m
SLEjafeusn □si
^jzjs^aja omožEJfss,
©kBJe).
«^>E<53*Jf<3 ©13&0&
tu)30^> LsS Jc) J^Vzi.
2>E%(£xW5 a©Z.2r£5L
SrEP.28.
ŠT E BI IN TUJEC s™*™™™™™*™
LJUBLJANA, RESL.IKVA CESTA ŠT. 4.
PROJEKTI, 1*1(0 KAČ UM VSEH VRST.
(■RADKA električnih central za VISOKO l!X NI7.KO NAPETOST.
LASTIMO IZDELOVANJE vseh sklepalnih naprav im.
PRODAJA VSEH VRST MOTORJEV TER STHO.IEV / A IZDELOVANJE LESA, ELEKTROTEHNIČNEGA MATERIALA IN ŽARNIC.
u
Ol
o
“ ?£?S I
c 2 o
Ul
o
n *
Zahtevajte povsod čevlje z znamko
tovaren
PETER KOZINA & KO., TRŽIČ.
Glavna zaloga v Ljubljani, Breg št. 20 ter Aleksandrova cesta št. 1. Podružnici v Zagrebu in v Beogradu.
Spored
Drama:
April	25.	sreda	—	Češnjev vrt.........................Red D
26.	četrtek	—	Otok in struga......................Red E
„	27.	petek	—	Češnjev vrt.........................Red ft
28.	sobota	—	Hasanaginica. Gostovanje g. Markoviča..............................................Izven
„	29.	nedelja	—	Revizor. Gostovanje g. Markoviča.	Izven
„	30.	poned.	—	Češnjev vrt.........................Red C
Opera:
Mpril	24.	torek	—	Rigoletto...........................Red E
„	25.	sreda	—	Čarostrelec.........................Red C
„	26.	četrtek	—	Gorenjski slavček. Dijaška pred-
stava po znižanih cenah. Začetek
ob štirih popoldne...................Izven
„	27.	petek	—	Plesni nastopi gne Lidije Wisia-
kove. Začetek ob pol 8. zvečer. .	Izven
„	28.	sobota	—	Janko in Metka. Mladinska operna
predstava za naše malčke po znižanih cenah. Začetek ob štirih pop. .	Izven
„	29.	nedelja	—	Tosca...............................Izven
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu i. t. d. edina jugoslovenska
»Svetlobna industrija VESTA”.
Naročila samo na atelje ..VESTE" Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1.
Začetek ob 8.
Konec pred 11.
ČEŠNJEV VRT.
Komedija v štirih dejanjih.. Spisal R. P. Čehov. Poslovenil J. Vidmar.
Režiser: BORIS PCJTJflTA.
Ranjevska, Ljubov findrejevna, graščakinja	.	ga Nablocka.
Anja, njena hči.......................gna Gorjupova.
Varja, njena rejenka..............................ga	Šaričeva.
Gajev, Leonid Anderjevič, brat Ranjevske	g.	Putjata.
Lopahin, Jermolaj flleksejevič, trgovec .	.	g.	Cesar.
Trofimov, Pjotr Konstantinovič, študent .	.	g.	Rogoz.
Simeonov Piščik, Boris Borisovič, graščak	.	g.	Peček.
Charlotta Ivanovna, guvernanta........gna Rakarjeva.
Jepihodov, Semjon Pantalejevič,	pisar	...	g. Plut.
Dunjaša, hišna......................gna V. Danilova.
Firs, stari lakaj  ..................................g.	Lipah.
Jaša, mladi lakaj.................................g.	Medven.
Popotnik..........................................g.	Terčič.
Gostje, služinčad.
Dejanje se vrši na posestvu L. fl. Ranjevske.
Darila so najlepše - ,.slike". Oglejte si jih Aleksandrova c. S.
V. BEŠTER iš2I„hEUOS“
ADRIJA" Drogerija im Fotomanufaktura
”__________________________ llllllllllllllllllllllllllllllll Parfumerija llllllllllllllllllllllllllllllll
LJUBLJANA, selenburgova ulica št. 5, nasproti glavne pošte.
Droge, kemikalije, toaletne in fotografske potrebščine, bolniško oskrbna sredstva.
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
OTOK IN STRUGA.
Igra v petih dejanjih (18 slikah). Po dr. Tavčarjevi noveleti spisal Ignacij Borštnik.
Režiser: O. ŠEST.
Grofinja Ana, vdovarMilanova.............ga Medvedova.
Serafina, njena hči......................ga Šaričeva.
Grofinja Eliza, vdova, sestra	Anina	...	ga Juvanova.
Lucija, njena hči......................gna M. Danilova.
Ritmojster grof Egon,	Serafinin'bratranec . g.	Peček.
Lajtnant Leo, prijatelj	Egonov...........g.	Drenovec.
Baron Bontoux...................................g.	Lipah.
Vitez Trd, starejši.............................g.	Gregorin.
Vitez Trd, mlajši...............................g.	Cesar.
Baron Nebelberg.................................g.	Danilo.
Baron Lindenholz................................g.	Terčič.
Igla, oskrbnik na Otoku.........................g.	Plut.
Prvi sluga......................................g.	Sancin.
Drugi sluga.....................................g.	Medven.
Hišna Serafinina......................gna Gabrijelčičeva.
Služkinja...............................gna Zborilova.
Konštantin, Struški graščak,	dr.	medicine	.	g. Kralj.
Zora, njegova sestra.....................ga Wintrova.
Slike: 1. Soba na Otoku. 2. Veranda na Otoku. 3. Soba na Otoku. 4. Pred gradom na Otoku. 5. Saionček na Otoku. 6. Pred kapelico na Strugi. 7. V kapelici. 8. Pred kapelico. 9. Veranda na Otoku.	10.	Na vrtu	na Otoku.	11. Pred vhodom
na Otoku. 12. Soba	Ane na Otoku. 13. Veranda na Otoku.
— Daljša^pavza. —	14.	Spalnica	na Otoku.	15. Predsoba na
Otoku. 16. Spalnica.	17.	Veranda	na Otoku.	18. Konštantinov
kabinet na Strugi.
3
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
Hasanaginica.
Drama v treh dejanjih. Spisal Milan Ogrizovič.
Režiser: ZV. ROGOZ.
ftga Hasanaga Hasanaginica Sultanija	.	.
Fata .	.	.
Meho .	.	.
flhmed	.	.
Beg Pintorovič, brat Hasanaginice Zarifhanuma, mati Hasanaginice Clmmihana, mati Hasanagova
Imoski kadi ....................
Ibrahim.........................
Husref..........................
Robinjica Vlahinja ....
Latifa, služkinja Zarifhanume Husejin, stari sluga Hasanagov Starejšina svatov...............
Mali begovič v zibelki, služkinje, sluge, sužnje, muslimi, muslimke, družice,
g. Markovič k. g.
ga Rogozova. ga Šaričeva. gna Gorjupova.
*
*	*
*
*	*
g. Skrbinšek, gna Rakarjeva. ga Juvanova, g. Drenovec, g. Medven. g. Železnik, gna V. Danilova, gna Gabrijelčičeva. g. Terčič. g. Cesar.
vojniki (askeri), kmetje, svatje, deca i. t. d.
Prvo in tretje dejanje se vrši v Hasanagovi kuli, drugo v hiši begovice Zarifhanume.
Čas: Narodna pesem.
ZDENKA RODIČ damski modni salon
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
- - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - -
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
REVIZOR.
Komedija v petih dejanjih. Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, preložil Ivan Prijatelj.
Režiser: BORIS PUTJATA.
Anton Antonovič Skvoznik-Dmuhanovskij,	
mestni poglavar		g. Markovič k. g.
Ana Andrejevna, njegova žena ....	ga Škerlj-Medvedova k. g.
Marja Antonovna, njegova hči ... .	gna Vera Danilova.
Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik . .	g. Gregorin.
Njegova žena 		gna Gorjupova.
Amos Fjodorovič Ljapkin-Tjapkin, sodnik	g. Cesar.
Artemij Filipovič Zemljanika, oskrbnik do-	
brodelnih zavodov 		g. Danilo.
Ivan Kuzmič Špekin, poštar		g. Peček.
Peter Ivanovič Dobčinskij, ) mestna (	g. Medven.
Peter Ivanovič Bobčinskij, j graščaka ( .	g. Lipah.
Ivan Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz	
Peterburga		g. Putjata.
Osip, njegov sluga		g. Kralj.
Stjepan Ivanovič Korobkin, ugleden mož	
mesta		
Njegova žena 		gna Mira Danilova.
Stjepan lljič Uhovjortov, policijski nadzornik	g. Markič.
Svistunov, ) . . (	 r. . > stražnika ; Derzimorda,J ^		g. Kumar.
	g. Sancin.
Abdulin, trgovec		
Prvi trgovec		
Fevronija Petrovna Pošljopkina, ključavni-	
čarka 		ga Juvanova.
Podčastnica 			gna Rakarjeva.
Miška, poglavarjev sluga		g. Plut.
Natakar		gna Gorjupova.
Gosti moškega in ženskega spola, trgovci, meščani, prosivci.
Začetek ob pol 8.	Konec	ob	11.
RIGOLETTO.
Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil R. Funtek. Uglasbil Giuseppe Verdi.
Dirigent: R. NEFFAT.	Režiser:	A.	SEWAST1AN0W.
Vojvoda mantovanski .... Rigoletto, njegov dvorni šaljivec Gilda, hči Rigolettova .... Giovanna, njena družabnica Sparafucile, bandit .... Maddalena, njegova sestra .	.
Monterone..........................
Borsa j Marullo > dvorniki Ceprano J Grofica Ceprano .
Paž.................
Stražnik ...
Dvorne dame
.	.	.	g. Kovač.
.	.	.	g. Balaban.
.	.	.	ga Lovšetova.
. .	ga Smolenskaja.
. . . g. Betetto — Zupan, .	.	.	gna Sfiligojeva.
... g. Pugelj.
.	.	.	g. Mohorič.
.	.	.	g. Zorman.
.	.	.	g. Perko.
.	.	.	gna. flsejeva.
.	.	.	gna Korenjakova.
... g. Pip.
in kavalirji.
Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev 1. 1851 v Benetkah.
GDIČAD & MF1AČ zaloga oblek za dame, « i icjmv. QOspode in otroke
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 3.
Vogal Knaflove ulice.
Začetek ob pol 8.
Konec ob pol 11.
ČAROSTRELEC.  
Romantična opera v treh dejanjih (petih slikah). Spisal F. Kind. Poslovenil A. Funtek. Godbo zložil K. M. Weber.
Dirigent: MATAČIČ
Režiser: O. ŠEST.
Otokar, vladajoči knez .	.
Kuno, knežji dedni logar Agata, njegova hči .	.	.
Anka, mlada sorodnica
g. Cvejič. g. Pugelj, ga Lewandowska. ga Lovšetova.
Gašper, prvi lovec..................................g.	Zathey.
Kraj: v nemškem gorovju Čas: kmalu po tridesetletni vojni.
Vsebina: 1. dej,: Slavnostni prostor na velikem strelišču, kjer se je kmet Kilian odlikoval kot mojstrski strelec. Veliko veselje med lovci. Le Maksa, ki je bil dotlej najboljši strelec, to pot pa ni nič zadel, vse zasmehuje. Višji logar napoveduje običajno poizkusno streljanje, ki se vrši jutri. Cč bo pri tem streljanju Maksu sreča mila, dobi za ženo lepo Agato. Toda zle slutnje ga vznemirjajo. Kar se pojavi Gašper in ga povabi, da gre z njim vlivat čarobne kroglje.
2.	dej.: V logarjevi hiši sedi Agata in prede. Anica zabija v steno žebelj, na katerem naj visi slika pradeda. Vesela je in bi tudi svojo žalostno prijateljico Agato rada razveselila. Ko 'odide iz sobe, je Agata zopet sama zatopljena v fivoje lepe ljubezenske sanje, zakaj njeno srce pričakuje že dolgo ljubega. In res pride Maks, toda le na kratek čas in že odhaja. Izgovarja se, da ir pra jelena, ki ga je pravkar ustrelil v zloglasnem volčjem brezdnu, spraviti domov. Agata sluti nekaj hudega, ga zadržuje, toda vse zaman.
Izprememba: Volčje brezdno. Gašper pričakuje Maksa, ki končno pride. Navzlic svarilu ranjke matere in Agate pomaga Maks pri čaranju.
Maks, drugi lovec Samiel, črni lovec Puščavnik .	.
g. Šimenc, g. Drenovec.
Kilian, bogat kmet
g. Betetto, g. Debevec.
Lovci. Družice. Kmetje.
3.	dej.: Agata, že v poročni obleki, je navidezno vsa srečna nevesta, toda zle slutnje je niso zapustile. Zopet jo tolaži Anica, a ne dolgo, zakaj tudi njo obhaja strah in bojazen.
Izpremetnba: Slavnostno streljanje. Grof Otokar odredi, da bodi cilj bel golob. Maks strelja. V tem trenutku pride Agata in se zgrudi na tla. Ljudstvo misli, da je ustreljena, toda v resnici je strel zadel Gašperja. Maks javno prizna svoj zločin in čaranje.
Grof Otokar ga hoče zato za vedno izgnati iz države; kar pa se pojavi puščavnik, ki prosi Otokarja milejše kazni. Grof se da preprositi ter odredi, da naj Maks ostane v deželi eno leto na preizkušnji. Če bo v tem času dokazal, da je pošten in zvest, dobi ob letu lepo Agato za ženo. Narod poje v mogočnem koru m prekipeva veselja in hvaležnosti.
PAPIRNA TRGOVINA	Fini pismeni papir v kartonu in mapah,
.	.	.	„	x	umetniške razglednice vedno nove,
1 VAlSl vjAJjhiK.	fini notezi, koledarji, poezije, albumi.
LJUBLJANA, Sv. Petra C. 2.	 Primomn	priložnostna	darila.	--
JI/fsctfbur manufakturna trgovina
■	Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
NO drobno! Telefon štev. 538. — Ček. ur. štev. 11.228. Nfl dCbClO!
HOTEL „SOČA“, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 5 Lastnik K. POTOČNIK	Telefon št. 531
Začetek ob 4.
Konec ob pol 6.
GORENJSKI SLAVČEK. '
Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zungl. Uglasbil flnton Foerster.
Dirigent: J. JERRJ.	Režiser: O. ŠEST.
Majda, vdova...................... gna Sfiligojeva.
Minka, njena hči.............................. .	ga Lovšetova k.	g.
Franjo, študent.................................g.	Šimenc.
Chansonette, učitelj petja......................g.	Levar.
Ninon, njegova soproga, plesalka ...	ga Matačičeva.
Štrukelj, oskrbnik..............................g.	Zupan.
Rajdelj, njegov pisar...........................g.	Bratuž.
Lovro, prijatelj Franja.........................g.	Debevec.
Krčmar..........................................g	Zorman.
Kurir...........................................g.	Drenovec.
Pismonoša.......................................g.	Bekš
Prva učenka Chansonetta.............ga Ribičeva.
Druga učenka Chansonetta........gna Korenjakova.
Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta.
Dejanje'se vrši na Gorenjskem.
Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry.
Prva vprizoritev I. 1872.
VIKTOR BAJT nasl.
Prva ljubljanska cvetličarna : :	LJUBLJANA.	:	:
Začetek ob 4.
Konec okrog pol 7.
Danko	in	Metka.
Bajka v treh slikah. Spisala A. Wette. Poslovenil M. Markič. Uglasbil Engelbert Humperdinck.
Dirigent: K. JERAJ.	Režiser:	V. SEWflSTIANOW.
Oče Peter, metlar .	.......................g. Cvejič.
Jera, njegova žena.........................	. ga Smolenskaja.
Janko 1 ...	, ,	..................../ga Rewiczeva.
Metka / n U ° ro a ..........................j gna Thalerjeva.
Vešča hrustalka..............................gna	Kattnerjeva.
Peščeniček...................................gna	Saksova.
Rosniček.....................................gna	Korenjakova.
Štirinajst	angelov......................... *	*	*
Otroci.............................................   *	*	*
Prva slika]: doma,	druga: v gozdu	in	tretja:	medeni	hramek.
I. Janko in Metka, otroka revnih staršev, sta sama doma. Morala bi delati, pa sta zelo lačna. Da bi laglje prenesla glad, pričneta plesati. Mati pride domov in se razjezi, ker plešeta, mesto da bi delala. Za kazen ju pošlje v gozd brat jagode. Janko in Metka ubogata. Nato se vrne oče. Njegov posel je izdelovanje metel. Nekaj jih je ravnokar v mestu prodal. Za izkupiček je kupil živeža. Ko izve, da sta šla otroka v hosto, se zelo prestraši. V hosti živi namreč čarovnica Hrustalka, ki majhne otroke lovi, peče in je. Oče in mati se odpravita takoj v hosto, da poiščeta svoja dva otroka.
II. Janko in Metka sta nabrala v gozdu poln košek jagod. Ko jih pojesta in hočeta nabirati še druge gozdne sadove, se zmrači. Rada bi se vrnila domov, pa ne najdeta prave poti. Sedeta na mah, molita ih zaspita.
III. Zbudita se pred kočo Hrustalke, ki ju začara tako, da se ji pokorita. Janka zapre v hlev, Metki pa ukaže opravljati hišna dela. Metka uboga in pazno posluša Hrustalko, kako čara.. Res kmalu jo hoče čarovnica pregovoriti, da bi zlezla v peč. Rada bi jo spekla in snedla. Metka pa začne čarati, kakor je slišala Hrustalko. Čar ima tako moč, da zleze Hrustalka sama v peč. Medtem prideta oče in mati, najdeta svoja otroka in ju vesela objameta.
- 10 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob pol 11.
TOSCA.
Melodrama v treh dejanjih. Besedilo po V. Sardou-ju napisala L. Ulica in G. Giacosa. Prevel Cvetko Golar. Uglasbil G. Puccini.
Dirigent in režiser: FR. RUKAVINA.
Floria Tosca, slovita pevka . . . Mario Cavaradossi, slikar . . . Baron Scarpia, policijski načelnik Cesare Angelotti Cerkovnik . . .
Spoletta, birič Sciaronne, orožnik Jetničar	.	.	.
Pastir ....
gna Zikova. g. Šimenc, g. Balaban. g. Zorman g. Zupan, g. Mohorič, g. Mencin, g. Perko, g. Habič ml.
Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, vojaki, cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo.
Godi se v Rimu I. 1800.
Prva uprizoritev I. 1900 v Rimu.
KUNSTEK 81 PLETERSKI
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami. Vodnikov trg 5	LJUBLJANA	Kopitarjeva	ul.	4
Najfineji pisemski .papir LJ|JB|>JJ|||fl
priporoča	x
:	M.	TIČAR
— 11 —
Iz »Spominov Sare Bernhardt“.
(Dalje.)
Moja mati je bila čudovito lepa, bila je kakor madona z zlatimi lasmi in tako dolgimi trepalnicami1, da so* ji zasenčile lica, če jc zaprla oči; sedaj je kar razsipala denar. Žrtvovala bi svoje zlate lase, svoje bele tanke prste, otroško nožioo, da celo svoje življenje, samo da reši dete, za katero se je še pred osmimi dnevi tako malo brigala. In ta njeni obup in ljubezen sta bila prav tako lepa kakor njena podzavestna brezbrižnost.
Baron Larrey je odpotoval v Pariz in mati, teta Rozina, zdravnik in jaz s-mo ostali sami.
Dvainštirideset dni pozneje smo šli z mamo, dojiljo, rednikom v ljubi Pariz, kjer smo se naselili v mali hišici na bregu Seme. Zdi se mi, da se mi opeklina ni poznala prav nič, dobila sem le zelo rdečo kožo. Mati, vsa vesela in dobrih nad, se je zopet vzdignila na pot in me je znova prepustila tetam. In tako sta pretekli dve leti v tem malem vrtičku v Neuillyu. Tet ni' bilo na izpregled1. Mama je pošiljala denar, bonbone in igrače. Moj rednik je umrl in dojilja se je poročila s hišnikom hiše št. 65 v Rue de Provence. Ker dojilja ni vedela, kje se nahaja moja mati, pisati) ji pa tudi ni mogla, me jc vzela seboj v svoje novo stanovanje, ne da bi koga obvestila o tem. Selitev mi je silno ugajala. Pet let mi jc bilo takrat, pa se šo tako živo spominjam tega dneva kot da Bil bilo včeraj.
Ko sem se nekoč igrala na dvorišču z neko deklico iz drugega nadstropja, sem zapazila, kako prihaja mož moje dojilje z dvema damama proti meni. Ena je bila zelo elegantna, toda obraza ji nisem videla. Postala sem pozorna in nervozna.
»Okna so na dvorišče?« je vprašala.
»Da, ta štiri.«
In pokazal je na štiri okna v prvem nadstropju. Dama sc je obrnila, jaz pa sem zakričala: »Teta Rozina, teta Rozina!« In vrgla sem se v krilo lepi obiskovalki, se zarila z glavo v njen kožuh, cepetala z nogami, jokala, se smejala in ji raztrgala čipke pri rokavu. Vzela me je na rokp, me pomirjala in dejala vsa zmedena svoji prijateljici: »To mi je nerazumljivo, to je mala Sara, hčerka moje sestre Jule?« Šele pozneje ji jc dojilja vse pojasnila, kako se je pa opravičila, tega ne vem. Teta se je hotela posloviti, jaz pa sem bežala za njo in ko je hotela: stopiti v voiz, sem skočila za njo in kaj se jo potem zgodilo, ne vem več. Samo noč je bila okrog mene, čula sem brnenje v daljavi in ničesar drugega. Kot sem pozneje do-znala, sem padla iz rok dojilje, ki me je hotela prestreči, padla na tlak in se težko poškodovala. Zlomila sem si roko na dveh mestih in se pobila na levem kolenu.
- 12 —
Par ur pozneje sem se prebudila v veliki, svetli, lepo dišeči postelji, ki je stala sredi velike krasne sobe; velik! del neba je gledal skozi dvoje oken v sobo. Mati je zopet prišla in me negovala. Spoznala sem svojo rodbino*, tete in sestrične. Moja otroška glavica ni mogla razumeti, zakaj me imajo naenkrat vsi ljudje tako radi, ko sem vendar preživela toliko dni in noči samo v ljubezni enega samega bitja.
Bila sem slabega zdravja in moje kosti so bile zelo slabotne in nežne; tako sta pretekli dve leti predno sem ozdravela od tega groznega padca. Vedno so me nosili na rokah.
Ne govorim več o teh dveh letih svojega življenja, spomin nanji mi je samo spomin na brezdelnost in brezobčutnost.
(Dalje.)
Tu- in inozemski časopisi
se dobe v trafiki vZŠelenburgovi ulici.
Draso
Draso
®ifSchwab
Llubl|ana-
Dr. Fr. M.
Dom in rod.
(Nova opera.)
I.
Naneslo je, da je pisec, naprošen po skladatelju, imel izročiti in izročil domači gledališki upravi razdelnico (partituro) za igro: Materin blagoslov ali Nova Chonchon. V Taliji tiskom izšla knjižica te igre navaja samo splošivo, da je igro iz francoščine poslovenil Josip Cimperman.
Glediški upravnik — prevzemnik razdelnice, je dela vesel — nevesel (kdo more to znati?), obljubil vso svojo pozornost za to igro, ki je potem mrtva obležala v arhivu dve leti, dokler ni nastala zasebna njena uporaba skladateljevemu novemu delu potrebna in se mu ni razdelnica — z besedjem (tiskano knjižico) vred — vrnila.
V	navmesnem času je bil takratni vodja dramskega gledišča Nučič doznal za predloženo razdelnico. Poznal je igro in jo nameraval vprizoriti prihodnje leto, toda z novim letom je odšel v Maribor; igra pa je nadalje spala v arhivu.
Sprejemši razdelnico, se je pisec čudil njeni obsežnosti in vzkliknil: to je kar cela opera! Skladatelj se je malce nasmehnil. Prevzeta razdelnica obsega namreč obsežno ouverturo in menda 21 glasbenih točk.
In tekel je čas naprej: razdelnici v arhivu, ljubljanskemu gledišču, skladatelju, nepraznujočemu — v osemdesetih letih zavzetih, — no, in bodi kakor bodi — tudi piscu.
Toda lepega dne sprejme pisec iznenada skladateljevo ljubo pisemce, kaj pisemce? — pismo, prav obsežno pismo.
In v pismu ni stalo nič več, nič manj, nego, da se je skladatelj odločil k snovi igre »Materin blagoslov« — napisati popolno opero. In še več, priložil je kar načrt oseb in razdelitev glasov (sopran, alt, tenor, bas in vse kar je treba), in na vrh vsega je na kratko in splošno očrtal celo snov.
Skladatelj je dodal še prošnjo, naj mu pisec čimprej pošlje — operno besedje.
Za tako besedje	pa je	treba	— vsaj nekoliko	prostih rok in razpo-
ložnega časa. Kdor je	takega dela	vajen, sede, piše	in pošlje. Toda piscu
je nedostajalo časa, in	moral	bi se	lotiti nevajenega	dela- Kdo pa je, ki je
pri nas vajen takega	dela?	Prav	nedostanje piscev opernega besedja je
krivo — počasnemu napredovanju slovenske opere.
Kaj torej storiti? Take prilike slovenskim operam se ne rodijo vsak dan.
t In na tebi pisec - naprošenec je sedaj — bitje ali nebitje nove slovenske opere! Ce ti odrečeš — vzameš na sebe vso odgovornost, skaziš skladatelju veselje, in na svojo vest vzameš, če slovenska glasbena prosveta ne napreduje za novo domačo opero.
— 14 —
I
Torej — skladatelju je treba ustreči vsekakor, pa bodi kakor bodi! Na noben način ne sme na cedilu ostati skladatelj!
Nasprotno, treba mu- je oskrbeti — dobro, najbolje besedje! Treba je skladatelju vzdržati in stopnjevati veselje in mu delo olajšati kakor največ; spodbujati ga je treba, in odstraniti mu vse in vsake neprilike in ovire! Toda kako? Prav v tistih časih je objavil dr. Fran Gosti svoje: confessiones libretticac (v podlistku »Slov. Nar.«). V javnosti je bilo pač malo znano o opernih načrtih Gostlovih.
Pač je objavil dr. Gosti svoj čas nekak kratek pregled o opernih igrah in njih prvih izvajanjih na domačem odru (Gojitev opere in operete v Slovencih, začenši s Tičnikom, Jamsko Ivanko, Gorenjskim slavčkom, Kraljem Vondro XXVI. in skončavši s Faustom, Margareto — »Ljubljanski Zvon« str. 341), toda, da je on sam izvežban pisatelj opernih besedij, — je bilo širšemu prosvetljenstvu poprej — terra incognita — povsem neznano.
V	svojih confessiones libretticac izveščuje dr. Gosti, kako se je že izza mlada zanimal in pripravljal, učil in bodril za dobra operna besedja, kaj se mu je posrečilo — in kako mu je po vojnih nezgodah šlo pripravljeno besedje za opero Almiro v zgubo. Pisec sam je bil prav v tem času tako s stanovskim delorn preobložen, da sc mu sploh ni nudil noben izgled, če in do kdaj bi mogel izvršiti naprošeni posel — sam.
Išči torej najboljšo pomoč! In iskal jo je pri dr. Gostlu, katerega je našel z ozirom na vse svoje zgubljeno delo — v precejšnji malodušnosti in odpornosti, lotiti se še kdaj dela iz nova.
Toda stara — ljubezen do ljubljenega dela, opozarjanje na izjemno priliko za novo slovensko opero in odgovornost, — da, nebrižnost ne sme zadušiti skladateljeve gorečnosti — in da bi bil greli zoper glasbeno prosveto — odklanjati ponujano in osnovano delo skladateljevo. Žalost za izgubljenim delom, ne sme trajati večno — in se prežene najbolje z novim delom, h kateremu kliče delavce novi čas...!
No, in dr. Gosti je obljubil svoje sodelovanje, sedel k delu, in izdelan je bil prvi, drugi, tretji, četrti in peti čin nove opere slovenske — in skladatelj je uglasbljeval kar sproti..., da je bilo veselje! (Dalje prih.)
PRISPEVAJTE ZA
BORŠTNIK-VEROVŠKOV
NAGROBNI SPOMENIK.
— 15 -
1
Razno.
Komorni večer. Bivši člani našega gledališča gg. I. Gaberščik, St. Meliliar in A. Štibelj, ki so medtem študirali v Berlinu, so priredili na več krajih Goriške, na Jesenicah in v Trbovljah komorni večer s tem-le programom: Mussorgsky »Podoknica«, L. M. Škerjanc »Počitek pod goro«, Pavčič »Padale so cvetne sanje«, Mussorgsky »Trepak«, L. M. Škerjanc »Vizija«, Lajovic »Romanca«. Pel g. Šubelj. — Ivan Cankar »Desetica«, »Skodelica kave«, Tone Seliškar »Rudnik«, »Ljudožrei«, »Kristus in Antikristi«, Ivan Goli »Panamakahal«. Čital g. Gaberščik. ■— M. Krleža »Pesem človeka brez imena na Golgoti«, Jonas Alimjuist »Ormuc in Ariman«, M. Krleža »Membra disjecta«, Ernst Toller »Pohabljenci«, M. Martinet »Mrliči«. Čital g. Melihar.
Jugoslovanska-eehoslovaška liga je priredila vprizoritev Božo Lov-ričevega »Sina« in češkega pisatelja Wollmana »Čoln na morju« v Švand-lovem gledališču v Pragi pod režijo E. Nadvornika z velikim uspehom.
Statistika čehoslov. gledališč v sezoni 1922/23. Od začetka sezone do sedaj so češka gledališča vprizorila 63 originalnih čeških iger, 1 opero ier 67 tujih iger in 1 opero. Največ originalnih premijer je bilo v Tylovem divadlu v Nuslah, potem slede Vinogradsko gledališče, Nar. gledališče \ Moravski Ostravi zajedno z Nar. divadlom v Pragi. Edina češka operna premiera je bila v Brnu in sicer O. Nedbalov »Sedlak Jakub«.
Avstrijsko gledališče v Geniu. Mesto Genf je povabilo dunajski Burg-theater in drž. opero, da gostujeta v Genfu ob priliki jesenskega zborovanja zveze narodov.
Za Borštnik-Verovškov nagrobni spomenik so darovali: po 100 Din
gg. M. Hubad, L. Petrovčič, E. Frohlich; po 60 Din g. F. Rollman; po 50 Din »Kavarna Zvezda«, gg. 1. Popovič, Hrovat & ko m p., bratje Dolničar; po 40 Din: gg. H. Nučič, A. Rojina & komp., L. Černe; po 30 Din: »Menjalnica trgovske banke«, gg. F. Bizjak, M. Kuštrin, I. Premelč, V. Bajt, F. Stupica, neimenovani; po 30 Din: »The Rex«, »Jadran«, gg. Reicher & Turk, I. Bonač st., Iv. Vavpotič, P. Golia; po 20 Din: »Vesta«, »I. Meindl d. d.«, gg. G. černy, J. Šušteršič, A. Lampret, F. Magdič, J. Zidar, Gričar-Mejač; po 15 Din: gg. Košmelj, M. Ravtar; po 10 Din: gg. Premelj, neimenovani, B. Jeršič, J. Franke, V. Bežek, neimenovani, J. Laun, J. Dobry, neimenovani, F. Murko, J. Černe, P. Jak, neimenovani, J. čeme, Ig. Vok, I. Medvešček, neimenovani, F. Jeras, I. Mandelj, S. Bizjak, S. Rus, F. Turk, F. Pišek. Drugi izkaz 5522 Din, skupaj 7012 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — »Udr. gled. igralcev«, Tretji izkaz.
Slike gledaliških umetnikov sc dobe v trgovini s slikami »Special« A. Babka na Aleksandrovi cesti.
Današnja številka prinaša kot umetniško prilogo sliko kapelnika g. Lovro Matačiča.	(Atelje	»Helios«,	Bešter.)
— 16 —
Mnogo
denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3’50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani,