in niso mogli priti v Rotter-
dam.	Na ta način so bili prisiljeni vozne ikarte kupiti, ki so bile veljavne na črtah trusta.
Nesreča v premogovniku.
Trinidad, Colo. — Po došlem brzojavnem poročilu, je bilo dne 19. t. m. v Hastingu vsled jamske eksplozicije 13 delavcev usmrčenih. Rešilno moštvo je šlo v rov ter so enega teškoranjenega Grka na -dan spravili in so dognali, kje se nahajajo ostali ponesrečenci. Preiskava superintendenta je našla, da sta zasuta glavni izhod in zračni rov. Smatra se, da so ostali 13 ljudje mrtvi. Po prisilnem dovajanju zraka v rov, upajo da bodo mrtvece iz majne spravili.
Domnevajo, da je zračna eksplozija vnela nabrane pline in tako povzročila'nCkrečo, ki se je pripetila 3000 čevljev od vhoda majne daleč v notrajnosti hriba.
Hastingmajna je ena najvećih in naj izdatnejših južne Colorado ter se nahaja v posesti “Viktor American Fuel ¡Company.”
Thaw-senzacija.
White Plains, N. Y. — Mati zloglasnega bogataša Harry K. Thaw-a, ki je svoječasno ustrelil inženirja Stanford White in bil norcem” spoznan ter v državno norišnico Matt-eawan oddan, — je sedaj tožbo vložila, da se sina iz norišnice izpusti, -češ da ni več nor.
Zaslišana sta bila Thawov zasebni zdravnik in soproga Evelyn Nesbit Thaw, ki pa sta za Thawa tako neugodno izpovedala, da teško, da bi mati sinčka prostega dobila. Posebno žena je o svojemu možu pravila stvari, ki dokazujejo dovolj, -da ni sposoben za med ljudi. —
Bogastvo premogovnikov v Alaski.
V Alaski -so baje tako bogati premogovniki, da bi zadostovali sedanjo prebivalstvo Zdr. držav -preskrbeti za še-sttisoč (6000) let. Vsi premogovniki so lastnina dežele, tedaj ljudstva. Vlada izda na stotine milijone za manj koristne potrebščine, toda -da bi se zakladi v Alaski izkoriščali in da bi se ljudstvu beda olajšala, v to svrbo ne stori vlada nič. Vsled stavke delavcev v trdem premogu se je tona podražila za 25c, in s
1.	septembrom se bo zopet za toliko podražil. V malo civiliziranih ali napol civiliziranih deželah ne vlada taka korupcija kot tu v A-meriki. K-ru-ha je v preobilici, toda krušni koš visi previsoko ; za delavca je nedosegljiv.
Štrajk železničnih nakladalcev.
¡Chicago, 111. Dne 21. t. m. sta se seje osredne zveze železničnih ravnateljev tudi udeležila mestni svetnik J. R. Ryan, predsednik -mestnega komiteju, in E. U. Kim-bark, predsednik ‘Chicago Association of Commerce. Predsednik o-sredne zveze se je izrazil, da se hoče s stavkarji pogajati in da sprejme 1800 nakladalcev zopet v delo, če pondeljek 24. t. m. pričnejo delati, in ostali bodo vposleni od časa do časa, kakor bo prostor, ker skabe ne odslovi, bilo jim je zajamčeno stalno delo. Se razume, da stavkarji s tem niso zadovoljni in nočejo ničesar slišati o takšni pogodbi. Vsi ostali štrajki tu v ¡Chicagi so neizspremenjeni.
Preobrat javnega mnenja v San Diego, Cal.
San Diego. — Tukajšni policijski načelnik Wilson in njegovi detektivi so že tedne sem časnike napolnjevali z groznimi zlodejstvi o dinamitnilh zarotah Industrial Workers in dražih “¡anarhistih”. Isti dečki so pred veliko poroto -historijo ponavljali in ker je v veliki poroti več članov Vigilanz komiteja (prostovolne nočne straže), so gospodje “grozodejstva” rado-voljno poslušali.
Od časa pa kar Col. Harris Weinstock, kot guvernerjev zastopnik, preiskuje nepravilne razmere v San Diego, se je stvar pokazala v povsem drugi luči in poročilo na govemerja je v časnikih priobčeno ki se med drugem sledeče glasi:
“Dokazi so jasno pokazali, da so člani Vigilanz-komiteja v smislu zakona veliko večji zločinci, kot pa oni od njih preganjani ljudje, katere nazivljajo za “a-nariiiste,” “revolucijonarce”, ‘dinami it ar je’ in ‘zemeljski izmeček’. Na pregreške, ¡katere Vigilane komite in policija po njih pr e gau janjim. ljudem natvezujejo, stoji kazen od $190 ali 30 dni zapora ; med tem ko še zločini, ki jih dejansko izvršujejo člani Vigilanz komiteju in policaji, kaznujejo s $5000 denarne kazni in do 10 1-et ječe. — Vpraša se tedaj : Kdo so večji zločinci, kdo resnični anarhisti, kdo dejanski zaničevalci ustave in postave in kdo so pravi nezaželjeni meščani, izvržek človeštva?”
Od kar je poročilo objavljeno, so poparjeni “poštenjakeviči”.
Dr. Herm. Paaše v Ameriki.
New York. — Dr. Herman Paaše, pnvi podpredsednik nemškega državnega zbora in voditelj na-rodnoJiberalne stranke pride 3. julija s parnikom “Amerika” v New York, kjer ostane več dni. —-Od tu namerava potovati v Oana-do, Japonsko, Kitajsko in Indijo, ter se potoma dotakniti Philippi-nov.
Dr. Paaše je že -bil v Ameriki in je znamenit član nemškega proti-alkoholičnega -gibanja. Paaše je pripoznan zvedenec na sladkornem trgu.
Zlovoljni pomorščaki.
New York. — Kakor vse kaže preti nova stavka, ki utegne biti usode-polna za vso trgovino. Richard K. Sassen, -upravni agent Waterfront Federation, pravi da bodo pomorščaki, -kurjači, kuharji, natakarji in postreščki vsih obrežnih in južno-ameriških parnikov ¡z 1. julijem za stavk ali, ker se z družbami sklejene pogodbe prezira. Ako do stavke pride bo prizadetih 40 do 50,000 oseb.
Proces Gompersa in sodrugov.
Washington. —Dne 24. t. m. so ¡bili ponovno ¡Samuel Gom-pers, Fr. Morrison in John Mitchell, delavski voditelji, po višjem sodišču Kolumbije, preziranja sodišča krivim spoznani in sicer v zvezi zadeve bojkotiranja Bucks ¡Stove and Range ¡Go. Obsojenci se bodo poskusili zopet pritožiti na višje sodišče Zdr. -držav.
Obtožba je bila ta, da so le ti trije, -bot voditelji ameriške Federation of Labor vsled javnega naznanila, prezirali prepoved sodniku Goul-d, s katero jim je bilo prepovedano v bojkotni listi voditi ime Bucks ¡Stove & Range Co.
Književnost.
Dobili smo ¡brošuro -o katastrofi “Titanica”, ki je poljudno in podrobno popisana najv-eča nesreča, ki -se je dose-daj na morju pripetila.
¡Brošura je opremljena s 14 slikami, tiskana na fini papir.v o-smirki ter obsega 48 strani in stane 40e.
Brošuro vsakomur priporočamo že zaradi tega, ker vsebuje trajen žalosten spomin, na nesrečne žrtve (kapitalizma.
Dobi se pri založniku: Bert P. Lakner, 82 Cortland st., New York N. V.
Velikanska demonstracija.
¡Dne 22. t. m. ipo-pold-an ob 1. uri se je -tu v ¡Chicagi pričela demonstracija, ki je bila naperjena proti -županu Harrison in njegovim postopanju o štrajku železničarjev, časnikarskih -delavcev in drugih, kakor tudi proti skrajni neobjektivnosti policajev, nad katerim početjem se zgraža vse ljudstvo.
Protestne -parade se je udeležilo 100 strokovnih društev in vsega sbu-paj -nad 50,000 ljudi, brez o-nih ki so stali ob straneh korakajoče parade.
Na cel-n go-dba, potem je korakalo 2500 razprtih časnikarskih delavcev, 8000 tovornih nakladalcev in 3500 -delavcev iz -delavnice Illinois ¡Central železnice in za temi vsi drugi moški in ženske, ki simpatizujejo z -delavci.
Policijski načelnik McWeeny je prepovedal vse zastave, ki ¡bi u-tegnile žaliti čut izdajateljev tru-stovili časnikov.
Zadržani na Ellis Island.
Iz New Yorka se poroča: Cela vrsta došlih prisiljeneev Nemci, Nemški-Avstrijci in Nemški-Ogn sedijo na Ellis Islandu izključeni. V mnogih slučajih so malo vredni povodi za izključitev in razna pomožna društva -bodo vložile pritožbe v Washington. Strah, ki ga morajo milovanja vredni za železnimi ograjami prestajati, ni za popisati. 45 letn-a Marija Eichin-ge-r s -svojo 12 letno hčerko Reziko, je dospela s parnikom ‘Kroou-land’, da bi šla k sinu v Milwaukee. Ker sin ni oženjen, bržkone ne bodo prišle k njemu vkljub temu, da imate $45 v gotovini in vezne listke do Milwaukee. Josip Sehreff, mož, ki je bil že popred več let v South Betlehem, Pa. naseljen, je šel na Ogrsko po svojo T5 letno hčer. Ko je se-m dospel so zdravniki -dognali, da im-a srčno napako ter sta on in njegova hčer izključena. Radi kile ne sme iti 43 ietni David Kaiser k svojemu svaku v Chicago.
Po 22 letih oproščen.
Vsled ponovne razprave, je bil pred deželnim sodiščem v Dražda-nih bivši policaj Henke po preteku 22 let nekrivim spoznan, svoje-časne -obtožbe zločina krvneo-skrumbe izvršene nad lastno hčerjo. radi česar je moral več let v ječi presoditi. Hči je sedaj na smrtni postelji izpovedala, da je krivo pričala proti svojem očetu. M-a-čeha jo je k temu pripravila, da se je zamogla od Henke-ja ločiti. Henke je o tem slišal ter zahteval ponovno obravnavo, pri kateri je bil oproščen.
Preteči štrajk železničarjev.
St. Louis, Mo. -—• Izvrševalni komite zv-eze ‘Federation of Federation” organizacija, ki obseg-a devet -železnic, je pričela 24. t. m. šteti glasove, katere -so oddali člani v zadevi štrajka. Baje je
300,000	elanov glasovalo.
Ako glasovanje izpade “za” stavko, potem bo prizadetih okoli 150 -železnic z-apadno od Chicage. Gre za stavko solidarnosti z delavci Harrimanovih železnic.
Zmešnjava.
¡Washington. — Nastala je zmešnjava vsled sklepa drž. zbora, po katerem se je od 24. junija in -do 1. julija zasedanje odgodilo. S tem se je storila usluga -članom demokratične stranke, -da se vde-ležSj-o političnemu poslu v Baltimore. V tem tednu se nem-ore ničesar sklepati. V senatu -se je isto sklenilo. -Nove dovoljitve morajo dne T. julija vladi na razpolago ¡biti, ko prične novo fiskalno leto. Predsednik je ugovarjal voj-ni-predl-ogi, vsled česar je vojni de-parteuient ohromen, pomorska predloga je še iv senatu in ne u-, -pravne, ne pravosodne in ne ek-sekutivne predloge nemore jo zakon postati, predno kongres ne začne zborovati.
Politični pregled.
Taftova nominacija predsednikom Zdr. držav.
Silno hud boj med Taf-tovo in Rooseveltovo stranko se je bil minule dni na narodni konvenciji v ¡Chicagi. Rooseveltova stranka je vprizorila razne dopustne in nedopustne mahinacije, da -bi zmagala nad Taftom;- toda ves trud je bil za-ma-n, in nominiran je Taft.
Izid prvega glasovanja je -bil sledeči: Delegatov je bilo 1078, — večina glasov je bila 540, — pri prvem glasovanju ni ¡bilo navzočih 7 delegatov. Za Tafta je bilo oddanih 542, -a nasprotnih (za Roosevelta) 529 glasov.
-Pri drugem glasovanju. Število delegatov — 1078, — večina 540, odsotnih delegatov 10. — -Oddani glasovi so bili za Tafta 569 ¡a za Roosevelta 499. Konečno so se o-porekani -delegati izjavili tudi za Tafta ter je dobil še 106 glasov, kateri pa seveda niso officielno šteti.
Delegati in ljudstvo na galeriji Rooseveltove stranke, so bili silno razburjeni in vpili do hripavosti, ko so videli Taftovo zmago.
-Chicago, 111. — Da si je bilo tajno, vendar je prišlo v javnost, namreč, da so se Rooseveltovi “zvesti” pristaši, takoj po Taftovi nominaciji, v Orchestra Hall, sestali in osnovali novo republikansko ¡stranko.
Zborovanje je otvoril H. O. Mixon, -zvesti Teddijev pristaš iz Selma, Ala. s 23. psalmom “Gospod je moj pastir”, nakar je go-verner Johnson iz Calif orni je pre-čital razne »podbujne brzojavke, med katerimi se je ena glasila: Mi se sedaj nahajamo na poti k politični svobodi. Čas za dejanja je tu. Pustite nas naprej -hoditi in delati.”
Predlog je bil stavljen, da bodi ime nove stranke “National Progressive Party”, in da se bo konvencij,a sestala meseca avgusta. — Sklejeno je (bilo, da ima vsak; član nove stranké, kot znalk nositi či žepni robec. Glavni tabori te stranke bo v Chicagi in bo vredni zvezi s Rooseveltom.
Demokratični naro-dni komite v Baltimori je v strahu, -da se -demokratična stranka ne razcepi; kar je progresivnega mišljenja, stoji na strani governerj-a Wilsona iz New Je-rseya in. v konvenciji je veliko takih zastopanih. Demokratični politikarji so prišli do spo-znanja, da -bi imel razkol v njihovi stranki nedogledne posledice, ko bi jim nasprotno složnost bržkone pri jesenskih volitvah pripomogla do zmage.
Baltimore. — Tutkaj se vrši demokratična konvencija za nominacijo predsedniškega kandidata. Kandidatov je pet in kateri -bo izvoljen se sedaj še ne ve. Tudi v demokratičnem tabora ni vse v redu. Kandidat William J. Bryan ni zadovoljen s konvečnim pre-d-sedništvom oziroma z izvolitvijo predsednika sodnika Parkerja.
Demokratičen program je zelo obširen, -zaradi tega ga nemoremo-priobčiti. Siee-r pa nas ne brigajo ne republikanski i ne 'demokratični program in “platforme”, ker navadno splavajo vse obljube po vo-di.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poiil)amo:
za t 10.35 ..............   50	kron,
za 8 20.50 ............... 100	kron,
za S 41.00 ................ 200	kron,
la t 102.50 .............. 500	kron,
za $ 204.50 ............. 1000	kron,
za $1020.00 ............. 5000	kron-
Poštarina je riteta pri teh arotah. Doma se nakazane srote popolnoma is-plačajo brez vinarja odbitka. Nale denarne poiiljatve izplačuje c. kr. poštno hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh.
Denarje nam poalati je najpriličae je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSKR CO.
IZ OfSftud tt, Vsw Toek 1MM.«U1iAv«.,	Clwskssi, Ohio
Zahodna
Podporna
Bolniška
Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vjtanovljena aprila 25. Inkorporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	FRANK J ER A3, Box 44, Taylor, Wa3h.
Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR V NK TOSTOVRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BLAŽ FEEICIAN, Box 80, Enumclaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Istagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
f
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadajo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Društvo “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Preds. Jojin Arko; tajnik John Škufca; Frank Maurič, II. tajnik; blagajnik, Anton Logar.
Društvo “Sloboda’’ št. 2 v Cie
Elum, Wash.: Preds. Jakob Petkovšek; tajnik Anton Lučič; blag. Alojz Oman.
Društvo “Planinski raj’’ št. 3 v Taylor, Wash.:	Preds. Martin
Mežnar; tajnik Anton Span; blagajnik Frank Muzga.
TEMNI OBLAKI.
POVEST. — SPISAL DOBRÂVEC.
Nadaljevanje.
IV.
Kjer Postoj’na v spodnji svet Svoja čuda vabi zret,
Ona zemlja slavoglasna Moja vlast je, dom je moj.
Kdo ne ve, kaj so čudesa no-stranjskih kapnin?
Ona neizmerna množica ljudi, [ki se zbira binkoštni ponedeljek rpred Postojinsko Jamo; ono nerazločno, burno in vendar jedna-komerno žuborenje med množico, katero požira nenasitno žrelo v ¡podizemeljski svet; potem pa ona sopara, ki prihaja iz jame; oni duh po svečavi in umeteljnih ognjih — pozneje oni vlažno-mrzli zrak, ki objame človeka takoj ob vbodu v Jamo j vse to nam svedo-či, da mora biti tu nekaj nenavadnega — stvarstva čudo. Resnično! Tu prestopa človek mejo svojega vsakdanjega, navadnega življenja, tu se začenja zanj nov svet.
V tej podzemeljski krasoti čuti človek, da smo ljudje nekako vsi jednaki. Tudi če so nam na zemeljskem površju smotri različni, da nam gredo misli in pota nav-skriž in narazen, tu v podzemeljskem svetu smo jednaki. Vodi nas samo jeden namen: občudovati lepoto naravnih stvorov, z občudovanjem blažiti si srce, da bi bilo občutljivejše za najvišje vzore. — Niso pa to več jedini nameni, zaradi katerih se gnetejo ljudje pred Jamo ter hočejo s silo, bodi že z lepa ali z grda, vanjo. Zanimanj za neopismo čudo slovenske zemlje je sicer v vsakem človeku, toda poleg tega združi rad še stranske namene.
Tudi Josip Korenčan je bil že večkrat v Jami. Danes je prišel samo po to, da vidi nekatere znance in da bi srečal — če hi bilo mogoče — tudi Gabrijelo. Saj je ni videl od onega večera, ko sta z očetom poslušala Mcniga. Koliko solz je ona potočila od tedaj do danes, in koliko britkosti je prebil Josip od onega trenotka, ko je mislil, da mu je odprt življenja raj.poleg lepe Gabrijele! Kolikokrat prevari človeka slepilna nada !
Njegovo raziskovanje ni bilo zaman. Povpraševal je pri tedanjih delavcih im zvedel je marsikaj. Zorič iz Sušice je imel tedaj gostilno ob 'železni cesti, pravil mu je, da je Suhorec pil pri njem tisti večer, ko ga je zapodil Lesar: Jezil se je na njega in se rotil, da ga ubije, če ga kje sreča. “Prav je bilo, da je odšel drugi dan na Hrvaško”, dejal je mož, “sicer bi bili njega prijeli, ko so našli tri dni pozneje pobitega Lesarja.”
Tomažič iz Trnovega mu je cejo pripovedoval, da so smatrali on ih, vsi pametnejši ljudje Lesarjevo nesrečo za politični zločin, ker je bil pokojni Lesar preveč zagrizen nasproti tujcem, zlasti pa nemškutarjem, ki so še tedaj nosili glave po koncu.	,
Jurij Trobec, dolgoletni črednik v Hrastju, ran je podal glede na Suborca najimenitnejšo izjavo. — On je videl Suborca prav tisti večer pred nesrečo na tržašk cesti, ko se je le-ta plazil po malo ob-rastlem pašniku med grmovjem ter se vidno izogibal prave poti. Možiček je pripovedoval stvar prav določno in natančno. Dasi ga ni nikdo vprašal, če bi mogel to potrditi s prisego, vendar je sam neprenehoma ponavljal, da vse postavi proti onemu, ki bi poskusil ovreči njegovo trditev.
Nasproti njemu si je Suhorčeva Barba prizadevala dokazati in tudi Ivan Lesar ji je pomagal, da je le Korenčan in nikdo drugi kriv vse nesreče. Govorila je tako, kakor da ni pravice več na svetu. — “Kaj sodišče, kaj priče in kaj porotniki, če čovek ne ve tako dobro kot jaz, da le Korenčan in nikdo drugi je pobil Lesarja!” Tako je rentačila Barba in se sklicevala pri tem tudi na svojega moža ter Obljubila z njegovim izpričeva-njem dokazati resnico, kakor hitro se vrne.
Vprašial jo je Josip, zakaj se ni prej oglasila. Saj hi bil Suhorec lahko zaslišan tudi na Hrvaškem, če ne utegne ali ne more priti domov.
“E, kdo ve, kaj ima gospoda med sabo!” Tako se je odrezala in šla po svoji poti strani. Njeno jezikanje je Josipa prav malo str a šilo. “Baba je baba- Kaj mi neki more nahndilti? Saj govore vsi moji uspehi zoper njo in zoper njenega moža.”
Sam s seboj nekako zadovoljen je stopal binkoštni ponedeljek po poldne pred Jamo po gozdiču. Slišal je, da je prišla v Postojino z bratom tudi Gabrijela, vendar ni vedel natančno, če je šla že v Jamo ali je ostala kje zunaj. Prav počasi, skoro malomarno je hodil med množico pred jamskim vhodom, ko ga potaplja po rami njegov dobri znanec in prijatelj, hrvaški profesor Frankič.
“Da si mi zdrav, Josipe!” reče mu in seže v roko.
— Bog te živi, Frane! pravi Ko renčan in mu krepko stisne obilno desnico, Franfič je bil človek srednje rasti, a precej okroglega života,' široko pleč in nekoliko — nekateri so rekli, da ravno zadosti — trebušat, sicer pa zlata du-
vsakemu v dno duše, potem je pogladil na kratko ostriženo brado in začel govoriti tako, da je bil njegov govor popoln slavospev slovanski domovini. Tudi je dejanski zelo veliko podpiral narodne zavode.
Le stari Korenčan je trdil, da je Frankič fanatičen hrvaški kričač — Hrvate je namreč mož cenil bodi že kot ljudi bodi kot Slovane še veliko niže kot Slovence. Profesor se ni mnogo menil zanj in iza njegove opazke. Ge je bilo mogoče, izognil se ga je; če pa ni mogel, pogovarjal se je ž njim ljubeznivo, kakor da sta oba jednega duha. Josip se je čudil takemu ravnanju.
‘Ali ne poj deš v Jamo?” vpraša ga profesor čisto slovenski.
Premišljam. Ne mika me posebno.
Frankič ga pogleda nagajivo, potem pa reče “Lesarjeva Gabrijela je šla prej le notri.”
Kaj? Gabrijela je že notri? de Josip in se odpravlja, da bi takoj stopil za njo.
Počakaj, počakaj malo, sinko! Ona meče ti otići. I brat je s njom, ja sam več govorio s njimi.”
— Tudi brat?
“Jest”, reče profesor in mu ponudi roko v slovo. “Dakle do viri jenja, Josipe!” Mladi Korenčan je tako naglo sitopil proti vhodu, da ga je Frankič takoj izgubil izpred oči.
Onostran Vhoda je stala Gabrijela poleg Ivana. Pogovarjala sta se z nekimi sorodniki. — Ne samo iz Jame prihajajoči vlažni zrak, marveč tudi mrzli pozdrav z Ivanom je Josipa tako prevzel, da bi se mu Ibile kmalu podrle vse tiste lepe nade, katere je gojil že dolgo v svojem srcu. Ko ne bi bil o-pazil v njenih očeh onega izraza srčne miline, onega čuta gorke ■ljubezni poleg tihe otožnosti, kar ga je opominjalo minilih srečnih časov, vrnil bi se ibil k Frankiču ali bi bil pa šel svojo pot dalje. Mladi Lesar se je vedel zelo prezirljivo. -’i •
Za nekaj trenotkov se začne družba premikati z množico naprej po vlažni, a gladki poti. Kdo more opisati občutke v srcu človekovem, 'ko ta zagleda prvič v Postoj inski Jami veličastno “cerkev prestolnico”! Brezštevilno luči c1 povečuje naravno ¡krasoto v širnem prostoru. In tam gori nad nami električna solnca, pod nami prepad, kjer šumi voda med ne-brojnimi lučicatmi! Kako ne bi človek poizabil, da je pod zemljo! Prizori, kakršne gleda, mogoči so le v sanjah. Tu krasna podoba, tam silovit steber kapnik, pod nami žuborenje valov, naraven most, razsvetljen z dvema vrstama lučić! Da, čudovita si, notranjska zemlja!
Josip je stopal poleg Gabrijele, srce so mu pa prešinjale vse drugačne misli od onih, da bi opazoval naravna čuda. Kolikokrat je človek samemu sebi vse, zunanjost presoja skozi lastne naočnike, ki so cesto preveč megleni, da bi mogel spoznati naravno krasoto. Le duh, ki se ume tako visoko dvigniti, da ga ne ovira zemeljska teža, umeva prav neskončna dela narave.
Mladeniču je 'bilo srce tako polno ljubezni in sladkih nad, da je komaj čakal priložnosti, ko jih razkrije.
Mudili so se na plesišču. ¡Neštevilna množica hrumi, poje, vzklika; tam v ozadju na naravnem odru svira godba vesele poskočnice in mladina, vrteča se po drobnem pesku, kaj radostno sluša njene glasove.
“Kako veselo je tukaj!” de Josip svoji spremijavki, ki je bila vedno bolj molčeča. Ni mu odgovorila, slišal je le rahel vzdih iz njenih prsi. Ivan se je pomikal z znanci bliže bučeči godbi, Gabri-
Statistika o gradnji strojev (mašin).
Washington. —- Tukaj se je razglasilo 13. Zvezno cenilo oziraje se na fabrilkacijo strojev, po 'katerem se nahaja v Zdr. državah: 13,253 livarn in strojni^ tovarn, 'katere vposlujejo 615,485 oseb, med njimi 9851 posestnikov in so-podjetnikov, 21,754 poslovnikov in ravnateljev, 42,242 moških in 10,627 ženskih uradnikov in 531,-011 delavcev. Skupna vrednost produkcije v cenilnem letu je znašala $1,228,475,148, in ker za produkcijo porabljene surove snovi vrednost $540,011,319 reprezentu-jejo, tedaj znaša večja vrednost izdelkov $668,464,009.
Daleč na prvi stqpinji stoji Pennsylvanija z 86,821 delavci, s produkcijo $210,746,257 in s fa-brikacijo surovega materijala dobljeni večvrednosti od $109,735,-517. Na drugi stopinji stoji država New York s produkcijo $154,-370,346 in proizvodni večvrednosti $92,749,164, akoravno zavzema, z delavskim številom 64,066 delavcev še le tretjo stopinjo.
^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se vam list redno pošilja!
40 KVARTOV PIVE $1.00
Da seznanimo vsakoga z našim famoznim “AM-BREW]’ vležanim pivom, vam pošljemo “AM-BREWM dovolj za 40 kvortov piva vožnine prosto, ki je enak najboljšim pivom. Tudi milwau-ška piva niso čist- jša od tega. “AMBREW” je j imčen, da je varjen iz najfinejega ječmena, hmelja, pod U. S. Pure Food zakonom, serije št. 22115-
Prihranite si velikansk profit.
Mi vam pokažemo kako. Ker smo izučeni pivovari vam lahko pokažemo, kako si napravite pivo doma za dva centa en kvart, PRIHRANITE SI NAD 100 STOTIN NA CENI. Pop lnoma legitimirano: par minut, pa imate pivo.
POKUSITE EK KVART ZASTONJ
Če se ne izkaže, da je boljši od vsakega piva ki ste ga Še kedaj pili, vrnite nam ostalo na naše stroške in mi vam pošljemo denar nazaj. Tisoče zadovoljnih odjemalcev. Pošljite naročilo še danes in mi vam pošljemo “AMBREW” za
40 KVARTOV PIVE $1.00
Vsi vožni stroški PREDPLAČANI. 120kvartov za $2.70 ZASTONJ knjižica “Secrets of Making Beer at Home’' vsakomur, ki nam pošlje naslov. AMERICAN PRODUCTS CO. 536 AMERICAN BLDG. CINCINNATI, 0.
ORIGINALNI
IZDELOVALCI
cREG.TRADE MARK3
Te imajo največ odjemalcev, ker so garantirane, ker so tako močne kot železo in strpe največ. Take obuče ne zdeluje nobena druga tvrdka. Pri kupovanju o-lničc glejte na znamko in vedno vprašajte po C. W. JOHNSON Asbestos čevljih. Če vaš trgovec nima teh čevljev, pišite na C. W. JOHNSON, Natick, Mass.
$25.00
ZASTONJ
$25.00
3	7	4
2	9	6
10	5	8
Obednica
Garden City Hotel & Buffet
ŠtefanSkendrovič lastnik
Izbrana domača vina, likerji in cigare
1345 W. 18th Street • Chicago
Tel. Canal 4671
GEORGE STAUDOHAR
prva slovenska gostilna v Bradley, 111.
Nasproti Illinois železniške postaje.	6-30
Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas ma lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani seštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dept. 14, New York.
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1021’BIue Island Ave.,
Chicago, 111.
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalca
aodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač,
62—84 Fisk St. Tel. Canal 1406
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
Vaš trdo-lesen pod ostane svital, če rabite naš
Se posuši ččznoč in ostane lep, svitek Se ne odrgne in ne premoči.
PERMANENT FLOOR FINISH
Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WALL'PAPIR CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo.
CHAŠ. NOVAK & ŠON
barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652-1664 Blue Island Ave.,
blizu 18 ceste.
Telefon Canal 732
OUVCR
TjfpeVrrittr
Edini pisalni stroj na svetu, ki vspešno tiska črke.
17 CENTOV NA DAN.
ša od pete do temena. O počitnicah jda za	Tedaj rege Josip:
je rad bival v Bistrici m poslušal
o raznih priložnostih slovensko govorico ter jo primerjal s svojo mehko materinščino. Vsled svojega odločno narodnega duha, ognjevite navdušenosti za domovino in njene svetinje priljubil se je Bistričanom takoj prvo leto, da so ga vabili Ovvsakih počitnicah v svojo lepo domačijo. In Frankič je’ktad prihajal med Svoje ljube znance. Kakor mojstra so ga posa-'dili za mizo in poslušali kakor u-čenika. Pogledal je mimo okrog sebe, njegovo modro oko je seglo
“Zakaj si tako žalostna?”
— “¡Saj nisem,” pravi ona s takšnim glasom, da je mogel takoj spoznati, kako težke prikriva resnico.
Stopali so potem dalje mimo različnih podob, skozi mnoge predore proti “Kalvariji”. Sprednja družba je nekoliko korakov pred njima.
Dalje prihodnjič.
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO.
POŠLJITE
Printype Oliver pisalni stroj, ki je oviral napredek. desetletja v pisalnih strojih je kar naenkrat skočil v ospredje in ga sedaj nudimo občinstvu za 17 centov na dan!
Dobite ga za isto ceno kot navaden stroj in to za — par centov na dan.
Važnost tiskane črke je povsod priznana.Kdo ne razvidi, kaj pomeni svetu velikansk kup tiskovine, ki je tako razločno tiskana kot časopisi ali magazini. Printype Oliver pisalni stroj ima lepe črke take kot jih rabijo v svetovnih tiskarnah.
Primtype (tiskana črka) se odlikuje radi jasnosti in lepote. Ista odstrani vsako napenjanje oči. kar je nekaj navadnega pri starih outline črkah. Printype je nekaj novega, modernega za korespondenco. Isti tiska vsako črko, vsako številko in znamenje “popolnoma razločno”.
Popolna zgodovina "Printypa” še ni bila nikoli objavljena. Tukaj je:
PRAVA ZGODOVINA PRINTYPA
Ideja, ki je rodila “Printype” je rezultat vspeha naših zvedencev črk. ki so opremili pisalni stroj za naše urade, da so pisali "The Oliver Typewriter” z našimi svetovno znanimi varstvenimi črkami, kakor so na imenu na stroju in na vseh “Oliver” tiskovinah.
Lepota in jasnost naših “ebony trade mark” črk je nas dovedla do tega, da smo opremili Oliver pisalne stroje s črkami, s katerimi se da cela angleška abeceda natisniti v tiskani obliki to je debelimi in tenkimi potezami!
Delali smo leta in leta na načrtu in konečno se nam je posrečilo zdelati izključno za Oliver pisalne stroje, lepe tiskane črke znane po celem svetu kot “Printype”.
LJUDSKA SODBA
Da je ljudstvo zavzeto za Printype kaže sledeči
fakt:
Nad 75 odstotkov vsega izdelka Oliver pisalnih strojev imajo "Printype”.
Občinstvo zahteva “Printype” in zapušča stare črke.
V teku enega leta. kakor sedaj kaže, bo 90 procentov prodanih pisalnih strojev opremljenih s “Printype”.
Talko je Oliver pisalni stroj, ki je prvi vspešno prinesel vidno pisavo, zopet v ospredju z drugim re-volucijooarnim zboljšanjem, s — Printype, črka ki tiska tisk!
KORPORACIJAM:
Oliver pisalni stroj rabijo velike tvrdke po celem svetu. Naš “17-cen-tov—nadan” načrt je zato, da pomaga onemu velikemu razredu kupovalcev pisalnih strojev, M sl žele isti stroj kot ga imajo velike korporacije in se jim bolj prilaga lahki način za nakup.
Ljudstvo zahteva Oliver pisalne stroje zato ker isti dobro prestaja skušnje največjih korporacij.
Oglejte si "PRINTYPE” — Oblika se vam bo dopala
Pišite po “Specimen Letter and 17-Cents-a-Day” Plan.
Spoznajte se s Printype, kraljujočo 'ljubljenko pisalnega strojstva. Zahtevajte odgovor, pisan na Printype Oliver pisalni stroj, da se seznanite s temi lepimi, novimi črkami. Na zahtevo Vam radevolje -pošljemo naš “17-centov-na-dan” načrt. Naslovite: Sales Department.
OLIVER TYPEWRITER BLDG., CHICAGO.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY







Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: M250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 23-18 Blue Island Ave., Chigag», 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 112S0 Indiana Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 —136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, UL VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika .\Tos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
REFORMNA GIMNAZIJA V STARI DOMOVINI.
Pisal dr. Slane.
(Nadaljevanje.)
Uleitelji narodnega gospodarstva razločujejo v zdajšnjem, na delitvi dela temelj uj očem gospodarstvu štiri glavna gospodarska ■opravila: tpriprava potrebnih stvari, blaga, cirkulacija istega, promet blaga, distribucija, razdelitev istega — posebno po trgovini in konsumcija, poraba stvari, ali kraitko le: proizvajanja blaga in razdelitev istega. Ako pregledamo razvoje gosfpodarstva od dobe, iko je bil človek le kmet in svoj rokodelec do današnje deljive dela po raznih ohrtih in dela posameznih obrti v -posebne od-
delke in postavimo v vse to delo stroj, potem se nam predočeva velikansko delovanje in v vsem je delavec in vodja istega človek, ki se je učil naravoslovja, ali po izkušnji prišel do spoznavanja narave in njenih sil. Sredi velikega della zdajšnjega 'človeštva stoji tehnik, ki udejstvuje naravoslovne nauke in ki danes pravi, da tehničnim razvojem niso dane meje. Predober poznavatelj zdajšnji ega gospodarstva piše, da se s pomočjo naravoslovnih ved in zdajšnje tehnike podesetoreno število ljudi tlahiko z vsem potrebnim preskrbuje, da je na leto mogoče pridelati dosti sadežev 'večkrat in po zimi postaviti sveže grozdje na mizo — in obleči vse ljudi in da ne bi bilo treba človeku več kakor pol leta normalno
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1. Chicago, lil.:	M. V. Konda,
precis., 1615 Blue Island Ave.; V. S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct; V. Ku-lovic, blag., 3233 Sheffield Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., Box 462; J.; Mlakar, taj., Box 68; S. Sturm, blagi, Sbx "434.	— Seja 2.
nedeljo v mesecu.
Št. 3. De Pue, lil.:	D. Badovinac,
pred., Box 341; J. Omerza, taj., Box 671; J. Obrič, blag., Box 371. — Seja wsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutchar. taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 96; M. Brunet, taj., Box 221; J. Hauptman, blag., Box 140.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6. Winterquarters, .Utah. F. Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — ■Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: A. Laharne, pred*. M. Rajer, -taj., Box 53; A. Štih, blag., Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 8. McGuire, Colo.:	J. Frelih,
pred., Box 51; L. Ambrožič, taj., Box 51; J, Zudar, blag., Box 51. — 'Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 Leadville. Colo.: Jas. Lanieh, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box •972; A. Goršič, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10. Moon Run, Pa.:	J. Pink,
pred.. Box 15; A. Vehar, taj., Box 246; J. T-omic, blag., — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 Staunton, lil.: John Maček, pred., Box 667; A. Ausec, taj., Box 158; J. Kcrun'ka, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.:	J. Klančnik,
preds.. Box 96; J. Ostrožnik, taj., Box 117; A. Mleku 3. blag., Box 147. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 13. Witt, III.: P- Kokalj, preds., Box 342; V. Mažgon, taj., Box 475; I. Repolusky, blag., Box 317.	— Seja
vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., Box 65; Jos. Alič, taj., Box 166, Curran ville; Fr. Šetina, blag., Box 127.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Šti 15 Taft, lil.: B. Papeš, preds., Box 43; R. Drolc, taj., Box 198; A. Koman, blag., Box 43.	— Seja 1. ne-
deljo v mesecu.
Št. 16. Clinton, Ind.:	V. Zupančič,
preds.. Bax 17; F. Mralk, taj., Box 73; J. Krajnc, blag., Box 61. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17. Aurora, Minn.:	F. Mahnič,
preds., Box 2, Piueville, Minn.; V. Ml-toulteh, taj,, Box 21; J. Rožanc, blag., Box 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18. Girard, Ohio:	A. Vidergar,
predsednik. Box 429; A. Strah, tajnik,
Box 372, Niles, Obio; J. Leskovec, blag., Box 372. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19. Chicago, III.:	V. Dreshar,
preds., 9120 Mackinaw ave.; J. Fritz, taj., 11422 Stephenson ave., Pullman, 111.; Fr. Levstik, blag., 11262 Stephenson ave., Pullman 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20. Cleveland, Ohio:	I. Marn,
pred., 6401 Bona ave.; I. Smuk, taj., 6401 Bona ave.; A. Bolka, blag. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman, pred.; Fr. Levar, taj., Box 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 Indianapolis, Ind.; A. Gulič, preds., 747 Holnas St.; J. Markič, taj., 731 N. Warman ave. M. Stanič, blag., 743 N. Warman Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Orient, Pa.:	J. Gregorčič*
pred., Box 51, Lemont Furnace, Pa.; J. Novšek, taj., Box 105 Orient, Pa.; J. Tauiželj, blag., House 22, Thompson No. 1, Republic, Pa.
Št. 24. Milwaukee, Wis.:	J. Kalan,
preds. 341 — 6th St.; F. Puncer, taj., 453	53rd ave.. W. Allis, Wie.; P.
Ocvirk, blag., 383 Park St. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25. Reading, Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Sch-ukl St.; J. Gorše, taj., 129 River St.; J, Košmerl, blag., 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, taj., 5624 Calcutta ave.; J. Zupanc, blag., 5606 Calcutta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag., Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 28. Madison, lil.:	F. Bukovac,
predsednik in blagajnik, Box 222; E, Toffant, tajnik, Box 183. — Seja 1. nedeljo v meseca
Št. 29. Taylor, Wash.: R. Gradišnik, preds,, Box 15; J. Lamprečnik, taj., Box 1%3; V. Hočevar, blag., Box 15,— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred. Box 8; A. Renko, taj., Box 13; A Papich, blag., Box 58. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoittdae.
Št. 31 Farmington, W. Va.:	J.
Pornič, preds.; J. Kuibin, taj., Box 218; Jos. Probič, blag., Box 218.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32. Wenona, III.: J. Cesar, pred.. A. Žitnik, taj., Box 194; A. Jaklič, blag., Box 95. — 'Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, III.: F. Krek, pred sodnik; F. Kaxzotta, tajnik, Box 148; A. Švajger, blagajnik, Bo* 148. —
—	Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34 Oregon City, Oregon:	V.
Jelenc, preds., 131 18. St.; John Kurnik, taj., Box 244;	— M. Škof,
delati, da si vse potrebno za življenje 'pridobi. In vse to delo stori in vodi tehnični delavec. Posebno ipa pripravo za življenje potrebnih stvari. “Ta priprava je podlaga vsega narodnega gospodarstva in je korenina, steblo, razdelitev blaga, trgovina ž njim pa so veje. Ta priprava je neposredna podlaga materielnega in stem posredna podlaga duševnega blagostanja naroda. Ta priprava 'za 'življenje potrebnih stvari je pa v vsem tehnične, tehnično gospodarske narave.” — Pa vzemimo promet, trgovino; 'tudi v teh oddel-ikiih narodnega gospodarstva sta delavec in pravi vodja dela učenca realnih naukov, naj si 'dobita nauk in izkustva v šoli, ali v obojem. —
In že se glasi, kar Zola mladini na srce polaga: ‘‘Močan narod je narod, ki dela, in edino delo da pogum in zaupanje. Delaven človek je vedno dober. Gotovo je lepo, si večnost prisanjati, ali poštenemu človeku je zadosti, da je živel in da je storil 'svoje delo.” — “Ne pride na to, da se v šolah izgoja jo učenjaki, ampak na to, da se izgoja navadnega človeka, da se izgoja velika masa do resnično omikanih, pametnih in koristnih državljanov, da se jim da ona o-mika duha, katera je potrebna za izpolnitev dolžnosti družabnega življenja in za dobra izvrševanja sivojega obrtnega dela.” (Lotze). In že novejši prihajajo: “Izgoja za delo, za dobro premišljeno delo je uzor nove šole. Ne gre se pri tem za to, da se otrok navaja in izvežba za 'kako določeno delo, ali da se otrok kakega obrta že v šoli uči, ampak za to, da se zbuja v otroku veselje do dela, veselje nad pametnim delovanjem. — Po izgoji k urejenem skupnem delovanju pridobivlja otrok že v nežni mladosti mišljenje, da je vse delo vzajemno, da ima koristiti vsem in to mišljenje je korenina vsega ■pravega verstva, to je, vse modrosti in čednosti. (Erazem Sdhvvab, gimnaz. ravnatelj na Dunaju.)
Kaj poreče k temu zdajšnje vladanje državljanov, ki ne more prebiti brez jurista in dnhevnika, katera sta prava gojenca gimnazij, na katerih je jemal mladini
blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35. Franklin, Kans.: F. Wegel, pred., R. No. 4, Box 143, Girard, Kans. A. Selah, taj., Box 56; M. Šetina, Box 23. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 Springfield, III.:	A Aubel,
preds.; 1913 E. S. Grand ave.; A Pe-kol, taj., 1406 E. Carpenter Št.; Job. Grobelnik, blag., 1031 S. 15. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.; R. D. No. 2 Box 12 D., W. Newton, Pa.; J. Sire, taj., R. D. No. 3, Box 15, West Newton, Pa.; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38. Jenny Lind, Ark,: J. Ocepek, pred.; J. Spelich, taj., R. 3, Box 139, Fort Smith, Ark.; J. Petrik, blag., R. 3, Box 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39. Aguilar, Colo.: J. Coš, pred., Box 491; F. Požerl, taj., Box 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 41. Ambrldge, Pa.: K. Grojzdek, pred.; J. Kržan, taj., Box 263; F. Zorman, blag., Box 141. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, Mont.: M. Vukani č, prede., Box 32; A. Kauzlarič, taj. in blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 43 High Bridge, Iowa:	Jakob
Iskra, preds.; M. Supan, taj., Box 7; J. Radoševič, blag. -—• Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 44 Virden, III.:	M. Stermec,
pred., Box 340; J Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic, Mich.; J. Cotič, pred., Box 61; J. Jerman, taj., Box 153; A. Spacal, blag., Box 178 So. Range, Micb. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Skubic, pred., 591 Vermont St.; A. Ser-jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag., 2010 Foison St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 47 Chicago, lil.: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.; Mary Skubic, blagajničarka, 2727 S. 42nd Court. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta., Kans.: M. Dermota, preds., Box 47; J. Kovačič, taj.. Box 24; S. Dudaš, blag., Box 5. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Wlnterquartos, Utah: A. Mejaš, pred., Box 71; Antonie Orač, taj. Box 171, Scofield, Utah; Francis Ura-bič, blag., Box 20, Scofield, Utah. Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50. Milwaukee, Wis.:	A. Ber-
gant, pred., 257 — ltb av.; M. Ocvirk, taj., 274 Grove St.; M. Glojek, 433 — 53. ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51. Ravensdale, Wash.:	F. Re-
pemšek, pred., Box 30; F. Arko, taj., B. 30; J. Arko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo ▼ meseca.	j
nauk grških im rimljanskih starin toliko zlatega časa! Ta -dva stana sta zavore do boljšega. “Svetovna zgodovina ni nič druzega, kakor nasprotovanje dveh velikanskih moči: principa zadruge iu •principa gospodstva.” “Die Weltgeschichte ist nichts weiter, als 'das Widerspiel zweier gewaltigen Kräfte: das Princip der Genossenschaft und desjenigen der Herrschaft.” (Gierke). “Država je po svojem'nastanju celo in po svojem svojstvu v prvem svojem življenju skoraj celo ona družbena ■ustanova, katera se je usilila od kake zmaigovalne skupine ljudi zmagovanim ljudem z edinim smotrom, da ureja gospodstvo zmagovalcev nad zmaganimi in varje to 'ustanovo proti notranjim revolucijam ter proti zunajnim napadom. In gospodstvo nima druzega namena, kakor izčrpanje
zmaganih po zmagovalcih.-------V
vseh začetkih držav je prodrlo vojaško organizovano divje pleme čez meje manj bojevitega ljudstva, postavilo se kot plemstvo in ustanovilo državo.” (Dr. Gumplo-vicz, dr. 'Oppenheimer).
Tako so tudi nastale starogrške mestne države in Rim, velika država Rimljanov. Nastale so po trgovcih na morju, kateri so bili pravzaprav roparji na morju. —-“Vojska, trgovina, rop, trojica so, niso točiti,” tako pravi Goethe.
Vlaidajoči so začetkoma nemara, kakor medved v čebelnjaku nastopali, ki ves med požre, ali prav kmalu so sprevideli, da je treba pustiti čebelicam nekaj medu, da se preživijo po zimi in za-morejo zopet spomladi začeti svoje delo v korist čebelarjem. — In tekom stoletij je zmagoval v razvojih človeštva vedno močan princip zadruge in ta je vladanje plemstva omilil, vedno iveč priboril samostojnosti tlačanom in pod-vnžencem pozneje iz feudalnih držav se razvijajočih aibsolutičnih držav in vedno več zmaguje ta princip zadruge nad voljo vladajočih stanov, razredov, ker tudi še zdaj so države “ Klassenstaat, ” m-li kakor označuje drž. -oblast jezuit Cathrein, učenik slov. duhovnikov: Božja volja je najgloblja podlaga, je magna Charta držav-
Št. 52 Somerset, Colo.: K. Eraož-
nik, preds., Box 155; R. Žohar, ta]., Box 131; T. Zokelj, blag. Box 3. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 La Salle, III.:	Jakob Brejc,
prede., F. Lepicb, taj,, 1155 — 3rd St.; V. Potiš ek, blag., 1235 — 1. St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54. Ely, Mlnn.: Fr. Petek, pred.. Box 870; L. Majerle, taj., Box 225; J. Judnič, blag., Box 225. — Seja vsaiko
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 55 Broughton, Pa.: F. Rebernik, preds.; M. Primožič, ta}., Box 113; J. Moravec, blag., Box 227.	— Seja 4.
nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysbeck, pred., Box 563; Math Batich ,taj., 209 G. St.; T. Čadež, blag., Box 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Goran, pred., Box 17; L. Barnet, taj.. Box 30; Fr. Coran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mich.: J. Geshel, preds.; J. Kraker, taj., Box 164; J. Brula, blag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59. Conemaugh, Pa.: F. Dremelj,
preds., Box 73; M. Jager taj. Box 102; F. Potokar, blag., Box 16. — Seja
3.	nedeljo v mesecu.
Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, 'pred., 1317 E. Abriendo ave.; J. Mi-glin, taj., 1251 S. Santa Fe av.; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. — Seja vsateiga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio; G. Kos, pred., 613% Cornell St.; F. Levstik, taj., 817 Vaster ave.; T. Pavlič, blag., 819 Vaster ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 62. Lorain, Ohio: P. Rahotina. preds., 1641 E. 29th St.. M. Ostanek, taj.. 1612 E. 29th St.; L. Petkovšek, blag., 1712 E. 28-ffl. St. — Seja 1. ne. deljo v mesecu.
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj.. R. Box 181; J. Bogataj', blag., 1322 E. 7. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič, pred., Box 97; N. Podvorac, taj., Box 121; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanallnda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik, Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 Superior, Wyo.: K. Perušek, pred., Box 48; Fr. Krašovic, taj.. Box ' 284; L. Grosser, blag., Box 341, —r Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 Johnston City, III.: V. Pugelj, preds., Box 92; E. Petrovich, taj., Bor 346; M. Hren, blag., Bo* 89. — Seja
I.	nedeljo v mesecu.
Št. 68 Issaquah, Wash.I'M. Kramer,
preds.. Box 75. A. Strnad, taj. Box 75;
J.	Skerbinc, blag.. Box 82. — Seja 3.
nedeljo v mesecu. ............
ne oblasti. (Der Wille Gottes ist die tiefste Grundlage, die magna Charta der Staatsgewalt.)
Koinec priiiodnjic.
POLOŽAJ DELAVSTVA V BELGIJI.
Eden najlepših ilaistrovanih klerikalnih listov kaže sijajen napredek belgijskega delavskega ljudstva pod vlado klerikalcev. Slike kažejo vzgoraj 1883, pred klerikalno vlado, dve shujšani delavski ženski, ki gresti k mesarju po mesne odpadke; a vspodaj, po 28 letni klerikalni vladi: dobro oblečene in rejene ženske, ki sporedno z meščankami najboljše kose izberejo. Po mesni draginji v minulem letu in vpričo sramotne mezde, katere sosebno po samostanih plačujejo delavkam, je^to izraz baš tako podle lažnjivosti, kot infamni listi, ki sramotijo posvetne šole. Kaiko v resnici stoji z belgijskim delavstvom, kaže “Peu-ple” s celo vrsto podatnih številk.
iVsled poizvedbe, k univerzi v Bruselju prikopljenega Solvay-, Instituta, je 75 odstotkov belgijskih kovinskih delavcev, ki nimajo zadostne mesne hrane. V okolici Oharleroi je bito 82 odstotkov 'delavstva, katerim je bil kruh glavna hrana. Edino v Bruselju je imelo od 75 odstotkov preiskanih kovinskih delavcev 20% mesnega konsuma od vsega vžitfca. V drugih industrielnih krajih je to le za .polovico in v Flandriji pa samo za eetrtinko toliko visok mesni užitek, kot je zgoraj naveden. Po poročilih dobrodelnih naprav je v Belgiji 500,000 stanovanj, ki v zdravstvenem oziru najmanje ne zadostujejo. Kakor pravi poročilo, je bilo leta 1911 v področju, bruseljske mestne uprave 20,000 stanovanj, od katerih je imelo 8,500 po samo «no sobo. Med tem 4,324 z dvema prebivalcoma, 2220 s tremi, 1039 s štirimi, 519 s petimi in 396 s šestimi do 16 prebivalcev; 8498 stanovanj ,s preko 25,000 oseb !.
Kakor je država dognala, zasluži 65 odstotkov industrielnih delavcev dnevno po manje kot 3% frankov; od neučenih delavcev 67% pod 2 in 93% pod 3
Št. 69. Brewster, Ohio: F. Koprivec,
pred., Box 6,3; J. Virant, ta}., Box 233; M. Strah, blag., Box 63. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 Dunio,-.-Pa.:	A. Ošaben,
preds., Box 195; M. Slrltof, taj., Box-214; J. Doliez, blagajnik, Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu. .
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
preds., Box 251; M. Čebašek, taj., Box 206; J. Sever, blag., Box 226: — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Taylor Springs, 111.: P. Rau-ker, preds., R. F. D. No. 2 Box 17; J. Deželak, taj., Box 62, Taylor -Springs; Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, lil.: A. JJrvatin, pred. Box 1; F. Gašparac, taj.. Box 3; F, Sti-mac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj,
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75. East Helena, Mont.:	F.
Smith, pred., Box 4; P. E. Miheličih, taj.. Box 200;' Frances Simec, blag., Box 31.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržam. pred., Box 144; M. Mežnarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag., Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred., Box 64; J. Cestnik, taj., Box 65; J. Premik, blag., Box 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78 Brer&ton, III.: J. Črne, preds. Box 23; J. Petje, taj., Box 113; J. Černe, blag., Box 23.
Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 79 East Palestine. Ohio: J. Cof, preds., Box 115;. F. Miklavčič, taj., Box 291; J. Čuk. blag., Box 145.
Št. 80 Herminle, No. 1, Pa.: J. Kolar, preds., Box 73; F. Osterman, taj., Box 132; J. Bedek, blag. Box 61. — Seja vsako zadnja nedeljo v mesecu.
Št. 81. Blwablk, Minn.:	F. Kariš,
preds.. Box 107; J. Delak, taj., Biwa-bik, Min-n.; M. V.i-das, blag.
Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez-da, preds., Box 23; J. Muhvič, taj., Box 26; F. Gimpel-, blag., Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., Box 188; J. Zobec, taj., Boq 19; J. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsak»
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 84. Cumberland, Wash.: — F. Kuntz, preds., Box 35; F. Emožnik taj:, Box 11. J. Umek, blag., Box 34. Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 85 Renton, Wash.: F. Kovačič, pred., Box 1364; J. Kovačič, taj., Box 1052; F. Pečnik, blag., Box 1052.
Št. 86 Herminle No. 2, Pa.:	F.
Segš, pred., R. F. D. No. 3 Box 10, Irwin, Pa.; A. Bric, taj., R. F. D. No.
3,	Box 10; J. Božič, blag., R. F. D. N. 3, Box 10. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 87. Cleveland, Ohfö: A. Lekan, preds., 1264 E. 55. St.; A. Naglitsh, taj. 1037 E. 61. St.”; T. Jereb, -Wag.,
franke. Do pred malo mesecev so imeli -državni delavci manje kot 3 franke na dan. Še le volilna- sila je položaj nekoliko zboljšala; toda še vedno 'so cestni zogarji, ki zaslužijo samo po 2% franka na dan. (V Avstriji niti toliko; s štiridesetletno službo, dobi zogar mesečno samo 66 kron.) In pri, po klerikalcih vodenih železnicah, zaslužijo idelavei pri 12 urnem delu 2 marke (1 krono 92 vin; pri avstrijski južni železnici bas isto). Poizvedbe o domačem delu so dognale, da delavke, ki proizvajajo čudovite čipke, zaslužijo pri 12 urnem delu 60 do 73 centov; a mezde so na uro od 2 do 18 centov!
Po poizvedbah angleškega delavskega nraJda so povprečne plače račun jene po 100 na Angleškem, Nemčija 73, Francija 75, Belgija 63; delavni čas je 111, 117, 121. Tedaj je bila plača na uro: na Angleškem 100, Nemčija 74.8, Francija 64.1, Belgija samo 51.2. Pri tem se morejo še upoštevati u-godnejši davčni in carinski zakoni na Angleškem.
Kongresni preiskovalni komite denarnega trusta 'bo dokazal -zbornici, kako je J. P. Morgan z zavezniki izpil 'kri tisočem delavcem ■v Zdrulženih Državah in sicer po jeklenem trustu za $636,000,000. To se je doseglo z manipulacijo in 'združitvijo v namen znižati plačo in isto 'držati kar majnižje mogoče ter tako izkrvaveti konsu-me-nte pri prodaji izdelka.
Komite bo proglasil Morgana anarhistom in strastnega .sovražnika vseh zakonov. Toda bojimo 'se, da komite ne bo dosegel zaže-ijenega svojega vspeha, ker ima jekleni trust, na čelu mu Morgan zaščito v častniškem trustu in vsi drugi trusti ki izrabljajo vlado Zdr. Držav, v škodo vesoljnega ljudstva divojno pa 'delavstva ne glede na postave in v prid kapitalistov.
Kadar se bodo 'delavci zavedali svoje moči ter volili za to, da vlada iastuje vse. truste, ravnotako 'kot iastuje-sedaj in izvršuje poštni monopol, le potem pridemo do popolnega proizvoda, ko se bo •prid el el prodava! konsumentu po izvorni'cepi
1268 E. 55th St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 88. Panama, lil.:	J. Ferjančič,
predls., Box i0; F. Petrič, taj., Box 785; J. Mikec/blag., Box 751. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, prate. Box 513, Morgan/ Pk; J. PJeterlgk, taj., Box 482, Morgan, Pa.; J. Miglja, blag,, Box 541, Morgan, Pa. — ¡Jp-ja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 90 Washoe, Mont.:	J. Futzel,
preds.; J. Lesikovec taj.. Post Office; Bear Creek, Mont.; L. Čadeš, blag.— Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 91 Black Diamond, Wash.: Agnes Tratnik, predsednica, Box 310; Francis Klaučnik, taj., Box 712; A-rna Plaveč, blag., Box 644. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 92. Cie Elum, Wash.: J. Petkovšek, pred.. Box 536; L. Oman, tajnik in blagajnik, Box 521.
Št. 93 Globe, Arlz,; A. Fisher, Prods., Box 1701; A. Seku'la, taj., Box 1701; A. Pugelj, blag.. Box 1366.
Št. 94. Cleveland, O.: A. Kos, pred., 16301 Waterloo Rid,; A. Pirmat, taj., 427 E. 160. Sit.; A. Gerbič, blag., 16021 Waterloo Rd. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 95 Bradley, lil.: J. Janežič, predsednik; A. Stubentz, taj., Box 162; A. l.ustik, blag.
Št. 96 Piper, Ala.: Fr. Kren, taj., Box 33.
IŠČE SLUŽBO
ravnokar'’ iz starega kraja došlo dekle,'kaj eno kuhi in drugemu delu. Poštena, delavna in varčna. — Njej primeren ženin se tudi lahko oglasi.
John Gregorčič,
Bos 51 Lemont Furnaee, Pa,
BROŠURA
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU” je izšla v založbi “GLAS SVOBODE”
in stane s poštnino vred 35 centov. Rojakom priporočamo najtopleje, da sežejo po njej.
SALOON
a lepo »rejenim kegljačem in vre» še Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIC,
2348 Bine Island Art. Chicago.
««
Glas Svobode
(The Voice op Liberty)
weekly
99
Published by M V. KONDA (SL CO. 1809-1813 Loomis Street imcago. Illinois,
Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
'Olas Svobode* izhaja vsaki petek
-------------- in velja----------------
IA AMERIKO:
Za celo leto.................
za pol leta..............  11.00
1A EVROPO:	KA
Za celo leto..............12.50
za pol leta............ y...fl.25
Naslov za dopise in poSiljatve je
GLAS SVOBODE 1809 -1813 Loonis STR.	CHICAGO, ILL
Pri »premembi biv&USča prosimo naročnik da nam natanino naznanijo poleg Novsga tud •vari naslov.
Ml
vati, že da povod za združenje v prid tiste volitve, pri katerih jim preti nevarnost.
To se bo vseskozi in temeljito godilo, 'kolikor bolj bo socialistična stranka rastla.
Med 20 milijoni volilcev te dežele tvorijo pretežno večino mezdni delavci im z njimi koristisorod-ne-samostojne majhne eksistence, katere bodo polagoma a sigmmo prišle v delavsko stranko. Goljufija im sleparstvo 'vendar nima obstanka, da bi ena .stranka varovala olbjednem koristi posedujočih in mimaničev, kakor se to sedaj godi oziroma obešajo stare stranke.
DVAJSET MILIJONOV VOLILCEV.
(Po zveiznem eenilu minulega leta je bilo v Zđr. državah 27 milijonov nad 21 let starih moških o-seb in v kolikor so bili naturalizirani ter iizv.zemši črncev so imeli vsi volilno pravico. Število ne-do-mačih inozemcev je znašalo preko tri milijone ter toliko, če ne več, je na Jugu politično brezpravnih zamorcev. Obed v e dejstvi sti tehtni im zelo neugodni za delavsko maso, kajti baš k nji pripada večina brezpravnih. K moškim vo-lileem pridejo potem še tiste države, v katerih je ženskam podeljena volilna pravica, tedaj ženskimi glasovi, katere so sedaj, odkar je Californija stopila v vrsto, večjega pomena kot kedaj doslej. i Število volilnih opravičencev se sme računati na približno dvajset milijonov. Pri zadnji predsedniški volitvi je glasovalo 14,888,442 o-teeb; pri čemur je značilno, da od leta 1896 niso predsedniški glasovi niti najmanje enakomerno s po množenjem ljudstva naraščali. To dejstvo se sme tolmačiti tako, da se je precejšen odstotek ne-do-¡mačinov priselil, a obratno pa tildi naturalizirane«v izselilo. Brez-dvomno je pa tudi takih bilo, ki niso bili s starimi strankami zadovoljni in zaradi tega niso hoteli voliti. Leta 1908 niso demokrati toliko glasov skupaj spravili kot leta 1896, a republikanskih glasov je bilo približno pol milijona več kot pred dvanajstimi leti.
? Iz tega je videti silno volilno u-trujenost v obed voh starih strankah. To je dovolj razjasnjeno; v obedveh strankah vlada prikrit a-li pa odkril; razpor. V obedveh strankah se prepirajo reakcijonar-ci s naprednjaki; to je bistven boj med velikimi kapitalisti in meščanskim srednjim razredom. V republikanski stranki, katera ima o-heh elementov več >kot demokratična in soselbno veliko večji del meščanske inteligence, je le ta spor naravno toliko silnejši. Spor se sedaj predstavlja v osebah Taf? ta in Roosevelta, med tem ko se v demokratični stranki to nasprot-stvo zapostavlja, ker, kakor pravijo, mora vso belokožno ljudstvo na Jugu skupaj držati proti črncem. To je sicer popolnoma napačno, toda vleče vedno. Lažnivo v ospredje postavljeno plemensko vprašanje prikriva socialno protislovje — v korist kapitalistov.
Ako Amerikance svojo volilno pravico ne vporaiblja, dasiravno je Amerikanec “politično bitje”, kakoršno se more iizkati, tedaj je v tem razlog, da on svoj glas ne vrže rad proč. Pod tem oin raizumi glasovanje za brezvspešne kandidate. Izvantega je velika masa A-merikancev še prevladana od ideje o dvojni-stranki, a po njih misli se kakšna tretja stranka nemo-re dolgo vzdržati, in usoda populistov iu prohibiocionistična stranka menda jim da v tem prav.
Traja že precej časa, .dokler se Amerikancem pojasni, da izrecno proletarska, na stališču vedno se naraščajočega delavskega razreda stoječa stranka, kakoršna je socialistična, se ne sme primerjati z periodično muho-enodnevnico. Seveda se bo mnenje obneslo, da za trajno se v tej deželi zamoreti vzdržati samo dve stranki; toda to se bo tako zgodilo da ena starih pojde na kose in socialistična bo začetno kot druga in potem prva postane. Tako se skoroda godi v Wiseonsinu, kjer potrebuje samo pretne meščanske stranke razode-
ZGODBA O VELIKEM AMERIŠKEM PREMOŽENJU.
Spisal Fric Kummer.
(Nadaljevanje.)
4. Gould.
Življenska doba Jay Gould-a spada v zlati čas velikega gusarstva ali roparstva: v dobo meščanske vojne, če so premeteni ljudje, v silni stiski se nahajajoči vladi obesili docela nerabno orožje za neprimerno visoke svote, o-četnjavi, ki je bila v nevarnosti, prodali invalidne plehnate in lesene zaboje kot izvrstne in prvorazredne vojne ladij e, zalagali v vojni stoječe meščane s obučo in obleko, katero bi bil komaj vzel cunjar, pri tem še plenili javne blagajne in za vse to so bili slavljeni po časnikih in raz vseh prižnic kot veliki domoljubi in vzorni patrioti; zakaj ne bi pri tem stremi! strojar Gould tako storiti, kot so’delali oni “nesebični meščani svobodne republike?”
(Prvo transakcijo (premeno) je izvršil Gould kot deležnik neke stroj arije v Pennsylvaniji. Končala je s samoumorom sotrudnika. S pri tem ulovljenim denarjem kupil je Gould delnice male, ob ban karatu stoječe Rutland-in Washington železnice po eni desetini prvotne vrednosti ter vzel v službo zmožne strokovnjake, ki so železnico kmalu oživeli. Temu skromnemu pričetku so ibrž sledile velike in dobiokanosne ‘transakcije’.
Kakor omenjeno, si je Cornelius Vanderbilt leta 1866'prisvojil gospodstvo nad Erie železnico, sprva zapodil starega oderuha Drew-a, takratnega ravnatelja, a konečno ga zopet vslmžbil za ravnatelja ob enim z Gouldom in Fiskom. V boju, ki se je imel pričeti med temi tremi ravnatelji in Vanderbiltom, je Gould imel priliko pokazati svojo premetenost. Seveda našel je v starem Drewu svojega učnega mojstra, katerega sposobnosti niso bile za zavreči. Le-ta je malo let predtem izpeljal sledečo prevaro, ki mu je prinesla znatno kopico dolarjev: On je na borzi prodal delnice Bric železnice na določen čas (termin), in sicer v takem znesku, o kom se je znalo, da jih on ne bo imel, ker toliko delnic sploh ni bilo na razpolago. Žara di tega so mislili nasprotni špekulanti, da Drewu znajo visoke cene mirno dovoliti, ker bili so si vsvesti da bo moral delnice sam kupiti, da reši svojo obveznost, in potem bi mu znali poljubno ceno nastaviti. Toda ob določenem dnevu je prišel Drew in na občno presenečenje prinesel 58,000 delnic, o katerih eksistenci se ni nikomur sanjalo. Obligacije Erie železnice so namreč imele tajno klavzulo, po kateri so se eventualno znale spremeniti v delnice. To odredbo, za katero se ni nihče zmenil, je Drew uporabil ter izpolnil svojo obveznost z novimi delnicami.
Jednako prevaro so sedaj izvršili le ti trije ravnatelji proti Van-derbiltu. Izdali so veliko množino obligacij, ki so imele isto spre-membno klavzulo, katero pa Vanderbilt ni opazil. Od teh obligacij so si pridržali precejšni del pod raznim pretvezami, kot v pokritje osebnih troskov itd., katere so potem po svojih ndanih borznih me-šetarjih na denarni trg spravili.
Sedaj je Vanderbilt vneto kupoval delnice Erie železnice, da u-trdi svojo pozicijo v tem podjetju, kakor tudi da ceno delnic vzdrži. Ker ni ničesar znal o iz-spremenitvi obligacij, je vedno kupoval po njegovih lastnih ravnateljih prekanljivo na trg vržene vrednostne papirje. A konečno je vendar prišel na prevaro in je dal izdati po, od njega popolnoma
odvisnem sodniku Barnard, sodnijsko prepoved, ki je ravnateljem zabranila vsako nadaijno izdajo delnic, kakor tudi prepovedala iz-spremenitev obligacij. Ravnatelji so se takoj udali sodnijski prepovedi ter po tekaleu poslali listnico, v kateri je bilo še 100,000 del-nie, iv sodnijsko shranitev. Toda ubogemu dečku —- tekaleu — je bil s potoma — vzet dragocen zavoj po neznanih ljudeh. Na tak način so prišli zopet v posest delnic omenjeni trije ravnatelji ter jih nemudoma dali na trg, kjer so bili po Vanderbiltovih agentih točno zopet pokupljeni. Ko je plemenita trojica denar skupaj imela, je iz pozorišča zginula in ko je Vanderbilt, peneč se jeze, proti njim dobil sodnijsko prepoved, bili so že ¡pobegnili iz področja sodnika Bernarda ter v Jersey (City srečno dospeli, kjer so bili na varnem. Div j oči Vanderbilt je po-iskusil vsako sredstvo, da bi u-bežnike spravil pod ključ in le ti s svoje strani so zopet vse ukrenili, da prekrižajo nakane svojega mojstra. Izdaja delnic, čeprav po soidiniku prepovedana, se je nadaljevala. To je pomenilo preziranje sodnije, in bilo zažugano z visoko kaznijo. Za trojico je sedaj veljalo, dobiti zakon, ¡ki bi naknadno ivzakonil sleparsko izdajo delnic, tedaj uničil sodnijsko odredbo. — Gould je šel s pol milijonom k sedežu newyorškega parlamenta v Albany ter tam podkupil tiste po-stavodajalce, ki so bili za podkupiti, da dobi legalizacijo protipo-stavni izdaji delnic. A tudi Vanderbilt je bil prišel s polno mošnjo, da prekriža načrt njemu sovražnih nasprotnikov. To je bila prilika za breztrudno pridobitev denarja, kakoršna se postavoda-jalcem v drugič tako lahko ne nudi. To upoštevajoč, jemali so srebrnike od obedveh strank. Neki senator je vzel $75,000 od Vander-bilta in $100,000 od Goulda. Slednji je, z ozirom na večjo darežljivost, dobil zaželjeno postavo.
Ta nesramnost ljudskih zastopnikov je vprizorila javni škandal. Preiskovalna komisija je morala biti imenovan od častivrednih pos t a vodaj ale e v (10. aprila 1868). Mnogo prič je bilo zaslišanih in obsežni zapisniki popisani. Javnost je potem zvedla, da so bile “velike svote med zasedanjem leta 1868 v svrho podkupljen j a razdeljene od strank, ki bi bili na neki železnici interesirani dotični postavodajalci.” Ali, ¡kdo je podkupoval in kateri postavodajalci so se daili podkupiti, to ni znala komisija. S tem je bila rešena zadeva za javnost, a ne za dotičnike. Kajti Vanderbilt je preveč ne-varn nasprotnik, kot da bi trojica tvbgala, njegovemu srdu trajno nasprotovati. Ona se je ugodila za poravnavo. Povrnili so Vanderbil-tu del njegove škode, ki se je vsled tega znižala na 2 milijona ter so na ta način dobili odpoved na vsako daljne zasledovanje ali preganjanje.
Ta dogodek je prinesel Gonldu ne samo veliko denarja, marveč tudi dragocen uk, da ni dovolj, poslance podkupovati marveč, da si tudi pravočasno zagotovi pomoč sodnikov, kateri mu s sodnimi prepovedi in odloki pomagajo iz raznih in kočljivih neprilik.
Plrisleparjene svote so omogočile operacijo v večjem obsegu.
Po meščanski vojni je znašalo stanje, zlatega denarja, ki je v deželi dejansko eirkuliral, samo okoli 15 milijonov. Gouldov načrt je bil, to zlato prinesti pod svojo kontrolo, da bi potem ceno postavil po svoji volji. Podjetje se mora posrečiti, če vlada od 95 milijonov rezervnega denarja nič ne da v promet. Da si o tem zagotovi sigurnost, kupil si je Gould zeta predsednika republike A. R. Corbin. Po tem in po še pridobljenim podblagajničarja general Butterfield izvedil je po direktni poti namere, ki so se sklepale v Beli hiši.
Pričetkom so špekulacije zadele ob velike Ovire. Gould je predvsem poskusil preprečiti ceno zlata, sosebno po razširjanju napačnih vesti o vladni nameri, med tem ko je istočasno nakupoval zlato. Kmalu je nastala nezaup-nost; špekulacija se je obrnila proti njemu in cena zlata je padala. Toda ¡Gould je bil že tako daleč zavezan, da trajno padanje cene zlata, bi bilo zanj pomenilo
polom. ¡V tej situaciji oprijel se je predrznega sredstva. Njegov prijatelj Pisk obvladal je Tenth National Bank in je v sporazumu s Gouldom izdal ogromne svote takozvanih “Certified Check”. S temi sleparskimi čeki so nakupili 30 do 40 milijonov zlata, tedaj veliko več, kot ga je v deželi bilo v prometu. Vsled tega vednega nakupovanja so Gould in sodrugi cene zlata vedno višje tirali. V septembru 1869 niso samo vso prometno zlato v rokah imeli, marveč so konečno tudi bankirje, trgovce in Šlpekiulante si storili obvezne, da jim 70 milijonov zlata na preklic dobijo. Ker so tovarnarji, banke in trgovci za mednarodne obveznosti, plačila obresti in carinske pristojbine stalno potrebovali zlato, bili so primorani Gouldu plačevati oderuške cene.
Cena zlata je šla ivedno kviško, premija je dosegla 24. septembra 1869 na takozvanem “črnem petku”, nezaslišano visokost 151 in celo 161, napetost v trgovini je bila vedno neznosnejša in splošna razburjenost je postala tolika, da je ¡predsednik Grant sklenil dati
iv	cirkulacijo del vladne zaloge zlata. Gould je bil pravočasno obveščen o preteči izpremembi stvari. In med tem ko je javno zlato kupoval, je prikrito prodajal po svojih posredovalcih v veliko većih množinah in po brezmerni ceni, manover, o kom niti njegovi lastni soigralci večinoma slutnje niso imeli. Ko je tedaj proti popoldne ‘ 4 črnega petka” v Wall Street '(bančni del New Yorka) došla vest, vlada izdaja zlato, se je v nekaj minutah zrušila borzna špekulacija. Yes svet je mislil, Gould je popolnoma uničen, toda
v	resnici mu je ta udarec prinesel 11 do 12 milijonov dolarjev.
Sedaj pa je, ka kor vzgoraj rečeno, banke, ki so mu bile obvezne, prisilil njemu izročiti po v času panike določeni visoki ceni 70 milijonov zlata. Seveda, on bi bil moral pošiljate v sprejeti, pri čemur ibi bil več izgubil kot je dobička naredil. Pri tem se je pa pokazalo, da ni zaman v šolo hodil pri Vanderbiltu, mojstru o podkupovanju sodnikov. Pod prozornim juridičnimi pretvezami izšlo je v enemu dnevu nič manj kot dvanajst sodnih razsodb in povelj, po katerih so bile skejene pogodbe sodnijsko razveljavljene.
Dalje prih.
ZA SANITARIJ.
V “Glasilu” S. N. P. J. čitamo teden za tednom diskuzije faznih članov zaradi rezervnega fonda. Eni so mnenja, da bi Jednota kupila farmo, zopet drugi, da Jednota sezida lasten dom itd.; čitali pa še nismo, da bi kedo zadel na pravo misel.
Vsaka podporna organizacija bi morala imeti nekak rezervni fond to je zaslombo za slučaj velikih nesreč, kot se je reedmo pripetila pred par leti v Oherry, 111. in Primero, Colo. Tak fond je neobhod-no potreben vsaki podporni organizaciji in rezerva bi morala obstojati ne iz zemljišča in poslopij, ampak iz gotovine ali vrednostnih papirjev, ¿a j ti v slučaju potrebe se denar lahko na 'hip dobi ali pa papirji v denar spravijo, če pa i-ma Jednota ves svoj rezervni fond naložen v poslopju ali zemljišču tedaj je pa malo težje dobiti ¡denar in vzame precej časa, kar pa je velikega pomena premnoge krati.
Vrednostni papirji Zdr. držav i-majo vedno dobro veljavo in nosijo dobre obresti poleg tega pa so ravno tako sigurni kot zlato in če bodo delegatje stvar prevdarili se ¡bodo poprijeli tega nasveta. — Rezervni ¡fond naj bo — toda v gotovini in ne zabit v zemljišču a-li poslopju 'dvomljive vrednosti in ako bodo tako postopali vstregli bodo večini.
Ni naš namen vmešavati se v Jednotne zadeve, hočemo pa napeljati vodo na splošnost in to zaradi tega ker se je začela splošnost baviti s tem problemom.
Kar smo omenili v začetku glede rezervnega fonda, smo storili zgolj vsled tega, da ne bo kedo mislil, da hočemo obračati rezervni fond S. N. (P. J. ali pa katere druge podporne organizacije za svfho ustanovitve aanitarija. Ne, tega nikakor ne mislimo, ker takega fonda se postavno ne sme tak-
niti kot le v slučaju, da blagajna opeša in ni denarja s čimnr se bi poplačale posmrtnine ali ¡bolniške podpore.
¡Skoro ravno tolikega pomena kot je rezervni fond je tudi sanitarij. Rezervni fond je ustvarjen za silo in obrambo vsih članov in članic, kakor tudi njjjiovih dedičev.
Kedar oče predaje posestvo svojemu sinu si zgovori “kot” in primeren vžitek. Pri podpornih organizacijah se da primerjati rezervni ¡fond in sanitarij kotu in vžit-ku pri izročilni pogodbi. Oče — izročitelj se vknjiži na sinovo— prejemnikovo posestvo, da je bolj siguren. Zakaj pa naj ne bi imeli člani ravno iste sigurnosti pri svojih organizacijah? — Rezervni fond je ravno tako dober kot izročeno posestvo, oba jamčita članu oziroma očetu, obljubljeno podporo oziroma vžitek. Če je rezervni fond močan se ni treba bati malih kriz in nezgod; svota v tem fondu pa je sigurna, kajti od tega fonda morajo uradniki dati natančne račune vladi, ki je v teh ozirih precej stroga.
Jednota, ki ima svoj rezervni fond se smatra za sigurno in varno, dobro obstoječo in vspevajočo. Taka Jednota skrbi za varnost polic in jamči z gotovino za iste. — člani so brez skrbi in se ne rabijo bati katastrof in vednega poviševanja asesmentov.
Za silo Ibi ta varnost zadostovala, kajti članom garantira z gotovino, da bodo prejeli v slučaju bolezni bolniško podporo in za slučaj smrti pa posmrtnino.
¡Pomisliti pa je treba tudi na druge stvari, onemoglost, trajno bolezen članov, skrb za vdove in sirote. Vzemimo za primer člana, kateri se je tako poškodoval, da ostane sposoben za nobeno rabo za celo življenje. Kaj naj jamči temu članu, da bo preskrbljen za življenje? ¡Po določenem času preneha biti član organizacije. — Podpore ne dobi nobene in odškodnino je porabil. Kaj dražega mu je storiti, kot beraško palico vzeti, ako se more premikati ali pa poginiti vsled pomanjkanja. •— Kaj takega se lahko pripeti vsakemu in Jednote oziroma Zveze bi morale za to skrbeti, da se temu zlo odpomore. Sanitarij je edina rešitev in jamstvo v takih slučajih.
Kam naj gre vdova s petimi, šestimi otroki, ako ji moža pobije? Ali bi ne bilo olajšano gorje vdovi in njenim otrokom, ko bi organizacija skrbela za njo in otroke ■dokler se nekoliko ne opomorejo. Kaj naj počne žena s kopo otrok in bolnim možem? Ali bi ne bilo pomagano vsestransko, . ee bi ga njegova organizacija spravila v sanitarij, ga zlečila in odvzela težak križ z rok žene in otrok?
Rojaki pomislite te stvari in povejte svoje mnenje v časopisih, katere čitate.
¡Pred leti naše podporne organizacije še sanjale niso o rezervnem fondu in kakem sanitariju. Danes deluje na to že več Jednot in Zvez in ne bo dolgo, ko bodo začeli organizacije resno misliti na ustanovo sanitarijev. In kolikor prej, toliko bolje za narod in sirote!
ZA VOJAKE.
Možje! ¡Sodrugi! Bratje!
Pri vojakih ste. In tako smo tudi mi edino s to razliko, da vaša vojska je in se imenuje pokoneu-
joča vojska, med tem ko mi služimo v industrij elni ¡armadi.
Mi delamo v premogovniku,, rudniku, pri mizi, nakovalu itd. in produciramo in prevažamo vse blago, obleko, jestvine itd., da vse, kar vzdržuje človeka pri življenju.
Vi ste sinovi delavcev.
Ko gremo mi na štrajk, da zboljšamo položaj ¡sebi in ¡tudi vašim o-četom, materam, sestram in bratom vas vaši poveljniki tirajo nad nas, da nas pokončate.
Ne ¡storite tega!
Vi veste kako se zgodi, kajti dogodilo se je že večkrat.
Mi vzdržimo dokler nam je mogoče in potem morda eden naših ali vaših neodgovornih bratov, zapeljan in prisiljen vsled okoliščin in razmer napravi kako škodo na. premoženju — morda zato, ker je ■lačen, na kar dobite vi povelje, da nas pomorite. Da pomorite ravno tako kot ste morili štrajkarje
v	Lawrence, Pennsylvaniji, Cripple Creeku, Goldfieldu in drugod.
Ali ne veste, da kedar postanete zopet prosti državljani, taki kot smo mi; in bodete morali štrajkati, da se tudi vam lahko kaj takega pripeti, da tudi na vas začno streljati in vas predirati z bajoneti ?
Fantje, ne streljajte svojih 'bratov, očetov in sester!
“'Ne vbijaj!” pravi zapoved. Timor je ¡umor, pa naj se stori pod to ali ono pretvezo. Vojak nima — čeprav ima uniformo — nič več pravice ubijati kot kedo drugi.
Fantje pamet in ne morite po nepotrebnem! ¡Bodite možje, bratje in ostanite človeška bitja. Zveri, ki nimajo pameti se koljejo med seboj, ne pa ljudje!
[Pomislite, da premoženje se lahko nadomesti, med tem ko življenja se ne more.
Brezdelni bogatini, ki nam in Vam ¡zapovedujejo, lastujejo zemljo in življenska sredstva Amerike.
¡Vi nimate nič, ravno tako mi ne-
Kedar mi godrnjamo, kličejo* vas, da nas ¡pomorite in kedar pa
vi	godrnjate ali se vpirate, pa vas sodijo in zapro v ječo.
Vaš Iboj je naš boj. Namesto, da bi se ¡bojevali eden proti drugemu, si rajše podajmo roke in vodimo skupen boj.
Vi ste naše meso, naša kri in zato me onečastite ¡telesa in duha svoje matere in očeta, ne sramotite svojega razreda in odrecite* pokorščino kapitalističnemu razredu.
¡Vi, kot mi, ste enega in istega razreda, kedar se mi dvignemo^ dvignete se tudi Vi; kedar pade'-mo mi, pa čeprav od vaših svinčenk, padete tudi vi.*- -
Amerika s plodovitnimi ravninami in dolinami, bogatimi rudami in obširnim morjem in industrijo je naša dedovina. Vi ste stopili v vojaško službo največ-radi revščine, kaj ne to je fakt.. Mi delamo dolge ure za malo plačo, samo zato ker smo revni. In o-boje, to je naša in vaša revščina izvira iz tega, ker Amerika z vsemi naravnimi bogastvi je privatna lastnina par mogotcev. Ti mogotci lastujejo tudi naše delo in ker lastujejo naše delo, lastujejo tudi naše življenje. Koinarati, ali smo vas klicali zastonj ? Pomislite, prevdarite in ubranite se še-nadalje moriti svoje brate. 'Pomagajte pridobiti nazaj Ameriko za nas Amerikance in ves svet pa za ¡delavce.
VABILO
Na skupni piknik chicaških jj£ društev S. N. P. J.
-KI SE VRŠI-
21. julija it River Grove, Willow Springs, III.
Pol«g drugih številnih zanimivih in zabavnih točk ebseza program petje zborov “Orel” in “Slovan”, kegljanje za nagrado, prosto zabavo in ples.
Za dobro pijaio in izboren prigrizek je preskrbljeno.
ZbirališSe v Narodni Dvorani, Center Ave. in i8th St. Odhod od ondi ob polu devetih (8:30) z‘ut»aj. Vstopnina skupno z vožnino tja in nazaj znaša 50c.
■ODBOR.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov. 21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVINI ODBOR:
FMJDSEDINIEK: Jo«. Ha/uptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
JAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
EAPISNU1KAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
OfTON KLANČAR, Aro na, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. fiLAŽ ČELIK. Adametrarg, Pa. Box 23.
VRHOViNI ZDRAVNIK:
OS. GEORGE BOEHM, Aron a, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
Delegatje za prvo redno konvencijo Slov. D. P. in P. Družbe so:
Martin Horvat, dr. št. 1.
Josip Mostar, dr. št. 2.
John Gantar, dr. št. 4.
Matih Petričih, dr. št. 5.
Albert Švajger, dr. št. 7.
John Zakrajšek, dr. št. 9.
Martin Jager, dr. št. 1.1.
John Lakše, dr. št. 12.
John Gomilar, dr. št. 14.
Zastopniki:
Jos. Hauptman zastopa dr. št. 6. Henry Lamut zastopa dr. št. 3. J. Zakrajšek zastopa dr. št. 10.
Vabilo na veselico
katero priredi v počast delegatom S. D. P. in P. Družbe
Društvo št.l.v Darragh,Pa,
dne 3. julija točno ob 6 uri večer in traja do VĆ12 ure.
Vsi člani zgoraj omenjenega društva, kakor tudi znanci in prijatelji, posebno pa razna bratska društva iz bližini, se najvljudneje vabijo na to veselico, da nam s svojo gostoljubnostjo pomorejo počastiti došle delegate. Vstopnina za moške je $1.00. Soproge in dekleta so proste. Za fino godbo, prosto pivo dober prizrizek in dovolj zabave je že vse preskrbljeno.
Veselica se vrši v Keystone dvorani. — Na svidenje!
ODBOR.
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Semintam se pripeti, da ljudje kaj radi obrekujejo ne vede zakaj in čemu. Često se tudi zgodi, da ta ali oni sestane prijatelja in mu reče: kaj boš bral ta ali pni časopis, ko je pa tak in tak in piše tako in tako. Ko ibi se dotičnik sam prepričal, kaj je res na stvari, bi drugače storil in bi videl, da ni res, kar mu je njegov obrekljiv znanec natvezil. Kdor hoče vedeti kako stališče zavzema eden ali druig časopis ga mora citati, ne samo eno številko ampak več zaporedoma. Poslušajte sledečo episo-do:
Dva marljiva prijatelja sta šla v bližnji gozd nabirat orebe in vračajoč se domov sta morala iti skoz pokopališče, ki je bilo obdano z visokim zidom. Mislila sta si, da ravno tu bi bil dober prostor, kjer si razdelita nabrane orehe in ko sta plezla čez zid, sta slučajno pala dva oreha iz vreče.
‘Visela sta se tik zidu, odvezala vrečo in začela deliti orehe na dva kupa, “Eden za me, eden za te!” In tako naprej. Ko sta si delila o-rehe, je prišel mimo in sicer na drugi strani zidu že prileten cerkovnik. Mislil, da sliši nekak glas na drugi strani, zato je postal in poslušal. “Eden za me, eden za te. Eden za me, eden za te.”
'To je tako .prestrašilo prefriganega cerkovnika, da jo je pokuril brzih krač proti domu. Na svojem begu srečal je fajmoštra Jakata in rekel: Gospod fajmošter, ravno ko sem šel mimo pokopališča
sem slišal boga in hudiča, ko sta si delila mrtve.” Fajmošter pa je dejal:	“Jože preveč cerkvenega
vina ste pili na tešče.” “Nisem, gospod,” pravi cerkovnik, “pojdite zmiano in slišite na lastna u-šesa. ’ ’ Šla sta skup in koneeno sta se priplazila do zidu. Delitev je še zmiraj šla naprej. “Eden za me, eden za te. Eden za me, eden za te,’ in ko sta prišla do zadnjega oreha v Žaklju, eden iz med njiju reče: Kaj bova pa storila z onima dvema onkraj zida?”
Fajmošter in cerkovnik, to sli-šavša, sta skočila po koneu in letela kot dve srni proti farovžu. In cerkovnik je rekel: “Ali vam nisem povedal?”
*
Ko bi gospod fajmošter imel toliko korajže, bi se bil sam natančno prepričal, da ni bilo za zidom ne hudiča ne boga, ampak edino dva znanca, ki sta si delila orehe.
(Zato se vedno pripričajte o pisavi časopisa, alko vam kateri natolcuje in obrekuje list.
Glas Svobode ima veliko takih obrekovalcev, ki vedama odgovarjajo delavce, da ne čitaj o delavskih poročil in tako zaostajajo za drugimi, ki so postali razredno zavedni.
Na drugi strani pa ima Glas Svobode lepo število agitatorjev, ■ki z vso marljivostjo delujejo na to, da se 'list čim bolj razširi med ro ja.ki. Eden naših delavnih zastopnikov je Frank Leben v Forest Oity, Pa. Ta je kar na enkrat poslal 15 naročnin.
Kako popularna je postala (fcnji-
GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. L00M1S STREET, CHICAGO.
POŠLJITE mi ....... brošur: “Škof proti župniku", za
kar prilagam .................................$........
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ...........$.......
NAROČNINO za Glas Svobode......................$.......
Skup........................$•
Ime priimek
Naslov
Mesto in država ..........
Sem star ali nov naročnik
ga “IŠkof proti župniku” svedoči dejstvo, da smo v teku desetih dni prodali 798 (knjig, in naročita še vedno prihajajo. Nekateri zastopniki naroee kar po 25 in več brošur, in eden je naročilo že ponovil. Vsak hoče imeti eno teh knjig in zato opozarjamo rojake, da ne odlašajo z naročitvdjo, kajti če bo razprodaja tako napredovala bodo v par tednih vse knjige pošle. Brošura stane 35c poštnine prosta in obsega 152 strani samih golih faktov, 'katere je z velikim trudom nabral slov. pisatelj Pavel Svetlin.
ZGODOVINA SLOV. NASELBINE V SAN JACINTA OKRAJU.
Spisal M. Gajšek.
Rojakom je še dobro v spominu kriza z leta 1907, ko ni bilo ne dela in tudi ne jela — revščina vsepovsod. In ravno ta kriza je odprla marsikateremu oči, da je začel pametno misliti. Marsikateri delavec v rudnikih in tovarnah si je želel imeti lastno farmo, ker farmar kriz ne pozna oziroma iste tako ne občuti kot pa navaden delavec.
Ta misel je tudi mene spodibola in prijel sem se dela. Hotel sem u-stanoviti slovensko naselbino. Pisal sem par dopisov v slovenske časnike, vendar pa se listi niso nič kaj preveč zavzeli za stvar. Ko je ljudstvo čitalo moje dopise je začelo misliti in prejel sem razna pisma, ne samo od rojakov, ki so želeli postati farmarji, ampak trudi od raznih zemljiščniih družb, ki bi ‘bila rada ‘zemljo prodala za ta namen. (Z rojaki, ki so mi dopisovali smo se o tej ‘zadevi natančno informirali in posvetovali kje bi z lahka z malim denarjem začeli in kje bi se dobila primerna zemlja. Nekaj mojih dopisovalcev se je odločilo za Oregon, nekaj iza Missouri, nekaj Wisconsin itd., a večina nas, katerim pretrdo delo ni dišalo, smo se odločili za Texas, kjer se lahko dobi več kot samo en pridelek iz zemlje.
Nek češki agent, ki je imel slovenskega 'korespondenta me je vjel na svoje limanice in z menoj vse one, ki so se odločili za Texas. Nekaj izmed nas je šlo pogledat zemljo v Jackson County, kjer je bila zemlja, kamor smo se mislili naseliti in katero naselbino smo krstili za “Ljubljano’. Agent je imel že vse na papirju, zdelane mape in drugo. Mestne lote in zraven farme po 80 in 100 akrov so zglodale prav lepo na papirju in zato smo nekateri dali nahup-nino ali aro. 'Vsih namenjenih na-selnikov nas je bilo okoli 100 družin, a kakor je navada med našim svetom, se jih večina premislila. In ker kompanija ni hotela delati kupčije samo s ‘posamezniki, kajti ravno ta družba je nameravala graditi železnico, kar pa se ne bi splačalo samo za 10 kupcev in zato nam je ponudila drugi kos zemlje v Harris okraju, 17 milj od Houstona pri mestu Westfield, kjer jih je tudi en par kupilo, a-ker po $20 in se tam potem naselilo.
V Jackson Countiju bi dobili zemljo po $15.00 aker in ker se mi je cena zdela previsoka, poiskal sem druge prekupovalee in pri tem naletel na kos zemlje, ki meri 2640 akrov. To zemljo lasti L. Bryan Go., Houston, Texas in dobil bi to izemljo lahko po $6.00 a-ko bi ves kos skup kupil, kar pa nisem bil v stanu storiti. Svojo misijo sem razodel družbi in jo naprosil, da parcelira zemljo na 40 akrov velike kose, napravi ceste vodeče čez vsak kos, tako, da bo vsakomur pristopno do svojega zemljišča. Na mojo obljubo, da bom preskrbel kupee in naselnike, se je družba zadovoljila z mojim načrtom in postavila ceno akru na $7.00. .Nekaj mojih ožjih prijateljev je takoj kupilo, drugi pa, od katerih naslove sem dal družbi, so ¡se zbali in so se rajše drugod naselili, ali pa še danes plačujejo delavsko desetino in opravljajo tlako ter čakajo druge, morda še hujše krize kot smo jo imeli 1. 1907.
Mimogrede naj omenim, da je dala družba parceliranje vknjižiti pri sodišču v Coldsprings, San Ja-cinta okraju in da je vse v najlepšem redu.
Par Slovencev se je naselilo že tam, kjer smo kupili zemljo pri
Fastorča, Tex. Eden je začel z $10.00 in zemljo je imel samo polovico plačano. 'Sedaj ima že čisto farmo in tudi na žago ne hodi več delat kot v začetku ker sedaj je sam svoj in neodvisen gospodar. Trije svobodni fantje so bili tam šest mesecev, si napravili hiše, obdelali nekaj akrov zemlje, skupili par sto dolarjev za tračne prage in se podali zopet nazaj v Illinois', da si nekaj denarja prištedi-jo, ožene in potem srečni odidejo nazaj v Texas na svoje farme.
'Oni rojaki v Westfieldu so morali plačati $13.00 več od akra kot mi, a zemlja pa ravno taka kot naša in nima nič več lesa kot ne naša.
Ker se je večina rojakov, ki so mi dopisovali, odločila za gozd, smo kupili z drevjem obraščemo zemljo, na kateri se dobi lepo krastje in borovje, v premeri 12 col. Debla so ravno primerna za ‘ taj-se ’ ’ in začetnik dobi lep sku-piček 'za čistenje zemlje. Tajse prodajajo po 24c komad v gozdu, če jih pa kedo zvozi na postajo, ki je približno eno miljo oddaljena pa dobi zanje po 27c kos. Grmovja je le malo in je po nekaterih ¡krajih 'že precej sčiščeno. Zemlja je sivkasta in rjavopeščena ilovica, ki je lahka za obdelati. Na prvi pogled se ta zemlja človeku ne bi dopala, a ko pa vidiš farmarje kaj oni pridelajo na tej zemlji brez vsacega gnojila potem, pa je drugačne ¡misli. Na tej zemlji u-speva sadno drevje in vinska trta, krompirja se pridela po 250 mernikov na aker, med tem ko ni ‘boljše zemlje za čebulo, buče, kumare, zelje, fižol, jagode itd. kot je ravno ta. Onđotni farmer ji, posebno v naselbinah, kjer se jih po več združi, da kar po cele želez-nične vozove nalože s sadežem, dobe dobre cene za svoje pridelke im to temveč, ker-tu na jugu že vse zeleni, ko na severu še sneg frči. Mesto Houston, 40 milj južno od naše naselbine Fastorije, šteje
105,000	prebivalcev in 17 železnic veže to mesto z ostalim svetom, čez to mesto gre morski kanal, katerega že sedaj izboljšujejo, tako da bodo lahko prihajali največji prekomorski parniki v mesto. Radi dobrega trga naši na-selniki ne raibijo imeti im tudi nimajo nobenega strahu, kajti trgovina gre vsaki dan po suhem in morju.
Če se nas tam naseli zadostno število in dobro zemljo obdelamo lahko napravimo od 75 do 300 dolarjev na akru zemlje na leto. Voditi morate, da ravno tam farmer-ji delajo na polju celo leto, ker ni zilme. Vročine pa tudi ni dosti večje kot je tu v Illinoisu in se jo tam lažje prenaša, ker hladni vetrovi pišejo z morja.
INapisal ‘bi lahko celo knjigo o Texasu in naši naselbini, toda to naj zadostuje. Kogar veseli pridružiti se nam, naj mi piše, kajti nekaj kosov ‘zemlje se še dobi, toda ne veliko. Kdor se obrne direktno na me dobi zemljo po $10.00 aker, če pa kupi od družbe pa mu ta računi po $13.00 aker.
lOndotno podnebje je zdravo; pitma voda se dobi • na 15 do 20 čevljev pod površino; dežja pade 42 col na leto; povodenj in močvirja tam ni, ker je zemlja malo višja, vendar lepo ravna.
‘Pripomnim naj, da v bližini naše naselbine je še veliko zemlje na prodaj in zato se ni treba bati, da bi zemlje priman j kale, pa makar se zglasi tisoče kupcev.
Farmar na jugu živi lažje kot pa farmar na severu, zato so tudi južni farmarji premožnejši in tudi bolj leni, ker če je vroče, se lahko počine j o v senci, ker imajo dosti časa za obdelovanje celo leto, med tem ko mora farmar na severu hiteti, doteč poleti to, kar je zamudil po zimi.
Pred 12 leti se je naselilo v Texasu precej Slovencev, ki so sedaj vsi premožni in so se skoro popolnoma amerikanizirali, tako da več nočejo govoriti materinega jezika. Ti farimarji so se naselili v Nuices County, kakih 200 milj južno od Fastorije. Če so oni vspevali, ne vem, zakaj ne hi mi! Združimo se tedaj, ker sloga pravo moč rodi!
Čin blaznega. Iz Benetk čaj o: V Saponari pri Padovi kmet Degan, ki je bil ‘že trikrat norišnici, zažgal svojo hišo. gan, h,] egov a žena in njegov so zgoreli.
poro-je v De-sin
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
&&
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Josef I. 15. junija 1912. Deviška(prva) vožnja iz New York»-
Laura	1,
Oceania	22. maja
Martha Washingtou 25. maja
juuija 1912
BuXar^iki0dp Ujt° Te,dn° °b Sredah ob X- uri P°P°ldae “ Pri.taniAia ush s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu.
nai^"mvrene a* tCh °^mljah 80 naicsneje in imenovana pristanižia najblizja Vašega doma. Dobra in nriii«,dnn «	.	~ tT* .
SLOVENSKEM JEZIKU	Peludna postrežba; občuje ^ v
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOJ
ZA
AMERIKO
Nove pamladne in poletne, modne obleke za može in
aećke
Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, će kupite pri
’HING<S
JELINEK in MAYER, imitelja.
Vogal Blue Island krni is 18ta cista.
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
0-
M. A. WEISSK0fF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -
1914 Ashland A ve., Chiesgo, III. tbl. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od L —J. ura popoludne in	ad 4.—S. popoludne.
•d 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
ATLAS BREWING C0.
sinje na dobrem glasu, kaj-ti ona prideluje najbolje piv« iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
j LAQER j MAGNET | GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo ¿es Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivaj» brezplačno hrano na parnikih dražbe, snažne postelje, vino in razna mesni jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St, New York Citv
r'
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France ¡nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S, La Lorraiae	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavni z atop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMINSKl.
glavni zastopnik za zip»du. 139 N. Dearbarn St. Chicago, 111
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo Čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobro urejen
West Roundup Saloon.
Samo y?. milje zahodno od postai*.
Vedno sveže pivo. —Postre žba solidna. Domača vina.
Josip Oerovšek
lastnik.
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čitta. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN POTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, Dl.
DOPISI.
New Zealand.
Priobčite par vrstic od tega kraja na daljnem Jugu, kjer imamo krasno in zdravo podnebje in kjer se toliko delavci ponašajo o dobrih delavskih razmerah. Nisem še dolgo tukaj in zato Vam ne morem natančno popisati dežele, a kolikor pa so meni razmere znane moram reči, da delavske razmere so precej ugodne in da je tu dosti dela in ga ni težko dobiti. Toraj kogar veseli lahko sem pride. Tu plačajo po $2.50 do $3.00 ma šiht.
S pozdravom na rojake in rojakinje velikega kontinenta, ostajam 'Vaš.	Geo. Werčič.
(Dopisnika prosimo natančnih poročil.)
Barberton, O.
Poročati hočem o tukajšni naselbini. V Baribertonu je precejšne število Slovencev, samcev, samic in 'blaženih parov. Rojaki so precej marljivi in jih je veliko, ki i-majo lastna domovanja in se dobro postavijo. — Naša naselbina prav lepo napreduje, ali lahko bi še boljše, pa zlo-di, ko ni nobene sprave. Nevoščljivost, ta je domačinka med Slovenci. Če eden le spije en kozarec piv-e, pa ga že vsak vidi in mu predbaciva to in ono.
Na društvenem polju smo dobro organizirani in imamo osem društev, ki spadajo k raznim Jedno -tam in Zvezam in ker sem sam član 3 društev in so mi razmere precej -znane bom se lotil popisati nek dogodljaj, ki je baš vreden javnosti.
Društvo “Triglav” št. 48 iS. N. P. J. je sklenilo na svoji redni seji dne 5. maja, da razpošlje vsim slov. -društvom v Barbertonu povabila za skupno zborovanje in sicer zaradi sprejema raznih koristnih predlogov v prid društev. Eden teh predlogov se je glasil da nobeno društvo -ne sprejme -takega člana, ki -dolguje pri -drugem društvu, tako -dolgo dokler ne poravna dolga.
"¡Na povabila odzvala so se skoro vsa društva, ki so tudi sklenila, -da si -med seboj ne bodo finančno škodovala, posebno pa pri prireditvi veselic in zabav; tako da ne bi dva ali več društev priredilo veselic na en in isti dan, ali kaj ta-■oega.
-Dne 26. m. m, sešli so se uradniki sledečih društev: Dr. sv. Martina št. 44 J. .S. K. J.; dr. Triglav št. 48 S. N. P. J.; dr. Mirni Slovenci št. 61 S. S. P. Z. in dr. Ljubljana št. 37 S. D. P. Z. Kje je -pa ostalo društvo sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J . ? Ali ga je bilo strah?
Sv. Joz-ef je rekel, da noče imeti nobenega stika s -svobodomisel-cd, češ, da društvo Triglav bo .pojelo smetano, ostalim pa pustilo zeleno mleko. — Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Ali ni tako res. dragi mlinar, ki hočeš sedaj tako spretno napeljati vodo na svoj mlin.
Društvo Triglav je hotelo prepustiti to -delo drugim društvom in -to 'vsakdo ve, zakaj se hočeš toraj prati in zakaj ste vpili, da vam hoče Triglav nasprotovati. Ali niste -dobili povabilo na skupni se staneh, pa ste ga odklonili. Ali toraj mislite, da se bodo vsa ostala -društva pokorila samo vam, da vam bodo šla na roko zato, ko ste zaničevali in da bomo zaradi tega prestavili veselico, ker bodete vi imeli svoje “žegnanje”. Da bo i-melo svobodomiselno društvo svojo veselico na 4. julija, to je- ravno tisti -dan kot i vaše katoliško ni nič več kot prav. Pa ne, da bi bilo društvo Triglav to storilo iz kljubovanja, tega ne, k-e-r še vedelo ni, kaj vi nameravate in ko bi bilo -vaše društvo stopilo v zvezo z drugimi pa ne bi do tega prišlo, kajti tedaj bi druga društva vedela kaj nameravate storiti in bi se stvar drugače -vravnala.
Dne 4. julija ima to zgol po imenu katoliško društvo blagosl-ovlje-nje njihove zastave in povabili 'so tudi društvo Triglav in druga društva, da se udeleže ceremonije, s pribo-mbo, da svobodomiselni člani ne smejo imeti regalij svojih društev na prsih-. Kedo je to sko-mandiral si lahko vsak misli, če je to društvo sv. Jožefa mislilo, da bodo -druga -društva njemu igrala dvome norce, kakor so jih imeli po raznih dvorih -v starih časih, se je grdo vrezalo.
Vprašam Vas kaj je vzrok, da ne bi smeli imeti društveniki svobodomiselnih in narodnih društev svojih regalij na prsih. Ali se bojite, da bi s tem oskrunili cerkev, da bi jim morda žegen škodil, ali kaj ? -Čem-u so v-am regalije na poti in -če je temu tako povejte mi, -ako bi sprejeli od takih članov darila — ze-lenjake. Kaj ne da dolarčki, pa naj pridejo od socijalista, svob o domiselna, naprednjaka in -magar ateista, so izvzeti in to ve tudi Rev. Hribar, samo regalije, teh pa bog ne daj v cerkev.
Slišal -sem, da pridejo iz Clevelanda razna -kat. -društva in pa sokoli, menda z rudečimi jopiči. Če je to res, radoveden sem, ako bodo ukazali sokolom, da slečejo rdeče srajce in si na/takmejo rmene ali pa zelene jopiče namesto rdečih, predno -gredo v -cerkev.
H sklepu naj rečem, zgodi se Vaša volja. Mi se lahko veselimo brez vas, vi pa lahko brez nas. Vsak naj zase skrbi, če niso naše -regalije za vašo cerkev, tudi naši dolarji ostanejo doma.
član 3. društev.
Taylor, Wash.
Danes ne bo-dem -pisal ne o tu -kajšnib delavskih razmerah in ne društvenih zadevah, pač pa hočem nekoliko omeniti naše prikrite naprednjake. Že večkrat sem eital kakšen zabavi jiv -dopisek iz naše naselbine, toda zaman sem iskal, d-a bi kdo pisal o jednako-pravnosti. Mislil sem si, če je to resnica, da bi se Slovenci drug od drugega ločili; ali od kar sem zabredi! v to zapadno smrčje cvetje sem pa že večkrat -slišal in čital da tukaj si nismo vsi jednaki: Eni smo neumni Kranjci, drugi Angleži a tretji pa celo Nemci! U-prašam vsakterega rojaka, ali mu je ¡šlk-odoval angleški ali pa nemški jezik? Mislim, d-a vsak pamer ten in raz-soden človek bo rekel, da več ko človek zna in ve, toliko bo-ljše je zanj in ponos narodu, ki ima učene sinove. Zapostavljati in sralmotiti tuje jezike in tuje naro de zamore le človek, ki je bolan na razsodnem duhu in preobjesten ker tu bolje -živi -kot pa je živel svoji hriboviti -domovini,- kjer je sok pa -kislo zelje opletal, da so se mu možgani zvodeneli.
Taki škribenti le naj po -sebi mero vzamejo, da se prepričajo da glav.a ni vstvarjena zaradi klo bučarja marveč zato, da jo pravilno rabi in kaj koristnega priu-či ker potem je pričakovati, da bo vsaj kaj pametnega in človeku dostojnega v javnost pisal, ne pa vezal otrobe, ko s tem se le sam sebe smeši in pokaže, da njegova glava ni'celo v prid klobučarjem
¡Svetujem, -da d-otičnik v prihodnje tudi svoje -dopise podpiše, če hoče, -da se zopet v uredniškem košu ne znajde.
Za danes naj zadostuje, bodem se pa ob priliki zopet oglasil.
Alojz Marjetic
Superior, Wyo.
Že dolgo se ni nič čitalo iz naše premogarške naselbine, dasiravno so tukaj bolj spretni dopisovalci nego sem jaz. Mislim, da se zana šajo d-r.ug na drugega in konečno vendar svet ne izve -da sploh tu ži vi-mo.
IProsim g. ured. oprostite če se bo moj dopis zavlekel, osebnosti ne bodem pisal in če dobite kako grčo pa prosim, 'da jo odsekate ker jaz nisem nobeden pisatelj.
Res sem v starem kraju hodil 6 let v šolo, pa sem bolj gledal za tiče in veverice kot pa za učenje.
Delavske razmere so bile tu do sedaj prav slabe, a se-daj smo pri čeli delati -po 3 ali 4 dni v tednu Zatoraj ne svetujem sem hoditi zn delom in še posebno, ker se ne ve kaj pride s 1. septembrom, ko poteče naša sedanja -plačilna lestvica. Potrebno bo tudi malo po -robu postaviti se proti našim gospodom baronom, -da nam plačo zvišajo. Saj je pa tudi že skrajni -čas; cene živil so od -dne do dne višje, a plača pa zmerom enaka. Če bomo kaj pridobili, se bodem že o-glasil v tem listu.
(Sedaj pa naj še popišem kako spomlad imamo. Na 3. maja je tako snežilo in s snegom kadilo, da tukajšni premogokopi niso mogli poslovati. Ali kaj še tisto, a danes, ko to pišem 16. junija, je -začel sneg padati, kot če bi bil božič. — Po tem si mora vsaki misliti, da
imamo tukaj devet mesecev zimo tri pa mraz. —
(Veliko se je pričelo pisati, kako bi se na boljše pomagalo slovenskemu narodu in da bi se zbudil iz sedanje zaspanosti. Mnogo člankov sem prečital, ali po moji misli niso vsi skupaj toliko vredni, kakor oni ki ga je spisal ih. Gram. Zato svetujem vsim ¡Slovencem, da upoštevajo kar je omenjeni spisal, kajti -če se bi tisto vres-ničilo potem ne bodo več drugi narodi govorili, da Slovenci spimo spanje pravičnega; Frank Grama pa prosim, da naj se še v časopisih oglasi z njegovimi nasveti.
Naj še omenim, da nas je obiskal zastopnik Cl. Am.; saj veste, to je tista brisača, ki je proti vsakemu napredovanju in prinese pranje samih črnosuknježev. Mislim, da ga ne bo več v našo naselbino, ker menda ni dobil nobenega naročnika, ali pa prav malo. Tukaj v naši naselbini smo večina svobodomiselni, -zatoraj proč s Cie v. cunjo!
Kadar bo kaj novic tukaj, se bodem že oglasil.
Pozdrav vsem svobodomiselnem po širni Ameriki.
Frank Tominc.
bil iznenađen kako ugodno priliko imajo Slovenci po Minnesoti denar naložiti, ki jim bo dobre obresti prinašal, kakor n. pr. farm-e lepe in po ceni, lote na Steel plant in Cuyma Range, katere sem si sam ogledal in našel da so izvrstne, ter ima zastopstvo naš napre-d-■nomi-selni Otto J. Mayerle na E-v-elethu, Minn.
In kakor sem že omenil, denarni zavod bi bilo najboljše po moji misli delnice -narediti in razprodati; zakaj jaz si kar nemorem misliti, ida bi naši ljudje tako spali in se ne oprijeli kakšne napredne in ugo-dn-e priložnosti.
Z bratskim pozdravom.
Opazovalec.
Evelet-h, Minn,
Izvolite natisniti par vrstic iz naše zaspane naselbine, katera spava spanje na umu, zakaj na telesu sploh časa nima; najprvo mo-a na -delo, potem pa ubogi, na duhu zaspani, ko -pride iz -dela pa haj-di -v -saloon, ne da -pi se brigal za svoj stan. On se ne zmisli na naše prednike, kaj so prestali predno se ni ta pravcata sužnost po nekoliko odpravila; on ne gleda ne sam za-se, niti za mlajše, kar je vsakogar najveća dolžnost na svetu. On sploh nima pojma o kakem pripomočku, kako bi si izboljšal življenje; nima druge misli, kakor poslabšati delavski položaj. Namesto da bi čital kake napredne liste in se organiziral svojo korist, ker v slogi je moč, bo rajši vse -drugo storil. -Sloga jači, nesloga tlači! In ta pregovor je skoraj v-sakemu znan in vsak bo rekel, da je prav po njemu se ravnati, to-da stori pa le nobeden. Po gledite, skoraj v vsakem kr-aj-u je delavstvo bolj organizirano, kakor tukaj na M-essaba Range, in bas tukaj bi bilo najbolj potrebno, če prav so korajžo -zgubili na zadnjem štrajku, naj bi pri volitvah pokazali svojo moč, zakaj ni je stvari, katera bi mogla nasprotovati združenemu delavstvu.
Posebno veliki nasprotniki pa so mali sl-ovenski trgovci; oni mislijo če imajo enega ali dva moža, ki zanje delajo, da so bogvedi kaj. — Pa -baš tisti naj po slušaj o, tisti ker od trpinov živijo, a bili so le ti najprvi pri zad nji stavki, -ki so s puškami oboroženi delavcem praviee kratili; ko maj so na povelje čakali, da bi jih nekoliko postreljali.
Vzbudi se vendar ti uboga -za spana duša in premisli, da ti in kapitalist nimata nikoli jednake misli; kapitalist hoče, da njemu narediš profit; za tisto ti -da le to liko, -da se -fižola naješ in da imaš drugi dan več Štirne ali pare, in tudi se lahko oženiš, da bo imel več sužnjev. Zakaj ne bi šli pre dragi rojaki in si zemljišče kupil in -p-otem živeli brez strahu pred vsaki dan grozečo smrtjo? V ka pitali-stični mučilnici ali preši kjer ti mladost, moč in kri izpre šajo, -moraš za -druge trpeti; če pa že moraš delati, tedaj delaj za-se V mladosti že delaš v rudnikih in tovarnah (a koliko časa) in po tem te vržejo,- ker boš obrabljen. Še 20 -do 30 let -in revne hiše Ameriki bodo napolnjene samih Slovencev.
Zadnjič sem čital v našem naprednem listu Gl. Sv. o denarnem zavodu in o zemljiščah kar -pa je zopet utihnilo, a treba bi bilo, da se kaj izvrši. Tudi sem slišal o mnenju nekoga, ki je rekel da i-mamo toliko Jednot in če bi one založile -denar, bi se lahko to izvedlo. Toda -ena reč je pri tem, katero ni-hče v poštev ne jemlje, namreč: dokler bodo slovenske in hrvatske Jednote pod nadzorstvom kat. duhovnika, je to nemogoče! ker kuta.fli zabranjuj-ejo vsako naprednost in to sebi v korist.
Tudi sem zadnji mesec čital o tistih delnicah v novinah iz Virginia Minn. -rudnika Alberta in sem
It doesn’t pay to neglect
ILF _	. e i, it r....,vi*l fssc c 5 - s i a.
your
I««* cccet retci
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr., Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
: e b e f 11-E E Et^——^

Nokomis, 111.
Raznesla se je vest na daleč o krog, da tukajšno majno že popravljajo, da grade železnično postajo, postavljajo nove stroje itd. Toraj naznanjam, da do sedaj še niso nič začeli popravljati, a sliši se pa, da bodo pričeli drugi m-esec in da bo do jeseni vse dogotovljeno ter da bo ta maj na ena na j večjih v državi Illinois.
Sedaj ni za delom sem za hoditi, ko bo pa vse v redu, bodem pra voča-sno naznanil, da bode lahko več rojakov tukaj -delo dobilo.
Frank Gorshek, ki je bil oktobra ponesrečen in -so mu nogo odrezali, še ni popolnoma ozdravil in je sedaj tu doma; iz rane mu še vedno teče in trpi še sedaj -ve like bolečine. On se tudi prisrčno zahvali -vsem rojakom, ki so mu kaj darovali, posebno pa Frank Cimermanu, ki je nabral v Taylor Spring, kjer je komaj 10 Slovencev, $14.00 ter je bržkone sam najvCč pridjal. Tudi v Witt, 111 so zelo dobri rojaki. Tam jih je kakih 30 in ko so dobili prošnjo Frank Gorsheka, prečitali so jo na seji ter takoj sta Luka Drnov šek in Pavl Jesih se odločila, da pojdeta od hiše do hiše nabirati za ponesrečenca, kar sta tudi storila in $14.00 sem poslala. —; Iz Springfielda, 111. kjer stanuje o-koli 400 Slovencev je samo društvo št. 36 S. ¡S. P. Z. poslalo $2.50, a klerikalci se pa i tako ne -brigajo -za ponesrečene -rojake. Sloven-, ska trgovka gospa Fa-ny Potnik od tam, je tudi poslala $2.50.
Dobil je še podporo od par -drugih naselbin, kar je bilo že v Gl. Sv. omenjeno. Le-pa hvala vsem!
Rojaki po -vseh državah bi si morali vzeti za zgled naselbine Witt in Taylor Spring, kje-r je le mala peščica rojakov in so vsi složni -med seboj, imajo po 3 društva v teh naselbinah, priredijo piknike in druge veselice, katerih se vdeležijo Angleži, Nemci in sploh vsi ter dobiček g-re v društvene blagajne. Posebno v Witt-u so rojaki od Amerikancev zelo čislani. Le tako naprej!
Sedaj je Frisco železnica kupila majno v (Nokomis, dva šohta v Witt, enega iv Northcamp in enega v Taylor Spring. To so vsa sosedna m-esta, ki so sedaj pod eno Companijo in kjer delajo vsaki dan ter je upanje, da bo tudi v prihodnje boljše šlo, kot je bilo zadnja leta.
-Pozdrav vsem rojakom in somišljenikom.	Matt Gaishek.
F. AD. RICHTER £» CO., 215 Pearl St., New York, N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajSajo. (25c. all 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centre Ave„ Chicago, III.
Se’ priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav, in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči sa pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščis.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Tertovec & Co.
Nasledniki:
Derganc. Widetič & Co.
1622 Arajaboe St-, Den ver,Colo-
The Komad Schreiet Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
Kako postanete veseli.
■Srečajte se z nami in mi vam povemo kako pridete do lepe farme, ki vam -bode -dala svobodo pred -revščino in bosi — neodvisnost, dobro zdravje, čist z,rak in vse najboljše, -dobro življenje in zadovoljstvo za se in družino. To je kar mi garantiramo. Zadovoljnost ali -povračilo denarja — dobro rodovitno “clay loam” zemljo in ne pesek. Damo delo z dobro plačo. Več denarja si napravite na 40 akri-h naše zemlje kot pa na 200 akrih peska ali močvirja. Najboljši trg na svetu. Kaj več še hočete? 'Naša zemlja rodi na ake-r 300 mernikov krompirja — 20 tonov pese, 75 mer. ovsa; 25 mer. pšenice, 2y2 tona sena, 250 mer. jabolk, 100 mer. jagod. To -so goli fakti in ne proračuni. Pridite v naš urad, -da vam povemo, kako z lahka -pridete -do farme. Če pa nimate -časa obiskati nas, pišite nam. Imamo lepo knjižico za Vas. Illinois - Northwest Coloni-zation Co., 980 'Taooma Bldg. No. 5 ‘N, La Salle St., Chicago, 111..
Dobra Unijska Gos1ilna,kJer,e
dobi
¡TitÄSS Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
velikš Dvoran» za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plač«.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolao zalogo
mm id
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kako vosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Ba-nk.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Boliemio”
kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anbeuaer Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vina In smodit«.
Za obilen poset se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av. in zap. 18.nl.
ODVETNIK
PATENTI
GARL STR0VER
(Sobestev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in najroi v Žitka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, DL
Teleton Canal 1439.
“The Roosevelt Salocn”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
In trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
II
Slovenian Cini)” Saloon
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Cole
Tu dobiš -vedno -sveže VValterjev-pivo, ohioška vina, dobro domač žganje in najboljše smotke.
Slovenci obiskujte nas.
J. GABER in F. TURK, lastnik;
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik,
1664 Blue Island av. 2612 S. Nillard av.
vogaI18 cesta
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
blizu 26 ceste
v j utro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
TeL Lawndale 3470.

Edino pristni
Električni Obliž
(Plaster)
izdeluje in prodaja
LOUIS SCHEFFEL lekarnar
»o*»l 20 cesta la Bine Islinl ulic«.
Ni boljšega sredstva proti bolečini. Poskusite ga!
j RAZNO IN DRUGO jf
KRANJSKO.
Hrib se je usedel. Št. Vid-Gro-belno. Huda nesreča je zadela tukajšnjega posestnika Andreja Sivko, vulgo Adama. Nad njegovim stanom je hrib, katerega je že gotovo več desetletij izpodjedala voda. Glavna katastrofa pa se je zgodila dne 1. junija zjutraj. Velikanski del hriba — gotovo več tisoč kubičnih metrov zemlje — poraščen s košatimi hrasti in lepimi bori, se je utrgal ter začel naglo lesti proti njegovemu gospodarskemu poslopju. Porušila se je hiša, velik skedenj in drvarnica. Nevarnost pa preti tudi še drugim sosedom, ki stanujejo v vasici Mlače. Nesreča je seveda hujša, nego bi pogorel, ker na o-nem mestu m mogoče staviti novega poslopja.
Velik požar v Šenčurju pri Kranju. Dne 3. t. m. popoldne je izbruhnil iv Šenčurju pri Pergarju požar, ki je v eni uri uničil 13 hiš in 37 gospodarskih poslopij. Škodo cenijo nad 200,000 kron. Zgorelo je tudi 7 glav živine.
Kako rešuje farovž izseljeniško vprašanje. Priobčujemo pismo nekega župnika, katero je poslal A-merikanec iz Amerike domov na Notranjsko. Ime župnika za danes zamolčimo. Podčrtali smo nekatere stavke mi.
‘‘Dragi oče!
Zvedel sem, da Vi vabite v Ameriko ženo in vse svoje otroke. Jaz kot duhovni pastir (V....ski) se moram Vam ustaviti. Vi kot zakonski mož in kot oče morate skrbeti za svojo družino in je ne smete vabiti v tujo Ameriko. Vaša sveta dolžnost je, da se še letos vrnete iz Amerike domov. Kakšen zakon je pač to, da ste Vi že toliko let ločen od svoje žene. če bodete Vi le vabil svoje poštene in dobre otroke v Ameriko in bi nazadnje jih speljal v Ameriko, bom pa jaz toliko časa molil pri maši, da mora priti kazen Božja nad Vas. Kaj bodete Vi učil, da zapuste svojo domovino, svojo ljubo rojstno hišo in ljubo domačo faro. Vi morate skrbeti, da ljubijo stvoj dom. Jaz sem od Boga postavljen, da skrbim za njihove čiste duše, Vi jih pa vabite v tuji, nepoznani in spačeni s(vet, ki zna umoriti njihove duše in jih pogubiti.
Stojte in odnehajte, če ne bo udaril Bog! Če imate še kaj zdrave pameti in ljubezni do svojih dragih, pridite takoj domov.
Povem Vam, da ako ne 'bodete odnehal in le vabil v Ameriko, Vam bo morje požrlo Lovre-ta, Tončka in Marijanico, le žena in Matevž bodeta prišla sicer v Ameriko, pa bodeta kmalu na to umrla. Vaša hiša bo razpadla in prišla v tuje roke in Vi bodete tudi na to umrl od žalosti.
O preklet denar, ki hočeš u-ničiiti in razdejati eno pošteno, krščansko družino in izvabiti
najboljše otroke (..ske) fare v
prekleto Ameriko. Glejte!
Pozdralv!
.... župnik.”
farovškemu “Sl. Dom”.
Pojasnila k temu pismu pač ni treba.
PRIMORSKO.
Vohunstvo. V Gorici so aretirali komisijskega agenta Josipa Rac-cairo iz Tarpeža di S. Pietro al Na-tisano zaradi vohunstva.
Stavka. V papirnici v Podgori je pričelo stavkati več delavcev zaradi preslabih plač. Stavkujoče delavce je nadomestilo vodstvo tovarne z drugimi delavci.
Aretirani grof-fakin. Dne 3. t. m, je aretirala policija v Trstu na trgu pred vojašnico nekega fakina zaradi razgrajanja. Ko je stražnik peljal razgrajača na policijo, sta srečala na potu nekega neznanca. Aretiranec je zahteval, da naj stražnik tudi tega prime. Stražnik tega ni storil, ker ni imel za to povoda. To je aretiranca tako razjezilo, da je udaril stražnika s pestjo po obrazu, tako da se mu je vlila kri iz nosa in ust. Na stražnici so dognali, da se piše nasilni aretiranec Ferdinand grof r<_ V7valderstein.
Prevarjen samomorilec. V Girici se je hotel zastrupiti —■ bržko-
ne zaradi nesrečne ljubezni — 18-letni dijak H. D. Šel je v lekarno in zahteval hudega strupa. Lekarnar pa je dal mlademu fantu mesto zahtevanega strupa hudo odvajalno sredstvo, pomešano s praškom proti razburjenju živcev. — Posledica je bila ta, da so samomorilca našli v groznih bolečinah, ki mu jih je povzročilo odvajalno sredstvo, in so ga morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov.
Visoka plima v Trstu. Dne 4. t. m. je nastopila v tržaškem zalivu nenadoma visoka plima, ki je pričela ob 11. ponoči in je trajala do
3.	zjutraj. Morje je poplavilo Karlov pomol in je povzročila pri novih pristaniščnih delih in po več vrtnih nasadih veliko škodo. O eventuelnih nesrečah ladij na morju niso prišla nobena poročila.
Velika tatvina v Trstu. Borzni senzal Jakob Hirsch v Trstu je šel v podružnico kreditnega zavoda, kjer je imel opravek. V roki je nesel torbico, v kateri je imel 60 kron drobiža in ček za 91,000 lir. Ko je prestopil prag notranjih vrat, sta skočila k njemu dva neznanca, iztrgala sta mu torbico iz ¡rok in sta pobegnila. Hirsch je ovadil celo zadevo policiji, ki je uvedla takoj strogo preiskavo. — Toda brezupno je bilo iskanje tatov. Proti večeru so našli ček za
91,000	lir v nekem poštnem nabiralniku. Hirsch se spominja, da sta mu že pred nekaj dnevi med vožnjo po cestni železnici izmaknila tudi ta dva zločinca iz žepa 250 kron, toda takrat je mislil, da je denar izgubil.
KOROŠKO.
Stavka v Celovcu. Pri tvrdki Jergič v Celovcu so začeli stavkati vsi idelavei, ker jim Jergič kljub večkratnim obljubam ni hotel zvišati plač. Društvo kovinarjev poživlja vse delavce te stroke, da ne sprejmejo dela pri omenjeni tvrdki. Delavci so se odločili, -da bodo stavkali, dokler ne dosežejo uspeha. Obljubljena jim je vsestransko zadostna podpora.
Izpred garnizijskega sodišča. — Računski podčastnik pešpolka št. 17 v Celovcu Anton Modrijan iz Kočevja je bil pred garnizijskim sodiščem obsojen na degradacijo do prostaka z nemožnostjo, da bi dosegel kdaj višjo šaržo in na 2 leti poostrene ječe zaradi umora. KaJkor smo poročali svoj čas, je ustrelil Modrijan v Celovcu natakarico Dobričevo. Kot olajševalni okoliščini je sodišče spoznalo, da je bil Modrijan silno razburjen in da je Dobričeva privolila v svojo samrt.
Samomor veseljaka. Blizo Sp. Bele se je obesil na skednju hlapec, posestnikov sin Mozlakar. — Šel je pred nekaj dnevi od doma, veseljačil po več gostilnah, obiskal cerkveno ižegnanje v sosednji vasi, vrnil se je nato domov in se na skednju Obesil.
Nepričakovana dedščina — bogato plačilo. tNa binkoštno nedeljo je pripeljal bivši postrešček K. v celovško bolnišnico vdodo sprevodnikovo Winzerjevo zelo slabo in popolnoma zanemarjeno. ~Wm-zerjeva je živela že v-ee let jako revno z ni-zko pokojnino po svojem možu. Ko se je ženica od svojega spremljevalca poslovila, izročila mu je usnjato torbico in dodala, da je torbica in njena vsebina njegova last. Ko je mož torbico odprl, je našel v njej dve hranilni knjižici, vredni 27,000 K, poleg tega pa še bankovcev in zlatnikov -za 3000 kron. Minuli petek je bogata ženica v bolnišnici umrla. —-
ŠTAJERSKO.
V zaporu se je obesil. V mariborski jetnišnici se je obesil Matija Berglez iz Spodnje Breznice pri Poljčanah, ki je bil dne 28. maja zaradi uboja obsojen na dve leti težke ječe.
Z nožem. Dne 28. maja okolu 2. popoldne je napadel v Hrastniku z nožem rudar Fajdiga, star komaj 20 let, zidarja Juharta in ga zelo težko ranil. 'Vzrok napada je demon alkohol in pa maščevanje, ker je lansko leto Juhartov brat napadel Fajdigo.
'Pretep. Na binkoštni pondeljek so popivali v Dolu pri Hrastniku fantje Soure Rudolf in Miha, Jovan, Bbdene, Pepelnak Stanko in drugi. Ko so zavžili precejšno množino alkohola, je prišel pre-
pir zaradi nekega dekleta kmalu so se obdelovali z nožmi in koli. Po končanem boju so -bili več ali manj ranjeni brata Soure in nekaj drugih.
Iz Trbovelj poročajo: Na rudarja Janeza Kitarja je padel velik kos premoga. Dobil je vsled tega težke poškodbe na glavi in levi no gi. Njegovo stanje je zelo nevarno. Prepeljali so ga v rudniško bolnišnico.
RAZNO.
Dobro se je z mazal. — Znani francoski pesnik Saint-Foix, ki je imel navzlic velikin dohodkom še vedno mnogo dolgov, je sedel enkrat pri brivcu, da se da obriti. Ravno ga je brivec namazal z mi lom, ko vstopi neki znani trgovec, kateremu je bil pesnik dolžan večjo vsoto. Komaj je zagledal pesnika, ga je hitro s pomnil na denar. Saint-Foix ga je vprašal, ali 'hoče počakati na plačilo, da bo o brit. — “Jako rad!” je odgovoril trgovec. — “Vi ste temu priča”, je rekel pesnik brivcu, vstal, si umil milo ter odšel. In od tega časa je nosil pesnik polno brado.
Dobro ga je zavrnil. Francoski pisatelj Gibeau, ki je bil vedno v denarnih stiskah, je nekega dne pisal umetniku velike tvornice za šampanjec. Roedererju, sledeče pismo: “Cenjeni gospod! Nimam niti soua. v žepu in obožujem šampanjec. Bodite tako dobri in pošljite mi -koš vaše nebeške pijače. S pomočjo tega sredstva n pa m pozabiti na svojo bedo.” Takoj, ko je dobil Roederer to pismo, je odgovoril: “Cenjeni gospod! Vaše sredstvo ne pomaga, da bi pozabili na svojo bedo. S tem, da bi vam zopet in zopet pošiljal račune, bi vas v vsakem trenotku spominjal na vaš žalostni položaj.” — Roederer.
Zamenjane vloge. L. 1549 je vzbudila veliko senzacijo knjiga nekega pariškega krojača, ki se je pod naslovom “Novi vladni in državni red” z raznimi idejami o knezu in narodu in medsebojnem razmerju teh dveh. Učeni krojač imenom Charles Urbain je bil celo tako pogumen, da je prišel s knjigo v žepu predsobo kralja Henrika IV. ter prosil za avdijen-co. Gospoda Urbaina so pripustili k avdijenci in je izročil začudenemu vladarju svoje politično delo. Henrik IV. je vzel izročeno mn knjigo ter zazvonil. Molče je stal pred njim imetnik krojaškega salona in sanjal o 'kraljevskem darilu, ko reče Henrik IV. svojemu komorniku: “Pokličite mi takoj gospoda kancelarja!” Toda kako veliko je bilo razočaranje Urbain-ovo, ko je kralj nadaljeval: “Recite mu, naj mi pride vzet mero za suknjo, ker se dandanes bavi j o moji krojači z državnimi uredbami in visoko politiko.”
Originalna reklama. Ko so pri izpokavanju v Pompejih odkrili tudi stari amfiteater, je takoj prišel neki špekulativni gledališki ravnatelj na, idejo, prirediti tam s svojo gledališko družbo predstavo. Oblast je dala tozadevno dovoljenje in nekega lepega dne so bili nabiti plakati s sledečim besedilom: “Mestno gledališče v Pompejih se bo v najbližjih 'dnevih z igro ‘Die Regimentstochter’ zopet otvorilo. Zadnjikrat so igrala pod ravnateljstvom gospoda Quinta Martia “Trojanke” od gospoda Seneke. Od te predstave je bilo gledališče zaprto 1800 let.” Točen odgovor. “Nimate niti kapljice krvi velikega Napoleona v Svojih žilah,” je rekel nekega dne stari Jerome svojemu nečaku, cesarju Napoleonu III. “Morda” je odgovoril Louis Napoleon, “na vsak način imam pa celo njegovo rodbino na vratu.”
“Pošten” duhovnik. V Angersu na'Francoskem je kar naenkrat izginil župnik Piton. Dne 5. t.m. pozno zvečer je odšel iz župnišča ter vzel s seboj črno torbico, v kateri je imel vse priprave za obhajilo. Drugo jutro so našli njegovo spalnico prazno. Par ur pozneje so dobili na obrežju kanala črno torbico, rokav župnikove suknje, križ in brevir, klobuk, na katerem je bil pripet listek z napisom: ‘Smrt farjem!” Splošno so mislili, da je bil župnik umorjen. Kmalu nato je pa prišel župnik k načelniku lyonske policije ter izjavil, da so ga maskirani zločinci odpeljali v avtomobilu ter ga še le v Lyonu izpustili. Končno je pa priznal, da si je vse to izmislil, ker je poneveril večjo vsoto denarja.
MLADI MOŽJE
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v'takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne^ moči,nočni gubitek,revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Au». 301. 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSJPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.

®®®«®®®®®®#
TUJA SLABOST.
m
□
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, t slabi krvi in nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pre bavnih organih, in ki
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,	' T
VRE Dl PREBAVO.
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano:
J Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih želišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikab prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil,	{ ; i
ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov	H
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti. V lekarnah.
JOS. TRINER
^ 1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
e#®«# o®®»®# ® ®®®®®® ® ® ®®®® ® <
s
s
®
Dobrodošel obisk.
Pred več dnevi je obiskal
nek
vgleden trgovec veliko izdeloval-nico kjer se zdeluje dobro poznano Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta trgovec se je zelo zanimal za vsako najmanjšo stvar in 'ko je odhajal, je rekel: “ Gospod Triner, voščim, da bi vsak državljan obiskal osebno vašo izdelo-alnico in potem ne bi rabili nobenega dražega oglasa. Še nikoli nisem naletel na tako snago v tako veliki izdelovalnim kot je vaša in srečal tako dobrih in vljudnih ljudih.” Izdelovalec veruje v najveejo snago pri izdelovanju
zdravil in porabo najboljšega materijala in delavcev. To dejstvo pove zakaj raste Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino v popularnosti od leta do leta. Isto i-ma odločno dobrodeln učinek pri boleznih prebavnih organov. — Zboljša apetit, povspešuje prebavo, olajšuje bolečine in zaprtje, nervoznost in glavobol. V lekarnah. J-os. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland ave., 'Chicago, 111.. — Bojkotirani škof. — Moravski škof Hujn, proti kateremu so napredne stranke proglasile bojkot-no gibanje, ni dobil niti v enem mestu, niti v enem kraju slavnostnega sprejema.
Rešitev zastavice.
V štev. 21 Gl. Sv. stavljena zastavica se reši tako:
0 1 I I 0 1 0 11110	,j
111111	r;
111111 111111 11110 0
Ničle označujejo prodane krave a ostale ostajajo s paroma.
Izmed 136 rešileev so trije zastavico pogodili, toda pogoj ne izpolnili, tedaj so rešitve brezpomembne.	Glas Svobode Co.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
Največja Slovanska trgovina * glasbenimi instrumenti v Ameriki.
Fonografi, slovenski rekordi, Im-po rt. ir ar. e harmoai ilio, gosli, tamburice, itd..
Glasovirji (piano) po najnlž jih cenah, kakor tudi vsi drugi v glasbeno stroko spadajoči predmeti.
JTosiTD Jiretn.
IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave.	Chicago, III.
Slovencem in Hrvatom se pri poroča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
Izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Baz 657	Crockett, Cal
TAMIRA.
kraljica Madagasov. Spisal L. M.
RAILROAD EXCHANGE BAR
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot do bra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe fischlin
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Y«l Slovani se zbirajo v tem aalnnn!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, lastnik
Hetll Beir
215 East Northern ave.. Pueblo, Colo.
Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino In raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Oal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, CaL
Telet. Douglas 5049 Telet. HomeJ2436
oooooooooooooooooooooo
o o
o o o o o o o o
Vedno sveže pivo, izvrstno O O žganje in pristno domača vina. ®
460 Grand ave.	©
g	KENOSHA, WIS.	§
O	Telefon 1199	O
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
I LOUIS ROBSEL
g	Slovensko-hrvaškl
I SALOON
§
Znanje in skušnja
Za izdelanje slik je treba poleg kamere iri lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
(Nadaljevanje.)
Potem, ko smo eno uro čalk-ali, kar je bilo zaradi naše silne utrujenosti islktrajno neprijetno, vidli smo odposlance iz palače se vračati. Naznanili so Portugalcu, da zaradi polnega časa nas 'kraljica danes me sprejme, iter je avdjen-co na prihodnjo jutro določila. — Velikodušna vladarica ¡bo pa, dokler ne bomo čast imeli nji predstavljeni biti, za vse naše potrebščine skrbela.
Nato se je odstranil neki Madagascan, moč okolo štiridesetih let, takisto pomanjkljivo oblečen, kot njegovi sodrugi; a moje slutnje me miso varale, bil je visoki dostojanstvenik na dvoru — ter nas, po posredovanju našega tolmača, povabil, naj mu sledimo v naše stanovanje, katero je dal za nas pripraviti.
Ker smo se, vsled utrujenosti komaj po koncu vzdržali, srno se podvizali povelje palačnega veli kegia maršala poslušati, in po dveh minutah smo bili z našim spremstvom v najslabejši lopi glavnega mesta Bombatoškega katero nam je kraljičina velika-dušraost za stanovanje odločila.
“No, tega res ni bilo treba, go spod poročnik,” reče pomorščak Bernard ves divji, ‘ da toliko obšir no delajo in ikomečno nas <v ta pas ji hlev privedejo; toda vseeno, vojni mi drugači in v Bombatoku ravnotisto. Dajmo, da se kolikor mpgoče prilično uredimo; noč bo ¡kimali minila. ’ ’
“Da, če smo gladni kot volko vi,” pristavi Pojre.
“Kdo ¡Yam pravi, da gremo postelj, brez ¡da bi popred obed-vali?” odvrnem jaz. “Jaz pripo znam, da imam trdno zaupanje svobodni pozdrav kraljice, in pri čakujem dobršen! ¡kos govedine, In vidite, tu 'že nekdo prizdiguj stvar, 'kar bi imelo zastor biti in vrata nadomestuje . . . stavim, da je palačni nadkuihar.”
Baš, ko -sem izgovoril, smo bili presenečeni, ker nismo pričakovali, kar smo vidli. Vidli smo pa laičnega velikega maršala, spremstvu dveh Madagašeanov, od kterih eden je nosil preproge a drugi jedila in pijače, veličastno v lopo stopiti, ter v trenutku je bila bogata obed, po deželnih o-ibičajih, na tleh pogrjena in troje ležišč pripravljenih.
Ravnokar sem nameraval zahvalo za velikodušnost izreči, ko se zagrinjalo zopet prizdigne in tri madagaške lepotice vstopijo, katere se s prijaznim obrazkom nam približajo. Mislil sem, da sanjam.
“'Gospod,” mi reče Carvalho, potem ko je nekaj z velikim mar-šalon govoril, “jutri pridejo po Vais, da bodete milostljivi kraljici predstavljeni. Med tem zavžite, kar Vam plemenita gostoljubnost nudi; tu so plesalke in pridejo tudi godci, ki jih ¡znate odpraviti, bas ko hočete k počitku iti. ’ ’
Portugalec se je na to priklonil ter z zavidljivim in bolestnim pogledom na našo obed, ponosno odkorakal.
“Gospod poročnik,” reče Bernard,” pričnem verovati, da ste pravo imeli, ko ste v velikodušnost madame Bombatok zaupali. Ona se res prav fino obnaša. Moramo pidjpozmati, da Madagasci i-m-ajo nekaj vrlin v svojih običajih.”
Res je; toda sedaj dajmo jesti,” odvrnem.
“In med tem bodo le-te mlade Boj arke svoje umetnosti kazale,” pristavi Pojre, “to bo izvanredno lepo. ’ ’
Rekel sem, da so nam bogato o-bed predstavili, in morem v zanimanje moje pripovedke pojm jestvin Madagaske, tega močno obljudenem a imalo poznatem delu zemlje, podati.
'Naša večerja, vredna vsaki sladkosnedi sestojala je iz riža, krompirja, več vrst 'korenine, govedine, kuretnine, divje perotni-ne, rečne ribe, raki in rastlinskih jestvin; ■ vsa ta jedila so bila deloma na olju, deloma na sirovim maslu pripravljene in s soljo, cimetom, in ravinsara, — neke fino dišeče korenine — potresene; za-
sl a-dek j e bil: dve skledi medu in
banane, med tem ko je bila 'dvojnih vrst pijača: namreč neko vino iz sladkornega trsa in varana zmes iz medu in češpelj.
'Listje banan, je nadomeščalo krožnike in vilice, terminale lončene posodice so služile za kozarce in skledice.
Baš, ko smo od mize — bolje rečeno: raz -tal — vstali, vstopilo je vele godbenikov in pričeli so koncert”.
Imeli so malo glasbenega orodja. “Marovan”, pri Salkalavascih priljubljen instrument, ima precej ubrane glasove in dela na Sa-balavasce tisti učinek, kot dela nacijonalni “kravjikolo” na Švicarja; sestoji iz bosa bambusa ali pa Iz peceljna istega drevesa; male zagozde na obeh konceh služijo, da se strune poljubno napnejo ali pa o-djenjajo.
Tciti,” je manje prijeten instrument kot je “Marovan”; ima samo eno struno, ter sestoji iz dveh polovic izdolbenih buč.
“Hokuč’, je velika izdoblena -buča, in ima čez odprtnino takisto samo eno struno, na bate: z lokom igrajo; odkar “Hokuč svoje ime ima. iZamolklji in grozni glasovi, ki se izvajajo, se je Ma-dagasom ta inštrument pristudil, ter je bil Iže takrat malo v rabi in je ¡danes bržkone docela odprav ije-n.
Ruzventega imajo Madagasci še dve vrsti rogov, “Antiva”, skozi katere v končnico zvrtano luknjo pihajo, in “Bakora”, ki se takisto rabi, a i'z obeh daleč hrupeče glasove izvajajo.
'Baš, ko so naši godci prve “a korde koncerta” zasvirali, že sta' vstala naša dva mlada Madagaš čana z neko memo, ki nam je obe tala dobre zabave.
Zaipalil sem si smod,ko in se le že naslonil ob palisadno ograjo da si pripravnejše interzantni pri zor ogledam, katerega je kraljica Bombetoka dala velikemu glavarju Francije. Z zadovoljstvom sem premišljal razne dogodke, kakor-šno nudi pomorsko ¡življenje in sem razmotrival s pomilovalnem usmevom enolično življenje meščanov, če prav nisem imel za bi vanje, kot napol porušeno kolibo ter so me neštevilhe nevarnosti še čakale, ne samo da se v domovino vrnem, marveč, predno na krov M-aturina zopet dospem, kateri je bil usidrom v Ma near ga ju, to je petsto milj od Francije. Pogled na mlade Madagasčanke, ki so 'bas pričele ples, me je odtel dalj nega premišljevanja.
Pričetek naših ljubez-njivih go stiteljev, kar moram odkrito pri poznati ni 'bil kaj sijajen pol aim o ¡zibanje života, vedno gibanje s rokami in spremljajoč s stopicanjem nog. A polagoma so 'dobili njih prijazni obrazi in do sedaj nekako ledene oči, oživljajoč izraz, ta ples je izražal divjost in ponos, toda ne brez neke miline. Zabaval sem se izvrstno.
“Gospod, Vi bodete hoteli sami biti?” me praša Portugalec Oar-vallho, ki je poleg mene sedel, breiz da bi ga bil opazil.
“Da, nemorem tajiti, da se u-utrujenega čutim, plesi so name učinkali, kot- bi se jih bil sam u-đele'žil.”
Tolmač se je podvizal, moj odgovor sporočiti ¡velikemu maršalu, kteremu je kraljica Borni,batoka naročila, -da -skrbi za naše potrebščine ; na njegov migljaj so vsi navzoči iz lope kot ¡čarovno zginili.
Naslednje jutro ob deseti uri so z -velikim slovesom prišli po nas ter nas vodili v palačo, kjer je kraljica Bonibetoška že čakala.
Vstopili smo jaz in moja pomorščaka v vrt, ¡v katerem so nas pustili prejšnji dan dokaj časa čakati. 'Toda takrat smo bili poprej rešeni. Komaj je pet minut minulo, ko nam javi palačni maršal, da je kraljica pripravljena našo udanost sprejeti.
Brzih krakov smo prekoračili vrt. Moja radovednost je na tak višek dospela, da mi je srce silno utripalo, ko sem prestopil prag palače.
Kakor sem Iže omenil, ni bila palača nič drugega, kot preprosta lopa, sicer obširnejša, kakor obližnja poslopja, toda taikdsto neulkretna in siromašna.
Pričakoval sem med tem, da bo notrajma oprema sijajna in luk-surjozna; predstavljal sem si ste-
ne s svilo, zlatom in dragimi kamni pokrite. Misli naj si pa kdo moje presenečenje in zlovoljo, ko nisem vstopu druzega kinča videl, kot star ženskin predpasnik, ki je visel na v strop ¡zabitem klinu. 0-krog na okolu ob stenah so ležale z lečo napolnjene vreče v svrho sedišč, in poleg njih je stalo nekoliko kitovih hrbtišč z rebri, ki so služila za naslonjače ali sofe. To je -bila vsa oprema, vsa gizdavost sprejemne sobe. Dvorjani pa so po madagaškem običaju po tleh čepeli.
Baš, ko sem bil v prestolno dvorano priveden, me je dvorni maršal predstavil svoji ¡prezvišeni gospodinji, mogočna vladarica kraljestva Bombetok sedela pa je na tleh na priprosti preprogi, ter hrbtom ¡naslonjena na iz prot j a -spleteni lesi, kar je stene tvorilo njene palače, noge je imela stegnjene proti napol ugasnelem ognju in puišdla iz lesene pipe (precejšnje obširnosti in okoli ¡poldrugi čevelj dolgosti), tobak, 'katerega vonjava se je ¡pač daleč ločila od havanskega.
Postava mogočne kraljice je 'bila, kolikor sem mogel presoditi, srednje velikosti in v njenih navadnih, brez izraznih -potezah ni bilo druge duhovitosti najti, kot lakomnost in nezaupnost.
Baš, ko mi je bila kraljica pokazana od daleč, sem se podvizal, jo najudanejše pozdraviti, potem sem stopil, imed dvema dvorniko-m-a in šel v spremstvu mojih dveh pomorščakov bliže.
Pogledala me je z mlačnim, skorajda zaspanim pogledom, iztrk-ljala je pepel iz pipe ob nohet ¡palca in rekla .jed n e mu dvorjanu nekaj besedi v Madagaškem narečju. Le-ta je takoj vstal ter pri-vel mojega prijatelja, Portugalca Carvalho.
Potem se je pričel s pomočjo tolmača moj razgovor s kraljico.
“Kaj hočete Vi v Bombetoku?” me vpraša.
“Poslan sem od velikega kralja Francije milostljiva kraljica!” odgovorim, “da Vam .bojno in odbojno zvezo ponudim, to je : ako bodete napadeni, tako Vam je vojna sila mojega kraljia in gospoda na razpolago, da Vašega nasprotnika premagate.”
“Res? Kako pa to pride, -da se Vaš kralj toliko zanima za moje zadeve? On mene -niti ne pozna.”
“Glas o Vašem Veličanstvu je do nas prodrl.”
Najboljši naročnik je oni, ki vselej vestno prebere ves list* in ga priporoča tudi drugim ter vselej o pravem časni obnovi naročnino. Ali ravnate tako? — časopisje je -dandanes svetovna sila. Človek breiz časopisa je fcaikor napol mrtev za življenje. Berite, učite se !
Mi Vam zaupamo
in radi tega, smo se odločili v sakemu poštenemu delavcu prodati na upanj e to je na jako lahko plačevanje v mesečnih obrokih prekrasno 14 karat. Gold filled uro-veri-žico in privesek. Pišite tako j danes in pošli-te marko za lep ilustro vani katalog in pojasnila kar dobite zastonj MOROZOV & CO.
3210 3. AVE. New York. is. 1
Denar pošiljamo
? Uvillv ? lil v/« Po sledečih cenah:	
$10.35 			 K. 50
$20.50 			 K. 100
$30.85 			 K. 150
$41.00 			 K. 200
$61.50 			 K. 300
$102.50 			 K. 500
$204.50 			 K. 1000
$1020.00 			 K. 5000
S temi cenami so	vračunjeni vsi
NIZKE CENE
1. Floor	II. Floor	III. Floor
Volneno blago	Ženske suknje	Pohištvo
Svila Trakovi	Ženske obleke	Peči
Kallilao Uzor J	Ženske vestje	Kovčegi
Flanela Čevlji	Ženske kiki j e	Preproge
Platno Obleki	Ženska kožuhovina	Zastori
Zastori	Ženske jopici	Otročji go-carta
Belo blago	Otročje obleke	in vožičkl
Spodnje perilo	Otročje suknje	Pokrivala
Moško perilo	Otročje pokrivala	Podobe
Robčki	Muslinovo spodnjo pe-	Refrigeratorji
Rokovioe	rilo	Kofri
Mošnje	Robci	Grocerija
Perfume	Naprsnlkl	Mesnica
Zlatnina	Albuni itd.	
Všitja	Ženski klobuki	
Okraski	Muzikalije	
Mešano blago	! ^	
	Bašem ent	
Glažuta	Pisalni papir	Igrače
Porcelan	Pleskarsko blago	* Bicikli
Svetilke	Importirana glažuta	ln Tricikli
Lesena roba	namizno posodje	Sanke
Noži	Srebrnina	
Hranite naše Trading stamps.
Iste lahko zamenlte v kateremkoli departmentu za katerikoli predmet v vrednosti do $3.00.
stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, Ul./
Možjeozdravljeni v Sdneh
VARICOCELE HY0ROCELE
BREZ NOŽA __________tN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicocell, Structari; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in, bolezni ■tičočirh se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspešro zdramili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenie. Govorimo v vseh Jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačatL)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
zguba nagona,bolez-
IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglost^ slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchltis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
Nasvet zastonj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, Inči j e, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za
stalno.
Preiskovanje zastonj.
BB
DR ZINS, 183 Shgg?£: Chicago
Odprto od 8 zjutraj do 8 z večer Ob nedeljah od 8 z J utr. do 4 oop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in -'r'-^it'.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
^¡emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svote, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižj i ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 ELUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,
» Pijte najboljše pivo
^ Peter Schoenhofen Brewing Go.
43. polletno izplačilo obresti v našem hranilnem oddelku. Obresti bodo kreditirane 1. julija in bodo v redu za izplačilo ali nakazuje na vložne knjižice po tistem dnevu.
Nove vloge prišle do in vštevši 15. julija se obrestujejo od 1. julija.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
Premoženje nad pol milijona dolarjev.