Srednje šole na Slovenskem. 1. Gimnazije na Kranjskem. Letno poročilo prve državne gimn a z i j e v L j u b 1 j a n i je npmško, le nekje na koncu se skriva slovensko naznanilo o začetku šolskega leta 1908./9. Učnih oseb je bilo v drugem tečaju po ločenju nemških nižjih razredov razen ravnatelja 16 stalnih, 7 suplentov ia 1 poizkusni kandidat. Za prirodopis ni nobenega stalnega profesorja, dasiravno bi morala biti dva. Eno mesto je bilo razpisano "ie p r 6 d enim 1 e t o m in je deželni šolski svet že lani stavil predlog glede imenovanja, a vendar se niti imenovaDJe ni izvršilo, niti se prosilcem vloge vrnile, da bi mogli drngam prositi. Tako se pri nas zavlačujpjo imenovanja v škodo profesorskemu naraščaju in v škodo učeči se mladini. V Kočevje pa sta bila namesto dveh premeščenib profesorjev kar brez razpisa imenovana dva nemška kandidata, od katerih eden še niti ni bil suplent! Med učnimi osebami prve gimnazije sta še vedno dva Nemca, dočim na nemško filialko niti. slovenskega suplenta niso prevzeli, ampak so poklicali enega z Dunaja, Slovenca pa postavili na subo. Sicer pa je sploh premalo učnih mest sistemizovanih, kakor kaže veliko število suplentov. Gimnazija ima vkljub odhodu Nemcev še vedno 535 dijakov v 14 razredih. Gimnazija v Trstu na primer je imela letos samo 462 učencev tudi v 14 razredih, a poleg ravnatelja 19 stalnih profesorjev, gimnazija v Mariboru 453 učencev v 12 razredih, a tudi 19 stalnih profesorjev. Zakaj se ravno v Ljubljani tako varčuje s profesorskimi službami? Prej omeDJena tržaška državna giranazija ima 4 šolske sluge, prva državna v LjubIjani pa samo dva! Nemška filialka pr?e državne gimnazije v Ljubljanije štela v 4 razredih s 3 deklicami skupaj 92 učencev. Od teb je 71 dečkov nemške narodnosti, 11 slovenske (kaj deiajo ti tukaj?!), 2 laške in 5 češke. Se zanimivejša slika se nam pokaže, če pregledamo razdelitev učencev po rojstnera kraju : 34 učencev je rojftnih v Ljubljani, 19 na Eranjskem izven Ljubljane. Eer so skoro gotovo vsi tu vpisani Slovenci tudi na Eranjskem rojeni, zato ostaja 42 (dvainštirideset) nemškib dijakov, ki so rojeni na Eranjskem! (Treba bo enkrat vse dijake slovenske narodDosti, oziroma njih starše po imenib navesti.) Iz ostalega poročila nemške .filialke je tudi zanimivo dejstvo, da petje poučuje pevovodja nemškega telovadnpga društvt? (Der Sangwart des BDeutscben Turnvereines"), slovenščino kot prost predmet pa sedanji vodja filialke profeser P u c s k o. Eadi bi vedeli, kakšne pesmi goji omenjeni pevovodjaj; še bolj pa nas niore zanimati kakšno slovenščino uci gospod vodja, o katerem se nam je z vso gotovostjo zatrdilo, da gospodje, ki so leta in leta z njim službovali, niso slišali niti ene slovenske besede iz njegovih ust in da je mož z železno doslednostjo na slučajna slovenska vprašanja dajal vedno edinole nemške odgovore. In takšen gospod, ki leta in leta v olikani družbi ni odprl ust za slovensko besedo, naj koga s pridom uči naš jezik? Tozadevno bi si dovolili opozo- riti gospoda deželnega šolskega nadzornika na njegovo uradno dolžnost, da prisostvuje temu pouku in da ga sodi natauko in strogo, kakor sodijo nemški vseučiliški profesorji znanje nemščine naših kandidatov. Ako naj ima pouk slovenščine na tem zavodu splob kakšen praktičen pomen, potem je nujno potrebno, da se poveri učni osebi, ki je v vsakem oziru za to usposobljena! Letno poročilo druge državne gimnazije v Ljubljani je izmed vseb državnih srednjih šol edino slovensko. Zakaj so v tem poročilu odloki učnib oblasti n« m š k i ? Nadalje komu naj služi [n e m š k o naznanilo o začetku šolskega leta, ko vendar med421 dijaki ni niti enega nemške narodnosti ? Dasi se je zdela ta gimnazija vedno za slovensko, vendar je na nji nemški profesordr. Jauker, kiniti slovenski n e z n a. Eako se naj slovenski starši slovenskib dijakov posvetujejo s tem profesorjem o napredku učencev ? Profesor dr. J a u k e r je kakor snao zvedeli, usposobljen 1 e z a zgodovino z nemškim učnim j e z i k o m. Eer se pa zgodovina samo v višjih razrpdih poučuje nemški, in to ne zadostuje za učno obveznost, zato poučuje profesor dr. Jauker še nemščino, in sicer vvišjih razredih, ne da bi bil usposobljen za ta predmet. Ta profesor je torej neraben na tej gimnaziji in je bil protipostavno b r e z r a z p i s a na nji nameščen! Sploh pa nas preseneti na drugi gimnaziji veliko število suplentov (9), ki so skupaj z 2 poizkusniraa kandidatoma imeli v učiteljskem zboru večino proti samo 10 stalnim profesorjem! Druga gimnazija je dobila lani novo poslopjp. Sicer se sliši, da se je tudi tukaj štedilo kolikor se je raoglo, in da se je pribranilo veliko tisočakov, tako da so zaraditega prostori za nekatere zbirke pomanjkljivo urejeni, vendar je poslopje {vsaj za sedaj dovolj veliko. Ima namreč 13 učilnic, ravno za 13 razredov, kakor jih je bilo letos. A Bog varuj, da bi zavod napredoval, da bi se število dijakov in razredov pomnožilo — ne bi bilo več učilnic zanje ! In vendar se tako poslopje zida kvečjemu enkrat na sto let. Poslopje za prvo gimnazijo v Ljubljani že prvo leto ni zadostovalo , poslopje za drugo gimnazijo za sedaj ravno še zadostuje; kdaj pa se bo zidalo pri nas šolsko poslopje, ki bo zadostovalo vsaj za 50 let naprej ? Tudi letno poročilo državne gimnazije v Eranjuje nemško. Vprašati moramo ravnateljstvo te gimnazije, zakaj pri razdelbi stavi Nemcenaprvo raes t o , dasi jih je samo 6, Slovence pa, katerih je 295, na drugo mesto? V tem ne morerao najti prav nobenpga načela; Nemci ne pridejo na prvo mesto niti po številu niti po abecedi. V zadnjem slučaju bi prišla češka (Bb5hmisch") narodnost pred nemško, po š tevilu pa brez dvoma Slovenci. Ako pa ima to razvrščenje svoj vzrok v slovenski Bponižnostia, potem pa izražamo odločno željo, da bodi takšnih instinktivnih pojavov suženjskpga mišljenja naše gospode vendar enkrat že konec! Da je poročilo državne gimnazije v Novem mestu (Budolfovem) nemško, tega po dosedanjib izkušnjah ni treba posebe poudarjati. Med profesorji se nabaja zgodovinar, ki — po opetovanem zatrjevanju nižjih gimnazijcev — baje mlati grozno slo. venščino. Ali bi se ne dalo možu pomagati do kakšne boljše službe kje na Tirolskem, kjer mu ne bi bilo treba predavati slovensko ? 0 uvedbi slovenskega učnega jezika za grščino v tretjem razredu in za nekatere predraete v petem razredu, o vsem tem ravnateljstvo novomeške gimnazije nič ne ve. Dotične knjige se za prihodnje šolsko leto predpisujejo še vse n e m š k e. Bavnateljstvo pr?e gimnazije v Ljubljani tudi prayi, da se bodo rabile iste knjige kot lani, torej neraške. To vendar ni raogoče! Po pogajanjih slovenskib poslancev z ministrstrom in po sklepu deželnega šolskega sveta kranjskega se mora polagoma uvesti slovenski učni jezik, kakor je bilo brati po vseh slovenskfj časopisih. Mari to ne velja za prvo gimnazijo v Ljubljani in za gimnazijo v Novem mestu? Ako pa velja, zakaj slavni ravnateljstvi ne omenita tega niti z eno besedo v svojih poročihh ? Letno poročilo kranjske gimnazije navaja za grščino v tretjem razredu že dr. T o m i n š k o v e knjige ter za verouk v petem razredu dr. Svetinovo knjigo z opazko pod črto: BZa slučaj, da se uvede slovenski učni jezik." Druga gimnazija v Ljubljani pa v poročilu sploh ne navaja učnib knjig, Bker ministrstvo tozadevnih predlogov še ni rešilo." Eatero je torej zdaj pravo ? Ali ne veljajo za gimuazije v Ljubljani, v KraDJu in v Notfem mestu iste določbe, ali spadajo ?se te gimnazije pod različne dežplne šolske svete ali celo pod različna ministrstva, da postopa vsaka po svoje ? Gimnazija v Eočevju se je letos s petiin razredom razširila v višjo gimnazijo in je imela koncem šolskega Ieta v p e tem razredu 11 (enajst!) dijakov, v vseh 5 razredib pa 110, med terai 15 Slovencev in 2 Hrvata. Eojenih je 98 na Kranjskem; ker so med temi gotovo vsi slovenski dijaki (15), zato ostaja 83 n e m š k i h dijakov, ki se na Eranjskem roj e n i in za katere država vzdržuje celo gimnazijo v Eočevju! Eakor že eela kočevska giranazija pomenja nepotrebno izdajanje državnega denarja, tako še posebe pripravljalni razred, ki je štel letos 7 (s e d e m) učencev! 2. Glinnazije na Štajerskem. ' Navišjigimnaziji (nemški) v 0 e 1 j u je bilo med 341 dijaki 93 slovenskih, to je 27*5%; profesorja pa sta le dva Slovenca, in sieer za verouk in slovenščino, za katere predmete ne morejo dobiti Nemca. Po rojstvu je 228 iz Štajerske, 113 pa iz drugib dežel. Če od teh 228 štajerskib dijakov odštejemo 93 Slovencev, dobimo še J35 nemških dijakov iz Štajerske, za katere se vzdržuje cela nemška giranazija v Oelju. Pripravljalni razred, ki podaljša dijakom s kmetov dobo študij za eno leto in s tem poveča stroške, je štel letos 8 (o 8 e m) u č e n c e v ! Na samostojnib slovenskonemških razredihvOeljuje bilo v 4 nižjih razredih 164 dijakov, vsi Slovenei. Profesorji so večinoma ^prideljeni-1 iz drugih zavodov. Vsa uredba teh razredov je v sramoto moderni državni upravi in ima, tako se nam dozdeva, namen uničiti ta za spoduještajerske Dalje v prilogi. Slovence kulturno nujno potreben zavod. Pri nestalnosti, ki ji je pod?rženo učiteljstvo in dijaštvo teh razredov, se ni čuditi, da je padlo število dijakov, ki je pred 2—3 leti presegalo 200. A ne samo v Celju, tudi na g i ni n a ziji v Mariboru pada število slovenskih dijakov. Leta 1900. je bilo še 341 slovenskih in 134 nemških dijakov ter so Slovenci tvorili skoro 12% vsega dijaštva te gimnazije. Letos je bilo Nemcev 163, Slovencev pa 290 ali samo 64 %. Najprej se je izkušalo znižati število slovenskih dijakov na mariborski gimnaziji s tem, da so jib stiskali v prenapolnjene razrede. Tako je bilo sprejetih učencev: ¦v lazied leta I. b II. b III. b V VI VII 1899/1900 80 53 56 55 — — 1900/1 72 52 — 57 — — 1901/2 72 56 — 58 — — 1902/3 73-60 51 50 53 — 1903/4 64 52 — — — — 1904/5 — 53 — 53 51 — 1905/6 — 56 50 — — 54 1906/7 — 55 — 54 52 1907/8 57 54 — — — — Predpisi določujejo 50 kot najvišje število učencev v enem razredu; če jih je več, se mora ustanoviti vzporedni razred T o s e v nobenem zgoraj omenjenih razredov ni zgodilo, čeravno je število dijakov v slovenskib razredih znašalo večkrat čez 70, e n k r a t c e 1 o 80 ! Seveda so morali dijaki v prenapolnjenih razredib slabo uspevati. Toda vse to je delovalo še prepočasi. Zato se sliši v zadnjih letib o nezaslišani strogosti napram slovenskim dijakom pri sprejeranih izpitih, tako da se jih velik del odkloni, da ravnateljstvo in šolska uprava ne pride v neprijeten položaj, da bi morala otvoriti paralelko. Ce pojde tako naprej, potem mariborska in eeljska gimnazija niti za mariborsko bogoslovje ne bosta dajali dovolj slovenskih abiturientov, kaj šele za vse druge poklice? Med stalnimi profesorji je bilo 9 Slovencev in 9 Nemcev. Bavnatelj je popolnoma pod nemškim komandom ; saj se je celo pisalo avoj čas, da je prepovedoval slovenskim profesorjem slovensko govorico! Na Spodnjem Štajerskem imajo Nemei še tretjo gimnazijo, namreč d e ž e 1 n o v P t u j u. Ta je imela javnih učence? 191, med temi 31 Slovencev. Iz Ptuja jih je 43, iz ostale Štajerske 120; kar je Nemcev, so pač večinoma iz Srednje ia Zgornje Štajerske. Oe bi torej prišel v poštev samo ta del dežele, ki mu je gimnazija res namenjena, potem ne dobimo niti 80 nemškib dijakov skupaj. Dijaška doma v Oelju in v Ptuju zbirata nemške nepoboljšljivce iz vseb dežel in tako polnita ti gimnaziji, ki imata edini namen vzdrževati nemštvo v teh mestih. To se tudi vidi na učiteljskib zborib. Na ptujski gimnaziji je bilo v 80ih letih še poloviea slovenskih profesorjev, zdaj sta med 14 samo 2 Slovenca, namreč za verouk in slovenščino. 3. Gimuazije na Eoroškem. Gimnazija v Oelovcu šteje 82 slovenskih dijakov med 472 ali nad 17%, vendar sta med 22 učnimi osebami samo 2 Slovenca. Slovenščina kot predmet je prava pastorka; poučuje se za Slovence v 4 oddelkih po 2 uri na teden. V vsakem oddelku so Slovenci dveh razredov skupaj. Pri tej uredbi ni mogoče dosezati povoljnih uspehov. Nagimnaziji v Beljaku je9 slovenskih dijakov in 4 v pripravljalnem razredu. Slovenščini se godi še slabše kot v Celovcu; poučuje se v treh tečajih, slovenski dijaki skupaj z nemškimi, za katere je prost predmet. Eer se pri višjih dveb oddelkih poudarja, da je v njib večinoma slovenski učni jezik, zato sklepamo, da se v prvem (pripravljalnem oddelku Slovenci učijo slovenščine znemškim učnim jez i k o m ! Eomenskv in vsi drugi veliki pedagogi, obrnite se v grobu! Na gimnaziji v Št. P a r 1 u je 15 slovenskih dijakov, ki se učijo slovenščine v 4 oddelkib po 1 uro na teden. Poučuje slovenščino suplent, letos prirodopsec, Menjava se menda vsako leto, kakor se pač menjavajo supleuti. i. Gimnazije na Primorskem. V tej kronovini so tri gimnazije z nemškim učnim jezikom, ki jih posečajo Slovenei. Letno poročilo goriške gimnaz i j e ima na prveiu mestu razpravo s 1 o venskega profesorja v n e m š k e m jeziku. Gospod profesor, pisatelj te razprave, ali je potrebno, da bogatite nemško slovstvo s slovenskim delom? Ali bi se to ne dalo povedati slovenski ? — Isto velja o prvi razpravi v poročilu b e 1 j a š k e gimnazije. Na gimnaziji v Gorici je bilo med 541 javnimi učenci 272 (nad polovico!) Slovencev, 224 Lahov in — 43 Nemcev. Med 16 stalnimi učnimi osebami je le 5 Slovencev; po razmerju dijaštva bi jih moralo biti vsaj 8! Eno dejstvo še moramo pribiti: n a g oriški gimnaziji so pisali slovenski abTturienti tudi slovenskomaturitetno nalogo, insieer so dobili 3temena izbiro. Letno poročilo poroča (str. 29), da je minister za bogočastje in nauk provizorno odredil, d& delajo abiturienti slovenske in laške narodnosti pismeno maturo tudi iz materinščine. Ustno izkuŠDJo dela samo oni, ki je pisal za nezadostno. Da pišejo dijaki v materinščini tudi maturitetno nalogo, se nam zdi popolnoma umestno, ker le v materinščini pokaže kandidat svojo zrelost. S tem tudi materinščina kot predmet pridobi na ugledu. Vendar na Eranjskem na nobeni gimnaziji slovenski dijaki, ki jih je ogromna večina, niso pisali maturitetne naloge iz slovenščine, niti niso bili pri ustni maturi iz tega svojega materinega jezika izprašaui. Zakaj ta razlika glede slovenščine? Eateri faktorji so na Eranjskem zanemarili svojo dolžnost, ali c. kr. dež. šol. svet, oziroma gospod deželni šolski nadzornik ali gospodje ravnatelji in učiteljski zbori ali vsi skupaj ? Ali je to nezmožnost ali rnalomarnost ali pa še kaj hujšega? Na gimnaziji v Trstuje bilo 138 Slovencev, 142 Lahov, 141 Nemcev in 35 drugorodnib javnih učencev. Torej je dobrib 30% Slovencev, med definitivnimi profesorjipa je edini profesor slovenščine Slovenec! Tukaj se slovenščina poučuje v 8 oddelkih po 2 uri na teden. Toda samo 120 učencevjeobiskovalo relativnoobligatno slovenščino, torej senitivsem Sloveneemnizdelo vredno obiskovati slovenš č i u e! Gimnazija v Puljuje imela 187 javnih učeneev, med temi 15 Slovencev in 24 Hrvatov. Slovenščina se ne poučuje, hrvaščino poučuje vadniški učitelj v 5 oddelkih po 2 uri na teden. Učne osebe so razen veroučitelja in omenjenega vadniškega učitelja vse nemške. Gimnazija obstoja samo za tamošnje vojaštvo. (Eonee.)