4 3 03 06 KNJIZNICARSKE NOVICE 4(1994), st. 2 16. februar 1994 *************************************** IZJAVA *************************************** Ciani Drustva bibliotekarjev Ma-ribor, zbrani na obcnem zboru 1.2.1994, smo v zvezi z gradnjo nove stavbe Narodne in uni­verzitetne knjiznice v Ljubljani sprejeli sklep, s katerim podpiramo cim hitrejso uresnicitev tega cilja: Drustvo bibliotekarjev Maribor poziva vse knjiznicarske delavce, da s svojim vplivom oz. po svojih moinostih podprejo prizadevanja za izgradnjo nove stavbe NUK, ki je vitalnega pomena za knjiznicni informacijski sistem Slo­vemJe. N acionalka je reprezentancna stavba driave, univerze in glavnega mesta, zato pricakujemo enotnost v knjiznicarskih vrstah, ki naj temelji na strokovnih odlocitvah. Ze leta 1990 je slovenska vlada podprla odlocitev o eni knjiznici, ki bi zdruievala vse funkcije -od nacionalke, prek znanstvene do univerzitetne -zato zahtevamo od vlade, da teh odlocitev ne spreminja, kajti vsako za­vlacevanje gre v skodo celotne driave, posebno pa knjiznicarstva. Drustvo bibliotekarjev Maribor Predsednica IO Slavica Rampih Vajzovic 1 *************************************** KALANOV SKLAD *************************************** DVAJSETLETNICA OBSTOJA KALANOVEGASKLADA Kalanov sklad je spominski sklad, ki so ga ustanovili slovenski knjiznicarski delavci na zborovanju dne 7. novembra 1974 v Lju­bljani. ( 1) Sklad deluje v okviru Zveze bi­bliotekarskih drustev Slovenije, kjer je tudi njegov sedei. Namen Kalanovega sklada je, da v spomin na delo zasluinega slovenskega knjiznicarskega delavca in vzgojitelja Pavla Kalana pospesuje individualno in skupinsko strokovno, teoreticno in raziskovalno delo slo­venskih knjiznicarjev. In kdo je bi! moi, po katerem sklad ime­nujemo? Ce vprasanje zastavimo mlajsim knjiznicarskim delavcem, poznajo odgovor le redki. Tudi aktivnosti sklada so v zadnjem casu kar nekako zamrle, ceprav njegovi najbolj zvesti clani niso pozabili nanj in so se odzvali na poziv ZBDS s svojimi financnimi prispevki. Upravni odbor sklada, ki je bit izvoljen na za­dnji skupscini ZBDS v Mariboru, se je zato na svoji prvi seji odlocil, da delovanje sklada ozivi in poskusa pridobiti nove clane, hkrati pa razmisli o njegovem nadaljnjem delovanju in ciljih. Ker nagrade Kalanovega sklada na mariborskem posvetovanju niso bile podeljene (razpisa namrec ni bilo), nekaj sredstev pa je le na voljo, se je upravni odbor odlocil za ta­kojsen natecaj (ki ga tudi objavljamo). Glede na to, da je letos ravno jubilejno leto sklada -dvajsetletnica -naj bi bila podelitev nagrad se toliko bolj svecana. Pase vrnimo k bibliotekarju, v spomin ka­terega smo knjiznicarji sklad ustanovili. Pavle Kalan se je rodil v Radovljici !eta 1900, diplo­miral je iz slavistike in romanistike na Filozof­ski fakulteti v Ljubljani. Zivel in delalje v Lju­bljani in sicer kot profesor, nato kot bibliote­kar v Mestni (zdaj Slovanski) knjiznici, pa kot usluzbenec mestnega glavarstva in dolga !eta (1946-69) kot bibliotekar in visji znanstveni sodelavec v NUK. Kalan je bi! vodilni stro­kovnjak za obdelavo knjiznicnega gradiva (ka­talogizacija in delno klasifikacija) in je veliko pisal o vprasanjih katalogizacije in strokovne terminologije. Kot strokovnjak za oblikovanje avtorske znacnice je sodeloval na vec mednaro­dnih posvetih o dolocanju nacel za poenoteno pisanje individualnih avtorjev in korporacij. Redigiral je nekaj izdaj Jurcica in Tavcarja in ljubiteljsko pisal o slovenski glasbeni preteklo­sti. Za svoje delo na podrocju knjiznicarstva je prejel Copovo diplomo. Pav le Kalan je umrl !eta 1974. (2) Prvi Odbor Kalanovega sklada se je konsti­tuiral na seji 21. februarja 1975. Za predse­dnika je bi! izbran Jaro Dolar, kot clani pa so delovali: Marijan Brecelj, Breda Filo, Je­lica Jugovec in Milos Rybar. Iz zapisnika od­bora razberemo, da je bila prva clanica sklada ga. Lea Grabrijan iz Metlike, od knjiznic se je prva odzvala Ljudska knjiznica Crnomelj, Goriska knjiznica "France Bevk" iz Nove Go­rice pa je kot pobudnica ustanovitve sklada obljubila prvi denarni prispevek. Prva razpi­sana nagradna tema sklada je bila: Kako naj­dem knjigo. Na razpis se ni javil nihce, zato je sklad razpisal novo, svobodno izbrano temo s podrocja knjiznicarstva. Prvo nagrado sklada je tako prejel !eta 1977 mag. Joze Kokole za delo Bibliografska kontrola disertacij v Jugo­slaviji. Kalanov sklad ima individualne in kolek­tivne clane. Kot individualni clani se v sklad vkljucujejo knjiznicarski delavci, kot kolektivni clani pa knjiznice. V Kalanov sklad se lahko vclanijo tudi druge pravne in fizicne osebe. Ob vclanitvi se izpolni po­sebna clanska pristopna izjava. Ciani sklada omogocajo njegovo delovanje s placevanjem le­tnega clanskega prispevka -minimalni dogo­vorjeni znesek za kolektivne clane znasa 3.000 SIT, za individualne clane pa 1.000 SIT. S Ka­lanovim skladom upravljata Zveza bibliotekar­skih drustev Slovenije in njegov upravni odbor. Nagrade Kalanovega sklada lahko prejmejo knjiznicarski delavci za tista pisna strokovna dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije slovenske knjiznicarske vede in k praksi knjiznicarske dejavnosti. Nagrade sklada se podeljujejo: • za najboljiia strokovno-teoreticna dela na tematiko, ki jo Kalanov sklad razpise vsako drugo leto (praviloma v reviji Knjiznica) in • za najboljsa strokovna dela, objavljena v slovenskem strokovnem ali drugem ti­sku v obdobju dveh let pred dnem, ko upravni odbor Kalanovega sklada zakljuci zbiranje predlogov za nagrade (letoiinji razpis izjemoma zajema obdobje zadnjih treh let, za kar pa je upravni odbor pre­jel ustrezen sklep s strani predsedstva ZBDS). Upravni odbor sklada poziva tako posame­znike kot ustanove, da pristopijo k clanstvu in tako pomagajo, da Kalanov sklad svoj namen uresnicuje se naprej . Spisek clanov Kalano­ vega sklada pa homo poslej redno objavljali v Knjiznicarskih novicah. Melita Ambrozic predsednica upravnega odbora sklada Viri: 1) Pravilnik Kalanovega sklada. -Knjiznica 34(1990)4, str. 134-138 2) Enciklopedija Slovenije. -Ljubljana : Mla­dinska knjiga, 1990, 4. zvezek, str. 371 NAGRADEKALANOVEGASKLADA Upravni odbor Kalanovega sklada pri Zvezi bibliotekarskih drustev Slovenije razpisuje na osnovi veljavnega pravilnika NATECAJ ZA NAGRADE KALANOVEGASKLADA 1. Nagrade Kalanovega sklada prejmejo knjiznicarski delavci za strokovna dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teo­rije slovenske knjiznicarske vede in k pra­ksi knjiznicarske dejavnosti. 2. Za nagrade Kalanovega sklada se lahko potegujejo: • strokovna dela, ki obravnavajo eno izmed tern z naslednjih knjiznicar­skih strokovnih podrocij: -Problemi in resitve vsebinske obdelave publikacij -Knjiznica in lokalna skupnost • strokovna dela s podrocja knjiznicar­stva, objavljena v slovenskem ali tu­jem strokovnem tisku med 15.8.1991 in 15.7.1994. 3. Strokovna dela z razpisanih tematskih podrocij predlozijo upravnemu odboru sklada avtorji de!. Ze objavljena stro­kovna dela pa lahko predlagajo za nagrado ali posamezna bibliotekarska drustva ali Zveza bibliotekarskih drustev Slovenije ali clani upravnega odbora Ka­lanovega sklada. 4. Strokovna dela, ki se potegujejo za na­grade Kalanovega sklada, morajo biti pre­dlozena upravnemu odboru sklada najka­sneje do 15.7.1994. 5. Predloge za nagrade morajo avtorji ozi­roma predlagatelji pisno predloziti na na­slov: Kalanov sklad pri Zvezi bibliotekar­skih drustev Slovenije, 61000 Ljubljana, Turjaska 1. 6. Upravni odbor Kalanovega sklada si pridrzuje pravico, da nagrad ne podeli, ce predlozena dela po njegovi presoji ne ustrezajo razpisanim pogojem. Datum: 19.1.1994 *************************************** VISOKOSOLSKE KNJIZNICE **************************************** ZAKON O VISOKEM SOLSTVU IN KNJIZNICE V zadnjih letih je bilo napisanih kar ne­kaj osnutkov zakona o Univerzi oz. o visokem solstvu. Osnutke so pisali tako na Univerzi kot na Ministrstvu za solstvo in sport. Sele v decembru 1993 je Drzavni zbor R Slovenije koncno sprejel zakon o visokem solstvu. Toda zal v tern zakonu visokosolske knjiznice sploh niso omenjene. Enota za ra­zvoj knjiznicarstva (se prej pa maticna sluzba) si je ves cas prizadevala, da bi zakon urejal tudi delovanje in status visokosolskih knjiznic. Svoje predloge smo vztrajno posiljali pristoj­ ncmu ministrstvu in Univerzi, vendar je bilo vse brez uspeha. Junija 1993je Center za razvoj univerze or­ ganiziral v Radovljici okroglo mizo, na kateri so udelezenci razpravljali tudi o tezah zakona o visokem solstvu. Udelezence smo opozorili na neustrezen status visokosolskih knjiznic in poudarili, da bi bilo zato nujno v zakon vnesti clen o delovanju omenjenih knjiznic. Dr. Pavle Zgaga, ki je na tern srecanju razlagal zakon, nam je tedaj odgovoril, da bi vkljucevanje knjiznicne dejavnosti v zakon vodilo v neomejeno vsebinsko siritev zakona. (Glej Delo-Priloga 30.6.1993) Enako stalisce je zastopal tudi rektor Univerze v Ljubljani, prof.dr. Miha Tiiiler. Seveda kljub temu nasih prizadevanj za ustreznejsi status visokosolskih knjiznic se ni konec. Sedaj , ko je bil zakon sprejet, si homo pac morali izboriti "svoj prostor" v statutih obeh univerz in fakultet . N asa stalisca in predloge teksta za statute obeh univerz homo posredovali dr. Zarjanu Fabjancicu, predsedniku komisije za informa­tiko, knjiznicarstvo in dokumentacijo Univerze v Ljubljani in mag. Bernardu Rajhu, predse­dniku KIS mariborske univerze. Predlog te­ksta o delovanju visokosolskih knjiznic za sta­tute posameznih fakultet je ze napisan. 0 njem smo razpravljali na seji sekcije za vi­sokosolske knjiznice pri ZBDS. Omenjeni tekst homo pravocasno poslali vsem knjiznicam. Zeleli bi, da bi z nasimi predlogi tokrat uspeli in da predlagani tekst ne bi ostal le zapi­sana beseda, ampak da bi se dejansko izvajal. Toda to je spet "naslednja bitka" . Ana · Martelanc *************************************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE **************************************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE IN NOVA UPRAVNA UREDITEV Normalno je, da vsako spremembo spre­ mljajo, poleg pricakovanj drugacnosti, ki vodi k boljsemu, tudi dvomi, pomisleki o potrebno­ sti in uspesnosti sprememb. Obe reakciji sta lahko spodbudni, saj povzrocita sprasevanje. Vprasanje pa zahteva odgovor, akcijo. Vse skupaj pa naj bi vodilo k temu, da sprememba ni presenecanje, ampak pricakovan dogodek, se vec, sprememba sama se lahko odvija tudi po nasih zeljah in usmeritvah. Tako nekako dozivljamo knjiznicarji splo­snoizobrazevalnih knjiznic spremembo uprav­ne ureditve Slovenije. Sedanje obcine so ustanovitelji sedanjih (svojih) knjiznic, tako da se prakticno stevilo obcin ujema s stevilom knjiznic (razen v primeru Maribor­ske knjiznice, ki pokriva obmocje treh obcin; lahko sluzi za zgled, da tudi drugacna orga­niziranost ni ovira za uspeiino delo, ce se pri organizaciji dela upostevajo standardi). Sedanja mreza knjiznic se je v tern casu take organiziranosti potrdila tudi kot racionalna in uspesna organiziranost dostopa knjiznicnega gradiva za vse prebivalce Slovenije. Teme­lji namrec (tudi na mednarodnem priporocilu) na osrednjih splosnoizobrazevalnih knjiznicah, ki se organizirajo po stevilu prebivalcev po­sameznih obmocij. Najmanjse obmocje, kjer je ustanovitev osrednje knjiznice efektivno opravicljiva, steje 7 do 10 tisoc prebivalcev. To so knjiznice V. tipa. Najvecje obmocje pa steje vec kot 100 tisoc prebivalcev. To so knjiznice I. tipa. To standardno priporocilo, ki je v mrezi splosnoizobrazevalnih knjiznic oblikovalo seda­njih 60 splosnoizobrazevalnih knjiznic v V. ti­pov, je v najtesnejsi povezavi s kulturnimi, zgodovinskimi, socialnimi, ekonomskimi, ge­ografskimi in se kaksnimi drugimi zakoni­tostmi in znacilnostmi, ki so ljudi dolocenih obmocij povezale, oziroma zdruzile okoli osre­dnjih knjiznic razlicnih tipov. Osrednje knjiznice morajo v skladu s stan­dardi izoblikovati svoje mreze izposojevalnih mest ( upostevaje dostopnost najmanj 3 knjig na prebivalca, pri cemer moramo poudarjeno zapisati, da je vsaka knjiga enota knjiznicnega gradiva, kar pomeni, da je ustrezno nabav)jena, obdelana, predstav)jena, izposojena ... ), ki mora biti racionalno organizirana. Najmanjsi kraj s stalnim izposojevaliscem naj bi stel 1500 pre­bivalcev, pravi standard. Ce pa so npr. ti pre­bivalci razprseni po kraju in ce v tern kraju ni srediscnega jedra, okoli katerega se zbirajo Ijudje (organiziranost zivljenja v dolocenem kraju morajo knjiznicarji dobro poznati), se lahko namesto stalnega izposojevalisca uvede druga oblika posredovanja gradiva (bibliobus, kolekcije ... ). Bistvo take organiziranosti splosnoizobra­zevalnih knjiznic je strokovnost, dosto­pnost, racionalnost. Zato je organizacija prepuscena osrednjim knjiznicam, ki v skladu s potrebami prebivalcev organizirajo svojo mrezo posredovanja gradiva. Pri tern ostajajo v tej mrezi, ne glede kako je velika, centralno strokovno izhodisce za organizacijo dela, na­bavo in obdelavo gradiva, posredniki zahtev­nejsih strokovnih informacij, ki skrbijo tudi za izvajanje nalog s podrocja maticnosti in domo­znanstva. Knjiznicarji smo organiziranost mreze splosnoizobrazevalnih knjiznic utrdili, skupaj z diferenciranimi nalogami za posamezne tipe knjiznic (npr. v II. in I. tipu maticnost, do­moznanstvo, zahtevnost informacijskih sluzb ipd.), in jo predlagali za nacionalni program razvoja knjiznicarstva. Pri tern smo izhajali iz standardnega dolocila, da mora biti prebi­valcu Slovenije omogocen dostop do najmanj treh enot knjiznicnega gradiva in da mora biti vsaka osrednja knjiznica sposobna zadovoljiti okoli 85 % vseh zelja. Tako organiziranost, predvsem delovanje vsake osrednje knjiznice te mreze v skladu s standardi, naj zagotavlja drzava, ne glede na to ali ho sama ustanovitelj ali ho ustanovi­teljske pravice prenesla na druge, npr. na lokalno upravo. Ce zelijo prebivalci posame­znih obmocij imeti nadstandardno delujofo knjiznico, jo lahko imajo, vendar bodo morali sredstva zanjo prispevati dodatno ( dodatno zato, ker tudi za prvo prispevajo sami kot dav­koplacevalci). Zgodi se tudi lahko, da drzava ali pa lokalna skupnost nista sposobni zagoto­viti sredstev za standardom ustrezno delovanje knjiznic. Tudi pri tern prebivalci, predvsem pa vodstva knjiznic, lahko pokazejo svoje spo­sobnosti in pripravljenost za izboljsanje sta­nja, z Iastno pridobljenimi sredstvi. V vsa­kem primeru, ne glede na ustanovitelja ali vec ustanoviteljev, so za uveljavljanje potreb in zelja prebivalcev dolocenega obmocja za­dolzeni knjiznicarji, ki morajo znati organizi­rati moznosti za zadovoljitev teh potreb. Konkretno organiziranost (predvsem u­pravno, financno) ho potrebno do potan­kosti dolociti, ko ho sprejeta nova orga­nizacija lokalne uprave. Vodje osrednjih splosnoizobrazevalnih knjiznica pa v tern casu lahko poskrbe za dobro ( vsaj nacrtovano) mrezo dostopnosti knjiznicenega gradiva na svojem obmocju. Prihodnjic homo za vzgled in v premislek predstavili organizacijo mreze splosnoizobra­zevalnih knjiznic na Hrvaskem. Silva Novljan *************************************** IZOBRAZEVANJE **************************************** TECAJI ZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE IN STROKOVNI IZPITI BIBLIOTEKARSKE STROKE 1. Tecaji za pripravo na strokovne iz­pite Obvescamo vas, da bodo tecaji za pripravo na strokovne izpite potekali v NUK, v casu od 11. do 22. aprila 1994. Obvezni de! traja 70 ur. V popoldanskem casu homo pripravili tudi neobvezni de! tecaja -obiski knjiznic, delavnica o iskanju informacij v sis­temu COBISS, predavanja ipd. Tecaj ni na­menjen zacetnikom v stroki, ampak obnavlja,.. nju v casu pripravnistva oz. strokovne prakse v knjiznici pridobljenih znanj. Pricakujemo namrec, da na tecaj pridejo udelezenci, ki se pripravljajo na preizkus strokovne usposoblje­nosti za delo v praksi (knjiznici). Zato pro­simo, da t .i. novince v stroki prijavljate na Zacetni knjiznicarski tecaj, ki ga organiziramo takoj, ko se zbere najmanj 20 evidencnih pri­jav za tecaj . Na tecaj prijavljajo udelezence njihove knjiznice, na predpisanem obrazcu in sicer do zapolnitve razpisanih mest (najvec 40 udelezencev). Zaradi velikega stevila prijav homo dali prednost udelezencem, ki se tecaja zaradi prezasedenosti niso mogli udeleziti v je­senskem terminu oz. so se na tecaj ze prija­vili. Ostale zainteresirane prosimo, da pri taj­nici Enote za razvoj knjiznicarstva preverijo, ce je se kaksno prazno mesto, preden se prija­vljajo na pomladanski rok. Sprejemamo pa se­veda ze prijave zajesenski tecaj. Pri uvrscanju kandidatov na tecaje upostevamo vrstni red prijav. Prijavnice posljejo knjiznice na na­ slov NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva, Lju­ bljana, Turjaska 1. Predmetnik tecaja ostaja se vedno ne­spremenjen, (nova zakonodaja za podrocje knjiznicarstva se ni sprejeta) podrobneje je naveden v Obvestilih republiske maticne knjiznice, 1980, st. 2 in 1984, st. 1-2. 2. Strokovni izpiti bibliotekarske stroke Strokovni izpiti bibliotekarske stroke bodo potekali v NUK v casu od 23. maja do 3. ju­nija 1994. Kandidate morajo prijaviti nji­hove knjiznice na ustreznem obrazcu najka­sneje do 15. marca 1994 na naslov: NUK, Enota za razvoj knjiznicarstva, lzpitna komi­sija, Ljubljana, Turjaska l. lzpiti bodo po­tekali po dosedaj veljavnem pravilniku. Pri­jave lahko posiljate ze za jesenski izpitni rok, prosimo le, da na prijavi oznacite (zgornji de­sni kot prvega lista), da gre za jesenski termin (JESEN '94). 3. Prijava k strokovnemu izpitu Knjiznice lahko prijavijo na strokovni izpit: • knjiznicne delavce, ki pri njih zakljucujejo program pripravnistva, • druge knjiznicne delavce, ki niso vec pri­pravniki (pripravnistvo so opravili v drugi knjiznici, strokovnega izpita pa ne) oz. delavce, ki so prisli v knjiznico iz druge stroke (v knjiznici morajo biti zaposleni najmanj 3 mesece, v casu dela v knjiznici pa jim je le-ta omogocila ustrezno stro­kovno izpopolnjevanje). Predlog za opravljanje strokovnega iz­pita pred potekom pripravniske dobe, poslje knjiznica na lzpitno komisijo. lzpitna komi­sija ne more odobriti pristopa k strokovnemu izpitu kandidatu, ki ni opravil najmanj polo­vico zahtevane pripravni.ske dobe. K prijavi na strokovni izpit morajo knjiznice priloziti: • izjavo knjiznice, ki naj vsebuje podatke o kandidatovi solski izobrazbi, o sprejemu na delo, o programu strokovnega pouka v pripravniski dobi oz. izpopolnjevanja v casu dela v knjiznici in oceno dosedanjega kandidatovega dela • po potrebi pa se: morebitno soglasje o skrajsanju pripravniske dobe, dokumen­tacijo o eventuelnih oprostitvah in doku­mentacijo o ze opravljenem strokovnem izpitu v drugi stroki. Za delavce, ki zelijo opravljati diferencialni strokovni izpit, je treba priloziti prijavi za izpit tudi dokazilo o strokovnem izpitu bibliotekar­ske stroke, ki ga je kandidat ze opravil. 4. Opravljanje strokovnih izpitov Na osnovi prijave in prilog lzpitna komisija (v mesecu marcu) odloci ali prijavljeni kandi­dat izpolnjuje vse zahtevane pogoje in ali sme opravljati strokovni izpit v roku, za katerega se prijavlja. 0 tocnem dnevu opravljanja stro­kovnega izpita obvesti lzpitna komisija kandi­data na njegov stalni naslov (najkasneje 10 dni pred dnevom, ki je bil dolocen za izpit). Kandidati z diplomo iz knjiznicarstva na bivsi Pedagoski akademiji so oprosceni izpita iz predmetov "Zgodovina knjige in knjiznic" in "Splosna organizacija knjiznicarstva". Kandidati so oprosceni opravljanja izpita iz tujih jezikov, ce imajo diplomo iz tujega jezika visje ali visoke sole. Ce kandidat ze ima opravljen strokovni iz­pit za doloceno strokovno kvalifikacijo v bibli­otekarski ali drugi stroki, je oproscen izpita iz splosnega dela. Podrobnejsa dolocila o strokovnih izpitih so zapisana v Samoupravnem sporazumu o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bib­Iiotelcarske stroke, Ur. list SRS, 1980, st. 30. Predmetnik in literatura za strokovne iz­pite sta objavljena v Obvestilih republiske maticne sluzbe, 1980, st. 2 in 1984, st. 1-2. Seznam novejse oz. dodatne literature prej­mejo kandidati na tecaju za pripravo na stro­kovne izpite oz. ce se tega niso udeleziii, v gradivu, ki ga prejmejo od republiske maticne sluzbe potem, ko je lzpitna komisija potrdila njihovo udelezbo na strokovnem izpitu. Kandidate prosimo, da se za podrobnejse in­formacije obracajo na svoje obcinske maticne knjiznice ali osrednje knjiznice za dolocena znanstvena oz. strokovna podrocja (ki so od republiske maticne sluzbe ze prejele natancna navodila glede prijav, cen itd.). Za dodatna pojasnila pa se lahko obracate tudi na Enoto za razvoj knjiznicarstva (tel. 061 125-01-41, int. 53 -Majda Amon ali int. 10 -Melita Am­brozic, med 8. in 10. uro). Melita Ambrozic PROGRAM IZOBRAZEVANJA (MAREC -JUNIJ 1994) Program izobrazevanja za prvo polletje tega leta (izobrazevanje za udelezence sistema Co­hiss in drugi tecaji) smo ze poslali vsem obcinskim maticnim knjiznicam, osrednjim knjiznicam ter udelezencem sistema COBISS). Tecaji bodo potekali v NUK, Univerzitetni knjiznici Maribor in glede na potrebe knjiznic tudi v drugih krajih. Program zajema nasle­dnje tecaje: • Zacetni tecaj COBISS -katalogizacija monografij • Serijske publikacije v sistemu COBISS • Nadaljevalni tecaj COBISS -Katalogiza­so dobrodosle tudi pripombe (naslavljajte jih cija tezjih primerov monografij na Enoto za razvoj knjiznicarstva, NUK)! Na­. svidenje na tecajih! • Uvod v vsebinsko obdelavo gradiva Melita Ambrozic • Neknjizno gradivo -kartografsko in sli­kovno *************************************** • Neknjizno gradivo -racunalniske datoteke in multimedialni kompleti ZBDS • Neknjizno gradivo -glasbeni tiski m *************************************** zvocni posnetki • Neknjizno gradivo -serijske publikacije na elektronskih in drugih medijih PRVA SEJA SEKCIJE ZA • Neknjizno gradivo -kartografsko gradivo VISOKOSOLSKE KNJizNICE kot serijske publikacije Dne 17.1.1994 je sekcij a za visokosolske • Katalogizacija starejsega gradiva (po knjiznice pri ZBDS imela svojo prvo sejo v ISBD(A)) mandatnem obdobju 1993-1995. Dnevni red seje je sicer obsegal tri tocke, • Obdelava clanka v COBISS sistemu vendar smo se odlocili, da zaradi aktualnosti • OPAC -javno dostopni katalogi knjiznic problematike objavimo le zapis druge tocke dnevnega reda in sicer razpravo o programu • Predstavitev sistema INFO ljubljanske dela sekcije za visokosolske knjiznice. univerze Ciani sekcije so se na seji dogovorili za na­slednji program dela: • Osnove dela na operacijskem sistemu VAX, elektronska posta in konference 1. Sekcija si mora se naprej prizadevati, da ho • Tecaj za pripravo na strokovne izpite zakon o knjiznicarstvu temeljil na strokovnih izhodiscih. Predlagali so, da bi v delovni sku­ • Zacetni knjiznicarski tecaj pini za pripravo zakona o knjiznicarstvu sode­lovali tudi predstavniki vseh sekcij pri ZBDS, • Katalogizacija monografskih publikacij kajti le tako ho lahko zakon zajel problematiko • Katalogizacija serijskih publikacij celotnega knjiznicarstva. Menili so tudi, da bi moral biti osnutek zakona v javni obravnavi. • Katalogizacija neknjiznega gradiva Ciani sekcije so izrazili zacudenje nad dej­stvom, da strokovna javnost ni obvescena • Obdelava clanka po ISBD(CP) o poteku priprave besedila novega zakona o Prosimo, da nam sporocite se vase predloge, knjiznicarstvu, niti o rezultatih dela skupine, da bi program izobrazevanja lahko ustrezno ki jo je za pripravo zakona na novo imenovalo dopolnili. Upamo, da ste bili tisti, ki ste se Ministrstvo za kulturo. Delovna skupina ni nasih tecajev udelezili do sedaj, zadovoljni in sprejela niti terminskega plana za izdelavo za­se homo videli se na kaksnem tecaju. Seveda kona, ceprav se je v javnosti pogosto omenjala potreba po novem zakonu. Ciani sekcije so postavili vprasanje, zakaj se ne upostevajo ze napisani osnutki zakona, ter predlagali, da bi zakon o knjiznicarstvu vseboval tudi clen, ki bo obvezoval pristojno ministrstvo, da bi bile knjiznice na fakultetah financirane v skladu s strokovnimi kriteriji in merili za visokosolske knjiznice. Kriteriji Ministrstva za solstvo in sport so namrec nestrokovni. Ciani sekcije za visokosolske knjiznice so sprejeli sklep, da delovno skupino za pripravo novega zakona o knjiznicarstvu seznanijo s stalisci sekcije. 2. Potrebno bi bilo izdelati model organizi­ranosti visokosolskih knjiznic, predvsem pa je treba natancneje opredeliti odnos visokosolske knjiznice in univerzitetne knjiznice. Predstav­nici iz Maribora sta prisotne obvestili, da v KISUM-u poteka razprava o moznosti integra­cije visokosolskih knjiznic v okviru UKM . Pre­dlagali sta, da bi o podobnih moznih povezo­vanjih razpravljali tudi v okviru Univerze v Ljubljani. 3. Potrebno je pregledati in dopolniti strokovne kriterije in merila za visokosolske knjiznice. N aslednja seja sekcije ho v drugi po­lovici februarja in ho v celoti namenjena raz­pravi o merilih. 4. Pri odgovornem ministrstvu je potrebno vztrajati, da se realizira postopek imenova­nja osrednjih knjiznic za dolocena znanstvena oz. strokovna podrocja. 5. Da bi izboljsali status visokosolskih knjiznic na obeh Univerzah, je potrebno: a) Zaprositi za razgovor rektorja obeh Uni­verz. 0 nacrtovanih obiskih je potrebno obvestiti tudi dr. Zarjana Fabjancica, pred­sednika komisije za informatiko, dokumen­tacijo in knjiznicarstvo pri Univerzi v Lju­bljani, ter mag. Bernarda Rajha, predsednika knjiznicnega informacijskega sistema Univerze v Mariboru. Ob tej priloznosti so clani sekcije predlagali skupno sejo sekcije in clanov komisije pri Uni­verzi v Ljubljani, kjer so problemi na podrocju visokosolskih knjiznic najbolj pereci. Za obisk na Univerzi v Ljubljani so clani predlagali Ivana Kanica, mag. Jozeta Urba­nijo, dr. Zarjana Fabjancica in Ano Martelanc. Za obisk v Mariboru pa so zadolzeni Zdenka Petermanec, mag. Bernard Rajh in Ana Mar­telanc. b) Pristojnim organom na univerzah je po­trebno predlagati , naj se uvede tudi za biblio­tekarje na fakultetah izredni placani studijski dopust. S tern bi bibliotekarjem omogocili per­manentno studijsko izpopolnjevanje. 6. Ministrstvo za solstvo in sport je potrebno z dopisom opozoriti na neusklajenost nazivov in koeficientov v predlogu zakona o razmerjih plac v javnih zavodih, drzavnih organih in or­ganih lokalnih skupnosti. 7. Ciani sekcije so razpravljali se o predlogu clenov za statute Univerz in posameznih fa­kultet. Dopolnjen predlog bo Enota za razvoj knjiznicarstva pri NUK poslala Univerzam in vsem visokosolskim knjiznicarjem. Ana Martelanc KOMISIJA ZA AIK Delo komisije za abecedno imensko katalo­gizacijo ho, kot doslej, potekalo neformalno ob vsakodnevnem resevanju problemov in aplika­cij ISDBjev v COMARC, v program Molj, ki ga uporabljajo splosnoizobrazevalne knjiznice od 111.-V. skupine, razresevanju problematike stopenjskega opisa, hkrati se bo nadaljevalo dolgotrajno delo na pravilniku za obdelavo ne­knjiznega gradiva ob sodelovanju s strokov­ njaki s tega podrocja. Alenka Kanic *************************************** NABAVA GRADIVA *************************************** SESTANEK INICIATIVNE SKUPINE ZA NABAVO Dne, 18.1.1994 je hil v NUK sestanek Inicia­tivne skupine za nabavo. Petnajst udelezencev iz vseh tipov knjiznic je bilo ravno pravo stevilo za pogovor in dolocitev okvirnega pro­grama skupine. Udelezenci smo bili najprej seznanjeni z vsem, kar je bilo na tern podrocju ze narejenega, pogovorili smo se o kon­kretnih problemih, specificni problematiki splosnoizobrazevalnih knjiznic, primerjali smo dobavitelje in njihove marze. V pogovoru pa smo dolocili tudi problemske sklope, ki pred­stavljajo podrocja nasega prihodnjega dela. Sestanek je tekel po sledecem dnevnem redu: 1) Vsi kolegi, ki so po elektronski posti od­govorili na pobudo o skupini za nahavo, so do­stopni pod sifro aNABAVA. 2) V februarju homo organizirali predavanje gospe Veronike Polajnar o nakupu tuje stro­kovne literature. Predavateljica ima dolgole­tne izkusnje z uvozom tega gradiva, saj je bila vodja uvoza pri Cankarjevi zalozbi in Aditu. Zadnja leta vodi podjetje Valvasor. 3) A vtomatizacija postopkov nabave je pro­blem, s katerim se spopadajo predvsem vecje knjiznice (UKM, NUK, CTK). Ker skusamo izrabiti vse moznosti COBISSa, smo se dome­nili za skupni sestanek na to temo. Na ses­tanek homo povabili programerja z IZUMa, ki nam bo predstavil programske moznosti. Zhrali homo vse ze ohstojece resitve in se do­menili za delo v prihodnje. Sestanek ho v racunalniski ucilnici v NUK, takoj ko homo nasli prost termin. 4) Uspesnost dela v nabavi je odvisna od po­znavanja sprememb na trgu, v zakonodaji in druzbi nasploh. Pravocasne informacije imajo zato kljucni pomen. Zato homo organizirali predavanja in poskrbeli za bolj intenzivno iz­obrazevanje na nasem podrocju. 5) Knjiznicarji pogosto ne najdemo sku­pnega jezika s knjigotrzci in zalozniki. So­delovali homo pri organizaciji konference, ki bi osvetlila nase skupne interese in probleme. Tern je dovolj: obvezni izvod, ISSN in ISBN center, avtorske pravice, koordinacija nahave, dvig cen, financiranje ... 6) Podatkovne haze na CD-romih pa tudi prirocniki v tiskani ohliki so zelo dragi in mar­sikatera knjiznica jih ne more kupiti vsako leto. Zainteresirane knjiznice homo koordi­nirale nabavo, uskladile nacrte, preverile pa homo tudi moznosti mreznih licenc za CD­rome. 7) Na knjiznih sejmih homo poskrbeli za organizacijo "knjiznicarskih kotickov", kjer se homo lahko odpocili in si izmenjali izkusnje. Ce ho le mogoce, bodo ta mesta opremljena z racunalniki, tako da homo lahko v direktnem stiku s svojo hazo. 8) Knjiznice, ki po zakonu prejemajo obve­zni izvod, se pritozujejo nad velikim izpadom. Univerzitetna knjiznica Maribor je samo v pre­teklem letu kupila 400 knjig, ki bi jih morala dohiti kot obvezni izvod . Prisotne smo sezna­nili s prohlematiko zbiranja obveznega izvoda in s predlogom zakona o obveznem izvodu pu­blikacij . Dogovorili smo se,