2 1969 Leto XVII KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino XVII. letnik Ljubljana 1969 2. zvezek Vsebina drugega zvezka Ferdo Gestrin: Oris gospodarstva na Slovenskem v obdobju agrar- ne revolucije in prevlade manufakturne proizvodnje — Stran 65 Vlado Valencia: Ljubljansko stavbeništvo v prvi polovici 19. sto- letja — Stran 72 France Kresal: Vloga in pomen tekstilne industrije v industrializa- ciji 19. stoletja na Slovenskem — Stran 85 Jan Sedivy: Borba za šentiljsko trdnjavo — Stran 92 Tone Zorn: Nemški Volkstag v Velikovcu 9. junija 1918 in gibanje za majniško deklaracijo na južnem Koroškem — Stran 102 Oton Vreča: Moja udeležba v bojih na severni meji 1918/1919 — Stran 104 Tone Ferenc: O objavljanju virov za zgodovino NOB v Sloveniji — Stran 107 Melila Pivec-Stele: Promocije Slovencev na graški univerzi — Stran 112 Iz dela naših zavodov in društev — Stran 113 Nove publikacije — Stran 117 Sommaire — Stran 128 Na ovitku Planšarsko naselje na Veliki planini (iz fototeke EM v Ljubljani) Ureja uredniški odbor Glavni urednik Pavle Blaznik Odgovorni urednik Jože Som Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v LJubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/ni — Tekoči račun pri SDK, podružnica 501-8-87/1 (LJubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 12 N din, posamezna številka 5 N din ORIS GOSPODARSTVA NA SLOVENSKEM V OBDOBJU AGRARNE REVOLUCIJE IN PREVLADE MANUFAKTURNE PROIZVODNJE FKRDO GESTRIN Obdobje od srede 18. do srede 19. stoletja pomeni za slovenske dežele čas enega izmed velikih preobratov, ki ga označuje na eni strani agrarna revolucija in konec fevdalizma, na drugi pa prevlada manufaktume proizvod- nje in začetki strojne proizvodnje, industrijske revolucije. Zaradi vrste vzrokov, med katerimi gospo- darski niso bili na zadnjem mestu, je zlasti po prevladi fiziokratizma (okoli 1770) zajela podeželje agrarna revolucija. Vloga državnih oblasti je bila pri tem v splošnem reformnem prizadevanju zelo veUka. Z raznimi ukrepi, s katerimi so omejevale pravice zemljiškega gospoda nad podložniki, pa tudi z ukrepi, s katerim so izvajale svoje hotenje, da bi se spremenil iz srednjega veka podedovani agrarni sistem, so agrarno revolucijo sprožale in jo pospeševale. Omejevanje pravic patri- monialnega fevdalnega sodstva z možnostjo kmetove pritožbe proti razsodbi zemljiškega gospoda, omejevanje pravic fevdalcev glede odstranitve podložnika s kmetije, z zakonom urejeno dedovanje na kmečkih posestvih so eni izmed takih ukrepov državnih oblasti. Pomembnejši ukrep od njih pa je vsekakor bila regulacija tlake, ki je bila za Koroško in Štajersko leta 1778 z robotnim patentom omejena na največ tri dni, a na Kranjskem po velikosti kmetije na največ štiri dni na teden. Tlake ni bilo več mogoče prenašati iz tedna v teden. Ta ukrep ni bü pomemben to- liko zaradi dejanskega znižanja tlake, ki ga ponekod v resnici ni bilo, kolikor zato, ker je preprečil kopičenje tlake v korist zemljiškega gospoda v času, ko je tudi podložnik imel največ poljskega dela na zemlji svoje kmetije. Na Goriškem so zato že leta 1772 sploh pre- povedali tlako v času največjega poljskega dela (v času dela v vinogradih, ob setvi, žetvi in košnji ter v času jesenskega oranja).' Pod državnim pritiskom, vendar na pobudo ne- prestanih podložniških pritožb zaradi stalnega poviševanja dajatev ob zamenjavi posestni- kov na podložnih kmetijah, so v tem času dosmrtni zakup spreminjali v dedni zakup._ S tem so hoteli povečati posestno pravico podložnega kmeta nad kmetijo, mu dati večjo stabilnost in ga spodbuditi k boljši obdelavi zemlje. Kakor je bilo že ob začetku te akcije raz- lično razmerje obeh zakupov po deželah, tako je bilo tudi njeno izvajanje zelo različno ozi- roma neenotno. Leta 1772 so s posebnim pa- tentom uvedli kupno pravo na Koroškem brez posebnega plačila podložnikov, kar se je pozneje kljub odporu fevdalcev v glavnem tudi izvedlo (kmet je bil dolžan plačati za prevedbo le dajatev, ki jo je plačal ob zadnji zamenjavi posestne pravice). Na Štajerskem in Kranjskem pa se je kupno pravo uveljav- ljalo po že prej veljavni, a le malo izvajani praksi: podložnik in fevdalec sta se neposred- no sporazumela za spremembo zakupa in za plačilo za kupno pravo. Vendar so leta 1778 državne oblasti prepovedale v bodoče dode- ljevati podložne kmetije podložnikom po za- časnem zakupnem pravu, ker so želele to sta- nje spremeniti v eni generaciji. Na Štajerskem se je prevedba res hitro opravila (v maribor- skem in celjskem okrožju npr. je že leta 1786 število začasnih zakupov padlo na 486), na Kranjskem pa je šlo mnogo bolj počasi in še leta 1848 je bilo 3780 začasno zakupnih kme- tij.^ Višek ukrepov te vrste pa pomeni dekret iz leta 1782, izdan za vsako deželo posebej, s ka- terim se je odpravila osebna odvisnost pod- ložnikov (nevoljniški patent). Ti so postali osebno svobodni, mogli so se odseliti s kmeti- je, če so oskrbeli za sposobnega naslednika in so opravili vse obveznosti do fevdalca. Temu pa so še vedno morali biti pokorni in mu opravljati dotedanje dolžnosti (dajati dajatve, delati tlako itd.), ker so pač živeli na podlož- ni kmetiji. Podložnikovi otroci so poslej lahko šli v šolo ali na uk v obrt in kmet se je mogel ženiti brez privoljenja zemljiškega gospoda. Nevoljniški patent je bil izredno pomemben tudi za razvoj manufaktume proizvodnje in njenih potreb po delovni sih. Drugi vladni na- črti o zboljšanju kmetovega gospodarskega in 65 družbenega položaja (o odpravi tlake oziroma njeni prevedbi v posebno denarno odškodni- no, o regulaciji davkov in urbarialnih dajatev v razmerju 12 2/9 '»/o in 17 7/9 'Vo, a kmetu bi ostalo 70'"/o vrednosti pridelka itd.) so se iz- jalovili zaradi odpora fevdalcev in že uve- ljavljeni zakoni so bili odpravljeni po smrti Jožefa Že po reformnem obdobju je vlada leta 1798 izdala zakon, s katerim se je kmetu dajala možnost, da se je v dogovoru s fevdal- cem odkupil in s tem postal lastnik zemlje. Vendar so morali to spremembo sporočiti dr- žavnemu uradu (kresiji). Kratkotrajna fran- coska oblast nad delom slovenskih dežel se je malo lotevala fevdalnih odnosov. Odpravila je le manjše, na osebo vezane podložniške ob- veznosti (na osebo vezano tlako, osebna bre- mena), uveljavila je deljivost kmetij in zni- žala dajatve za petino, ker so javnopravne funkcije zemljiških gospodov prenesli na ura- de. Proces agrarne revolucije pa se je pod francosko upravo počasi nadaljeval, ne da bi francoske oblasiti poljedelstvo izrecno pospe- ševale." Čeprav se v obdobju Metternichovega ab- solutizma ti ukrepi niso nadaljevali, pa po- menijo izredno krčenje fevdalnih pravic zem- ljiških gospodov in so na široko pripravljali dokončno odpraivo fevdalizma leta 1848. Prav tako so povečavali kmetove pravice in dvi- gali njegov gospodarski položaj, čeprav so kmetje hudo občutili novi davčni sistem, ki je po fiziokratskem principu enakega obdavče^- nja po dohodku od zenüje zajel tudi doslej privilegirane fevdalce. Pomembnejša za gospodarski dvig kmečke- ga prebivalstva oziroma za dvig agrarne pro- izvodnje pa so bila prizadevanja državnih ob- lasti, da bi se v smislu fiziokratizma stari poljedelski sistem natriletnega kolobarjenja zamenjal z naprednejšim sistemom: kolobar- jenjem sadežev brez prahe. Ta stremljenja so podpirale Kmetijske družbe, ustanovljene v 60-ih letih v glavnih deželnih mestih (Celovec 1764, Gorica in Gradec 1765, Ljubljana 1767), ki so širile fiziokratske nauke in novi način obdelovanja zemlje med kmeti, skrbele za po- skusna posestva in kmetijske šole. Prvič so se tedaj v poljedelstvu uveljavljali znanstveni izsledki. Vendar se je novi sistem poljedelstva le počasi širil proti ustaljeni praksi in ne- zaupanju kmečkega človeka do vseh novosti. Vendar se je praha postopoma opuščala in uvajati so se začele rastline v večjem obsegu, zlasti koruza in krompir, ki se pojavljata že od 17. oziroma 18. stoletja dalje. V času slabih letin 1767—72, ko je vlada sama delila seme, se je krompir ponekod zelo razširil, vendar se je takrat uporabljal bolj kot krmilo za živino kakor pa za hrano ljudem. Do pravega prelo- ma v širjenju obeh novih rastlin je prišlo še- le po treh zaporednih slabih letinah v letih 1815/17. Tedaj se je krompir povsem uveljavil na Kranjskem; na Koroškem in Goriškem se je močno razširila ko^ruza, a na Štajerskem obe kulturi. Sele po teh spremembah v goje- nju krompirja in koruze je izginila katastro- falna lakota, ki je pogosto zadela prebivalstvo v slovenskih deželah. Poleg širjenja teh dveh kulturnih rastlin je bilo izrednega pomena tu- di tedaj širše uveljavljanje strniščnih sadežev (zlasti ajde in repe), industrijskih (lan, konop- lja) in krmünih rastlin (zlasti detelja, lucerna). Prav uvajanje krmilnih rastlin je bil eden izmed važnih momentov, ki so omogočili pre- hod iz ekstenzivne pašniške na intenzivno hlevsko živinorejo, brez katere bi si ne bilo mogoče zamisliti gnojenja, nujno potrebnega za novi način agrarne tehnike in sistema. Na prehod v hlevsko živinorejo je precej vplivala tudi akcija za razdelitev dotedanjih skupnih (občinskih) ravninskih pašnikov. Vendar se ponekod uporaba teh skupnih pašnikov vztrajno drži še tja do novejše dobe. Prav ta akcija je mnogokje omogočila tudi razširitev obdelovalne zemlje (njiv) in tudi travnikov, na katerih se je s košnjo pripravljala krma za zimo. Od druge polovice 18. stoletja dalje se začenja doba prevlade hlevske živinoreje v kombinaciji s planinsko pašo (pasejo seveda tudi še po travnikih v pozni jeseni), kar je ostalo v veljavi vse do konca obravnavanega obdobja. Vendar je bil razvoj živinoreje, ki je po preobratu glede na število glav ponekod celo nazadovala, sprva še počasen. Nove pas- me, ki naj bi nadomestile slabše domače, se le zmerno uvajajo (npr. merino ovce). Večjo skrb so posvečali govedoreji in konjereji, ki je postajala vse bolj važna zaradi vprežne in to- vorne živine. Svinjereji še niso dajali poznej- šega pomena; koze pa so zaradi zaščite goz- dov, ki se začne tedaj prvič bolj racionalno izrabljati, že začeli preganjati in njihovo rejo opušča ti.5 Ta veliki skok v gospodarski strukturi slo- venske vasi je spremenil tudi njeno zunanjo podobo. Kmečki dom se je razširjal in je do- bival več ločenih prostorov. Nastajala so nova gospodarska poslopja. Tudi lesene hiše so se začele počasi umikati zidanim, tem bolj, ker so oblasti že sredi 18. stoletja prepovedale gradnjo lesenih hiš. Tako je odstotek dimnic na Štajerskem od leta 1700 do 1800 padel od 80'"/c na 40"/». Spreminjala se je počasi tudi kmetova zavest in po uveljavitvi dednega za- kupa in osebne svobode je vedno bolj rasla zahteva po zemljiški odvezi. Agrarna revolucija je v drugi polovici 19. stoletja dokončno zmagala. Kolobarjenje sa- dežev brez prahe je v tem času že prevladalo in nove kulture so se že močno uveljavile. Med industrijskimi rastlinami se je tedaj za- 66 čela vpeljavati tudi sladkorna pesa (na Koro- škem, deloma tudi na Kranjskem). Začeli so se uporabljati v večji meri tudi kmetijski stroji; prav tako pa so se uveljavljale neka- tere značilno^sti kapitalističnega gospodarstva v kmetijstvu, predvsem seveda na fevdalni posesti in le sem in tja pri velikih kmetih. Tudi gozdarstvo je bilo vedno bolj predmet znanstvenega raziskovanja in so večjo skrb začeli posvečati izkoriščanju in obnavljanju gozdov. Sadjarstvo pa je bilo šele na začetkih svojega razvoja. V zvezi z našim razm otri van jem pa je treba izrecno poudariti, kakšne so bile posledice te- ga preobrata glede na izrabo kulturne zemlje. Ob procesu agrarne revolucije se je z odprav- ljanjem prahe povečevala vsakoletna obdela- na njivska površina in se končno povečala za tretjino, se torej razširila na celotni fond njiv (če ne upoštevamo manjših površin, ki so bile iz različnih vzrokov seveda še vedno v prahi). Se več, s širjenjem strniščnih sadežev, torej z dvojno letino na delu istih njivskih površin vsako leto, se je fond vsakoletnih obdelanih površin še dodatno povečal. Prizadevanje dr- žavnih oblasti, da bi se povečale površine kulturne zemlje, ki je ni bilo praktično nič več mogoče povečava ti s krčenjem gozda, je pripeljalo v tem obdobju prvič do izsuševal- nih, melioracijskih del na širših kompleksih. Največji tak poskus na slovenskih tleh je bilo izsuševanje velikih površin ljubljanskega bar- ja, v katerem so videli prihodnjo žitnico Kranjske. V ta namen so zgradili velik pre- kop (1772—82), toda izsuševanje je bilo v glavnem končano šele do konca 19. stoletja. Res so tu nastajale počasi večje površine plod- ne zemlje, tudi nekatere nove naselbine. Toda pričakovanja se niso izpolnila in še danes ce- lotni kompleks ni do kraja urejen; večina po- vršin je pod travniki.^ Večje melioracije so bi- le tudi na močvirnih površinah v okolici Ce- lovca. Na drugi strani se je v tem stoletju ob pro- cesu agrarne revolucije precej spremenilo tudi prejšnje razmerje glede izrabe kulturne zem- lje. Rekli smo že, da se je z opuščanjem paš- niške živinoreje in delitvijo skupnih, občin- skih nižinskih pašnikov precej povečala po- vršina travnikov in tudi njiv. Prav tako se je v tem obdobju močno zmanjšala površina vi- nogradov in so izgmili vinogradi v mnogih področjih, kjer so bili stoletja. Ni se več spla- čalo gojiti vinske trte na manj ugodnih po^ vršinah, ki se opušča v korist drugim kultu- ram. Zlasti se je spreminjala struktura njiv- skih površin glede na obseg, ki so jih zavze- male posamezne njivske kulture. Na to so vplivale tehnične izboljšave v agrarni proiz- vodnji, mnogo bogatejši kolobar sadežev, ka- kor je bil v prejšnjem obdobju, povečane ob- delovalne površine pa tudi vplivi blagovnode- narne zamenjave, skratka tržišča. Zlasti naglo se je spreminjala po letih velike lakote 1815 do 1817. Tako se je do srede 19. stoletja, po- tem ko je proti koncu 18. stoletja precej upa- del, povečal pridelek pšenice in rži tudi na račun ječmena in ovsa, čeprav so obstajale precejšnje razlike v posameznih deželah. Kak- šno je bilo stanje glede izrabe njivskih po- vršin in kakšen je bil pridelek konec tega obdobja na Kranjskem, Štajerskem in Koro- škem, kaže naslednja (sicer nepopolna) tabela.'' I »/(J izrabe njivskih površin za posamezne kult^tre so pri Kranjski iz leta 1849, a pri Starjerski iz leta 1846. Podatki o višini pridelkov so iz konca 18. stoletja oziroma iz zgoraj navedenih let. Vse koli- čine so izračunane v vaganih (61,48 litra) oz. v dunajskih centih (q = 56,00—6,2 kg). 67 Pri vsem tem razvoju kmetijstva bi se zde- lo, da so se možnosti za razvoj kmetu bolj na široko odprle. Vendar ni bilo tako, čeprav so se njegovi življenjski pogoji res izboljšali. Fevdalne dajatve in novi visoki davki, ki jih je absolutna monarhija naložila kmetu, že do tega obdobja preveč razdrobljena kmečka po- sest in prenapolnjeno podeželje, ki se je še polnilo zaradi sorazmerno naglega naraščanja kmečkega prebivalstva, so v mnogočem para- lizirali to, kar je prinašala agrarna revolucija. Ponekod, vendar seveda ne trajno, je na to vplivalo tudi pomanjkanje delovne sile, ki se je pojavljalo na p>osameznih kmetijah ob več- ji površini letno obdelane zemlje in večjega števila kultur, ki jih je tedaj kmečko gospo- darstvo gojilo. Se več, diferenciacija kmečke- ga prebivalstva je v tem obdobju še hitreje napredovala. Na ozemlju Ilirskih provinc jo je pospeševal tudi zakon o delitvi kmetij ob dedovanju. Manjšanje kmečke posesti in celo tudi propadanje kmetij, ki so se smele zadol- ževati, se je nadaljevalo v prvi polovici 19. stoletja še hitreje kakor prej. Proces drobitve je močno napredoval v vseh slovenskih deže- lah razen na Koroškem. V vaseh je tedaj, z izjemo Koroške, drobna kmečka posest s kaj- žami in osebenjki pravuoma prevladala nad srednjo, celo in večjo kmečko posestjo.* Ob taki posestni strukturi, ki je nastala v zgodovinskem razvoju, velik del kmečkega prebivalstva — bilo ga je po statistični oceni ob koncu te dobe 89*/o vsega prebivalstva v slovenskih deželah — ni mogel v celoti živeti od agrarne proizvodnje.' Znaten delež dohod- ka tega dela podeželskega prebivalstva je pri- tekal od neagramega zaslužka: od tovomištva in prevozništva ter tudi brodarstva po pro- metno važnih in deloma reguliranih rekah, dalje od kmečke trgovine, ki je v tem obdob- ju postala legalizirana sama po sebi, od do- mače obrti pa tudi dela za založnike in celo manufakturiste in končno od raznih del v zvezi s fužinarstvom (drvarji, oglarji, vozniki itd.). Prav v tem obdobju prehaja zaposlova- nje kmečkega prebivalstva, katerega del že tedaj dobiva značaj polproletariata, v ne- agrarni proizvodnji v svoj višek, ki traja nato še nekaj časa v drugi polovici 19. stoletja do velikih sprememb v proizvodnji in prometu. Toda podeželje že zajema proces izseljevanja. Počasi raste število tistih, ki na vasi ne naj- dejo več možnosti zaslužka niti v agrarni niti v neagrarni proizvodnji. Podeželje se, kakor že rečeno, polni in ljudje se izseljujejo, takrat prvenstveno v mesta. Ta beg kmetov v mesta že od nevoljniškega patenta dovolj naglo raste. Odtod tudi v veliki meri izvira prira- stek mestnega prebivalstva. Ta razvoj na podeželju je bil torej močno povezan z neagrarno proizvodnjo, ki je od srede 18. stoletja dalje prav tako hitro rastla pod vplivom merkantilizma in nato fiziokra- tizma.'" Ze v drugi polovici 18. stoletja se je število manufaktur na slovenskem ozemlju precej povečalo. V prvi polovici naslednjega stoletja, potem ko so se končale francoske vojne in doba Ilirskih provinc, pa je njihovo število še bolj poraslo. Državne oblasti so ta razvoj pospeševale sprva s podeljevanjem raz- nih privilegijev in monopolov, nato pa z uve- ljavljanjem načela gospodarske svobode. Ven- dar je ob koncu obdobja ta njena vnema po- nehavala iz strahu pred nasprotniki fevdaliz- ma in absolutizma, ki jih je gospodarski in družbeni razvoj krepil. Velik del teh manu- faktur je bil povezan z založništvom in tudi z domačo obrtjo na vasi. Kot vir potrebne energije jim je služila voda; premog se je v proizvodnjo tega časa šele počasi uvajal.'* Na slovenskih tleh je bilo ob koncu te dobe okoli 3000 vodnih koles (od tega seveda velik del vaških mlinov in žag).'^ Kljub temu porastu manufaktur pa notra- nja struktura neagrarnega gospodarstva ni doživela nobenih bistvenih sprememb. Se ves ta čas, kljub upadu proizvodnje za Ilirskih provinc," je pripadlo važnejše, če ne sploh najvažnejše mesto v gospodarskem življenju slovenskih dežel železarstvu. Kot prej prevla- dujejo po številu majhna podjetja, velikih je le malo (vseh je bilo okoli 100); vsa uporab- ljajo predvsem vodno silo. Tehnični napredek se kaže v večjem številu visokih peči, čeprav resničnih plavžev še ni veliko, a tudi ti delajo še zelo sporadično. Nekaj večjih podjetij s plavži (Javomik, Sava, Mislinje, Bistrica v Rožu) je pridobivalo večino železa na sloven- skih tleh. Vendar so ti plavži precej zaostajali po velikosti za najboljšimi na nemškem delu Štajerske in Koroške, ki so dajali letno do 60.000 centov (3.360 1) surovega železa. Dva taka plavža bi bila odločno preveč za celotno produkcijo železa na Slovenskem. Proizvod- nja in predelava železa je do konca dobe kljub konkurenci švedskega železa še vedno rasla. Konkurenco so bolje prenašala tista podjetja, katerih lastniki so bili fevdalci, torej tudi posestniki velikih gozdov, iz katerih so črpali les in oglje za svoje fužine. In takih ni bilo malo (npr. Auersperg, Zois, Ruard na Kranjskem, Thum, Egger, Silbemagel na Ko- roškem). Okoli leta 1825 je bila proizvodnja železa na Kranjskem poprečno ok. 2.300 t, v letih 1843—47 pa se je dvignUa na ok. 4.650 t letno. Za primerjavo o velikosti največjih podjetij te vrste naj navedemo dva primera. Auerspergova železarna v Dvoru na Dolenj- skem je imela leta 1840 kar 781 zaposlenih, med njimi 130 rudarjev, 77 drvarjev in og- Ijarjev ter 430 voznikov. Ruardova fužina na Savi (Jesenice) pa je imela v 40-letih okoli 68 500 zaposlenih, od tega ok. 360 drvarjev in og- Ijarjev, ter je proizvajala ok. 1.700 t ali blizu 45*/d vse železne proizvodnje na Kranjskem. Podatki o strukturi zaposlenih dokazujejo med drugim tudi tesno povezanost podjetij z agrarno okolico. Najmodernejše in po proiz- vodnji največje podjetje v slovenskih deželah pa je bila železarna bratov Franca in Avgusta Rosthorn, ki sta bila angleškega rodu. v Pre- valjah. Tu je bilo leta 1836 prvič na Sloven- skem uvedeno pudlanje. Poglavitni proizvod so bile tračnice, ki jih je začela tovarna kot prva v Avstriji proizvajati. V letih 1838—42 so izdelali ok. 6.700 t tračnic, v naslednjih pe- tih letih pa celo ok. 27-500 t. Podjetje je bilo prvo, ki je v večji meri uporabljalo kot vir energije in za predelavo železa premog (iz lastnega rudnika v Lešah).'^ Proizvodnja svinca, ki je do okoli 1820 še rasla, nato pa stagnirala na okoli 11001, je bila še vedno omejena predvsem na področje Karavank. Rudniki, ki so nastajali v tem času drugje, so bili manjši in so postopoma pro- padli. Rudnik živega srebra v Idriji dela ob vedno manj bogati rudi, ki je ob viških na- kopljejo do 7.00Ót letno, s približno enako proizvodnjo kakor prej (poprečno okoli 1621 živega srebra letno). To mu uspeva s tehnič- nimi izboljšavami (boljše peči za žganje slab- še rude, parni stroj leta 1837). Kot novost pa se v vsem tem obdobju počasi začenja uve- ljavljati tudi premog, ki ga kopljejo večino- ma v manjših količinah in sporadično. Redni in tudi nekoliko večji premogovniki nastaja- jo šele proti sredi 19. stoletja (npr. že ome- njene Lese).15 Med številnimi manufakturami je bila v tem obdobju zelo razvejana tekstilna proiz- vodnja. Poleg večjega števila manjših manu- faktur, katerih suknarska proizvodnja je za- radi češke konkurence nekoliko padala, so v predmarčni dobi na novo nastale prve večje modeme strojne bombažne predilnice. Se ved- no na založniški način je bila v veliki meri organizirana proizvodnja platna (prav tako proizvodnja čipk), ki so ga veliko izvažali. Svilarstvo, ki je bilo še konec 18- stoletja pre- cej razvito, je v predmarčni dobi zaradi ita- lijanske konkurence po odpravi carinske meje med Lombardijo in Benečijo z našimi dežela- mi propadlo.^' Ves ta čas je bil konjunkturen za razvoj steklam, ki jih je bilo v predmarčni dobi nad 20. V posameznih steklamah je de- lalo tudi do 100 in celo 200 delavcev še z večjim številom gozdnih delavcev in vozni- kov." Proizvodnja papirja je bila vezana na kako desetorico več ali manj obrtnih papirnih mlinov in osem večjih papirnih podjetij. Do 40. let je bila največja papirnica v Podgori pri Gorici, ki je leta 1841 izdelala okoli 1900 q (ok. 106 t) papirja. Tedaj pa je nastala nova, prva strojna papirnica v Vevčah pri Ljub- ljani, ki je s 7Ó delavci proizvajala okoli 8000 q papirja, kar je bilo mnogo več od skupne produkcije vseh dmgih papirnic na Slovenskem.'* V predmarčni dobi se je precej uveljavila proizvodnja sladkorja iz siladkor- nega trsa. Najprej se je že v drugi polovici 18. stoletja pojavila v Trstu; tu sta se po letu 1821 dve veliki rafineriji združili v eno- Leta 1828 pa sta v Ljubljani nastali dve novi rafi- neriji (ena je delala do požara I832, druga do 1858). Proizvodnja je naglo naraščala; leta 1841: 23.000 q, leta 1847: 72.000 q. Delavcev pa je imela ljubljanska »cukrama« istega leta 160." Se vedno je bila v enaki meri kakor prej pomembna tudi usnjarska (in čevljarska) proizvodnja. Posebej je treba omeniti tudi založniško organizirano žimarstvo in sitarstvo okoli Kranja in slamnikarstvo okoli Ihana. V Trstu, kjer je bilo večje število manufaktur, se je razvilo tudi pomembnejše ladjedelništvo. Vseh manufaktur je bilo na slovenskem ozemlju s Trstom brez Koroške okrog 250; od tega jih je bilo na Kranjskem, slovenskem delu Štajerske in Goriškem 191, a v Trstu 65. Kljub temu morda na videz visokemu številu manufaktur pa je treba poudariti, da so slovenske dežele v razvoju precej zaostaja- le za nemškimi- Tako je bilo npr. leta 1834 na Štajerskem več kot 300 manufaktur, ki so bile večinoma v nemškem delu dežele. Čeprav to obdobje z vso upravičenostjo označujemo kot manufakturno obdobje v ne- agrami proizvodnji, pa je bila poglavitna značilnost predmarčne dobe v gospodarskem razvoju uporaba premoga in strojev, nastanek prvih tovarn, gradnja prvih železnic in uva- janje pamikov, kar vse je napovedovalo novo dobo, ki je prihajala. Čeprav je bilo podeljenih veliko pravic za kopanje premoga, je bilo še konec predmarč- ne dobe le malo premogovnikov z večjo pro- dukcijo'. Leta 1848 so na Slovenskem nakopali največ do 55.0001 premoga. Daleč največji premogovnik je bil v nam že znanih Lešah, kjer so leta 1847 nakopali ok. 40.000 t premo- ga in je bilo zaposlenih blizu 600 rudarjev.-" Zunaj Trsta, kjer se parni stroj pojavi že leta 1817, je na Slovenskem prvi pami stroj postavila, se zdi, ljubljanska sladkorna rafi- nerija. Leta 1841 je bilo na slovenskem na- rodnem ozemlju 8 parnih strojev s 180 KM, le nekaj več jih je bilo ob koncu obdobja- Bili so v predilnicah (Ljubljana, Ajdovščina, Pre- bold), sladkornih rafinerijah (Ljubljana, Trst), tovarnah mila in sveč (Trst), steklami (Ko- čevje), nekaterih pamih mlinih (Hinje, Ko- čevje, Trst) in idrijskem mdniku. V pomor- skem prometu so v Trstu že leta 1818 uvedli prvi parnik. Tam je prestal prvi poskus tudi Resslov ladijski vijak. Leta 1836 je že tri leta 69 prej ustanovljeni Avstrijski Lloyd s svojo pa- roplovno družbo, ki je ob koncu dobe imela že 26 pamikov (za osebni promet) z več kot 9000 BRT. V 40. letih so slovenske dežele pridobile tudi železnice, ki so jih gradili v monarhiji že od 1838. leta. Prva je bila tako imenovana »južna železnica«, zveza med Du- najem in Trstom prek slovenskih dežel, moj- strsko delo takratne tehnike. Najprej je bil zgrajen odsek od Gradca doi Celja (1846), tri leta pozneje pa je stekla železnica že do Ljub- ljane. Se v predmarčni dobi so začeli graditi železnico tudi od Ljubljane proti Trstu.^' Toda ta razvoj neagrame proizvodnje je bil le bolj malo povezan s podjetnostjo in kapi- talom slovenskih ljudi. Del najvidnejših pod- jetnikov na Slovenskem je bil tuj (npr. F. in A. Rosthom, W. Moline); tudi velik del teh- ničnih strokovnjakov in vodilnih delavcev je bil iz tujine. Del teh ljudi se vključi v sloven- sko narodno celoto, vendar njihovo število vedno bolj pada in jih večina preskoči v nem- ški tabor. Zelo pomembna je bila v tem času še vloga tržaškega kapitala najrazličnejšega izvora. Močan je dalje postajal tudi že dunaj- ski kapital (Rotschildi, Amstein-Eskeles). Med lastniki niso bili samo posamezniki, mar- več tudi delniške družbe. V rudarstvu in fu- žinarstvu je bil velik delež kapitala last tujih fevdalcev na slovenskem ozemlju. Med slo- venskimi meščani, ki so si na različne načine (s trgovino, zakupom davkov in mitnic itd.) nakopičili večje premoženje, so le redki pre- hajali v manufakturne in industrijske inve- sticije ter postajali večji podjetniki. Niso se še povzpeli prek manjših podjetij in rudnikov (zlasti premogovnikov), založniške in večje obrtne dejavnosti ter trgovine. Pod vplivom opisanega razvoja je začelo prebivalstvo v slovenskih deželah v tem ob- dobju nekoliko hitreje rasti, zlasti potem, ko so prenehale stare kužne bolezni in velika lakota. Precej pa se'je spreminjala tudi druž- bena podoba. Ob sorazmerno skromnem na- ravnem prirastku (nataliteta 30 do 37 */», mor- taliteta 25 do 29*/», pač različno po deželah) in manjšem doseljevanju v mesta (zlasti v Trst, tudi v Gorico, Beljak in Celovec) se je prebivalstvo do konca te dobe povečalo na okoli 1,100.000. Od tega je bilo blizu 89«/o Slovencev, nemška manjšina skupaj s tistimi, ki so se nemško orientirali, pa je bila znotraj etničnih slovenskih meja na Koroškem in Štajerskem ter Kranjskem tako v mestih kot deloma na podeželju, italijanska v primorskih istrskih mestih in v Gorici, a madžarska ob mejah Prekmurja. Sele v tem obdobju so me- sta, ki so morala po ukazu Jožefa II. podreti mestna obzidja, pravzaprav začela rasti iz srednjeveških okvirov. Velika izjema je bil seveda Trst, ki je z najmočnejšim doseljeva.- njem hitro rasel. Ze leta 1808 je imel nad 33.000 prebivalcev; njihovo število je upadlo zaradi gospodarske depresije za Ilirskih pro- vinc na približno 21.000, a se je že konec tega obdobja povzpelo na skoraj 80.000. Razmerje med kmečkim in mestnim prebivalstvom je bilo tedaj približno 84 «/» proti 16 Vo.^s Med najpomembnejše družbene premike v tem času, povezane z rastjo narodne zavesti in opredeljevanjem za slovenstvo, je treba šteti počasno nastajanje slovenske buržoazije (sicer po številu in po moči kapitala še šibke, kakor smo videli) in nekoliko- širšega sloja slovenske inteligence. Z njima so dotlej pod- ložniški Slovenci po dolgih stoletjih dobivali svojo vrhnjo družbeno plast; družbena obglav- Ijenost in vse iz nje izvirajoče posledice so začenjale počasi izginjati. To se kaže tudi v začetkih slovenskega narodnega prebujenja in gibanja, ki je zajelo slovenske dežele v tem obdobju. Poleg tega je ob povečanem številu agrarnega proletariata omeniti tudi rast pra- vega delavstva. Njegov položaj je bil še zelo različen, saj so ponekod še vladala stara pa- triarhalna razmerja, drugje pa so se že uve- ljavili povsem kapitalistični odnosi. Ker sko- raj ni krajev, ki bi imeli značaj izrazito delavskih središč (proizvodnja je še razpršena po mestih in podeželju), tudi ni opaziti zna- menj delavske zavesti in povezanosti. O ka- kem delavskem gibanju seveda še ne moremo govoriti (čeprav so slovenske dežele dale so- cialista utopista Smolnikarja, ki je deloval predvsem v Ameriki). Med tedanjim delav- stvom je bila še večina takih, ki so bili pove- zani s kmečkim življenjem, živeli so na svo- jih kmetijah ali kajžah ali na domači kmetiji pri sorodnikih in hodili v podjetje na delo. Tak delavec se je tedaj in tudi še pozneje čutil bolj kmeta kakor delavca.^* Družba je torej na Slovenskem (kakor v Avstriji sploh) dobivala že precej jasne kon- ture kapitalistične družbe, ob kateri so posta- jali fevdalni odnosi povsem odveč. Kmetove zahteve po zemlji, po zemljiški odvezi dobi- vajo realne osnove in z revolucijo leta 1848 je fevdalizma v monarhiji resnično konec. OPOMBE 1. Prim. Geschichte der österreichischen Land- und Forstvsrirtschaft und ihrer Industrien I, 1899; E. M. Link, The Emancipation of the Austrian Peasent 1740—1798, New York 1949; A. Meli, Die Anfänge der Bauernbefreiung in Steiermark un- ter Maria Theresia, v Forschungen zur Verfas- sungs- und Verwaltungsgeschichte der Steier- mark 5/1 (Graz), 1901; A. Trstenjak, Slovenski rabotni patent, CZN 9, 1912. — 2. Glej Zgodovino narodov Jugoslavije II in tam navedeno literaturo; H. Ebner, Die Bemühungen der Regierung um 70 Aufteilung des bäuerlichen Grossbesitzes in der 2. Hälfte des 18. Jahrhunderts, Blätter für Hei- matkunde 1959. — 3. Prim. J. Polec, O odpravi nevoljništva na Kranjskem, Ljubljana 1933. — 4. M. Pivec-Stele, La vie économique des Provin- ces Illyriennes (1809—1813), Paris 1930; Napoleo- nove Ilirske province, Ljubljana 1964. — 5. Prim. V. Novak, Übersicht über Viehhaltungsformen und Alpwesen in Slowenien, v Viezucht und Hirtenleben in Ostmitteleuropa 8, Budapest 1961. — 6. Prim. A. Melik, Kolonizacija Ljubljanskega barja, Ljubljana 1927; za današnje stanje pa A. Lah, Ljubljansko barje. Problem urejevanja in gospodarskega izkoriščanja v obdobju 1945—1961, Ljubljana 1965. — 7. B. Grafenauer, Slovenija — Gospodarstvo Slovencev med 1800 in 1918, JE 7, 1968. — 8. Za preobrazbo vasi v tem stoletju glej B. Teply, Razvoj kmetijstva pri nas v stoletju pred marčno revolucijo. Nova obzorja 4 (1950), in njegovi prispevki prav tam; M. Britovšek, Raz- kroj fevdalne agrarne strukture in prehod na individualizirano kmetijstvo na Kranjskem, Kro- nika 8, 1960; isti, Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem, Ljubljana 1964. — 9. F. Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od 18. sto- letja do današnjih dni, Ljubljana 1936. — 10. Do konca 18. stoletja glej Zgodovino narodov Jugo- slavije II in tam navedeno literaturo, za prvo polovico 19. stoletja pa F. Gestrin — V. Melik, Slovenska zgodovina od konca osemnajstega sto- letja do 1918, Ljubljana 1966. — 11. J. Sorn, Pre- mogovništvo na slovenskem ozemlju do sredine 19. stoletja, ZC 18 (1964), str. 7 si. — 12. Prim. A. Struna, Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana 1955. — 13. Glej op. 4. — 14. F. Gestrin — V. Me- lik, o. C — 15. I. Mohorič, Industrializacija Me- žiške doline, Maribor 1954; Med Peco in Pohor- jem, Maribor 1965. — 16. J. Zontar, Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja, Ljubljana 1957. — 17. Prim. F. Minafik, Pohor- ske steklarne, Maribor 1966. — 18. J. Som, Raz- voj papirnice Vevče, Ljubljana 1956; prim, še avtorjeve razprave v ZC 8 in 12—13. — 19. V. Valenčič, Sladkorna industrija v Ljubljani, Ljub- ljana 1957. — 20. J. Sorn, Premogovništvo, o. c. — 21. Za parne stroje prim. J. Slokar, Geschichte der österreichischen Industrie und ihrer Förde- rung unter Kaiser Franz I., Wien 1914; F. Gestrin — V. Melik, o. c; G. Roletto, II porto di Trieste, Bologna 1941; V. Murko, Josip Ressel, Življenje in delo, Ljubljana 1957; za začetek železnic I. Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem, Ljubljana 1968. — 22. Prim. J. Som, Obdobje grosističnih tvrdk, Kronika 12 (1964) str. 17 si. in tam navedena literatura. — 23. Za razvoj pre- bivalstva je še vedno temeljno delo že citirana razprava F. Zwitterja. Glej še J. Sifreir, Demo- grafski razvoj kmečkega prebivalstva v Sloveniji, v Prikazi in študije Zavoda SRS za statistiko 8 (1962); D. Vogelnik, Razvoj prebivalstva Sloveni- je zadnjih dvesto let z jugoslovanske in evropske perspektive, Ekonomski zbornik 5 (1965). — 24. O kmetu B. Grafenauer, Kmečki upori na Slo- venskem, Ljubljana 1962; E. Kardelj, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1957. 71 LJUBLJANSKO STAVBENISTVO V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA VLADO VALENCIC I. V začetku prejšnjega stoletja je imela stavbna obrt še marsikatere cehovske poteze, dasi je francosko medvladje cehe odpravilo in pozneje niso bili več obnovljeni. V primeri z drugimi obrtmi je büo v razmerju med moj- stri ter pomočniki in vajenci nekaj posebno- sti, ki so se več ali manj ohranile do novega obrtnega reda iz leta 1859. Zato je potrebno, da posežemo nekoliko še v konec 18. stoletja, ko so cehovska načela še veljala. Pravice in dolžnosti zidarskih mojstrov, po- močnikov in vajencev so urejala cehovska pravila od 1. avgusta 1750. Le zidarski mojsti-i so smeli prevzemati zidarska dela, ki so jih potem dodeljevali v opravljanje pomočnikom in vajencem. Zidarski pomočniki in vajenci pa niso bili v mezdnem razmerju do mojstra, temveč do stavbnega gospodarja, to je do ti- stega, za katerega je mojster delo prevzel. Stavbni gospodar je zaposlenim pomočnikom in vajencem plačeval mezdo po določenih ta- rifah. Kot nagrado za preskrbo' zaposlitve in zaslužka, za vodstvo in nadzorstvo nad stavb- nim delom so pomočniki in vajenci morali odstopiti mojstru določen del dnevne mezde kot mojstrsko pristojbino, tudi mojstrski gros imenovano. Ta pristojbina je bila glavni del mojstrovih dohodkov.' Toda življenje je mnogokrat teklo mimo predpisov cehovskih pravil. Zidarski pomočniki so si večkrat sami našli in prevzeli stavbna dela in so odklanjali plačilo mojstrske pristojbine. Nekateri se sploh niso včlanili v ceh, drugi so opravljali zidarska dela, ne da bi se izučili zidarske obrti, bili so šušmarji. Ljubljanski zidarski mojstri, ki so bili prikrajšani za mojstrsko pristojbino, so se zoper te nerednosti pritože- vali in zahtevali ureditev razmer v zidarskem cehu.2 V zadnjem desetletju 18. stoletja je deželni inženir Jožef Schemerl dobil nalogo, naj po^ roča o razmerah v stavbeništvu in predlaga ukrepe za izboljšanje razmer. Schemerl je priznal upravičenost mojstrskih pritožb. Me- nil je, da so za red v stavbeništvu potrebni dobri zidarski pomočniki in poUrji, toda takih ni moglo biti brez dobrih mojstrov. Izkušeni stavbni mojstri se ne bodo naselili tam, kjer pomočniki delajo po svoji volji brez pokor- ščine in reda. Treba je poskrbeti za strogo izvajanje predpisov zidarskega ceha ter raz- glasiti v vsej deželi, da kdor hoče graditi, sme oddati delo le osebam, ki mu jih pošlje zidar- ski mojster. Stavbni gospodar, ki se ne bi po tem ravnal, naj bi za vsakega zidarja, zapo- slenega mimo zidarskega mojstra, plačal dnevno kazen 4 grošev, isti znesek bi moral plačati tudi zidar. Polovico globe bi dobil ovaditelj, polovico oškodovani zidarski moj- ster. Schemerl ni vse krivde za nevšečne raz- mere videl le na eni strani, tudi mojstri so imeli svoj delež. Dolžnost mojstrov je bUa, da vzgajajo spretne zidarje, izbirali naj bi va- jence med sposobnimi učenci normalke in naj bi jih v nedeljah in praznikih poučevali v risanju ter stavbarstvu. Skrbeli naj bi za za- poslitev njim prideljenih pomočnikov, da ne bi dali povoda za izgovor, češ niso dolžni plačevati mojstrske pristojbine, ker si morajo sami iskati delo. Mojstri bi morali v mestu redno nadzirati zidarske delavce in stavbe, na deželi pa jih obiskovati po potrebi. Pri gradnjah ne bi smeli zaposliti več vajencev, kot je bilo dovoljeno; morali bi si prizadevati, da postanejo polirji le posebno spretni in pridni zidarji.' Deželna vlada ni bila dosledna pri izvaja- nju cehovskih predpisov, enkrat je bila po- pustljiva, drugič strožja. Sredi leta 1792 je glede mojstrske pristojbine in prevzemanja stavbnih del odločila: Kjer so izučeni polirji in zidarski pomočniki proti določeni tarifi, tam ni mogoče trpeti šušmarjev niti pri za- sebnih gradnjah. Sicer pa pripada mojstru mojstrska pristojbina redoma le od tistih po- lirjev in pomočnikov, ki so' se mu prijavili, in le takrat, ko jim delo preskrbi mojster. Ako jim ne preskrbi dela, jim ne more bra- niti, da si ga ne bi poiskali sami. Sme pa zahtevati, da mu javijo prevzem zasebnega zidarskega dela in plačajo pristojbino. Z izje- mo cerkev, državnih, stanovskih in vojaških zgradb, za katere so potrebni načrti, predra- čuni itd. ter gradenj v mestih, kjer to zahte- va javna korist, ni nikakršne obveznosti za zasebne stavbne gospodarje na podeželju, da bi morali graditi pod vodstvom in nadzor- stvom zidarskega mojstra. Graditi so smeli tudi pod lastnim vodstvom.* Le nekaj mesecev pozneje je nov predpis deželne vlade zavzel strožje stališče. Deželna vlada je ugotovila, da se zidarji in tesarji ne včlanjujejo več v ceh, da svojevoljno zvišujejo dnevno mezdo, imajo še postranske zahteve ter prevzemajo stavbna dela brez mojstrovega dovoljenja in navodil. Na drugi strani pa stavbni gospo- darji v svojo škodo in škodo varnosti uporab- ljajo neizučene šušmarje, ki se izdajajo za zidarje in tesarje. Deželna vlada je izjavila, da ne bo trpela nobenega zidarja ali tesarja, ki ne bi bil član ceha. Kdor hoče opravljati zidarsko obrt, se mora vključiti v ljubljanski ceh, edini zidarski ceh v deželi, in se podre- 72 Matija Dobrave, fasada nekdanjega Bavarskega dvora na Titovi cesti (MALj, Reg. I fase. 520. foL 623) diti mojstm ter sme sprejemati le tista dela, ki mu jih mojster odkaže. Bile so določene tudi dnevne mezde, za zidarskega polir j a od sv. Jurija do sv. Mihaela 40, od sv. Mihaela do sv. Jurija 34, za zidarskega pomočnika pa 27 oziroma 24 krajcarjev. Pomočniki so mo- rali mojstru odstopiti od dnevne mezde dva krajcarja mojstrske pristojbine. Prepovedano je bilo zahtevati ali plačati višje mezde.^ Glede na pritožbe obeh ljubljanskih stavb- nih mojstrov Ignacija Prag er j a in Andreja Meninija je deželna vlada leta 1793 ponovno obravnavala razmere v stavbeništvu. Naro- čila je mojstrom, naj pazijo na šušmarje in naznanijo stranke, ki izročajo stavbna dela neizučenim zidarjem, da bodo morale plačati mojstrsko pristojbino in globo treh tolarjev. Zidarski mojstri naj sprejemajo' na delo le izučene in v cehu včlanjene zidarje. Preden bodo vajenci proglašeni za pomočnike, bodo morali pred cehom v prisotnosti dveh moj- strov, štirih polirjev in cehovskega komisarja napraviti izpit, nato šele bodo prejeli učno pismo. Deželna vlada je tudi sprejela ponud- bo stavbnega mojstra Meninija, da bo pouče- val pomočnike in vajence v stavbarstvu s po- sredovanjem osebe, ki bo vešča italijanskega in slovenskega (kranjskega) jezika,.* Menini je bil namreč Lah in slovenščine ni obvladal. V začetku leta 1794 je deželna vlada izdala navodila glede plačila potnih stroškov in stavbnih načrtov zidarskim mojstrom v na- menu, da prepreči pretirane zahteve. Pri era- ričnih stavbah, župniščih in šolah je stavbni mojster razen potnih stroškov prejel dnevno še od 1 gld 30 kr do 3 gld, načrte je moral, ker mu je bila izročena gradnja, izdelati brez- plačno. Nagrada za izdelavo načrtov je bila zagotovljena le za primer, da se stavba ne bi gradila ali pa bi se gradila šele čez več let. Pri zasebnih stavbah v mestu in na deželi je moral mojster stavbna dela po' potrebi nadzi- rati, poHrju, ki je delo vodil, je moral dati vse potrebno na razpolago ter pri pomemb- nejših zadevah sam napraviti načrte, po kate- rih naj bi se gradilo. Za vodstvo in nadzorstvo gradnje ni bil upravičen do posebnega plačila, ker je že tako imel korist od pomočnikov in vajencev ter je bila njegova dolžnost skrbeti za prevzeto delo. Ce je moral mojster zaradi prevzetega dela potovati, je imel pravico do prevoznega sredstva ali potnih stroškov 45 kr od milje; dnevnica je bila določena na 1 gld 30 kr. Nagrade za posnetek in izmero' stavb ter za načrte prezidav so se odmerjale po številu prostorov, nagrade za načrte in pro- račune novih stavb pa so bile določene v vi- šini 1/2 do 1 '"/o proračunskega zneska. Stavb- ni mojster, ki je izdelal načrt, je tudi imel pravico, da gradi stavbo. Ako je imel giradbe- ni gospodar utemeljen razlog, npr. zanemar- janje nadzorstva, slabi zidarji, nevešč polir, si je smel izbrati drugega mojstra.'^ Vendar vsi ti predpisi niso uredili razmer v stavbeništvu. Deželna vlada je naročila ma- gistratu, naj pripravi nov osnutek cehovskega reda. Preteklo je nekaj let, da je bil tak osnu- tek pripravljen; odobren in uveljavljen pa ni bil več.^ n. Cehi so bili v času francoskega medvladja odpravljeni. Zidarski ceh se je razdružil, po- lirji in pomočniki so postali samostojni in so mogli prosto opravljati zidarsko obrt, le da so se prijavili za plačevanje obrtnega davka in dobiU »patent«. Zapustili so stavbne in zidarske mojstre ter prenehali plačevati moj- 73 strske pristojbine. Gospodarski obstanek moj- strov je bil ogrožen. Ker ni bilo ceha, ni nihče skrbel za vzgojo vajencev, vse je biloi prepu- ščeno svojevoljnosti in šušmarstvu.' Obrtna svoboda francoskega med vlad j a je trajala prekratko, da bi bile v celoti pozabljene vse institucije prejšnjega obrtnega sistema. Po obnovitvi avstrijske oblasti cehi sicer niso bili obnovljeni, vendar so nekatere prejšnjih institucij oživele, med temi je bila tudi moj- strska pristojbina. Obrtna svoboda francoske dobe tudi ni ustrezala avstrijskemu upravne- mu sistemu. Avstrijske oblasti so posegle v urejanje razmer zlasti v obrtnih panogah, ki so bile pomembne za javne koristi. Leta 1814 je kresija naročila magistratu, naj ji preskrbi seznam vseh zidarjev z navedbo^ listin o izpi- tih, da bo mogoče presoditi, kdo je upravičen voditi stavbna dela. Ohranjeni seznami se glede števila ljubljanskih zidarjev razlikuje- jo; en seznam izkazuje 7 zidarjev in 23 zidar- skih pomočnikov, drugi 3 polirje in 23 pomoč- nikov, tretji pa navaja skupno 102 osebi, polirje in pomočnike.'" Verjetno so bili v zad- njem seznamu upoštevani tudi pomožni zi- darski delavci in ne le izučeni pomočniki. Glede dokumentov o usposobljenosti pa je magistrat ugotovil, da je imel učna in mojstr- ska pisma le Ignacij Prager, takrat edini stavbni mojster v Ljubljani, drugi so se sicer v redu izučili, niso pa imeli dokumentov, ker niso napravili v rokodelstvu običajnega poto- vanja." Ko se je Prager pritožil, da zidarski pomočniki in vajenci samovoljno prevzemajo stavbna dela, jih izvajajo brez njegovega nad- zorstva ter mu odjedajo zaslužek, ga je kre- si ja opozorila, da je to posledica francoske obrtne svobode. Treba bi bilo uvesti prejšnji zidarski red, kolikor bi bil združljiv z novimi obrtnimi predpisi. Magistrat je dobil naročUo, naj skupaj s stavbno in požarnovarstveno komisijo pripravi osnutek zidarskega reda in ga predloži v odobritev.'^ Pragerjeve pritož- be o neupravičenem opravljanju zidarske obrti so se ponavljale. V pritožbi leta 1823 je omenjal, da delajo v Ljubljani tudi neupravi- čeni laški zidarji in da prevzemajo polirji ter pomočniki stavbna dela celo na javnih lici- tacijah. Zaslišani polirji in pomočniki so pri- znavali resničnost Prager j evih trditev, prosili pa so, naj bi zidarski mojster poskrbel za nji- hovo zaposlitev.'^ Neurejenost razmer v stavbeništvu in po- manjkanje obrtnih predpisov za to obrtno panogo osvetljuje zlasti primer zidarskega mojstra Antona Lipuša iz Kranja. Lipuš je leta 1816 prosil, da se sprejme kot stavbni mojster v Ljubljani. Magistrat mu ni ugodil, češ da Lipuš ne more postati mestni stavbni mojster v nekdanjem pomenu, to je, da bi imel pomočnike in vajence, ki bi jih dajal na razpolago stavbnim gospodarjem in bi preje- mal mojstrsko pristojbino. Takih mojstrov namreč po tedanjih obrtnih predpisih ni bilo več. Ce pa Lipuš želi v Ljubljani opravljati posle arhitekta in v tej lastnosti služiti stran- kam s svojim tehničnim znanjem, mu bo magistrat izdal dovoljenje brez obotavljanja. Pri istem stališču je magistrat vztrajal tudi po ponovnih posredovanjih kresije, ki je že- lela, da bi Ljubljana dobila še enega stavbne- ga mojstra. Razlogi, ki je z njimi zavrnil Lipuša, niso prepričljivi, kajti Pragerju je istočasno priznaval upravičenost njegovih pritožb proti polirjem in zidarskim pomočni- kom, ki so samostojno prevzemali stavbna dela ter niso plačevali mojstrskega groša. Li- puš kljub zavrnitvi ni opustil želje, da pride v Ljubljano, leta 1819 je zopet prosil za pra- vico stavbnega mojstra. Tedaj ga je magistrat zavrnil z novim razlogom. Glede na potrebe v stavbeništvu je občina že dovolj preskrblje- na s stavbnimi mojstri (v Ljubljani je bil še vedno samo Prager). To velja toliko bolj, ker ni nikakega cehovskega reda in se morajo stavbni mojstri v svojem poslu omejiti le na nasvete v gradbenih zadevah ter na vodstvo maloštevilnih gradenj. Tudi ni mogoče priča- kovati, da bi nastanitev prosuca v Ljubljani bila v kateremkoli pogledu koristna za ob- čino.''' Cez nekaj let je magistrat stališče glede drugega stavbnega mojstra spremenil. Ver- jetno je na to vplival tudi gubemij, ki je menil, da bi bil v Ljubljani potreben še en stavbni mojster. Pa tudi sam je prišel do prepričanja, da je nerednostim v stavbeništvu in sporu s pomočniki kriv deloma Prager sam, ki ni skrbel zanje in za njihovo zaposlitev, čeprav so mu plačevali mojsü-ski groš.'^ Sča- soma so se ustalile tudi nekatere norme glede podeljevanja obrti. Obveljalo je načelo, da ne sme v Iliriji nihče opravljati samostojne obrti in imeti pomočnikov, če ni dobil dovoljenja oblasti. Magistratu je bilo naročeno, naj skr- bi, da se število mojstrov poveča.'^ Leta 1823 je gubemij z razglasom, objav- ljenim tudi v sosednih deželah, pozival stav- benike, naj zaprosijo v Ljubljani za obrtno dovoljenje stavbnega mojstra." Za tako do- voljenje je zaprosil italijanski zidarski moj- ster Franc Caconi (tudi Coconi), ki je bil tedaj že nekaj časa v Ljubljani in je opravljal razna stavbna dela.'^ Zoper Caconija se je začel pritoževati Prager. Najprej je trdil, da neupravičeno opravlja stavbna dela, potem pa mu je odrekel potrebno usposobljenost in zla- sti nastopil proti zaposlovanju laških zidar- jev. Zahteval je, naj se Caconiju in laškim zidarjem prepove delo. Magistrat je te zahte- ve zavrnil. Caconi je dobil med tem časom mojstrsko pravico in je pritožba zoper njega , 74 postala brezpredmetna. Neupravičene so bile tudi pritožbe zoper laške zidarske pomočnike. Kolikor so imeli redne potne liste, za kar je skrbela policija, jim dela ni bilo mogoče pre- povedati. Zavračanje laških zidarjev se je zdelo magistratu neumestno tudi zato, ker so nekatere gradnje zaradi pomanjkanja pomoč- nikov izostale.'* Tudi polirji in zidarski po- močniki so se pritožili gubemiju zoper Caco- ni j a in laške zidarje. Trdili so, da je bil Caconi sprejet za mojstra v Ljubljani pod pogojem, da bo imel le 4 do 6 laških zidar- jev, ostale pa bo vzel od ceha. Tega pogoja se ni držal, zaposloval je že 37 laških delavcev. deljevanje mojstrskih pravic v teh obrtih. Po teh navodilih ni nihče smel opravljati zi- darske obrti brez obrtnega dovoljenja. Obrtne pravice pa ni mogel dobiti, dokler ni opravil izpita pri stavbni direkciji in dobU usposob- Ijenostnega dekreta. Kandidat za izpit je mo- ral predložiti dokaze, da se je obrti izučil, izpit pa naj bi dokazal, da ima potrebno teoretično in praktično znanje.^' V naslednjih letih je ljubljansko stavbeni- štvo zašlo v hudo krizo. Tedanje razmere nazorno prikazuje zapisnik pogovora z zi- darskimi polirji in pomočniki, napravljen na magistratu 5. maja 1832. V Ljubljani ni bilo Anton Treo, prvotna fasa- da hiše na Gosposvetskl cesti Ét. 10 (MALj, Reg. 1 ^ fase. 520, fol. 216) Prvotno je imel 18 domačih fantov kot va- jence, vsak mu je moral plačati 2 goldinarja. Nekaj časa jih je zaposloval, pozneje jih je odslovil in sprejel laške zidarje. Pri gradnji Kapretzove hiše na Dunajski cesti (sedaj Ti- tova 12, kjer je Kompas) je za težka dela pri temeljih uporabljal domače zidarje; prvo nad- stropje, kjer je lažje delo, je nadaljeval z laškimi zidarji, domače pa je odpustil. Tako so domači delavci ostali brez zaslužka in niso mogli preživljati svojih družin. Zahtevali so, naj Caconi odpusti večino laških zidarjev.-' Kot prejšnje tudi ta pritožba ni imela uspeha. Odpor domačega delavstva, ki se je zavzemalo za omejitve pri zaposlovanju tujih zidarjev, ni mogel več zavreti svobode, ki se je že uveljavila pri izbiri bivališča in zaposlitve. Ko se je Caconi potegoval za mojstrsko pravico' v Ljubljani, mu je konkurent Prager spodbijal usposobljenost. Caconi je sicer predložil razna dokazila o usposobljenosti, ni pa imel potrdila, da je napravil izpit pri stavbni direkciji. Gubemij je, ko so bila vsa dokazUa predložena, potrdil podelitev mojstr- ske pravice po magistratu. Toda leta 1828 je izdal nova navodila za izpite zidarskih in tesarskih mojstrov ter kamnosekov in za po- nobenega zidarskega mojstra; Ignacij Prager je pred tremi leti umrl, Franc Caconi je že več kot pred enim letom zapustil Ljubljano. Zidarji in pomočniki so bui prepuščeni sami sebi, nihče ni bil upravičen sprejemati in vzgajati vajence, nihče ni bil upravičen vo- diti stavbna dela. V obrti je bil nered in de- moralizacija. Polirji in pomočniki so prosili, naj se magistrat zavzame za nastanitev zidar- skega mojstra in za uvedbo zidarskega reda, ki naj zagotovi mojstrom pristojbine, brez katerih niso mogli živeti. Izjavili so, da ne zahtevajo uvedbe cehovske prisilnosti, obdr- žalo pa naj bi se to, kar je bilo prej koristno, to je mojstrski gros. Vsi pomočniki, ki so podpisali zapisnik, so se prostovoljno zavezali plačevati poldrugi krajcar prispevka od dnev- ne mezde. Glede na bližajočo se stavbno se- zono so želeli, da se tak red takoj uveljavi. Zato so do imenovanja novega mojstra izvo- lili polir j a Matijo Dobra vca za svojega pred- stojnika. Ta se je zavezal skrbeti za zadostno zaposlitev pomočnikov ter za vzgojo in pouk vajencev. Od poldrugega krajcarja prispevka bi obdržal 1 krajcar, 1/2 bi ostalo v blagajni za podporo ponesrečenim ali obubožanim po- močnikom, njihovim vdovam in otrokom. Po- j 75 lirji in pomočniki so prosili, naj mesto sprej- me nemškega stavbnega mojstra. Izkušnje so pokazale, kako nestalni so laški mojstri; po- močniki pa so dobili le tedaj delo v Nemčiji, če jim je nemški mojster izdal spričevalo. Poix>tovanja v Nemčijo pa so bila potrebna, da so se pomočniki izučili v svoji obrti. Za- pisnik na magistratu je podpisalo 19 zidarskih polirjev in 159 pomočnikov. Občinski odbor je magistratu priporočal, naj upošteva predloge polirjev in pomočnikov ter naj predloži zidarski red v odobritev guberniju. Pomanjkanje takega reda je bil razlog, da Ljubljana ni imela zidarskega moj- stra. Ako deželna vlada ne bi ugodila, naj se magistrat obrne na dvorne oblasti. Tudi ob- činski odbor je izjavil, da se ne zavzema za cehovsko prisilnost, temveč za ureditev v zi- darski obrti, ki je pomembna za telesno in premoženjsko varnost vsakega prebivalca. Ker so nekaj časa prevzemali stavbna dela predvsem laški delavci, je bilo več občanov občutno oškodovanih.2' Magistrat je takoj pri- pravil predlog za zidarski red, vendar ga je župan Hradecki zadržal, ker je medtem Ven- ceslav Vadlav dobil dovoljenje za zidarskega mojstra. Zupan je menil, da bo stvar novega mojstra preskrbeti si mojstrski groš.^' Najbrž je Hradecki tudi dvomil o uspehu predloga za zidarski red, ker je gubemij takrat v obrt- ni politiki zavračal ukrepe, ki so spominjali na cehovski sistem. Zupanovo pričakovanje, da se bodO' z novim stavbnim mojstrom raz- mere izboljšale, se ni uresničilo. Magistrat je ponovno imel opravka s pritožbami, da polirji prevzemajo stavbna dela brez vednosti zidar- skega mojstra in ne da bi plačevali mojstrski gros. Zopet se je pojavil v Ljubljani laški stavbenik, ki je opravljal stavbne posle, pre- den si je pridobil mojstrsko pravico.^^ Leta 1836 je gubernij vprašal magistrat, ali zado- stuje za Ljubljano en stavbni mojster in ali ne bi bilo primerno, da se njihovo število po- množi zaradi potrebne konkurence in da se onemogoči monopol ter izboljšajo usluge ob- činstvu. Zupan Hradecki je pobudo gubernija takoj izkoristil, hoteč ga pridobiti za izdajo zidarskega reda. Opozoril je, da si je občinski odbor že večkrat želel mestu preskrbeti po- trebne stavbne mojstre. Nekateri so se za mojstrsko pravico zanimali in jim je bila že zagotovljena ali celo podeljena, vendar so po- tem na tihem ali z različnimi pretvezami od- stopili. Pomanjkanje predpisov, ki bi ureje- vali zidarsko obrt, je razlog, da Ljubljana ni dobila potrebnih obrtnikov, zato je župan prosil, naj gubemij pripravi osnutek zidar- skega reda.-" Gubernij se je dal prepričati in odobMl, da je magistrat 20. septembra 1838 izdal obrtni red za zidarje, tesarje in kamno- seke v Ljubljani. Red je določal pogoje za pridobitev mojstrske pravice. Z izpitom pri deželni stavbni direkciji so prosilci morali dokazati zahtevano teoretično in praktično znanje. Imeti so morali zadostno premoženje za opravljanje obrti. Domače polirje in po- močnike so proglašali za usposobljene priza- deti mojstri, ki so morali dati svoje izjave pri magistratu na zapisnik in sopodpisati spriče- vala. Tuji polirji in pomočniki so svojo uspo- sobljenost dokazali s popotno knjižico. Vajen- ci so ob proglasitvi za pomočnike po triletni učni dobi morali mojstru plačati 4 goldinarje. Brez mojstrovega dovoljenja polirji in po^ močniki pod kaznijo niso smeli prevzemati nobenega stavbnega dela. Višina mezde se je določala po prostem sporazumu med mojstri in polirji oziroma, pomočniki. Vajenci so mo^ rali polovico mezde prepustiti mojstru. Na tri pomočnike je smel biti zaposlen en vajenec. Vsak polir in pomočnik je moral od dnevne mezde dati mojstru 2 krajcarja. To dajatev so utemeljevali z dolžnostjo mojstra, da pre- skrbi potrebno orodje, jamči za zaposlitev, vodi delo in plačuje vnaprej razne stroške. Vsakdo je smel na licitacijah ali po pogodbi prevzemati stavbna dela, ki jih je stavbna komisija odobrila, toda opravljati jih je smel le pod vodstvom upravičenega mojstra. Vsako leto po sv. Rešnjem telesu so vplačali polirji in pomočniki eno dnevno mezdo v sklad za podpiranje obolelih in ponesrečenih tovari- šev. Sklad so upravljali trije najstarejši po- lirji. Vajenci so vanj plačevali 2 goldinarja ob sprejemu in 2 goldinarja ob proglasitvi za pomočnike.^' Razmere v ljubljanskem stavbeništvu so se v naslednjih letih izboljšale; število stavbnih mojstrov se je pomnožilo. Seveda ni bila to zasluga le zidarskega reda, saj kljub redu niso utihnile pritožbe, da se predpisi v škodo moj- strov ne izvajajo.^* Razlog za izboljšanje je treba iskati tudi v poživljeni gradbeni dejav- nosti. Sčasoma pa zidarski red, ki je bil le začasnega značaja, mojstrom ni več zadoščal, želeli so si stalne in trdne organizacije v nek- danjem cehovskem duhu. Ker obrtna politika v naši deželi ni dopuščala ponovne uvedbe cehovstva, zidarski mojstri svoje želje niso mogli uresničiti, dokler je državna oblast imela upravo trdno v rokah. Izkoristili so revolucionarno leto 1848, ko so politične in upravne razmere postale labilnejše. Med av- strijsko-italijansko vojno istega leta se je obstoječa mržnja domačih zidarjev do laških še povečala; domačini so- zahtevali od zidar- skih mojstrov, naj laške delavce odpustijo. Laške zidarje so zaposlovali zlasti zidarski mojstri, ki so sami bili Lahi. Njihovo zapo- slitev so opravičevali z več razlogi. Nekateri stavbni gospodarji so menda izrecno zahtevali laške delavce, češ da domači zapravljajo čas 76 s kajenjem in razgovarjanjem, da so počasni ter da svojega mojstra radi pustijo na cedilu, če niso zadovoljni z mezdo in hočejo doseči zvišanje. Le redki domačini so' bili vešči za- htevnejših zidarskih del. Laškim zidarjem so plačevali poprečno višjo mezdo kot domačim, ker so delali dnevno nekaj ur dlje.^' Domači delavci so se čutili pri mojstrih laškega po- kol enj a večkrat zapostavljene. Svojemu ne- razpoloženju do laških zidarjev so dali duška ob vojni z Italijo. Okrog 40 domačih zidarjev je prišlo na magistrat in zahtevalo, naj se laški delavci izženejo. Tedanji zidarski moj- stri Vadlav, Treo in Plochberger so 16. avgu- sta 1848 zase in za svoje naslednike v obrti sklenili pogodbo, ki so se z njo zavezali, da bodo prvenstveno zaposlovali mestne polirje in pomočnike, zunajljubljanske tuzemske pa le pri obsežnejših stavbnih delih, ki jih z do- mačo delovno silo ne bi mogli opraviti. Glede na sovražnosti pa so bili od zaposlitve izklju- čeni zidarji iz Lombardije in Benečije. Določ- ba o prednostnem zaposlovanju domačih zi- darjev je bila le ena izmed pogodbenih določb, ki so urejale odnose med zidarskimi mojstri ter njihove odnose s polirji, pomočni- ki in vajenci. V bistvu so bili s pogodbo predpisi zidarskega reda obnovljeni v cehov- skem duhu. Prvotno je pogodba določala, da smejo mojstri odtegniti kot mojstrsko pri- stojbino polir jem in pomočnikom 2 krajcarja od dnevne mezde. Magistrat, ki je sklenjeno pogodbo vidiral, je določilo o odtegljajih spremenil. Polirju niso smeli mojstri ničesar odtegniti, pomočnikom pa le en krajcar od dnevne mezde. Vajencu, zaposlenemu pri za- sebnih delih, je moral mojster priznati mezdo pomočnika, od katere mu je smel odtegniti 10 krajcarjev. Ce je vajenec delal neposredno pri mojstru, je moral prejemati dnevno mez- do 24 krajcarjev brez odtegljaja.^" Glede mojstrske pristojbine je tudi v na- slednjih letih prihajalo do sporov med po- močniki in mojstri. Pomočniki so se pritože- vali, da so jo mojstri svojevoljno zvišali na 3 krajcarje. Magistrat je vztrajal pri višini, določeni v obrtnem redu za zidarje iz leta 1838, ter je v pričakovanju novega obrtnega reda ni hotel povišati.^' Zoper prepoved o zaposlovanju laških delavcev pa je že leta, Franc Faleschini, fasada hiše Ci- ril Metodov trg 2 (MALj, Refi, I lase 524, fol. 843) 77 1850 nastopil zidarski mojster Anton Treo, češ da z domačimi zidarskimi delavci ne more izhajati. Prosil je, naj se razveljavi prepoved, ki ni bila več času primerna. Magistrat je tedaj priznal, da so določilo o prepovedi izsi- lili leta 1848 zidarski pomočniki z demonstra- cijami; sodil je, da zaradi tega ni veljavna- Ker sovražnosti ni bUo več, tudi ni bilo ovir za zaposlovanje laških zidarjev. Ko je ljub- ljansko okrajno glavarstvo poročalo deželne- mu namestništvu o nastanku prepovedi, jo je pojasnilo in opravičilo z žalostnim časom leta 1848, ko je bila zakonita oblast popolno- ma ohromljena in ko se je za vzdrževanje miru moralo storiti vse, kar je zahteval proletariat, ki ni trpel omejitev. Po ugotovitvi, da pre- poved o zaposlovanju laških delavcev naspro- tuje obstoječim obrtnim predpisom in je neveljavna, je magistrat obvestil zidarske mojstre, da smejo zaposlovati delavce ne gle- de na njihovo narodnost.'^ Ko je bil uveljav- ljen obrtni red iz leta 1859, sta posebni obrtni red za zidarje ter pogodba med zidarskimi mojstri postala obsoletna. in. Dasi je v razdobju, ki ga obravnavam, Ljubljana mnogokrat po več let imela le ene- ga zidarskega mojstra in jih je šele sredi sto- letja bilo več, se je v teku časa izmenjala precejšnja vrsta stavbenikov. S stavbami, ki so jih zgradiU, so bili nekateri bolj, drugi manj pomembni pri oblikovanju zunanje po- dobe mesta. Stiri desetletja, od leta 1791 pa do svoje smrti leta 1830, je bil Ignacij Prager skoraj edini predstavnik ljubljanskega stavbeništva. Bil je sin Lovrenca Pragerja, rojenega na Du- naju, ki je kot stavbenik v Ljubljani zgradil več za našo baročno arhitekturo pomembnih stavb.'' Ignacij Prager je po opravljenem iz- pitu pri deželnem inženirju Jožefu Schemerlu postal zidarski oziroma stavbni mojster.'* Kot stavbenik ni dosegel tistega pomena kot oče. Opravljal je stavbno obrt v času, ko se je v Ljubljani le malo gradilo in torej tudi ni bilo priložnosti, da bi pokazal svoje morebitne sposobnosti. Pomembnejše njegove stavbe ni- so znane. Opravljal je razna dela za mesto, npr. tlakovanje Marijinega trga in Brega.'* Njegov gospodarski obstoj je bil odvisen od mojstrskih pristojbin, ki so mu jih plačevali zidarski pomočniki in vajenci. Glede teh pri- stojbin je imel spore s kranjskim stavbnim mojstrom Antonom Lipušem. Po Lipuševi tr- ditvi je Prager neupravičeno pobral od nje- govih pomočnikov in vajencev v letih 1790 — 1799 okrog 780 goldinarjev mojstrskih pri- stojbin.'' V dobi francoskega medvladja je z odpravo cehov odpadel ta dohodek. Na Pra- gerjevo pritožbo mu je francoska oblast do- ločila kot javnemu mestnemu stavbnemu mojstru letno plačo iz mestne blagajne. Imel pa je nalogo, da sodeluje pri stavbnih in po- žamovarstvenih zadevah ter skrbi za mestne stavbe, mostove in vodovod. Po obnovitvi av- strijske oblasti je dobil plačo še do 1. avgusta 1814, potem je bila ukinjena, ker služba mest- nega stavbenika ni bila predvidena.'^ Pra- ger se je zopet začel boriti za mojstrski gros in se je pogosto pritoževal pri oblasteh čez zi- darske pomočnike, češ da neupravičeno pre- vzemajo zidarska dela, ne da bi mu plačevali dolžno pristojbino. Glede na njegove številne pritožbe ga je magistrat označil kot nepre- mišljenega nadlegovalca javnih uradov, ki bi ga bilo treba ostro posvariti. Prager je tudi hotel preprečiti, da bi se v Ljubljani naselil poleg njega drugi stavbni mojster.'* Njegov boj za obstanek kaže, da mu je stavbnega de- la primanjkovalo. Zato je tudi razumljivo, da kljub dolgi dobi, ko je bil stavbni mojster, ni zapustil vidnejših sledov svoje dejavnosti. Bil je tudi premalo podjeten in si ni znal pre- skrbeti dela. L. 1792 je prosil Andrej Menini, rojen v Vid- mu (Udine), da ga mesto sprejme kot stavb- nega mojstra. Menini je o svoji usposoblje- nosti predložil spričevala z Reke, torej se je tam usposobil v zidarstvu. Potem ko je opra- vil izpit pri gradbeni direkciji, ga je magistrat po naročilu kresi j e sprejel za meščana in mu podelil mojstrsko pravico." Takoj v začetku je Menini pokazal veliko prizadevnosti za svo- jo stroko; ponudil je, da bo poučeval pomoč- nike in vajence o stavbarstvu.*" Za mesto je izdelal načrte tržnice med Ljubljanico in ško- fijo ter semeniščem, vendar načrt ni bil reali- ziran.*' Ker ni imel v Ljubljani dovolj dela, je leta 1797 odšel v Zagreb.*^ Sele leta 1823 je Franc Caconi (tudi Coconi) na razpis prosil za drugo mojstrsko pravico v Ljubljani, potem ko je že nekaj časa oprav- ljal stavbna dela. Usposobljenost za zidarske- ga mojstra je dokazal s spričevalom komunal- ne deputacije v Gemoni ter deželne stavbne direkcije. Predložil je nadalje potrdilo trd- njavskega poveljstva v Osoppu o opravljenih stavbnih delih, zgradil je menda tudi zvonik župne cerkve v St. Vidu pri Stični.*' Nekaj let je verjetno precej delal in zaposloval večje število laških zidarjev.** Sčasoma pa mu je najbrž dela zmanjkalo in je menda 1830 za- pustil Ljubljano. Ljubljana je bila po smrti Ignacija Pragerja in po odhodu Franca Caconija nekaj časa brez zidarskega mojstra, nato je prosil za mojstr- sko pravico Venceslav Vadlav. Rojen je bil v Mariboru leta 1802, normalko je obiskoval v Gradcu, kjer se je tudi izučil zidarstva, šta- jerska deželna stavbna direkcija mu je pri- 78 znala usposobljenost za podeželskega zidar- r.kega mojstra, zidarski ceh v Celju pa mu je leta 1830 podelil pravico zidarskega mojstra. Najprej se je naselil v Konjicah, kjer je v večjem obsegu prezidal rotovž. Njegovo prvo prošnjo je ljubljanski magistrat zavrnil, ker je bil usposobljen le za podeželskega zidar- skega mojstra. Ko je natO' napravil še izpit za mestnega stavbnega mojstra, mu je magistrat na ponovno prošnjo podelil leta 1832 moj- strsko pravico.*^ Podlago za gospodarski ob- stoj je Vadlav videl v mojstrskih pristojbinah. Zasledoval je in magistratu prijavljal domače in laške zidarje, ki so opravljaU stavbna dela, ne da bi jim jih on odkazal in ne da bi mu plačevali predpisane pristojbine. To neupo- števanje polirjev in pomočnikov je delno sam zakrivil. Polir Matija Dobrave, ki mu tudi ni prijavil stavbnih del in plačeval mojstrske pristojbine, je pri zaslišanju na magistratu iz- javil, da tega ni storil, ker mojster ne izpol- njuje dolžnosti ter gradenj ne nadzira."" Vad- lav je bil premalo podjeten, da bi se mogel uveljaviti kot samostojen stavbenik. Ko si je leta 1836 magistrat prizadeval, da bi smel na- staviti mestnega stavbnega nadzornika, se je Vadlav zanimal za to službo.*^ Stavbni mojster v Ljubljani je želel postati Anton Cragnolini, sin mestnega stavbnega mojstra v Celovcu. Dovršil je štiri razrede gimnazije v Vidmu, nato je obiskoval akade- mijo upodabljajočih umetnosti v Benetkah. Sest let je bil v praksi pri očetu; pod njegovim vodstvom je bilo zgrajenih več stavb v Ce- lovcu in Ljubljani. Opravil je štukatuma dela v škofijskem gradu Coricane. Leta 1832 je na- pravil pri deželni stavbni direkciji v Ljublja- ni izpit za mestnega stavbnega mojstra. Nato si je prizadeval, da bi dobil v Ljubljani dovo- ljenje za obrt. Bil pa je zavrnjen, najbrž zato, ker je nameraval delati predvsem z laškimi zidarji."8 Temu pa so nasprotovali tako doma- či zidarski polirji in p>omočniki kakor tudi člani občinskega odbora. Anton Brilli, rojen v Luganu (Švica), si je le s težavo pridobil dovoljenje za stavbno obrt. V Ljubljano je prišel kot uslužbenec sladkorne rafinerije firme Venier & Peroch, kjer je opravljal stavbne posle. Tovarna je leta 1834 pogorela in Brilli se je hotel osamo- svojiti kot stavbni mojster. Tedaj je stavbna direkcija njegovo prošnjo za pripustitev k iz- pitu zavrnila, češ da ni navedel, kje namera- va opravljati stavbno obrt."' BrUli pa je brez obrtnega dovoljenja v Ljubljani in na deželi opravljal stavbna dela. Šele leta 1837 je na- pravil izpit za mestnega stavbnega mojstra; na potrdilo o opravljenem izpitu je moral ča- kati nadaljnje leto. Ravno tako je magistrat zavlačeval rešitev prošnje za podelitev obrtne pravice. Prvič je rešitev odložil, ker še ni bü uveljavljen obrtni red za zidarje, drugič pa z izgovorom, da bo za podelitev obrtne pravice razpisan natečaj ter nato prošnja rešena po tabeli kompetentov. Zoper podelitev obrtne pravice Brilliju so ugovarjali tudi zidarski po- lirji, ker so pričakovali, da bo zaposloval pred- vsem laške zidarje in delavce. Toda končno je magistrat leta 1839 Brilliju izdal obrtno dovo- ljenje, najbrž zato, ker ni bilo primernejših kompetentov.5" Med ljubljanskimi stavbnimi mojstri se Brilli omenja do leta 1848. Nekaj let je v Ljubljani delal kot mestni stavbni mojster Jožef Reymund, rojen na Du- naju. Leta 1839 se je doselil iz Zagreba, kjer je že opravljal stavbno obrt. Deželna stavbna direkcija je magistratu priporočala, naj ga sprejme, ker je v Ljubljani stavbni mojster potreben.^' Leta 1833 je prišel v Ljubljano kot zidarski polir Anton Treo. Rojen je bü 16. oktobra 1806 v Možacu (Moggio). Najprej je delal kot polir; leta 1836 je omenjen med zidarji Anto- na Brillija. Leta 1844 je pri deželni stavbni direkciji napravil izpit za mestnega stavbnega mojstra ter pri magistratu dosegel podelitev obrtne pravice. Tedaj je že imel v Ljubljani hišo, ki si jo je zgradil ob sedanji Gosposvet- ski cesti, ter opekarno na Brdu.=- Leta 1870 je bila njegova obrt v obrtnem registru bri- sana. Anton Treo je bil začetnik družine, ki je v treh generacijah dala Ljubljani več stav- benikov. Ivan Plochberger si je pridobil obrtno pra- vico zidarskega mojstra leta 1846, potem ko je pri stavbni direkciji napravil predpisani usposobljenostni izpit. Rojen je bil v Schwar- zauu, gospostvo Frohsdorf (Dolnja Avstrija), za zidarsko stroko se je usposobil v Gradcu, kjer se je še posebej učil arhitekturnega risa- nja. Magistrat mu je podelil obrtno pravico, čeprav je stavbna komisija odsvetovala, češ v Ljubljani so že trije stavbni mojstri in novi ne bo imel zaslužka; tudi je imela zoper Plochbergerja pomisleke, ker ni bil vešč slo- venskega jezika.*' Iz gradbenih spisov se vidi, da si je Plochberger znal preskrbeti razna stavbna dela. Verjetno pa v Ljubljani ni našel pričakovanih možnosti za uveljavljanje. Leta 1853 se je odselil v Zagreb, kjer je zgradil več hiš in je postal eden izmed vidnejših zagreb- ških stavbenikov.*" Leta 1850 je napravü izpit za mestnega stavbnega mojstra in si je naslednje leto pri- dobil obrtno pravico za opravljanje te obrti Franz Frümel. Od kod je bil in od kod je pri- šel v Ljubljano, se ni dalo ugotoviti.*' V krat- ki dobi bivanja je opravljal v Ljubljani za- htevnejša stavbna dela, bil je brez dvoma sposoben stavbenik. Iz Ljubljane se je leta 1854 preselü v Trst. 79 Edini domačin, ki je v obravnavanem ob- dobju postal mestni zidarski mojster, je bil Matija Dobrave. Rodil se je 1. 1786 v Ljublja- ni, od leta 1821 je opravljal zidarske posle ter kot podjetnik prevzemal razna stavbna dela. Bil je v svojem času kot stavbni polir gotovo najbolj zaposleni stavbni podjetnik v Ljublja- ni. Zgradil oziroma prezidaval je vrsto večjih stavb, ki imajo še danes pomembnejše funk- cije v mestnem življenju. Prevzemal je tudi stavbna dela pri javnih ter cestnih in vodnih zgradbah. Čeprav ni imel mojstrske pravice, se je uveljavil kot stavbni podjetnik v večjem obsegu kot stavbni mojstri. Najbrž so mu to omogočili njegovi dobri odnosi z deželno stavbno direkcijo, ki jih je imel po mnogih prevzetih javnih stavbnih delih. Skoraj tride- set let je neovirano delal kot stavbni podjet- nik, potem pa so mu zidarski mojstri pričeli delati težave. Verjetno je bilo to v zvezi s po- godbo, ki so jo sklenili 1. 1848 in ki naj bi utr- dila njihov položaj. Da bi si zagotovil neovira- no opravljanje stavbnih poslov, je Dobrave 1. 1851 prosil za obrtno pravico stavbnega moj- stra. V vlogi magistratu je obdolžil zidarske mojstre, da nastopajo po medsebojnem spora- zumu kot monopolisti in ga skušajo pri vsaki licitaciji in vsaki gradnji izločiti tako, da zi- darskim pomočnikom prepovedujejo delo pri njem. Škodo imajo pomočniki in tisti, ki ho- čejo graditi. Domači pomočniki, ki jih hočejo mojstri izpodriniti z Lahi, morajo pogosto pri- stati na prekomerne odtegljaje od zaslužene mezde. Stavbni gospodarji pa so prisiljeni plačevati za zidarska dela prekomerne cene, ki jih mojstri sporazumno zahtevajo. Dobrave je opozoril tudi na svoje 30-letne izkušnje v stavbni stroki. Pozna vse vire za nakup stavb- nega materiala in je v posesti vseh stavbnih potrebščin. Ker se zadovolji z meščanskim do- bičkom, lahko vsako stavbno delo ceneje opravi kot zidarski mojstri, od katerih ni no- beden domačin. Zato prosi, naj ga magistrat zaščiti in naj mu kot podjetniku stavbnih del podeli pravico zidarskega in stavbnega moj- stra za Ljubljano.^" Prošnjo je podprl z izjavo deželne stavbne direkcije, da je z opravljeni- mi stavbnimi deli dokazal popolno usposob- ljenost za praktičnega stavbnega mojstra. Po- tem ko ga je tudi trgovska in obrtna zbornica priporočila glede na njegovo strokovno uspo- sobljenost, mu je magistrat podelil pravico mestnega zidarskega mojstra, ne da bi z izpi- tom pri stavbni direkciji dokazal teoretično znanje. Zoper podelitev mojstrske pravice so se pritožili vsi štirje tedanji mestni zidarski mojstri. Glavni razlog za pritožbo je bil, da Dobrave ni imel izpita, da javnih stavbnih del ni opravljal samostojno, temveč po načrtih in pod vodstvom stavbne direkcije ter da so v Ljubljani že tako štirje mojstri, novih gra- denj pa je malo in zaslužek je skromen. Ma- gistrat v poročilu deželni vladi teh ugovorov ni pustil veljati. Menil je, da ni odločilno šte- vilo mojstrov, temveč potrebe občinstva. Kljub štirim mojstrom potreba ni bila krita, ker je le Dobrave izvajal največje zasebne gradnje. Pritožitelji naj sami razmišljajo o razlogih občinstva zoper mojstre, magistrat pa ima za svojo dolžnost, da preskrbi občinstvu konkurenta, ki ga zahteva. Deželna vlada je pritožbo zidarskih mojstrov zavrnila ter s po- oblastilom trgovinskega ministrstva oprostila Dobra vca opravljanja izpita. Magistratna od- ločba o podelitvi mojstrske pravice je ostala v veljavi.^' Ob podelitvi mojstrske pravice, ki jo je Dobrave dosegel šele sredi šestdesetih let svojega življenja, je büo njegovo stavbni- ško delo pravzaprav že končano. Zaradi sta- rosti se je kmalu nato prenehal uveljavljati. Franc Faleschini je bil kot Treo iz Možaca v Furlaniji. Zidarstva se je izučil v Feldkirch- nu na Koroškem, leta 1836 je bil kot zidarski delavec zaposlen v Ljubljani pri Antonu Bril- liju. Pozneje je bil kot polir pri Antonu Treu in je vodil gradnjo več hiš. Leta 1854 je pre- vzel zidavo trnovske cerkve. Istega leta je na- pravil izpit za mestnega zidarskega mojstra in si pridobil obrtno pravico.=* Faleschini se je uvrstil med pomembnejše stavbenike, zgradil je nekaj večjih stavb, med temi več cerkva. Gustav Tönnies iz Stralsunda v Prusiji si je v Ljubljani leta 1846 pridobil usposoblje- nost in obrtno pravico za mestnega tesarskega mojstra, toda podjetniško dejavnost je razširil tudi na stavbno* stroko.^* Zgradil je med dru- gim novi del tovarniške zgradbe sladkorne ra- finerije na Poljanah. Neposredno vodstvo teh gradbenih del je poveril zidarskemu polirju Francu Reimu, ki je bil po odločbi stavbne direkcije usposobljen za podeželskega zidar- skega mojstra, nadzorstvo pa je imel zidarski mojster Dobrave."" IV. Öd omenjenih stavbenikov so le nekateri zapustili v podobi mesta vidnejše sledove svo- jega dela. Obravnavano razdobje v gradbe- nem pogledu na splošno ni bilo plodovito. V prvi polovici, od konca 18. stoletja pa do kon- ca dvajsetih let prejšnjega stoletja se je le malo gradilo, šele potem je gradbena dejav- nost postala živahnejša. Za nekatere stavbe ni znan ne projektant in ne stavbenik, večkrat je dvomljiv tudi čas, kdaj so bile zgrajene. Do reorganizacije občinske uprave v letu 1850 gradbene zadeve niso sodile v neiposred- no področje mestne občine. Mestni magistrat je imel do tedaj pri teh poslih le bolj posredo- valno vlogo med občinstvom in gradbeno, ga- silno ter olepševalno komisijo, ki je bila za gradbene zadeve kompetentna, in nadrejenimi 80 A. Gunsiher, fasada nekdanje Fröllchove hiše na Titovi cesti (MALj, Reg. I fase. 521, fol. 402) državnimi oblastvi, katerim so bile pridržane količkaj pomembne odločitve.'' Magistrat to- rej ni obravnaval in reševal gradbenih spiso\', zato ti spisi povečini niso v celoti prišli in ostali v njegovi hrambi. Gradivo gradbene, gasilne in olepševalne komisije ter kresije, ki sta gradbene spise v glavnem obravnavali, je le delno ohranjeno. To je vzrok, da za mnogo zgradb, zgrajenih v tem obdobju, manjka ar- hivsko gradivo o njihovih projektantih in graditeljih ter drugih okolnostih gradnje. Tu- di kolikor je to gradivo, zlasti načrti, ohranje- no, ni vedno tako, da bi v njem našli vse po- trebne podatke. Bila so sicer navodila, ki naj bi zagotovila enotnost pri sestavi stavbnih načrtov. Združena dvoma pisarna je leta 1837 izdala taka navodila glede merila, v katerem naj bi bili stavbni načrti napravljeni, ter gle- de barv, ki naj služijo za razne označbe. Tlo- rise naj bi risali v merilu pol dunajskega pal- ca (palec je meril 26,3 mm) za en seženj (1.896 m), fasade in prereze pa en dunajski palec za en seženj. Tlorisi naj bi bili torej ri- sani v merilu 1 : 144, fasade in prerezi pa 1 : 72. Na načrtih naj bi bilo staro zidovje oz- načeno s črno, novo z rdečo, zid, ki naj bi se porušil pa s svetlo rumeno barvo. Stare lesene stene je bilo treba označiti z rjavo, nove z ble- do rumeno barvo.""- Taka navodila so svoj na- men v glavnem dosegla, pri stavbnih načrtih je prišlo do večje enotnosti. Vendar se je po- zneje izkazalo, da je treba navodila še izpo'- polniti. Öd leta 1851 naprej, ko so gradbene zadeve po novem občinskem redu prišle v področje mestnega magistrata, so se gradbeni spisi z načrti zbirali v mestni registraturi in so se v njej povečini tudi ohranili. Zato je za nasled- nje obdobje o nastalih zgradbah na voljo več podatkov. Kmalu potem, ko je magistrat začel obrav- navati gradbene zadeve, je ugotovil, da stran- ke pogosto predlagajo pomanjkljive načrte glede stavb, ki jih hočejo graditi oziroma gle- de posameznih gradbenih del. Leta 1852 je vsem zidarskim in tesarskim mojstrom poslal navodila, kako morajo biti načrti napravljeni. Vsak načrt je po teh navodilih moral vsebo- vati tlorise od kleti naprej, podolžne in preč- ne prereze ter pogled sprednje strani zgradbe. Pri načrtu je morala biti v manjšem merilu tudi situacija zgradbe in bližnje okolice. Ma- gistrat je določil za načrte stavb isto merilo, kot so ga predpisovala navodila združene dvorne pisarne iz leta 1837, tj. pol dunajskega palca pri tlorisih ter cel palec pri fasadi in prerezih na kartah za en seženj v naravi. Za situacijo je zadoščalo merilo dunajskega palca za 20 sežnjev. Načrt je bilo treba pravilno opisati in datirati, podpisati sta ga morala zi- darski mojster in stavbni gospodar. V vsa- kem načrtu je bilo treba imenoma navesti bližnje sosede. Navodilo je zaključuo s pri- pombo, da bo magistrat vrnil v izpopolnitev oziroma spremembo načrte, ki tem zahtevam ne bi ustrezali."' Večina ohranjenih načrtov je bila sicer napravljena v skladu s temi navo- dili, vendar so tudi primeri, da nekateri pc^- datki manjkajo. Magistrat torej ni vedno iz- vajal svoje grožnje, da bo pomanjkljive na- črte vračal v popravo. Med pomembnejšimi stavbami, ki so v tem razdobju nastale, sta bili leta 1828 zgra- jeni sladkorni rafineriji, ena pred današnjo železniško postajo, druga na Poljanskem na- sipu. Graditelja prvih tovarniških stavb nista znana. Pri rafineriji pred železniško postajo je bil kot tovarniški stavbni mojster uslužben Anton BriUi iz Lugana, ki si je pozneje, ko je rafinerija pogorela, pridobil pravico opravlja- nja zidarske obrti. O rafineriji na Poljanah je znan prvi načrt iz leta 1834, izdelala ga je de- želna stavbna direkcija."'^ Poznejši načrti po- ljanske rafinerije so delo G. Tönniesa, ki je bil sicer tesarski mojster, kot podjetnik pa je prevzemal tudi stavbna dela."" Leta 1836 so začeli graditi kazinsko poslop- je, kjer naj bi bili družabni prostori elite ljubljanskega meščanstva. Po svojem namenu reprezentativna in v tedanjih razmerah ob- sežna stavba je bila za ljubljansko stavbeni- štvo težka naloga. Projektant ni znan, pri gradnji pa so sodelovali mestni stavbni moj- ster Venceslav Vadlav, ter stavbna podjetni- ka polirja Anton Brilli in Matija Do- brave, ki sta šele pozneje postala zidarska mojstra. Za gradnjo kazine so se torej združi- li trije stavbeniki. Ze to kaže, da je šlo v tem primeru za zahtevnejše in večje delo, ki mu posamezen podjetnik ni bil kos. Vadlav je bil verjetno pritegnjen v družbo, da bi bilo zadoščeno zahtevi, po kateri je moral upravi- čeni stavbni mojster voditi gradbena dela; on pa je bil tedaj edini stavbni mojster v Ljub- ljani. Gradbena dela sta opravljala Brilli in Dobrave, ki sta tudi najemala in plačevala zi- darske delavce. Gradnjo je nadzoroval, najbrž za kazinsko društvo kot stavbnega gospodar- ja, inženir stavbne direkcije Josip Bouffier. Vprašanje vodstva gradnje ter odgovornosti pa med prizadetimi ni bilo razčiščeno. Se pre- den je bilo pwslopje dograjeno do strehe, je prišlo med njimi do nesoglasja. Pri gradnji so bile napravljene napake, več obokov se je zrušilo. Vadlav, ki njegovega strokovnega mnenja niso hoteli upoštevati, je opustil sode- lovanje. Bil je pripravljen opustiti zahtevek do odškodnine in delež pri zaslužku pod po- gojem, da ga kazinsko društvo odveze vsake- ga jamstva."* Kmalu potem, koi je bila stavba dokončana, so se na stebrih in arhitravih bal- kona, ki ga je zgradU Brilli, pokazale precej- 82 šnje razpoke. Potrebna so bila večja popravi- la, ki so bila izvedena, potem ko sta vmes posegla policijski ravnatelj in stavbna direk- cija."" Kljub težavam in nezgodam, ki so spremljale gradnjo, je bil končni rezultat za- dovoljiv, stavba je v tehničnem in estetskem pogledu ustrezala svojemu namenu. Večje in pomembnejše stavbe, zgrajene sre- di prejšnjega stoletja, so bile Virantova hiša (Levstikov trg 5), Mahrova hiša (Krekov trg 10) in Medijatova hiša (Titova cesta 23). V?e tri hiše je zgradil Matija Dobrave, ki pa je bil tedaj še polir."' Virantova in Mahrova hiša sta bili zgrajeni kot hotela oziroma gostilni."* Prvotna načrta teh dveh hiš nista ohranjena ter projektanta nista znana. Načrt Medijatove hiše iz leta 1850 je podpisal neki Schneider."' Kdo in od kod je bil, ni bilo mogoče ugotoviti. Dobrave je nadzidal drugo nadstropje Bavar- skega dvora; napravil je tudi načrt za to pre- zidavo."" Bavarskega dvora danes ni več, bil je porušen, ko je bil zgrajen podvoz na Titovi cesti. Med hišami, ki jih je Dobrave zidal oz. prezidaval, sta bili tudi hiši na Mestnem trgu 7 in v Spitalski ulici št. 266 (sedaj Stritarjeva 3) ter šentpetrska vojašnica-'* Anton Treo je precej gradil; kot kaže načrt za njegovo hišo na Gosposvetskl cesti 10 (prej Kapucinsko predmestje 82), je bil sposoben projektant, ki je ustvarjal arhitekturno po- membne stavbe. Prezidal je hišo na Vodniko- vem trgu 2; njen vzhodni zid je del nekdanje- ga mestnega obzidja.'^ Največje delo Franca Friimla je bila prezidava in dozidava Fröhli- chovih hiš na Dunajski cesti 61, 62 in 63, ki so bile v zadnjih desetletjih porušene in na njihovem mestu zgrajene nove (Titova cesta 17 in 19). Z dozidavo in prezidavo je zgradba dobila nove gostilniške in kavarniške prosto- re ter prostore za slaščičarno, v prvem nad- stropju levega trakta so bile urejene sobe za tujce. Glede fasade je lastnik v prošnji za gradbeno dovoljenje poudarjal, da je solidna in projektirana v modernem slogu.'' Kot do- ber stavbenik se je uveljavil Franc Faleschini. Po načrtih Ivana Schöbla, inženirja deželne stavbne direkcije, je zgradil cerkev v Trno- vem. Ko je prevzel to delo, je bil še polir, zato je nadzorstvo nad gradnjo prevzel stavb- ni mojster Vadlav.'" Faleschini je tudi prezi- dal hišo Ciril-Metodov trg 2, ki je ohranjena v njegovi prezidavi." Več gradbenih načrtov iz srede stoletja, kvalitetnejših in za pomembnejše stavbe, je napravil neki A. Gunsiher. Po njegovem načrtu je bil 1856 zgrajen hotel »Slon«, ki je do 1937 stal na mestu današnjega.'" Ni bilo mogoče ugotoviti, od kod je bil omenjeni pro- jektant. Načrte za razne mestne in druge javne zgradbe je napravila deželna stavbna direkci- ja. Projektiranje in vodstvo mestnih gradbe- nih del je namreč sodilo med njene uradne naloge. Vendar pri načrtih, ki jih je podpisala stavbna direkcija, ni vedno jasno, kateri iz- med njenih inženirjev ali tehnikov je bil dejanski projektant. Dolgo vrsto' let je pri deželni stavbni direkciji služboval inženir Benedikt Müller, ki je bil tudi član stavbne, gasilne in olepševalne komisije in je sodelo- val pri mnogih mestnih stavbnih delih. Izde- lal je načrte in vodil naslednja stavbna dela: Lattermannov drevored (v Tivoliju), drevored Zvezdo, notranjo in zunanjo uršulinsko de- kliško šolo, poglobitev Ljubljanice skozi me- sto. Mesarski most (leseni most pred sedanjim Zmajskim mostom), šentjakobski most (nek- danji leseni most), cesto na Zoisovem grabnu (današnja Zoisova cesta), razširitev deželne bolnice in novo umobolnico (prejšnja bolnica na Ajdovščini), zidani Frančev most (srednji most Tromostovja), kupolo stolne cerkve ter grajski stolp z uro. Leta 1851, ko je občinska uprava prevzela gradbene zadeve in je bila stavbna, gasilna in olepševalna komisija uki- njena, je magistrat inženirju Miillerju na nje- govo prošnjo potrdil, da je opravil navedena dela v Ljubljani. Obenem mu je izrekel pri- znanje za njegove zasluge in zagotovil, da bodo opravljena dela ostala kot spomenik njegovega delovanja." Končno naj bo omenjen še mestni stavbni nadzornik (inšpektor). Državni računovodski urad, ki je odobraval izplačila mestne blagaj- ne, je zahteval od mesta, da mora tedenske izkaze o delih, opravljenih v lastni režiji, podpisati stavbni inspicient. To je bil povod, da je magistrat leta 1836 prosil, naj mu gu- bemij dovoli nastavitev takega uradnika. Predlagal je, naj bi posle stavbnega inspici- enta opravljal v prostem času tehnični prak- tikant stavbne direkcije, za kar bi mu mesto priznalo posebno nagrado.'* To se je tudi zgo- dilo in v teku let se je več praktikantov stavbne direkcije zvrstilo v tej funkciji. Stavbna direkcija je kmalu nato začela pri- poročati, naj bi mesto nastavilo lastnega stavbnega uradnika, ki bi razen sestavljanja proračunov in nadzorovanja gradbenih del v lastni režiji imel tudi nadzorstvo nad mest- nimi stavbami. Magistrat je bil s tem spora- zumen pod pogojem, da se mu dovoli pobira- nje primerne mitnine od tlakovanih cest, ki bi mu zagotovila potrebna finančna sredstva. Na to državna nadzorna oblast ni pristala in ostalo je pri honorarnem stavbnem inspicien- tu. Ker je stavbna direkcija to nalogo pover- jala mlajšim praktikantom in jih je tudi več- krat menjavala, magistrat z njihovim delom ni bil vedno zadovoljen. Tudi je obseg dela naraščal ter ga honorarno zaposleni stavbni inspicienti niso več zmagovali. Mesto si je 83 ponovno prizadevalo, da bi dobiloi dovoljenje za nastavitev svojega stavbnega uradnika, to- da brezuspešnoJ' Sele po' reorganizaciji občin- ske uprave in prevzemu gradbenih zadev je mogel občinski svet 2. januarja 1851 ustano- viti mesto stavbnega nadzornika. Na to mesto je imenoval Franca Pollaka, ki je bil kot uradnik stavbne direkcije že od srede leta 1848 mestni stavbni inspicient.*« Pollak je bil rojen leta 1810 v Ljubljani. Študiral je na politehničnem inštitutu na Dunaju, risanja pa se je učil na tamkajšnji akademiji upodablja- jočih umetnosti. Leta 1832 je stopil v službo pri deželni stavbni direkciji v Ljubljani.s' Kot stavbni nadzornik je imel pri magistratu refe- rat o gradbenih zadevah. V šestdesetih letih je delal na regulacijskih načrtih, ki pa niso prišli do končnega zaključka. Zdi se, da se kot projektant ni uveljavljal, vsaj kakšna pomembnejša njegova dela niso znana. , OPOMBE Arhivsko gradivo, kolikor ni drugače označeno, je v Mestnem arhivu. — 1. Reg. i fase. 17, fol. 76,5, 779; fase. 92, fol. 184 si. — 2. Reg. i fase. 92, fol. 1080 si. — 3. Reg. i fase. 92, fol. 184 si. — 4. Reg. I fase. 99, fol. 1083 si. — 5. Reg. i fase. 92, fol. 194. — 6. Reg. i fase. 92, fol. 229 si. — 7. Reg. I fase. 92, fol. 253 si. — 8. Reg. i fase. 92, fol. 308, 311, 353. — 9. Reg. I fase. 213, fol. 1171 si. — 10. Reg. I fase. 213, fol. 1176, 1178, 1188 ter 1202. — 11. Reg. i fase. 213, fol. 1171 si. — 12. Reg. I fase. 213, fol. 1190. — 13. Reg. I fase. 213, fol. 1239. — 14. Reg. i fase. 211, fol. 6 sil. — 15. Reg. I fase. 213, fol. 1264 si. — m. Reg. i fase. 213, fol. 1235 si. — 17. Reg. i fase. 213, fol. 1238 si. — AS (Ar- hiv Slovenije) Gubemljski arhiv, fase. 32 (1823— 4), konv. 22. — 18. Reg. i fase. 211, fol. 14 si. — 29. Reg, i fase. 213, fol. 1239, 1243, 1251. — 20. Reg. i fase. 213, fol. 1304 si. — 21. Direetiven für die Prüfung der Maurer- und Zimmermeister, dann Steinmetze, und für die Betheilung dersel- ben mit den einschlägigen Gewerbsbefugnissen. Gubernial-Verordnung vom 16. Februar 1828. Sammlung der politischen Gesetze und Verord- nungen für das Laibaeher Gouvernements- Gebieth im Königreiche Illyrien. Jahr 1828. Zehnter Band. Laibach 1830, str. 43 si. — 22. Reg. I fase. 271, fol. 698 si. — 23. Reg. i fast. 271, fol. 704 sl. — 24. Reg. I fase» 271, fol. 706 si. — 25. Reg. I fase. 271, fol. 710, 717 sl. — 26. Reg. I fase' 417, fol. 131 sl. — 27. Reg. I fase. 417, fol. 129 sl. — 28. Reg. i fasfe. 422, fol. 477. — 29. Reg;. i fase. 557, fol. 121 sl., 130, 142 sl. — 30. Reg. I fase. 557, fol. 143 sl., 153 sl. — 31. Reg. i fase. 557, fol. 158 sl. — 32. Reg, I fase. 557, fol. 142 sl., 158. — 33. SBL, Prager Lovrenc in Ignacij. Steskova dom- neva, da je bil Lovrenc Prager mogoče domačin, ne drži. Mestni sejni zapisnik God. I/lOl, str. 92, ob sprejemu Lovrenca Prager j a za meščana, omenja, da je bil rojen na Dunaju. O delu gl. N. Sumi, Ljubljanska baročna arhitektura, Ljublja- na 1961, str. 137 sl., 139, 164. — 34. Reg. I fase. 144, fol. 347 sl. — 35. AS, Gub. arhiv fase. 28 (1823—4), konv. 9. — 36. Reg. I fase. 92, fol. 262 sl. in fase. 144, fol. 384 sl., 392, 413 sl., 428, 432 sl. — 37. Reg. I fase. 188, fol. 420 sl. in fase. 213, fol. 1171 sl. — 38. Gl. op. 19. — 39. Reg. I fase. 144, fol. 359, 363 sl. — 40. Gl. op. 6. — 41. Zbirka načrtov 18/1. — 42. Reg. I fase. 144, fol. 372. — 43. Reg. I fase. 211, fol. 14 sl. — AS, Gub. arhiv fase. 32 (1823—4), konv. 22. — 44. Gl. op. 20. — 45. Reg. I fase. 288, fol. 1049 sl., 1052 sl., 1055 sl.; AS, Gub. arhiv fase. 27 (1831—2), konv. 85. — 46. Reg. I fase. 273, fol. 650 si., 687 sl.; fase. 422, fol. 382 sl., 412 sl., 543. — 47. Reg. I fase. 272, fol. 1102. — 48. Reg. I fase. 273, fol. 642 sl.; AS, Gub. arhiv fase. 27 (1831—2), konv. 148. — 49. Reg. I fase. 291, fol. 969 sl. — 50. Reg. I fase. 417, fol. 1036, 157 sl., 172, 174 sl., 197 sl., 200 sl.; AS, Gub. arhiv fase. 27 (1837—8), konv. 142, spis št. 18.769. — 51. Reg. I fase. 417, fol. 216 sl.; fase. 422, fol. 445 a sl. — 52. Reg. I fase. 427, fol. 1235 sl. — 53. Reg. I fase. 394, fol. 631 Sl.; fase. 428, fol. 515 sl.; fase. 507, fol. 24 sl.; AS, Gub. arhiv fase. 32 (1845—6) reg. št. 337. — 54. L. Dobronic, Zabo- ravljeni zagrebački graditelji, Zagreb 1962, str. 23 sl. — 55. God. III/2-1851, fol. 67; Reg. I fase. 564, fol. 262; AS, Namestništvo fase. 22 (1850—60), konv. 18. — 56. Reg. I fase. 559, fol. 699 sl. — 57. Reg. I fase. 559, fol. 702 sl., 708 sl., 718; AS, Na- mestništvo fase. 21 (1850—60), konv. 4, prot. št. 213/1852. — 58. Reg. I fase. 564, fol. 323 sl.; AS, Namestništvo fase. 22 (1850—60), konv. 18, spis št. 13.931/1854. — I. Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljubljani, Ljubljana 1933, str. 316 sl. — 5.9. Reg. I fase. 428, fol. 525 sl.; fase. 507, fol. 30 sl. - 60. Reg. I fase. 522, fol. 294 sl.; fase. 561, fol. 191 sl.; fase. 564, fol. 260 sl. — 61. VL Valenčič, Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici XIX. sto- letja. Kronika XIV/1966, str. 141 sl. — 62. Reg. I fase. 381, fol. 893; AS, Gub. arhiv fase. 27 (1837— 8), konv. 80, spis št. 16.710/1837. — 63. Reg. 1 fase. 521, fol. 580. — 63a. AS, Zbirka načrtov, mapa I, 3a, eukrarna 8. aprila 1843. — 64. Reg. I fase. 522, fol. 295, načrt novega dela tovarne, fol. 296, načrt stanovanjske zgradbe. — 65. Reg. I fase. 422, fol. 374 sl. — O kazinskem poslopju gl. tudi R. Andrejka, Trgovska zgodovina Schellenbur- gove ulice v Ljubljani, Trgovski tovariš 1937, str. 10 sl. — 66. Reg. I fase. 2019, fol. 61. — 67. Reg. 1 fase. 559, fol. 699 sl. — 68. Staroslav (I. Vrhov- nik), Gostilne v stari Ljubljani, Ljubljana 1920, str. 13 in 17. Glede Mahrove hiše gl. tudi P. Ra- dies. Neuere in neueste Häuser in Laibach an altdenkwürdigen Stellen. Die Handelslehranstalt Mahr. Laibaeher Zeitung 1912, str. 131, 139, 179 in 210. — 69. Zbirka načrtov 16/2. — 70. Reg. I fase. 520, fol. 620 sl. — 71. Reg. I fase. 559, fol. 699 sl. — 72. Reg. I fase. 520, fol. 213 sl.; fase. 524, fol. 648. — 73. Reg. I fase. 521, fol. 399 sl. — 74. Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 315 sl. — 75. Reg. I fase. 524, fol. 840 sl. — 76. Reg. I fase. 519, fol. 232. — 77. Reg. I fase. 520, fol. 239 sl. — Gradnjo kupole stolne cerkve je Müller menda le nadziral. Prim. V. Stesika, Kupola ljubljanske stolnice. Kronika slovenskih mest VI/1939, str. 162. — 78. Reg. I fase. 381. fol. 522 sl. — 79. Reg. I fase. 561, fol. 938 sl. — 80. Reg. I fase. 516, fol. 961 sl. — 81. Reg. I fase. 516, fol. 970; AS, Gub. arhiv fase. 27 (1831—2), konv. 135. . 84 VLOGA IN POMEN TEKSTILNE INDUSTRIJE V INDUSTRIALIZACIJI 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM Referat s simpozija o zgodovini industrije v 19. stoletju 10. oktobra 1968 v Gradcu*) FRANCE KRESAL To predavanje obravnava začetke tekstilne industrije in njen nadaljnji razvoj, vzroke, zakaj se je po dokaj dobrih začetkih ta raz- voj ustavil, podjetnike, kapital, tržišče in de- lovno silo. Teritorialno obsega razprava ozem- lje bivše Kranjske in Primorske, južnega dela Štajerske ter Koroške. Vse to ozemlje sem v razpravi enotno imenoval slovensko ozem- lje, ali na kratko Slovensko, ne da bi pri tem upošteval etnične meje. Glede termina indu- strijsko podjetje — podjetje tovarniškega značaja — se nisem držal definicije obrtnega reda iz leta 1859, pač pa sem upošteval samo večja podjetja s tovarniškim načinom proiz- vodnje, ki so zaposlovala več kot 100 delav- cev, ali pa so büa drugače pomembna za raz- voj tekstilne industrije na Slovenskem. Glede nastajanja in poznejšega razvoja tekstilne industrije na Slovenskem v 19. sto- letju moremo zelo dobro ločiti dve obdobji; prvoi v tridesetih letih in drugo v osemdese- tih letih 19. stoletja. Prvo obdobje je bilo mnogo bolj plodno od drugega. V okviru avstroogrske monarhije je bila tekstilna industrija skoncentrirana na Če- škem, v Sleziji in na Moravskem, pa okrog Dunaja in v Vorarlbergu.* Tekstil- ne industrije, ki je bila zunaj teh tekstilnih središč, je bilo le nekaj odstotkov. Tekstilne tovarne na obravnavanem ozemlju so bile daleč od teh središč. Nastale so bolj pod vpli- vom Trsta, ki je bil poleg trgovskega središča še skladišče bombaža- Večji del tekstilne in- dustrije na slovenskem ozemlju ni bil name- njen predvsem pokrivanju zahtev domačega tržišča, pač pa interesom bombažne trgovine. Le del blaga je ta industrija proizvajala za domačo široko potrošnjo, del pa izvažala, predvsem na Srednji Vzhod. Veliko blaga so prodajali na Hrvatsko in v Bosno; poleg tka- nin so prodali tudi veUko tako imenovane kmečke preje, ki so jo kupovale podeželske pletilje. Večji del proizvodnje pa so prevze- mali tržaški trgovci, tekstilni podjetniki sanü in pozneje Mautnerjev tekstilni koncern za nadaljnjoi predelavo v drugih tovarnah. Zato so bile pri nas izredno močno razvite bombaž- ne predilnice, slabše pa tkalnice, barvarne, apreture, tiskarne in druge oplemenjevalnice blaga. Leta 1828 je začela delati bombažna predil- nica in barvarna v Ajdovščini; imela je mo- derne predilne stroje selfactor in mul Jeni predilne stroje z 12.480 finimi vreteni, pozne- je s 36-000 vreteni. V Ljubljani je bila leta 1837 ustanovljena bombažna predilnica na parni pogon; leta 1848 je začela delati še tkal- nica; tovarna je imela 16 modernih predilnih strojev z 9.852 vreteni in 150 mehaničnih sta- tev. V Preboldu je bila leta 1838 ustanovljena bombažna predilnica, delati je začela leta 1842, leta 1844 pa še tkalnica; predunica je imela 8.106 in od leta 1870 naprej 17.000 vre- ten. V Ljubljani je bila leta 1843 ustanovljena prva tovarna francoskih glacé rokavic, ki je delala z modernimi šivalnimi stroji. V Gorici je bila leta 1853 ustanovljena predilnica svi- lenih odpadkov; leta 1902 je imela 28.406 fi- nih vreten.^ Suknarstvo, ki je bilo na Gorenjskem zelo razširjeno kot domača obrt, je v predmarčni dobi precej nazadovalo zaradi konkurence strojno izdelanega blaga iz čeških dežel- Več- jih podjetij, ki bi prešla na industrijski način proizvodnje, je bito malo in še ta so do konca 19. stoletja propadla ali drugače prešla v li- kvidacijo. Suknama na Selu pri Ljubljani, ki so jo leta 1726 zgradili kranjski deželni sta- novi, je 1747 prešla v privatne roke. Čeprav je bila ena najstarejših in sodobnih suknarn v tedanji Avstriji, opremljena z modernimi Tkanje sukna (bakrorez iz 17. stoletja) 85 stroji, ki so omogočali celotni proizvodni po- stopek od surove volne do izdelanega blaga in je proizvodnja naraščala od 11.527 m (1729) do 60.264 m (1792) in je tudi število delavcev naraščalo od 106 na 400 do 550 okrog leta 1750 in leta 1792 s predicami vred celo 1600, je že v začetku 19. stoletja propadla in prenehala delati. Prav tako so druge nekoliko manjše sukname, ki so nastale bodisi že v 18. stolet- ju bodisi v prvi polovici 19. stoletja, skoraj vse propadle v drugi polovici 19. stoletja. Tako sta bili kočami Karla Florijana in Valentina Pleiweissa v Kranju (ustanovljeni leta 1825 in 1834 in sta zaposlovali po 100 delavcev) likvidirani 1865. oziroma 1877. leta. Tudi suk- nama Janeza Rössmanna v Zgoši (ustanovlje- na 1795, zaposlovala 80 delavcev) se proti koncu 19. stoletja ne omenja več. Tovarna volnenega blaga Alojza Krennerja v Skofji Loki (ustanovljena leta 1838, zaposlovala 80 delavcev) je že v prvem desetletju 20. stoletja prenehala izdelovati volneno blago, čeprav je bilo podjetje likvidirano šele po prvi svetovni vojni. Enako usodo so doživljale barvarne in tiskame bombažnega in volnenega blaga. Ze- lo znane so bile barvame Gašperja Pollaka in Jožefa Pehar ce v Tržiču in Pirčeva v Kranjai; prvi dve sta bili likvidirani 1870. in 1890. leta, zadnja pa se je obdržala do prve svetovne vojne.8 Izdelki teh podjetij so bili kvalitetni in zelo cenjeni. Na industrijskih razstavah so- bili skoraj vsi deležni posebnih priznanj in so do- bivali diplome, tako na indiistrijski razstavi v Celovcu leta 1838, v Gradcu leta 1841, v Ljubljani leta 1844, v Mariboru leta 1865, na Dunaju leta 1866 in v Trstu leta 1871'. Na Koroškem je bila tovarna sukna v Ve- trinju, ki je v začetku 19. stoletja postavila poseben obrat še v Celovcu. Izdelovala je blago za oficirske uniforme. Leta 1838 je za- poslovala prek 300 delavcev.* Platnarstvo je bilo v prvi polovici 19. sto- letja še živo na Gorenjskem; trgovsko sredi- šče i e bilo v Skofji Loki. Sitarstvo je bilo posebna veja tkalske de- javnosti. Omejeno je bilo na kranjsko okolico in je bilo v 17., 18. in 19. stoletju pomembna gospodarska aktivnost kajžarjev, ki jim je bilo sitarstvo domača obrt, in posameznih trgovcev, ki so na račun trgovine s siti obo- gateli. Industrijska proizvodnja se v tej veji tkalske dejavnosti ni razvila. Do večjega obrata kot je bila sitarska zadruga v Straži- šču (ustanovljena leta 1907), ki je štela 112 članov, ni prišlo.*^ Svilarstvo je bilo na Goriškem še ob koncu 18. stoletja zelo razvito, je pa v predmarčni dobi skoraj popolnoma propadlo zaradi od- prave carinske meje med Lombardijo in Be- nečijo ter našimi deželami, pozneje tudi zara- di bolezni sviloprejk. V sedemdesetih letih sledijo novi uspehi. V devetdesetih letih pa je povzročil krizo uvoz vzhodnoazijske svile. Leta 1872 je bilo na Primorskem še 29 filand (odvijalnice kokonov), ki so leta 1890 zapo- slovale 2.100 oseb. Leta 1894 pa je ustavila obratovanje največja filanda firme Paruzza v Tržiču (Monfalcone). Tudi število predilnic svile je na Primorskem padlo na 6; leta 1902 sta imela od teh 2 obrata po 50 do 100 delav- cev, 4 pa 100 do 300 delavcev. Leta 1914 so bile na Primorskem samo še 3 predilnice svile. Svi- larska tkalska obrt na Primorskem je posta- jala od leta do leta bolj skromna; leta 1858 so bile v Gorici 3 manufakture svuenega bla- ga s 73 statvami in 97 zaposlenimi delavci •- po' letu 1873 se ne omenja nobena več.' Izdelovanje klekljanih čipk je v Sloveniji precej staro. V prvi polovici 19- stoletja se je zelo razširilo, zlasti v Idriji je v rudarskih družinah postalo ženska domača obrt. Iz Idri- je se je čipkarstvo razširilo proti Tolminu, po Poljanski in Selški dolini do Škofje Loke, prek Polhovega Gradca v ljubljansko okolico. Gojilo se je po gospodarsko pasivnih krajih, kjer je dajalo ženskam skromen zaslužek. To proizvodnjo so v osemdesetih letih skoncen- trirali v svojih rokah slovenski podjetniki Anton Primožič, Vinko Mlakar in Dragotin Lapajne; ta je začel pozneje tudi s strojnim izdelovanjem čipk.' Industrijska revolucija je sicer zavrla raz- voj tekstilne obrti, ni pa je uničila; v osem- desetih in devetdesetih letih je začela v svoja podjetja uvajati tudi stroje. Velika tekstilna podjetja tovarniškega zna- čaja so v drugi polovici 19. stoletja nastala samo štiri. V Ljubljani je slovenski podjetnik in trgovec Fidelis Terpinc v šestdesetih letih ustanovil tovarno za odeje in sukno, ki je delala predvsem za vojaštvo, a je že leta 1890 prenehala obratovati. V Tržiču pri Trstu (Monfalcone) je dmžba Cotonificio triestino leta 1884 ustanovila bombažno predilnico z 29.000 vreteni. V Tržiču na Gorenjskem je družba vorarlberških tekstilnih podjetnikov in tržaške trgovske družbe leta 1885 usta- novila bombažno predilnico in tkalnico z 20.000 vreteni in 224 statvami. Podjetje se je razvüo v veliko tovarno; število delavcev je od 450 naraslo na 750 in po prvi svetovni vojni čez 1.200. V Litiji je družba tržaških podjetnikov in trgovcev leta 1886 ustanovila bombažno predilnico in tkalnico s 24.000 fi- nimi vreteni in 720 statvami; leta 1901 je družba zgradila še tkalnico v Varaždinu. V Litiji je bilo v tem času zaposlenih 400 delav- cev, v Varaždinu pa 220. Tekstilna tovarna v Litiji se je leta 1909 združila s tovarno v Gorici pod firmo Ritter, Rittmeier & Coi. Tega leta so tkalnico preselili v Gorico, v Litiji pa 86 je ostala samo bombažna predilnica, ki se je povečala na 34.000 vreten.' Pozneje na obravnavanem ozemlju ni do razpada avstro-ogrske monarhije nastala no- bena nova tekstilna tovarna več. Tudi že ob- stoječe tovarne so se razvijale in napredovale počasi. H. Vse tekstilne tovarne so imele sodobno, mo- derno strojno opremo. Vse so bile zgrajene na parni pogon. Tovarne, ki so za pogon strojev uporabljale tudi vodno silo, so imele moderne turbine. Tekstilna tovarna v Ljubljani je uvedla parni stroj 1838. leta, Ajdovščina 1843, Prebold 1844.^ Leta 1851 so imele prve tri tekstilne tovarne na Slovenskem že 7 parnih strojev s 683 KM (na slovenskem ozemlju vključno s Trstom je bilo takrat 25 parnili strojev, v vsej Avstro-Ogrski pa 337, vklju- čujoč tudi lokomotive in parne stroje na lad- jah)." Tekstilna tovarna v Ajdovščini je leta 1844 uvedla Fourneyronovo vodno turbino, ki je bila prva te vrste v Avstriji.'" Tekstüna tovarna v Preboldu je za raz- svetljavo uporabljala plin iz lastne plinarne (v svoji lasti je imela premogovnik Zabukovi- ca) in ga celo oddajala za razsvetljavo bliž- njega naselja. Tekstilne tovarne so tudi med prvimi upo- rabljale električno energijo, najprej za raz- svetljavo, potem pa za pogon strojev. Tovarna sukna Alojz Krenner v Skofji Loki je že leta 1893 dobila prvi električni generator in je od leta 1910 električno energijo oddajala tudi mestu. Tekstilna tovarna v Tržiču na Gorenj- skem je prav tako že od leta 1904 uporabljala električno energijo iz lastnih hidroelektrarn." Kaj je pomenila tekstilna industrija na obravnavanem področju? V Avstriji je bilo leta 1854 184 bombažnih predilnic z 1,468.694 vreteni na 5.192 predilnih strojih. Te kapaci- tete so bile razdeljene takolei'^ Vreten Spodnja Avstrija..... 559.312 Češka......... 436.878 Tirolska, Vorarlberg . . . 202.078 Lombardija....... 121.424 Zgornja Avstrija..... 73.350 Drugo......... 75.656 Skupaj ....... 1,468.678 Ce upoštevamo, da je najstarejša strojna predilnica v Avstriji nastala leta 1801 v Pot- tendorfu in da so na Češkem, ki je v drugi polovici 19. stoletja postala daleč najpomemb- nejša dežela v tekstilni industriji Avstro-Ogr- ske, prve večje tekstilne tovarne nastajale konec dvajsetih in v začetku tridesetih let 19. stoletja, je bila tekstilna industrija na slo- venskem ozemlju še dokaj dobro razvita, predvsem pa ni zaostajala po strojni opremi. Rezanje sukna (bakrorez iz 17. stoletja) in kvaliteti izdelkov, prav tako ne po veli- kosti obratov. Avstrijsko poprečje leta 1854 je bilo 8.000 vreten na eno predilnico in 280 vreten na en predilni stroj." Vse štiri naše tekstilne tovarne so tega leta imele 44.438 vreten in vse so imele več kot po 8.000 vreten; na en predilni stroj pa je prišlo v Ljubljani celo 325 vreten, v Ajdovščini 293 in v Pre- boldu 258 vreten. Konec 19. stoletja pa je bilo stanje že pre- cej drugačno. V Avstriji je bilo leta 1902 že 20.114 tekstilnih obratov, ki so zaposlovali 337.303 delavce (825 velikih obratov z več kot 100 delavci = 229.392 delavcev; 19-289 malih obratov z manj kot 100 delavci = 107.911 de- lavcev).'" Na slovenskem ozemlju in v nepo- sredni soseščini pa so do tega leta nastale samo tri večje tekstilne tovarne in nekaj manjših podjetij. III. Medtem ko se je na Češkem, v Spodnji Avstriji okrog Dunaja in v Vorarlbergu v drugi polovici 19. stoletja tekstilna industrija močno razvila, je na slovenskem ozemlju sko- raj stagnirala. Vzroke bomo iskali v kapitalu. Kolikšen kapital je bil vložen v ustanovitev in razvoj tekstilne industrije na Slovenskem? Ugotavljali bomo le kapital, ki je bil vložen v osnovne glavnice podjetij. Do leta 1854 je bilo v osnovne glavnice vseh 4 pomembnejših tekstilnih podjetij vloženih 3,500.000 K. Do leta 1912 se je ta kapital zvišal le na 3,800.000 j 87 Kron, v 3 nanovo nastala podjetja pa je bilo do tega leta vloženih še 4,470.000 K. Skupno je bUo torej od leta 1828 do 1912 vloženih v osnovne glavnice 8.270.000 K.'* Začetni kapital je bil torej dovolj velik, le rasel je mnogo prepočasi. Samo en primer: Začetni kapital tekstilnega podjetja Isaak Mautner & Sohn, Wien, podjetja, soustanovi- telja koncema, ki je 1912. leta združil pod svojim okriljem tudi vso tekstilno industrijo na Slovenskem, je znašal leta 1848 tudi samo 3,500.00 K; do leta 1912 pa se je zvišal na 17,000.000 K in 1. 1916 celo na 24,000.000 K.'" Zakaj je kapital na Slovenskem tako počasi naraščal? Saj je bil poslovni uspeh podjetij dober, ob koncu 19. stoletja in do leta 1911 so ta podjetja izplačevala od 12 do 6*/o> di- vidende. Čigav je bil ta kapital? Pretežno je bil tržaški, ta pa je od leta 1850 stalno slabel in se utapljal v mnogo močnejšem dunaj- skem, ki pa zopet ni bil samostojen, temveč povezan s češkim, francoskim, nemškim itd. Tržaški kapital je torej od petdesetih let da- lje slabel, dunajski pa ni bil zainteresiran za vlaganje kapitala v razvoj tekstilne industrije na slovenskem ozemlju, ker je bil že močno angažiran v tekstilni industriji v Spodnji Av- striji in na Češkem, ki je bila takrat že močno razvita in celo predimenzionirana. Dejali smo, da je tekstilno industrijo na na- šem ozemlju financiral tržaški kapital, kate- rega vloga je bila na tem ozemlju v predmarč- ni dobi sploh izredno pomembna. Trst ni bil le daleč največje mesto na slovenskem ozemlju, bil je tudi trgovsko in industrijsko središče, glavno pristanišče monarhije. Nosilci tega ka- pitala pa so bili najrazličnejšega izvora — italijanskega, nemškega, slovanskega, grškega, židovskega, angleškega itd. Kateri so bili podjetniki, ki so ustanavljali in vodili tekstilna podjetja na slovenskem ozemlju? Tovarno v Ajdovščini so ustanovili Minerbi, Chiozza, Schnell-Griot in Marpurgo, vsi tržaški trgovci — posamezniki; pozneje jo je prevzela tržaška družba Societa per azioni dell'I. R. priv. filatoio meccanico di Aidussina, V kateri pa so že sedeli dr. Armin Brunner, Alfred Herzfeld, ing. Richard Brunner, Isidor Mautner, Arthur Kuffler, dr. Ludwig Schül- ler, Carlo Zaccaria in ing. Richard v. Frigyes- sy, upravni svetniki Mautnerjevega tekstilne- ga koncema in dunajskega Creditanstalta, to- rej že nosilci dunajskega kapitala. Tekstilno tovarno v Ljubljani je osnoval William Moline, po rodu Anglež, sicer pa do- mačin. Leta 1853 sta jo prevzeli firmi Wert- heimstein & Sohn, Wien, in Jakob Konov, H. Long & Co, Trst. Leta 1862 se je preosnovala v delniško dmžbo C. k. privilegirano bombaž- no predilnico in tkalnico v Ljubljani s sede- žem v Trstu. Tekstilno tovarno v Preboldu je osnoval Tržačan G. H. Uhlich. Leta 1851 jo je prevzela tržaška družba Societa commerciale della fil- latura e tessitura, ki jo je obdržala do leta 1857, nato je prišla za 4 leta v roke Angela Gianichesija, tudi Tržačana; 1861 jo je prevze- la tržaška družba Cloeta & Schwarz, 1877 je tovarno kupil Jakob Brunner, trgovec iz Tr- sta, ki pa je že povezan z dunajskim kapita- lom. Se istega leta je tovama prešla v last firme tržaškega trgovca Raphaela Cardahyja, ki se je 1891 preosnovala v komanditno dmž- bo. Leta 1898 jo je prevzela tržaška dmžba BaumwoU-Spinnerei Stocker, Hofmann & Co., ki jo je obdržala do leta 1912. Tekstilno tovarno v Litiji sta ustanovila Julius Schwarz, tekstilni tehnik iz Trsta, in Dvorana tkalnice z 272 sta- tvami v tekstilni tovarni v Tržiču leta 1922 88 Dvorana bombažne predil- nice s selfaktorji v Tržiču leta 1922 Eugen Zublin, trgovec iz Manchestra. V ko- manditno družbo so vstopili s svojimi deleži številni člani družin Wenner, Schlaepfer in Aselmayer, ki so imeli tovarne v Italiji (Sa- lerno, Torino, Napoli); zastopan je bil tudi švicarski kapital, ki sta ga vložila Peter von Planta in Heinrich Sulzer, in nemški, ki ga je vložil berlinski trgovec Wedekind. Leta 1909 se je družba razšla, tovarna je prišla v last družine finančnikov Brunner iz Trsta, ki pa je že povezana z dunajskim kapitalom. Vsa ta podjetja so leta 1912 prišla v okvir nanovo ustanovljene družbe (z 10,000.000 K os- novnega kapitala) Vereinigte österreichische Textilindustrie A. G. s sedežem na Dunaju in leta 1916 v okvir tekstilnega koncema Textil- werke Mautner A. G., Wien (s 24,000.000 K osnovnega kapitala). Obe družbi je ustanovil dunajski Bodencreditanstalt s sodelovanjem finančnih družin Mautner, Brunner in Kuf- fler in drugih podjetnikov, kot: Alfred Herz- feld, dr. Ludvirig Schüller, Aleksander Weiner, dr. Hans Breuer, Fritz RedUch, Richard We- sely, Julius Goldberger, Oskar Henniger, Otto Arens, Karl Fritz, Eugen Erhard in drugi. Tekstilno tovarno v Tržiču na Gorenjskem so ustanovili vorarlberški tekstilni podjetniki in angleški trgovci z bombažem. Javna dru- žabnika komanditne družbe sta bila E. Glanz- mann iz Trsta in L. Wächter iz Feldkirchna, ki ga je pozneje zamenjal A. Gassner. Kot komanditisti pa so se družbe udeležih še: A. Mutter, 5 članov družine Gassner, J. Getzner, I. Tschavirol in Z. Wächter (vsi družabniki tekstilnega podjetja Getzner, Mutter & Co. v Vorarlbergu) in trgovska dmžba Francesco Glanzmann iz Trsta. Doslej skoraj nismo omenjali slovenskega kapitala in slovenskih podjetnikov. Ko je, nastajala in se večala industrija na slo- venskem ozemlju, ko se je širila kapitali- stična oblika proizvodnje, se je spreminjalo tudi razmerje domačega in tujega kapitala. Manjša podjetja, nova ali stara, so bila pove- čini v rokah domačega kapitala, to se pravi, v rokah buržoazije, ki je bila doma na slo- venskem ozemlju; ta buržoazija je bila po svojem nacionalnem poreklu in političnem prepričanju deloma slovenska, deloma nem- ška; v primorskih mestih, zlasti v Trstu in Gorici, je imel pomembno vlogo italijanski kapital. Večja podjetja, zlasti delniške družbe, ki so začele rasti okrog sedemdesetih let, pa so pomenile prevlado dunajskega kapitala nad domačim. Dunajski kapital je bil istočasno po- vezan s češkim, s kapitalom iz nove združene Nemčije in z madžarskim kapitalom. Kolikor bolj so obvladovale slovensko ozemlje velike delniške dmžbe, toliko večje je bilo gospod- stvo tega kapitala. Tudi vloga domačega trža- škega kapitala, ki je bila ob začetku indu- strijskega razvoja na slovenskem ozemlju zelo močna, se je ob tem procesu vse bolj izgublja- la; ne le postojanke tržaškega kapitala v na- cdonalnem ,slovanskem zaledju, ampak tudi v Trstu samem so prehajale vedno bolj v roke dunajskega kapitala." IV. Vse naše tekstilne tovarne so kot glavno surovino predelovale bombaž, edino v Ajdov- ščini so nekaj časa predelovali tudi svilene odpadke. V času prve svetovne vojne so ne- katere tovarne zaradi pomanjkanja bombaž- nih surovin predelovale papir in celulozo. Bombaž so uvažali iz Amerike, Vzhodne In- dije, Egipta in Brazilije; domačega bombaža ni bilo; tekstilne odpadke so uvažali iz Japon-^ 89 ske. Tekstilna industrija za predelavo volne, jute, lanu in drugih surovin se ni razvila. v. Delovne sile je bilo dovolj. Prihajala je iz mest, kjer so stale tekstilne tovarne in iz okoliških vasi. Noben tovarnar se v svojih poročilih ni pritoževal nad pomanjkanjem delovne sile. Vodilno osebje, tehnični stro- kovnjaki in mojstri, pa so bili pretežno tujci. Produktivnost tekstilnih tovarn na obravna- vanem ozemlju ni bila manjša od produktiv- nosti tovarn drugod po Avstro-Ogrski ; na vsakih 1000 obratujočih vreten je prišlo 10 do 15 predilcev in na 2 do 5 tkalskih strojev po en tkalec. V tekstilni industriji je prevladovala žen- ska delovna sila. Močno je bilo v tovarnah razširjeno tudi delo otrok. Leta 1846 je delalo v treh prvih predilnicah na slovenskem ozem- lju 257 otrok pod 14. letom starosti ali 28'»/o vseh zaposlenih. V Ajdovščini so delali otroci od 9. do 14. leta starosti pO' 13 in pol ur na dan, v Ljubljani od 13 do 14 ur, dostikrat so delali tudi ob nedeljah in praznikih. Delali so od petih zjutraj do poldne in od enih do šestih ali sedmih zvečer.'^ Naslovna stran Delavskega reda bombažne predilnice i v Preboldu iz leta 1895 Oblast dela otrok po tovarnah na sploh si- cer ni prepovedovala, pač pa samo prekomer- no izkoriščanje, ki bi imelo za posledico vid- no zaostajanje v telesnem razvoju in neobis- kovanje šolskega pouka. Deželna vlada je vodila resor z naslovom >>otroško delo«. Poro- čilo za leto 1873/74 pravi, da je v ljubljanski predilnici in tkalnici delalo 23 otrok v starosti od 12 do 14 let ali 7 "h vseh zaposlenih in da so imeli v podjetju organiziran šolski pouk z lastnim učiteljem. Tri leta pozneje je bilo v tej tovarni zaposlenih 25 takih otrok, 3 celo v starosti od 11 do 12 let. Za predilnico v Ajdovščini pravi poročilo iz leta 1877, da je delalo v tej tovarni 56 otrok iz okoliških vasi Ustje in Storje in da je bil direktor predilnice Mojzes Durante 23. septembra 1875 kaznovan z 10 goldinarji globe, ker se je okrožni zdravnik dr. Raspet pritožil, da so otroci v tej tovarni preobremenjeni s take vrste delom, da zaradi tega vidno zaostajajo v telesnem razvoju. Le- ta 1892 je bilo v tekstilnih tovarnah v Tržiču, Litiji in v Ljubljani 26 "/o vseh zaposlenih de- lavcev mladoletnih. V litijski predilnici je bilo mladoletnih delavcev celo 55 «/o vseh za- poslenih, v Ljubljani 15 '"/o, v Tržiču pa 8,8 */». Vendar pa tekstilna industrija ni bila nikakr- šna izjema ali posebnost Otroke so zaposlo- vale tudi druge tovarne'" Tekstilne tovarne so za svoje kvalificirane delavce gradile stanovanja; v Litiji, Preboldu in Tržiču na Gorenjskem še danes stojijo sta- re delavske kolonije, v Litiji in Tržiču pa tudi >'dekliški dom« za samske delavke. Koliko delavstva je zaposlovala tekstilna proizvodnja na slovenskem ozemlju? V petih tekstilnih tovarnah je bilo leta 1852 zaposle- nih okrog 1.270 delavcev, leta 1912 pa v os- mih tovarnah okrog 4.150. Leta 1852 so tek- stilni delavci predstavljali 19'"/o vsega indu- strijskega delavstva na obravnavanem ozem- lju, leta 1912 pa le še 12'»/o. V tekstilni pro- izvodnji obrtnega značaja je bilo samo na Kranjskem in v spodnjem delu Štajerske leta 1852 zaposlenih 2.697 delavcev, leta 1912 pa 7.989. To je predstavljalo leta 1852 12 »/o de- lavstva, zaposlenega v obrti, leta 1912 pa 19'"/o.^" Te številke jasno kažejo, kako je pa- dal tempo razvoja velike tekstilne industrije,, ki jo je financiral tako imenovani tuji kapital, nasprotno pa je naraščala drobna tekstilna proizvodnja obrtnega značaja, ki je bila v rokah skoraj izključno domačega kapitala. Opombe * V dneh od 10. do 11. oktobra 1968 je bil v Gradcu simpozij o zgodovini industrializacije ju- govzhodnega alpskega prostora v 19. stoletju. Te- ritorialno je torej obsegal tudi slovensko na- rodnostno ozemlje. Na sporedu je bilo 5 refe- 90 ratov, ogled razstave o razvoju rudarstva in plavžarstva na Štajerskem in seminar referentov s posredovanjem kratkih izvlečkov predavanj in razpravo. Simpozij je odprl namestnik štajerske- ga deželnega glavarja univ. prof. dr. Hans Koren, nadaljnji potek pa je vodil univ. prof. dvorni svetnik dr. Ferdinand Tremel iz Gradca. Referati so obravnavali gospodarsko in socialnopolitično zgodovino obravnavanega področja v 19. stoletju. Dr. Alois Brusatti, profesor visoke šole za svetov- no trgovino na Dunaju, je predaval o vlogi in pomenu tehnike, gospodarstva in kulture na in- dustrijski razvoj v Avstro-Ogrski. Univ. prof. dr. Ferdinand Tremel je podal referat o vlogi pod- jetnikov v industrializaciji Štajerske. France Kresal, asistent Inštituta za zgodovino delavske- ga gibanja v Ljubljani, je imel predavanje o vlo- gi in pomenu tekstilne industrije v industrializa- ciji 19. stoletja na Slovenskem. Univ. docent prof. dr. Othmar Pickl iz Gradca je imel referat o za- četkih štajerskega premogovništva in je v veliki meri obravnaval tudi razvoj premogovništva v slovenskem delu Štajerske. Ta referat bi dopol- njevalo predavanje dr. Jožeta Sorna, znanstve- nega sodelavca Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, »Razmerje železarstva do premogovništva v zgomjesavski dolini«, ki je bilo tudi prijavljeno, pa zaradi odsotnosti avtorja na simpoziju ni bilo posredovano. Vsi referati s simpozija bodo objavljeni v publikacijah univer- ze v Gradcu in zgodovinske deželne komisije za Štajersko. — 1. AS, zbirka zemljevidov (Karte der BaumwoU — Industrie in Österreich unter der Aegide des Verbandes der Baumwoll — Industriel- len Österreichs, verfasst von prof. A. L. Hick- mann, Wien 1901). — 2. AS (Arhiv SR Slovenije, Ljubljana), Arhiv Zbornice TOI, fase. 311/3-5, I- 106, A. Il-lOO; Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, Trgovski register Druž. 1-12; Okrožno gospodarsko sodišče v Celju, Trgovski register Rg 1-130, B-5; Compass, finanzieles Jahrbuch für östereich—Ungarn, Bd. II. str. 746—747, Wien 1915. — 3. K. Kobe-Arzensek: Prvi tekstilni indu- strijski obrati na Slovenskem, Ljubljana 1968, str. 10—21. — 4. F. Gestrin-V. Melik: Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918, Ljubljana 1966, str. 60. — 4a. K. Kobe-Arzenšek: Sitarstvo na Gorenjskem (zgodovinski oris), Pub- likacije Tehniškega muzeja 13, Ljubljana 1967. 5. J. Zontar: Svilogojstvo in svilarstvo na Sloven- skem od 16. do 20. stoletja, Ljubljana 1957, str. 107—111. — 6. AS, arhiv Zbornice TOI, fase. 206, 311/2. — 7. AS, arhiv Zbornice TOI, fase. 311/3; Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, Trgov- ski register Druž. 1-106, A-II-110, 1-112; arhiv tekstilne tovarne v Litiji; Compass 1916, Bd. II., str. 747; Mohorič: Bombažna predilnica in tkal- nica v Tržiču, Ljubljana 1960, str. 16—17, 29—30; Kobe-Arzenšek: 125 let Tekstilne tovarne Pre- bold, Prebold 1967; Kresal: Razvoj predilnice Li- tija, Litija 1961, str. 15—36. — 8. Ibidem. — 9. VI. Valencia: Sladkorna industrija v Ljubljani, Ljubljana 1957, str. 51—53. — 10. Journal des österreichischen Lloyd, letnik X., št. 49 z dne 24. maja 1845. — 11. Kot op. 7. — 12. Bericht über die allgemeine Agricultur — und Industrie — Ausstellung zu Paris im Jahre 1855, Wien 1857, 14. zvezek, str. 1—5. — 13. Ibidem. — 14. Com- pass 1916, Bd. II., Str. 255. — 15. Kot op. 2 in 7. — 16. Com.pass 1916, Bd. II., str. 732; Compass 1920, Bd. I., str. 2432. — 17. F. Gestrin-V. Melik: o. d., Str. 160—161. — 18. F. Gestrin-V. Melik: o. d., str. 67. — 19. AS, Deželna vlada, fase. 21 (1—4) za leta 1873/74, 1875/76, 1877 (te podatke mi je posredoval dr. Jože Som, ki se mu zahvaljujem zanje); arhiv Zbornice TOI, fase. 311/1-3; arhiv tekstilne tovarne v Litiji; arhiv tekstilne tovarne v Preboldu, Delovni red iz leta 1894. — 20. Enci- klopedija Jugoslavije, zv. 7., Zagreb 1968, str. 358. 91 BORBA ZA ŠENTILJSKO TRDNJAVO JAN SEDIVI? Avtorju članka je na pragu njegove sedem- desetletnice smrt 12. maja nepričakovano iz- trgala pero iz rok. Pokojnik se je rodil v hinzu 11. septembra 1899 materi Slovenki in očetu Cehu. Po zgodnji očetovi smrti je živel v Sloveniji, obiskoval gimnazijo v Mariboru, nato pa študiral zgodovino in zemljepis na univerzah v Ljubljani, Beogradu in Pragi. Kot srednješolski profesor je služboval v Ma- riboru in Celju, med vojno pa v Zrenjaninu. Med dijaštvom in kolegi je užival sloves od- ličnega strokovnjaka in vzornega metodika. Izčrpaval se pa ni samo v šoli, pač pa je bil neumoren tudi kot strokovni pisatelj, ki je sodeloval pri najrazličnejših revijah pred vojno in po njej. Med drugim ga je kot šol- nika močno zanimala zgodovina klasične gim- nazije v Mariboru, ki jo je temeljito obdelal, kot kaže objava v obnovljenem CZN. Bil je odličen sodelavec Krajevnega leksikona, za katerega je zbiral gradivo po Slovenskih go- ricah. Z njegovo smrtjo pa je hudo prizadeta tudi Kronika, ki ji je bil posebno v zadnjih letih v trdno oporo s članki, nanašajočimi se na ozemlje severovzhodne Slovenije. V to vrsto spada tudi pričujoče razpravljanje o političnih bojih za našo severno mejo. Uredništvo Šentilj z okolico je zaradi svojih izvrstnih vin že od nekdaj privabljal nemške sosede severno od Mure, vendar v kraju samem ni bilo mnogo Nemcev. Le-ti so živeli v dobrih odnosih s slovenskimi sosedi. Večina je na- vadno ob volitvah celo glasovala s Slovenci. Priseljevanje se je začelo šele proti koncu 19. stoletja,* ko je trtna uš uničila vinograde. Obnova vinogradov je stala visoke vsote, ki jih mnogo kmetov ni zmogkn, niso pa bili redki, ki so zaradi novega trsnega nasada zabredli v dolgove. Štajerski deželni odbor je sicer dajal podpore in brezobrestna posojila za obnovo vinogradov tudi slovenskim vino- gradnikom, toda zelo nerad v severno sloven- sko obmejno ozemlje. Zato so- nekateri kmetje prodali vinograde ali cela posestva, ki so jih najbolje plačali Nemci. Ostra borba za občino in župnijo Šentilj, imenovani slovenske Termopile, se je začela leta 1886, ko se je tu naselil nestrpen nemški nacionalist in organizator Egon pi. Pistor. Zaradi izdajstva dveh Slovencev so propadli Slovenci leta 1888 pri šentiljskih občinskih volitvah za en glas in župan je postal Pistor.^ Po njegovi zaslugi je kmalu nato Schulverein obrnil svoj pogled na Šentilj, da bi s pomočjo nemške šole potuj čeval slovenske otroke. Pi- stor je kupil za Schulverein nad železniškim predorom nekdanjo Fluherjevo gostilno in jo preuredil v šolsko poslopje z učiteljevim sta- novanjem in vrtom. Tako je začela zasebna schulvereinska šola s poukom kot enorazred- nica 18. novembra 1889. Nemških otrok je bilo malo, zato pa so morali slovenski vini- čarji nemških gospodarjev pošiljati svoje otro- ke v to šolo. Prvo šolsko leto se je vpisalo 42 učencev in učenk, naslednje šolsko leto pa se je število dvignilo že na 64.' Pistorja in njegove prijatelje je zelo motilo, da je učil verouk slovenski katehet in da so hodili otro- ci nemške šole ob nedeljah k maši v Šentilj, kjer je bila slovenska pridiga slovenskih du- hovnikov. Zato je nekaj šentiljskih Nemcev in nemškutarjev prosilo za nemške pridige škofa dr. Stepischnegga, ki se je imel za Nemca. Skof pa je prošnjo' odbil zaradi majh- nega števila Nemcev in je izjavil, da bi se mogle nemške pridige uvesti pri naslednji spremembi župnika.* Nemci so upali, da bodo imeli več sreče pri novem škofu dr. Mihaelu Napotniku, o katerem so mislili, da je nemškutar, saj je opravljal službe, do katerih se je Slovenec le težko povzpel. Bil je namreč cesarjev dvomi kaplan in ravnatelj dunajskega Avguštineja, zavoda za vzgojo avstrijskih doktorandov bo- goslovja. Razen tega ga ni imenoval papež, marveč salzburški nadškof dr. Albert Eder, ki je bil znan kot liberalec in nemški nacio- nalist.^ Edino salzburški nadškof je imel v katoliški cerkvi pravico imenovati tri škofe, namreč celovškega, graškega in mariborskega in so ga zato imenovah malega papeža. Med prvimi birmami novega škofa je bila birma v Šentilju 27. maja 1890. Tik pred njegovim prihodom je poslala Šentilj ska občina škofu obširno nemško spomenico^ z mnogoštevilnimi pravopisnimi napakami, Podpisali so jo nem- ški župan Egon Pistor ter občinski svetniki Nemca Florian Meier in Franz Fischereder ter nemškutar Lorenc Lipič. Istočasno so ob- javili spomenico v zelo razširjenem dnevniku Grazer Tagespost. V njej prosijo za nemško pridigo v Šentilju enkrat mesečno*. Prošnjo utemeljujejo s statistiko nemških župljanov in s trditvijo, da je v sosednjih župnijah graške škofije bolje poskrbljeno za slovensko manj- šino kot v šentiljski župniji za nemško." Pre- den je dal škof spomenico* na pretres ordi- nariatu, jo je poslal v izjavo šentiljskemu župniku Matiji Keleminu z naročilom, naj ugotovi, koliko župljanov ne razume sloven- sko in naj po možnosti opiše resnične narod- nostne razmere v sosednih župnijah graške škofije, ki jih omenja spomenica.' 92 Po izjavi štirih slovenskih odbornikov Šen- tilj ske občine je bila spomenica sprejeta na občinski seji 13. aprila 1890 s 7 glasovi nem- ških liberalnih odbornikov proti 4 slovenskim glasovom. Toda trije nemški odborniki so ži- veli stalno v bližnjem trgu Straß v sedanji Avstriji in so imeli v šentiljski župniji le posestva in se torej njih ta vprašanja niso tikala. Dva izmed njih sta utemeljevala na občinski seji potrebo nemških pridig z nacio- nalističnimi razlogi. Adolf vitez Jungfeld in Schweigier sta zahtevala nemške pridige, da bi se njuni slovenski viničarji naučili nem- ščine. Spomenica je zahtevala nemške pridi- ge za vso župnijo, torej tudi za občine Cer- šak, Cirknico, Dobrénje in Selnico ob Muri, ki tega niso želele in niso nikogar pooblasti- le, da bi to storil.8 Statistični podatki spomenice ne drže in tudi narodnostne razmere v sosednih župni- jah graške škofije je prikazala spomenica neresnično. Podpisniki so trdili v spomenici, da je bilo po zadnjem ljudskem štetju leta 1880 v šen- tiljski župniji med 3393 župljani 517 ali 17,6 "/o Nemcev.« Toda štetje je opravil Slo- vencem zelo krivični c. kr. stavbni svetnik Avgust Krumholz, ki je imel v župniji po- sestvo.'Narodnost se je določala tedaj po ob- čevalnem jeziku. V Šentilju je mnogo Slo- vencev znalo nemško. Krumholz je vpraševal Slovence v nemščini: »Ali govorite nemško?« V navadni govorici to pomeni: »Ali znate nemško?« ne pa: »Ali vedno govorite nem- ško, ali ste Nemec?« Ce so pritrdili, jih je vpisal za Nemce, če niso izrecno zahtevali, da jih vpiše za Slovence." Razen tega šteje spo- menica vse prebivalce zgoraj omenjenih ob- čin za Šentilj ske župljane, četudi nekateri za- selki teh občin pripadajo sosednim župnijam, pri seštevanju občanov pa je v spomenici še napaka za 20. Ce bi vsi prebivalci naštetih občin spadali v šentiljsko župnijo, bi bilo po podatkih ljudskega štetja ne 3393, ampak 3373 župljanov, toda v resnici jih je bilo le 3062, torej jih je naštela za 311 preveč." Število Nemcev je v spomenici zelo preti- rano. Občinski odbori v Ceršaku, Cirknici, Dobrenju in Selnici ob Muri so ugotovili v Ceršaku 25 Nemcev,'^ v Cirknici 15,'3 v Do- brenju nobenega," v Selnici pa 26.Pri pra- vilnem in resničnem štetju slovenski odbor- niki občine Šentilj niso našteli v njej 337 Nemcev, marveč le 103;'" skupno število Nemcev v župniji Šentilj ni torej znašalo' 517 ali 17,6 «/9 ,ampak le 169 ali 5,5 «/0. Na prošnjo Šentiljskega župnika Matije Ke- lemine, strica pokojnega ljubljanskega univ. profesorja dr. Jakoba Kelemine, so duhovniki sosednih župnij graške škofije natančno ugo- tovili narodnostne razmere in mu poslali uradna poročila. Za nas so tem bolj zanimiva, ; ker so vse te župnije, razen apaške, po prvi ; svetovni vojni pripadle republiki Avstriji. ' Župnik Martin Tomažič proglaša podatke spomenice o Gomilici za popolnoma napačne. Njegova župnija Gomilica ni štela 3232 oseb, ' marveč 4533, med njimi ni bilo 53 Vendov, ; kakor spomenica stalno zaničljivo imenuje ^ Slovence, ampak dobra četrtina, torej vsaj 1200, ki so deloma posestniki deloma viničar- ji, kar ne znaša 2'"/o, marveč vsaj 25 "/o žup- ljanov. Zaradi pravičnosti je zanje slovenska I pridiga vsako prvo nedeljo v mesecu in na ; velike praznike." Janez Lopič, provizor v Cmureku, je imel med 7600 župljani najmanj 600 ali 7,9'»/» Slovencev in ne nič, kot trdi spomenica. Zanje so bile že 50 let slovenske pridige v postu, ki so bile vedno zelo dobro obiskane.'* Jakob Hanžič, župnik v Apačah, je ugotovil v svoji župniji 1100 ali 26,3 "/o Slovencev med 4178 župljani in ne le 600 ali 14,3 */c, kot jih navaja spomenica. Se pred 40 leti se je slovensko pridigovalo vsako dru- go nedeljo, leta 1890 pa enkrat mesečno in i vsako nedeljo v postu." Franc Pinterič, mest- ¦ ni župnik v Radgoni, je imel 4893 župljanov. V petih slovenskih vaseh je živelo tedaj 1073 1 Slovencev; v mestu Radgoni in v drugih petih Franjo Thaler 93 nemških vaseh so bili pomešani med Nemce tudi Slovenci in tako slovenski župljani daleč presegajo število 1073. Zanje je bila leta 1890 slovenska pridiga vsako nedeljo in praznik v mestni podružnični cerkvi.2* Nemški nacio- nalist Lorenc Vollmeier, doma v nekdanji gostilni pri Kapli v sedanji Jugoslaviji, žup- nik in dekan v Lučanah (Leutschach), ki ni hotel slovensko govoriti, se je izognil vpra- šanju o številu Slovencev in Nemcev. Sporo- čil je le, da je med njegovimi 4935 župljani v 1133 hišah le 400 do 500 takih, ki ne rarj- mejo nemško, ker sploh niso obiskovali šole ali pa zelo slabo. Šolski pouk in verouk sta bila tam samo nemška. Rana služba božja je ob nedeljah in praznikih le nemška, pozna pa izmenoma slovenska in nemška.^' Odgovor župnika Kelemine na spomenico pa pripomi- nja, da so kaplani v Lučanah delili župljane v tri četrtine Slovencev in eno četrtino Nem- cev. Resničnost te trditve potrjujejo tudi slo- venske pridige vsako drugo nedeljo kljub nemškonacionalnemu župniku.Se 20 let pozneje se je sekovskemu škofu dr. Leopoldu Schustru zdelo potrebno, ko je posvetil novo cerkev v Lučanah 1911, da se naprosi za slovensko slavnostno pridigo Matija Žemljic, župnik sosedne župnije Sv. Jurija ob Pesnici v mariborski škofiji.^s Ce bi bilo v tako ob- sežni in mnogoštevilni župniji Lucane leta 1890 res samo 400 do 500 Slovencev in to večinoma nepismenih ljudi, pač ne bi bil dal povabiti priznanega govornika Žemljica škof dr. Schu- ster, ki mu nihče ne more očitati naklonje- nosti Slovencem. V spomenici se ne omenja najbližja obmej- na župnija Spilje, ki pripada graški škofiji. Po navedbi tamkajšnjega župnika Antona Muršca je bilo v njej leta 1890 med 1184 župljani najmanj 300 ali 23,7'/o Slovencev. Slovensko se je tedaj pridigovalo v Spilju samo ob patrocini ju in na velikonočni pone- deljek; Slovenci šo se morali zadovoljiti le z branjem slovenskega evangelija in zato je prihajalo tedaj mnogo Slovencev te župnije k službi božji v Šentilj.^'' Ce bi bilo šentiljskim nemškim vernikom toliko za nemške pridige kot Slovencem župnije Spilje za slovenske, bi ob nedeljah obiskovali cerkev v Spilju. Zahteva po nemških pridigah v Šentilju je bila samo sredstvo za germanizacijo, kar do- kazuje, da je bil glavni podpisnik spomenice župan Egon Pistor, predsednik tamkajšnje podružnice Schulvereina in odbornik Süd- marke, vsi drugi podpisniki razen Lopiča pa so bili odborniki šentiljskega Schulvereina.^^ Na osnovi teh dokazov je Kelemina zavr- nil spomenico in predlagal škofijskemu ordi- nariatu, naj bodo v Šentilju nemške pridige po štirikrat na leto po slovesni pozni maši, pri kateri bo slovenska v začetku, vendar le za poskušnjo, če bo pri njej dovolj udeležbe. Župnik Franc Osojnik jih je namreč že imel od leta 1852, a jih je moral leta 1868 opustiti zaradi pomanjkanja poslušalcev.^" Škofijski Ordinariat v Mariboru je sprejel Keleminov predlog in obvestil o tem tudi šen- tiljski občinski urad ter istočasno ovrgel nje- gove neresnične trditve na osnovi Kelemino- vih izvajanj.^'^ Večini Slovencev in celo nekaterim pošte- nim Nemcem je bila nemška šola trn v peti, saj ji ni šlo za to, da bi deco res kaj naučila, marveč ji je bil glavni namen potujčevanje slovenskih otrok. Prvi nemški učitelj je bil med ljudstvom zelo nepriljubljen. Za spod- budo k vztrajnosti mu je kupil Schulverein nad pet oralov veliko posestvo. Kljub temu pa je po treh letih poučevanja v Šentilju prestopil v drugo službo in rajši izgubil po tedanjih zakonitih določilih za pokojnino osem let službe kot schulvereinski učitelj. Zoper nemško šolo v Šentilju, ki je ponem- čevala zlasti viničarsko deco, so se borili Slo- venci brezuspešno, saj je imel krajevni šolski svet dvetretjinsko nemško večino. Predsedo- val mu je strupen sovražnik Slovencev Franc Fischereder. Vneto sta ga podpirala Egon Pistor in nadučitelj nemške šole Viktor Hötschl.^» Enako krivično je bil sestavljen okrajni šolski svet v Mariboru.'" Tudi deželni šolski svet v Gradcu je bil pod vplivom nem- ških nacionalistov. Schul verein je izvabljal slovensko deco v nemške šole z darovi. Ze pred koncem preteklega stoletja, ko še dru- god ni bilo te navade, je prirejal božičnice. Imamo podatke za leto 1898, ko je na božič- nici obdaroval vseh 91 šolarjev, tudi deco premožnih staršev, saj so darovi prihajali iz vseh nemških dežel Avstrije, pa tudi iz Nem- čije. Tedaj so razdelui razen šolskih potreb- ščin in slaščic še 22 parov čevljev, 13 hlač, 13 suknjičev, 18 kosov sukna za dekliške obleke in 36 ženskih ruf Nemška šola kot enorazrednica ni uživala dovolj ugleda in celo nekateri Nemci so po- šiljali svoje otroke v slovensko šolo, ki se je leta 1881 spremenila v trirazredno, leta 1884 pa v štirirazredno. Zato je Schulverein pri- zidal nemški šoli še eno učilnico in 25. janu- arja 1893 je postala dvorazrednica. Deželni šolski svet v Gradcu jo je spremenil 1. okto- bra 1901 v javno osnovno šolo in odslej je moral šentiljski šolski okoliš skrbeti za čišče- nje, kurjavo in vzdrževanje šolskega poslop- ja.'- Jeseni leta 1912 je postala trirazrednica in taka je ostala do svojega konca.'' Schulverein pa se pri svojem delu ni za- dovoljil samo z nemškimi šolami. Za ponem- čevanje si je pridobival sodelavce tudi z iz- dajalci na slovenskih šolah. Z nagradami je podkupoval neznačajne slovenske učitelje, da 94 so na slovenskih šolah učUi čim več nemščine in obenem širili zaničevanje slovenskega je- zika ter pretirano poveličavali vse, kar je bilo nemškega. Judeževi groši so premamili tudi Fortunata Saduja, sina slovenskih staršev iz slovenske vasi Sčavnice. Kot učitelj pri Sv. Trojici (zdaj Gradišče) v Slov. goricah se je poročil in dal svojemu prvorojencu ime Ciril. Toda v narodnostnem oziru je nanj vedno bolj vplivala njegova nemško misleča žena. Kmalu so ga Judeževi groši spremenili v nemškutarja in kot tak je postal nadučitelj slovenske osnovne šole v Šentilju 1900. Nje- gov sin Emil je postal zagrizen nemški pro- fesor na mariborski realki, njegova hči An- gela pa učiteljica na schulvereinski šoli v Šentilju. Südmark je podarila Fortunatu Sa- duju še posestvo v Šentilju.'* Šentiljski Slovenci niso mimo gledali po- nemčevanja. Župnik Matija Kelemina in kap- lan Matej Strakl sta ustanovila leta 1892 Kmetijsko bralno dmštvo in sta zbrala v njem majhno, a požrtvovalno četo narodnih delavcev. Ti so dvigali ljudsko prosveto s šir- jenjem slovenskih knjig in z gledališkimi predstavami, narodno zavest pa so utrjevali s slovenskimi časniki, s predavanji in s sho- di. Toda to še ni bilo dovolj. Ljudstvo je bilo treba iztrgati iz odvisnosti od nemškega ka- pitala. Zato sta še isto leto osnovala hranil- nico in posojilnico. Z njeno pomočjo so rešili Slovenci v šentiljski župniji precejšen del slovenske zemlje. V letih 1895 do 1914 je pre- šlo v Ceršaku in v Selnici ob Muri nad 40 viničarij in nekaj manjših nemških posestev v slovenske roke.'* Ne samo v Šentilju, tudi v vsej severo- vzhodni Sloveniji se je v začetku 20. stoletja nemški pritisk zelo okrepil. V Ptuju je od leta 1900 izhajal tednik Staj ere, namenjen slovenskemu kmetskemu ljudstvu. V slabi slovenščini je zasmehoval vse, kar je sloven- sko. Posrečilo se mu je najti precej naročni- kov. Zato je bik) nujno storiti nekaj za obrambo severovzhodnega slovenskega ozem- lja. Slovenci so začeli pri podeželskih bral- nih društvih, zlasti v mariborskem okrožju, ustanavljati odseke Mladeniške oziroma De- kliške zveze in so v okvim teh dvigali slo- vensko narodno zavest, ki so jo manifestirali zlasti na shodih. Prvi tak shod je bil 21. ju- nija 1903 na Ptujski gori, torej blizu Ptuja, kjer je izhajal Stajerc; na njem se je zbralo kakih 800 fantov iz najrazličnejših okolišev.'* Teden dni pozneje je bil shod v SentUju." Za 12. julij 1903 je bil sklican shod k ro- marski cerkvi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Trojiški nemškutar j i so preprečili na sam dan shoda, da bi dobili fantje v trgu prostor za zborovanje. Mladina je odgovorila s tem, da se je vseh 1500 fantov uvrstilo v , Evald VraSko četveTOstope in s slovensko zastavo na čelu odkorakalo med prepevanjem slovenskih pes- mi v eno uro oddaljeni trg St. Lenart v Slo- venskih goricah. Pri vstopu v trg jim je prišla nasproti nemška in nemškutarska gospoda s policaji, ki so zahtevali, da fantje snamejo slovensko zastavo. Ko tega niso hoteli storiti, so jim jo policaji strgali z droga. Tedaj pa je zavrela mlada kri. Policaji so morali vrniti zastavo. Fantje so jo obkolili in peli borbene slovenske pesmi. Med prepevanjem himne Naprej zastava Slave so odkorakali po trgu na veliki vrt F. Poliča. Z balkona njegove hiše je zavihrala slovenska zastava in oglasili so se benediški tamburaši. Z zborovanja so se udeleženci vračali domov navdušeni in oju- načeni. Več dni se je govorilo samo o tem zborovanju po vseh Slovenskih goricah od narodnostne meje in Maribora pa vse do Lju- tomera. Mnogo prej mlačne mladine je vsto- pilo v Mladeniške zveze in je bilo pripravlje- no tudi na žrtve za svoj narod.'* Uspeh teh zborovanj in dela navdušene mladine Mladeniških in Dekliških zvez se je kmalu pokazal v Šentilju, kjer so bile 27. avgusta 1903 občinske volitve. Ze od 1888. leta je bila Šentilj ska občina stalno v nem- ških rokah. Pretila je nevarnost, da bi se tudi slovensko-nemška osnovna šola spreme- nila v popolnoma nemško. Mladeniška in De- 95 kliška zveza pa sta sklenili, da bosta vrnili šentiljsko občino Slovencem- Volilni boj je bil zelo oster. Člani Mladeniške in Dekliške zveze so obiskali vsako slovensko' hišo in pri- pravili volivce na volitve od moža do moža. Napori mladine niso bili zaman. V prvem, veleposestniškem razredu, so dobili Slovenci 5 glasov, Nemci 3, v drugem so zbrali Slo- venci 11 glasov, Nemci pa 18. V tretjem raz- redu je bila zmaga Slovencev zelo velika, saj so se mogli ponašati z 68 glasovi proti le 31 nemškim. Tako je prišla šentiljska občina zopet v slovenske roke in župan je postal narodni borec Franjo Thaler." Ta slovenska zmaga je pomenila začetek še hujših bojev za Šentilj. Kmalu nato so se namreč spremenile razmere v Mariboru, ki so odločilno vplivale tudi na Šentilj. Namesto poštenega nemškega protestantskega pastorja Heinricha Goschenhoferja, ki je živel s Slo- venci in katoličani v slogi, je prišel iz Nem- čije nestrpni dr. Ludvik Mahnert, dober go- vornik in nemški pisatelj- Gradnja nemškega mostu do Jadranskega morja se mu je zdela prepočasna, a mariborski Nemci preveč mlač- ni. S prestopi v Lutrovo vero je hotel dobiti nanje večji vpliv. Zato je začel energično gibanje za prestop v protestantizem. Razme- roma velik uspeh je imel med nemškim di- jaštvom na realki. To tako imenovano giba- nje Proč od Rima (Los von Rom Bew^egung) je osredotočil na mariborsko delavstvo. Z brezplačno pijačo v gostilnah, z vrečo pše- nične moke ali z 20 srebrnimi kronami so kupovali njegovi agenti slovenske delavce za nemško vero in narodnost. Ni ga motilo, da ti versko mlačni ljudje tudi po prestopu v njegovo vero niso hodili v cerkev, ker mu je bil glaven namen, da jih ponemči. Njegova delavnost je segala iz Maribora tudi daleč v Dravsko dolino do trga Radlje (prej Maren- berg) in do Šentilja. Pravilno je ocenil v Šentilju delovanje župnika Kelemine in ka- plana Evalda Vračka ter pomen Mladeniške in Dekliške zveze. Spoznal je, da samo s Schulvereinom ne bo mogoče zlomiti te slo- venske trdnjave, ki drži ključ mosta do Ja- drana. Menu je, da je mogoče zavzeti Šentilj samo z naseljevanjem Nemcev. To nalogo bi naj prevzela Südmark.*" Ze od svoje ustanovitve leta 1889 si je štela Südmark za svoj dolžnost, da zagotovi nem- škemu narodu pot do Jadrana z gospodarski- mi sredstvi. Zato je skušala najprej okrepiti nemštvo v posameznih jezikovnih nemških otokih po mestih in trgih. Leta 1906 pa se je lotila po šentiljskem načrtu temeljitega na- seljevanja Nemcev. Omejila se je predvsem na šentiljsko župnijo in okolico, da ne bi cepila svojih sil in da bi čimprej zlomila slovensko fronto tu kot na najvažnejši točki. Zato je posvetila glavno skrb tedanjim ob- činam Šentilj, Kresnica, Cirknica, Dohren je. Ranca, Zg. Kungota, Plač, Svečina, Slatinski dol. Pesnica in Sv. Jurij ob Pesnici, v nepo- sredni mariborski okolici pa Kamnica in Pes- niški dvor. Za naseljevanje je izbrala pod vplivom dr. Mahnerta marljive kmetske dru- žine z večjim številom otrok iz vinorodnega in sadjarskega ozemlja ob reki Neckar na Würtemberskem v Nemčiji.** Protestantska vera naj bi jih čimbolj ločila od slovenskih sosedov. V Šentilju so> prestopili v to vero nadučitelj nemške šole Viktor Hötschl, Süd- markin ravnatelj naseljevanja Kari Fraiss in nemškutarski zdravnik dr. Kari Wenigerholz, doma iz slovenske vasi Središča ob Dravi, da bi potegnili za seboj tudi druge šentiljske Nemce.*^ Ko bi padla šentiljska trdnjava, bi se skle- nilo nemško ozemlje do Maribora, obenem pa bi se nemštvo razširilo ob tem mostišču tudi na vzhod in zahod od Šentilja. Na vzhodnem krilu je imelo namreč ponemčevanje dobro oporo v sladkogorski tovarni papirja in le- penke, kjer je že od leta 1888 delovala schul- vereinska šola.*' Se bolj je napredovalo po- nemčevanje na zahodnem krilu ob narod- nostni meji v svečinski in šentjurski župniji. Svečina je bila nevarna točka v slovenski obrambi. Mnogo svečinskih vinogradov je bi- lo v lasti nemških gospodarjev, ki so ponem- čevali svoje slovenske viničarje. Mariborski nemški liberalci so zmedli Svečinčane, da so pri volitvah v deželni in državni zbor 1870 glasovali za nemška kandidata Konrada Seid- la in Friedricha Brandstätter j a, bivša av- strijska oficirja. Najbolj se je zanje potegoval nemški ravnatelj mariborskega učiteljišča Elschnig, ki je našel v svečinski župniji dobra agitatorja v svojem sorodniku Juriju Ceme- tu, kmetu na Slatini, in Juriju Dobaju, kme- tu na Plavču. Nekako zadoščenje so prinesle deželnozborske voHtve leta 1879 župniku Francu Srolu, ki se je toüko trudil za sloven- sko stranko, ko je propadel Konrad Seidl in sta zmagala Slovenca dr. Franc Radej in J. Fluher. Nemška kandidata sta prišla tedaj ob dober glas zaradi prejšnjega poslanca Brand- stätterja. Celjsko okrožno sodišče ga je nam- reč obsodilo leta 1875 na pet let zapora, ker so mu dokazali, da je ponaredil za 135.000 gld menic, v resnici pa za mnogo več, ker iz strankarskih ozirov Seidl ni hotel izdati, ko- liko menic je ponaredil na njegovo ime. Brandstätter je pozneje napravil samomor. Nemški vpliv pa s tem ni prenehal. Ko so se lotili Svečinčani leta 1886 zidanja nove šole, ki bi stala po proračunu 8000 gld, jim je Schulverein ponudil 3000 gld, če bi bil pouk od tretjega šolskega leta samo v nemščini. Svečinčani so denar sprejeli. Župnik Anton 96 Fišer in njegov naslednik Jožef Sinko sta si dala mnogo opraviti, preden sta prepričala župljane o pravem namenu Schulvereina. Sele po dolgem času so obljubili, da bodo izplačali denar, pretrgali zveze s Schulverei- nom in rešili čast župnije.'*'' Nemška propaganda v Svečini se je zelo razmahnila, ko je prišel tja leta 1886 za uči- telja nemško misleči Simon Kellensberger, poznejši nadučitelj, ki si je znal pridobiti velik vpliv med ljudstvom in sta ga občini Svečina in Slatinski dol izvolüi za častnega občana. Prav tedaj pa na slovenski strani ni bilo vodilne osebe. Leta 1887 je bil namreč imenovan za župnijskega upravitelja p. Ru- dolf Vagaja, benediktinec admontskega samo- stana. Srednje in bogoslovne študije je kon- čal v samostanu in tako kot Slovenec ni imel narodne vzgoje. Le nerad je zapustil prejšnjo župnijo Gams na Zg. Štajerskem in se ni mogel vživeti v svečinske in slovenske raz- mere. Tako so leta 1897 pri državnozborskih volitvah razen Vrtiča v vsej svečinski župniji dobili večino nemški liberalci.*^ V začetku 20. stoletja je bil v Svečini za župnika zavedni Vid Janžekovič, toda na šoli je vladal še vedno Kellensberger, v vsej žup- niji pa dva nemškutarska mogotca. Ponem- čeni Italijan Jos. Pascx>lo se je priženil na veliko kmetijo v Slatinskem dolu. Kmalu se je vrinil v občinski odbor, postal župan in zavzemal odborniška mesta v raznih organi- zacijah. Bil je tudi cerkveni ključar. Alojz Anton Haue Menhart, kmet, trgovec in gostilničar poleg svečinske cerkve, je bil obenem tudi župan občine Plavč. Kako strastno je stremel po ponemčevanju, dokazuje njegova oporoka. Po njegovi smrti 20. aprila 1918 so morali izpla- čati njegovi dediči Schulvereinu 300 tisoč kron.** Ko sta svečinski župnik Vid Janžekovič in šentjurski župnik Matija Žemljic sklicala 16 zaupnih mož, ki so ustanovili 27. septembra 1908 hranilnico in posojilnico za obe župniji, so sklenili, da ima uradne prostore v svečin- skem župnišču. Takoj so se pritožili nemšku- tarji pod vodstvom Pascola in Menharta na mariborsko okrajno glavarstvo. Trdili so, da je župnišče uradno poslopje za vse in da tja ne sodi slovenski napis posojilnice. Pascolo je kot cerkveni ključar vzel v zaščito župnišče, češ da se zaradi vselitve mažejo tla in se ob- rabljajo stopnice. Župnik Janžekovič se je moral zagovarjati pri okrajnem glavarju. Na- to je vzel posojilnico pod streho njen načel- nik Jože Serbinek. Ze v začetku leta 1909 so si ustanovili svojo posojilnico v Svečini tudi nemškutarji; načeloval ji je Menhart.''^ S po- močjo svečinske posojilnice je Janžekovič pre- cej zaustavu naval germanizacije. Do konca 19. stoletja je pripadala namreč večina obde- lovalne zemlje v Ciringi v svečinski župniji Nemcu Theodoru Eggerju, lastniku gradu Emovž (Ehrenhausen) v sedanji Avstriji. Med leti 1900 in 1910 je Egger razprodajal velik del veleposestva. Župnik Janžekovič je orga- niziral in gospodarsko podprl ondotne Slo- vence, da so pokupili večino teh parcel; le tri so prišle v nemške roke. Jedro veleposestva je podedoval Franc Richter, Eggerjev sorod- nik, ki mu je pripadla tudi emovška grašči- na. Imel je vzorno urejeno posestvo in svoje slovenske delavce in viničarje je bolje plače- val kot vsi drugi. S tem je delal reklamo za Nemce, dasi tega ni nameravai.''^ Ponemčevanje sosedne slovenske župnije Sv. Jurija ob Pesnici se je začelo tudi proti koncu 19. stoletja. Pospeševal ga je zlasti Johann Kammerer (t 1908), župan občine Sv. Jurij ob Pesnici. Izvoljen je bil v razne od- bore. Vse se ga je balo. Kot odločen sovražnik Slovencev je škodoval slovenski stvari, kjer je le mogel.*^ Nekaj maloštevilnih Nemcev si je znalo pridobiti zaupanje med ljudstvom in so se vrnili v krajevni šolski svet. Le-ta je sklenil 14. maja 1893, da bo pouk v novo ustanovljenem tretjem razredu osnovne šole pri Sv. Juriju ob Pesnici samo v nemškem jeziku razen verouka, prirodopisa in zgodovi- ne. Sola je postala dvojezična.^" Slovenski šolski upravitelj Simon Vedenik in njegov naslednik Ivan Robnik ter župnik Matija Žemljic so se sicer vneto borili za slovenske 97 pravice, toda njihovi medsebojni spori so ško- dili njihovemu delu.'' Pri Zgornji Sv. Kungoti sta se v boju proti Slovencem odlikovala zlasti nadučitelj Jaunig in gostilničar Maier,'^ pri Spodnji Sv. Kun- goti pa je pobijal slovensko narodno zavest učitelj Achitsch (prej Ašič), ki je vneto' širil Štajerca.^' Südmark je pomagala z denarjem občinam, ki so imele nemške župane. Ko je leta 1898 po smrti odločnega slovenskega župana Ivana Sparla (1. 1897) prišla občina Cirknica v nemške roke, ji je Südmark naklonila znatnO' podporo za ceste. V nemških gostilnah je bi- la na račun Südmarke vini čar j em in drugim manj premožnim ljudem večkrat na voljo pi- jača, a na nemških prireditvah in plesih so imeli vse brezplačno. Varčni nemški nase- ljenci z vzorno obdelano zemljo so radi dajali slovenskim kmetom gospodarske nasvete, ob- enem pa so jih prepričevali o slovenski za- ¦ostalosti in visoki nemški kulturi. Slabše stoječe kmete so domači Nemci načrtno zava- jali k pijančevanju in kartanju, da bi se za- dolžili in bi natoi prodali posestva Nemcem. V Šentilju je Südmark zgradila veliko stavbo Südmarkhof kot glavno oporišče naseljeva- nja. V njej je bila gostilna z dvorano za pri- reditve, pisarna ravnatelja za naseljevanje pa tudi prostori nemških društev kakor podruž- nice Südmarke, posojilnice, kletarskega dru- štva, kmetijskega in telovadnega društva. Po- leg glavne zgradbe je stala posebna telovad- nica, kjer se je opravljalo v začetku naselje- vanja včasih protestantsko bogoslužje.'* V obupni borbi za ohranitev slovenske zem- lje so sicer zavedni Slovenci iz vseh krajev sočustvovali s šentiljskimi Slovenci, a dejan- sko jim niso pomagali. Tik ob meji šentiljske občine na Zmrzleku v Polički vesi je bilo na prodaj veleposestvo po zelo ugodni ceni. Šen- tiljski Slovenci niso zmogli te vsote. Prosili so slovenske veljake in denarne zavode, naj ga odkupijo, a zaman. Tako ga je kupil s po- sredovanjem Südmarke protestantski Wür- temberžan Friedrich Scholl. Podobno se je do- gajalo z drugimi posestvi.'' Cim bolj je napredovalo nemško naselje- vanje, tem bolj je skušal izpodkopati ugled slovenske šentiljske šole njen upravnik For- tunat Sadu, ki je namenoma zanemarjal šol- sko delo. Starše in šolarje je večkrat narav- nost silil k prestopu v nemško šolo, češ da je tam več prostora." Čeprav se Sadu zadnja leta pred prvo svetovno vojno sploh ni več mnogo zmenil za šolo, je šolski nadzornik našel vednoi vse v redu; staršem ni preosta j alo nič drugega kot godrnjanje, nekateri pa so rajši vpisali otroke v nemško šolo, kar je bil Sadujev namen." , Uspeh podrobnega dela župnika Kelemine, njegovih kaplanov, Mladeniške in Dekliške zveze ter nekaterih slovenskih stebrov kot Antona Hauca v Ceršaku, Ivana Baumana v Strihovcu in Franja Thalerja v Šentilju se je pokazal pri volitvah v državni zbor 14. maja 1907. Kandidat Kmečke zveze Ivan Roškar je dobil v šentiljski župniji razen Selnice ob Muri, za katero nimamo podatkov, 341 gla- sov, nemški kandidat Senekovič pa le 46. Delo je izčrpalo Kelemina in ga je zadela kap po volitvah. Po dveh letih je stopil v po- koj. Šentiljsko župnijo je prevzel 1909 še spo- sobnejši Evald Vračko- Kot sin nadučitelja je bil v mladosti nemškutar. Pod vplivom slo- venskih tovarišev v mariborski gimnaziji se je vrnil svojemu narodu, v mariborskem bo- goslovju pa je postal narodni borec.'^ Kot kaplan v Jarenini je z župnikom Jože- fom Flekom dobro utrdil šentujski slovenski narodni trdnjavi hrbet z jugovzhodne stra- ni. Jareninska župnija ni imela naseljenih Nemcev in narodno zavest ji je uspešno pre- bujal že dekan Jurij Matjašič (1861—1866), prej profesor verouka in prvi učitelj sloven- ščine na mariborski gimnaziji. Njegovo delo so nadaljevali dekani Matija Modrinjak (1866 —1868), Jožef Cucek (1868—1886) in zlasti Jožef Flek (1886—1893). Flek je skušal predvsem dvigniti ljudsko prosveto in je ustanovil 1890 Kmetsko bral- no društvo, ki je prirejalo tudi gledališke predstave in dvigalo narodno zavest s prosla- vami slovanskih prosvetiteljev sv. Cirila in Metoda. Desna roka mu je bil sposobni orga- nizator kaplan Franc Gomilšak. Flekov na- slednik Jožef Cižek (1898—1947) je osvobodil svojo župnijo tudi pritiska nemškega kapitala s tem, da je osnoval hranilnico in posojilnico, politično zavest pa je dvigal od 1. 1899 s Slo- venskim političnim in gospodarskim dru- štvom. Ko je prišel v juniju 1903 za kaplana v Jarenino Evald Vračko, je zajel mladino." Dekan Cižek se je posvetil predvsem starej- šim ljudem in je stalno obiskoval družine. Tako je bil vedno obveščen o vsem, kar se je dogajalo v njegovi župniji. Nemškutarski list »Staj er c« ga je zato smešil s psovko dekan južin (Jausendechant), ker so mu ponekod postregli.'" Ko je nekaj posestev zaradi sla- bega gospodarstva prišlo na boben, sta Cižek in Vračko poskrbela, da niso prišla v nemške roke. S pomočjo jareninske posojilnice sta jim nudila cenen kredit, v zadregi pa sta se vča- sih obrnila tudi v Maribor na Spodnještajer- sko posojilnico in PosojUnico v Narodnem domu. Tako so se naseljevali v jareninski župniji Slovenci s Ptujskega polja, zlasti iz Dornave in Stojncev, sami Slovenci."' Po državnozborskih volitvah leta 1907 so Nemci še podvojili svoje napore v Šentilju. , 98 Naseljevanje se je vršilo še hitreje. V Sveči- ni so ustanovili 1910 podružnico Südmarke za to in sosedne župnije zahodno* od Šentilja za naseljevanje Nemcev.'^ V tem letu sta se obe strani vneto pripravljali na ljudsko štetje. V Šentilju ga je vodil Pistor mlajši in naštel le 530 Slovencev in 480 Nemcev, v resnici pa je bilo 898 Slovencev in le 202 Nemca. Enako* krivično sta naštela v Cirknici Viktor Hötschl in slovenski odpadnik župan Kari Fluher 325 Slovencev in 190 Nemcev, dasi je bilo le 40 pravih Nemcev. Po uradnem ljudskem štetju je bilo v Ceršaku ob Muri 895 Slovencev in 129 Nemcev, v Dobrenju 468 Stovencev in 12 Nemcev. Tudi v drugih obmejnih župnijah je bilo ljudsko štetje za Slovence ugodno, tako v Jarenini, pri St. Jakobu, Mariji Snežni, v Svečini, Zgornji in Spodnji Sv. Kungoti. Na mirovni konferenci v Parizu po prvi svetovni vojni so naši zastopniki z dr. Francem Ko- vačičem na čelu uspešno obranili našo sloven- sko mejo vsaj v sedanjem obsegu predvsem z barvnim zemljevidom obmejnih občin s slo- vensko večino. Ko ne bi imeli severno od Ma- ribora tako dobre narodne obrambe, bi pri- padlo Avstriji gotovo še več slovenskega ozemlja.'' Veliko nevarnost za Slovence so pomenile šentiljske občinske volitve 27. januarja 1910, saj se je v zadnjem času naselilo mnogo Nem- cev. Südmark je navidezno razkosala še neko veleposestvo na 10 delov, da je tako pridobila deset nemških glasov. Obe strani sta napeli vse sile. Slovenci so prinesli na volišče celo na smrt bolnega župnika Kelemino. Volitve so* se končale z enakim številom glasov za obe strani in žreb je določil za župana Slo- venca Franja Thalerja.'* V jeseni 1. 191O se je šentiljskim Sloven- cem uresničila želja, da so odprli Slovenski dom s pomočjo Slovenske straže in zbirk v »Slovencu« in >>Straži«. Odslej so imeli dvo- rano za prireditve in prostore za narodna društva. Slovesnosti se je udeležilo tudi mno- go gostov iz Kranjske. Dr. Mahnert je poslal iz Maribora celo* tolpo razgrajačev, ki so iz- zivali Slovence. Ko se je pripeljal s konji v Šentilj ceršaški župan Anton Haue, določen za govornika, s sinom, sedanjim pravnikom dr. Fran jem Haucem, iso izziva či sprožili na nje na drevesu obešeno vedro gnojnice. Sin se je šel umit in preobleč, oče pa je takoj stopil na oder in vzkliknil: >>Na meni poglejte nem- ško kulturo!«'* Nekaj dni pozneje je Schulverein odprl nemško šolo tudi v Ceršaku. Župnik Evald Vračko in župan Anton Haue sta pregovorila slovenske in še maloštevilne nemške starše, da razen ene družine ni poslal nihče otrok v to šolo. Deca je hodila raje uro daleč v slovensko šolo v Šentilj. Nemško šolo v Cer- šaku bi morali zapreti, če ne bi privedel Schul verein iz dunajske siroitišnice več kot 30 šoloobveznih nemških o*trok. Za drag de- nar jih je dal v oskrbo siromašnim viničar- jem nemških gospo*darjev in nekaterim nem- škutarjem v Selnici ob Muri." Enako je prišlo s pomočjo Schulvereina 1911 z Dunaja v St. Lenart v Slov. goricah 16 nemških sirot. Marburger Zeitung je pisala 27. maja 1911: >>Nemška šola dobi z njimi močan poudarek. Naučili bomo šolske otroke pravilne nemšči- ne, ki so v svojem nemškem jeziku precej slavizirani.« Neumiorni Evald Vračko je hotel zajeziti nemško naseljevanje z družinami s Ptujske- ga polja. Toda v šentiljski župniji so bila na prodaj predvsem draga velika posestva in posojila za njih niso zmogle kmetske hranil- nice in tudi ne obe mariborski slovenski po- sojilnici." Toda kljub temu je Vračko kmalu zadal ponemčevanju hud udarec. S članki v avstrijskih katoliških nemških listih je pre- pričal zavedne nemške katoličane, da Süd- mark ne širi med Slovenci samo nemštva, ampak še bolj protestantizem.'* V Südmarki je nato prišlo do razdora. Centralni odbor Südmarke je tožil list »Linzer Volksblatt«. Ko je njegov urednik na osnovi Vračkovih podatkO'V predložil sodišču dokaz resnice, je Südmark umaknila tožbo. Vodja Šentilj skega, Ivan Bauman 99 naseljevanja protestantov Karl Fraiss ni bil več izvoljen v centralni odbor Südmarke in naseljevanje se je začasno ustavilo, le Fraiss je ustanovil svojo banko za naseljevanje pro- testantskih Nemcev v Šentilju." Dunajski kardinal dr. Nagi in salzburški kardinal dr. Katschtaler sta se namreč pod vplivom Vrač- kovih člankov v začetku leta 1913 obrnila na avstrijsko nemško duhovščino z zaupno okrož- nico, v kateri jih svarita, naj ne vstopajo in ne sodelujejo s ponemčevalnimi društvi. Od- svetovala sta jim celo društvo Ostmark, ki so ga ustanovili nekateri nemški katoliški krogi namesto Südmarke.'» Do začetka prve svetovne vojne je naselila Südmark v šen- tiljski župniji 64 nemških protestantskih dru- žin s 368 osebami, ki so posedovale 1527 ora- lov rodovitne zemlje, v rezervi pa je še držala pet posestev s 164 orali. Brez Vračka bi bili uspehi naselitve Nemcev seveda mnogo večji.'* Kmalu po izbruhu prve svetovne vojne so v Svečini ponemčili osnovno šolo, obenem pa se je začela na vsem obmejnem ozemlju go- nja proti slovenski duhovščini, ki so jo dol- žili zvez s Srbi, zastrupitve vodnjakov in drugih nesmislov. Razen Evalda Vračka in Vida Janžekoviča so držali več mesecev v zaporu še 16 duhovnikov mariborske škofije, ki so tedaj ali pa prej službovali ob narodni meji.'^ Po ustanovitvi Jugoslavije so bili Nemci v Jugoslaviji v začetku pohlevni, polagoma pa so se ojunačili in se kulturno in tudi politič- no organizirali. Šentiljski Nemci so dosegli svojo manjšinsko šolo in si uredili prote- stantsko cerkveno občino. Protestantsko bo- goslužje so imeli v začetku v telovadnici šen- tiljske nemške šole, pozneje pa v podstrešni dvorani nove lesene hiše v Zg. Dobrenju, toda leta 1929 so si zgradili cerkev, župnišče in pokopališče v Strihovcu. Proti koncu kraljev- ske Jugoslavije je bil tu sedež hitlerjanske propagande." Kako objestni so postali nekateri hitler j anci ob severni slovenski meji, naziorno kaže do- godek pri Sv. Juriju ob Pesnici. V Jugoslavijo sta pobegnila pred Hitler- jem dva nemška državljana. Prof. dr. Rieger je bil duhovnik in je v šoli obsojal hitler j an- stvo. Pri zaslišanju mu je namignil policijski ravnatelj v Münchnu, naj se čimprej izseli. Zavetje je našel v kapucinskem samostanu v Studencih v Mariboru. Jurist dr. Mayer se je zatekel najprej v Zagreb, nato pa je živel v Ptuju. Hitlerjanci so ju sklenili umoriti, ker sta kvarila propagando pete kolone proti Ju- goslaviji. Mladi Helmut Hutter, sin lastnika žganjarne v Ptuju Simona Hutterja, velepo- sestnik na Plavču v svečinski župniji, je na- vezal stike z obema beguncema in se izdajal za velikega nasprotnika Hitlerja. Izvabil ju je 13. marca 1940 na mejo tedanje Nemčije. Dr. Mayerja se mu je posrečilo prepričati, da ga bo na nemški strani pri Sv. Juriju ob Pesnici čakala njegova žena. Oba begunca sta se pripeljala tega dne z avtobusom iz Mari- bora, Hutter pa se je pripeljal z motornim kolesom s Plavča. Vsi trije so se nato oglasili pri šentjurskem župniku Antonu Zupaniču, ki je večkrat opozarjal pred hitler j anstvom. Na Hutter j evo prigovarjanje so se odpravili vsi prek meje, ki je bila tam slabo zastražena na obeh straneh. Komaj so prestopih državno mejo, jim je prišla nasproti neka gospa, ki je rekla Hutterju v nemškem jeziku, da je že vse pripravljeno. Hutter je stopil na stran, iz viničarij e graške hranilnice so planili gesta- povci, ki so že tri dni čakali v zasedi. Padlo je okrog 20 strelov in Anton Zupanič, dr. Rieger in dr. Mayer so se zgrudili mrtvi na tla. Na že pripravljen kmetski voz z volovsko vprego so zmetali mrliče in jih odpeljali v Lucane v Avstriji, kjer so jih ponoči tajno pokopali.'* Vprašanje okupacije bi zahtevalo posebno razpravo. Z izselitvijo šentiljskih Nemcev po drugi svetovni vojni pa se začne novo po- glavje zgodovine obmejnih Slovencev. OPOMBE 1. Škofijski arhiv v Mariboru (dalje sam) št. D18 f5 — 1899 — 1184. — 2. Straža 18. 2. 1920. — 3. Šentiljska šolska kronika (dalje SkS); v za- četku nima označenih strani. — 4. Šentiljska župnijska kronika (dalje 2kS). — 5. Prav tam. — 6. Sam d 18 f5 — 1164. — 7. Prav tam, škofov lastnoročni predlog. — 8. sam D18 f5 — 201, 1— 3. — 9. Kakor pod 1. — 10. Kakor pod) 8. 6. — 11. sam D18 f5 — 2076. — 12. sam D18 f5, služ- bena izjava občine Ceršak z dne 8. 6. 1890. — 13. Prav tam, službena izjava občine Cirknica z dne 12. 6. 1890. — 14. Prav tam, službena izjava občine Dobrenje z dne 8. 6. 1890. — 15. Prav tam, službena izjava občine Selnica ob Muri z dne 15. 6. 1890. — 16. Prav tam, službena izjava slovenskih občinskih odbornikov šentiljske ob- čine z dne 29. 6. 1890. — 17. Prav tam, službena izjava župnijskega urada Gomllica (Gamlitz) z dne 12. 6. 1890. — 18. Prav tam, službena izjava župnijskega urada Cmurek z dne 18. 6. 1890. — 19. Prav tam, službena izjava župnijskega urada v Apačah z dne 19. 6. 1890. — 20. Prav tam, službena izjava župnijskega urada v mestu Rad- goni z dne 7. 7. 1890. — 21. Prav tanrt,, službena izjava dekanijskega in župnijskega urada v Lu- čanah (Leutschach) z dne 18. 6. 1890. — 22. sam D18 f5 — 2076, 7. — 23. Kronika župnije Sv. Ju- rij ob Pesnici (dalje K2 Sv. Jurij), 208. — 24. Kakor 1. — 25. žks 53—55. — sam D18 f5 — 201, 9—10. — 26. Sam D18 f5 — 201, li. — 27. Sam DIS f5, dopis škofijskega ordinariata z dne 12. 11. 1890 občini Šentilj. — 28. SkS II, 5. — 29. SkS 28. — 30:. Prav tam 27, 36, 48. — 31. SkS II, 2. — 32. SkS II, 5—6. — 33. SkS II, 3. — Izjava 100 upokojenega učitelja Antona Seska, Sadujevega učenca in poznejšega stanovskega tovariša v Šen- tilju dne 16. 3. 1968. — 35. Straža 23. 2. 1920. — 36. Slovenski gospodar (dalje SG) 25. 6. 1903. — 37. SG 2. 7. 1903. — 38. SG 16. 7. 1903. — 39. ZkS str. 55—56. — 40. Več o tem gl. Kronika 1967, 188—189. — 41. W. Heinz, Siedlungsland in Süd- mark. — Südmark-Kalender 1915, 110—113. — 42. ZkS, 56, 59. — 43. Žetev svobode v Sladkem vrhu. Sladki vrh 1956, 34.-35. — 44. Župnijska kronika Svečina (dalje ŽKS), strani niso označe- ne. — 45. Prav tam. — 46. Prav tam. — 47. Prav tam. — 48. Ivan Brus, posestnik v Ciringi, izjava 19. 6. 1968. — 49. KZ Sv. Jurij str. 181. — 50. Kronika osnovne šole Sv. Jurij ob Pesnici, 31. — 51. Prav tam, 184—185, 200. — 52. Straža 4. 3. 1910. — 53, SG 3. 9. 1903. — 54. Izjava Antona Seska v Šentilju 16. 3. 1963. — 55. Straža 18. 2. 1920. — 56. Kakor pod 54. — 57. SKS II, 2—3. — 58. ZkS 55—56. — Izjava časnikarja Januša Gol- ca v Mariboru 13. 5. 1963. — 59. Kronika jarenin- ske župnije. — 60. Izjava jareninskega dekana Franca Babšeka 17. septembra 1968. — 61. Izjava Venčeslava Mermolje v Gačniku h. št. 46 dne 10. 9. 1968. — 62: ZkS. — 63. Straža 25. 2. 1920. — 64. ZkS 56—57. — 65. Dr. Franjo Haue, pravnik, Maribor, izjava 18. 3. 1968. — 66. Anton Hercog, bufet, Ceršak, izjava 21. 3. 1968 kakor pod 65. — 67. Kakor pod 61. — 68. ZkS 56. — Anton Ravšl, župnik, Šentilj, bivši Vračkov kaplan, iz- java 18. 3. 1968: »Vračko je hranil izrezke vsega, kar je pisal v nemške časnike proti Südmarki. Sam sem jih večkrat videl, a za časa okupacije je vse propadlo.« — 69. ŽKS 58. — 70. Marburger Zeitung 4. 2. 1913. — 71. Kakor pod 41. — 72. ŽKS 58—59. — 73. Anton Seško, Šentilj, izjava 27. 3. 1968. — Arhivalije šentiljske protestantske cerkvene občine so Nemci odnesli leta 1945 in jih doslej ni bilo mogoče najti. — 74. KZ Sv. Jurij 372, 373 in 376 ter izjava dekana Fr. Bab- šeka 22. 5. 1968. i 101 NEMŠKI VOLKSTAG V VELIKOVCU 9. JUNIJA 1918 IN GIBANJE ZA MAJNISKO DEKLARACIJO NA JUZNEM KOROŠKEM TONE ZORN Eden vidnejših izrazov protideklaracijske usmeritve nemškega političnega gibanja na območju južnega dela Koroške je gotovo tako imenovani nemški narodni zbor (Volkstag) v Velikovcu dne 9. junija 1918. Vsebina tega zbora ni le v tem, da je v marsičem izražal atališča deželnih oblasti do slovenske pobude, ampak predvsem v trditvah, ki so našle svoj dokončni izraz v plebiscitnem obdobju in tudi v sedanjem nemško-koroškem zgodovi- nopisju; pa tudi med prireditelji Volkstaga najdemo osebe, ki so odločilno sodelovale pred 10. oktobrom 1920, dnevom plebiscita, in po njem. Tako je goste zbora pozdravil znani Josef Glantschnig iz Vovber, leta 1927 prvi deklarirani vindišar na Koroškem.' Med postavkami, uvodoma izraženimi na zboru, naj omenimo le najvažnejše, kot tisto, da koroški Slovenci »nimajo nič skupnega z ve- liko podpisno prevaro dr. Korošca in tovari- šev«, da žive Slovenci v dobrih sosedskih odnosih z nemškimi deželani, da se obe na- rodnosti medsebojno podpirata pa tudi skup- no borita proti razbitju svoje dežele. Zato je tudi Volkstag »veličastna prireditev spodnje- ga dela Koroške proti načrtom dr. Korošca in njegovih tovarišev po razbitju dežele«. Ze to pot zasledimo geslo »Koroško Korošcem«, ki naj bi vzbujala pri slovenskem prebival- stvu deželni partikularizem; dejansko pa se je za njim skrivalo, vsaj v plebiscitnem ob- dobju, vse kaj drugega.^ Ne šele pred plebi- scitom, ampak že na tem Volkstagu zasledimo formulacijo o »domovino ljubečih« koroških Slovencih, ki pa jo kmalu zamenja izraz »do- movini zvesto prebivalstvo«: »Domovino lju- beči koroški Slovenec noče imeti ničesar z razbijači države. Odklanja vsako skupnost s srbskimi načrti majniške deklaracije«; in kot je skušala nemškonacionalna propaganda po plebiscitu ločiti koroške Slovence v »domovi- ni zveste prebivalce« od iredentističnih (to je narodno zavednih) Slovencev, se moremo iz poročila o Volkstagu poučiti, »da se domo- vino ljubeči Slovenci s prezirom odvračajo od stranke (namreč od Katoliškega politične- ga in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem — T. Z.), ki zganja veleizdajo.« Postavila se je tudi zahteva krškemu (celov- škemu) ordinariatu, da prepove slovenski du- hovščini sodelovanje v deklaracijskem giba- nju in pri zbiranju podpisov za majniško deklaracijo (kar se je medtem že zgodilo).-' Med govorniki Volkstaga je bil dalje pred- stavnik celjskega nemštva dr. Markhl. Tudi v njegovem govoru zasledimo trditve o mir- nem sožitju obeh narodnosti, med Nemci in Slovenci, na območju južne Štajerske, dalje o tem, da nima nihče namena tlačiti Sloven- ce, pa tudi o poskusih »vznemirjevalcev«, ki želijo raztrgati Štajersko in Koroško: v bi- stvu teza, kakršno je zasledovala graška pro- tislovenska publicistika tja v drugo svetovno vojno. Zanimivo je tudi njegovo, bodoči ju- goslovanski državi nasprotno stališče, da je Nemcem potrebna prosta pot do Trsta in Jadrana; zahtevo po Jugoslaviji pa so po nje- govem zanesli v deželo tujci. Volkstag je na- stopil tudi proti zahtevam po slovenskem uradovanju in proti drugim upravičenim slo- venskim kulturnim težnjam (npr. o šolstvu).* To pa ni bila edina izjava z nemške strani. Ze 2. septembra 1917, še preden se je raz- mahnilo deklaracijsko gibanje na območju južne Koroške, se je nemški narodni svet (Volksrat) izrekel proti samostojni jugoslo- vanski državi. Vse kaže, da je tej izjavi sle- deči nemški narodni zbor (Deutscher Volks- tag) z dne 13. januarja 1918 v Beljaku pospešil sklicanje občnega zbora Katoliškega političnega in gospodarskega društva na Ko- roškem dne 24. januarja 1918 v Celovcu, nje- govo opredelitev za majniško deklaracijo in temu občnemu zboru sledečo podpisno akci- jo za jugoslovansko državo.' — Slovensko glasilo na Koroškem, »Mir«, je z 22. februar- jem pričelo objavljati izjave slovenskega prebivalstva za majniško deklaracijo. Vse kaže, da je skušala upravna oblast od začetka zavirati deklaracijsko gibanje in z njim politično manifestacijo slovenskega živ- Ija. Vsekakor je le nekaj dni po objavi prvih izjav za deklaracijo (28. II.) koroški deželni predsednik obvestil vse okrajne glavarje ter celovškega župana, da po sporočilu višjega tožilstva v Gradcu »zbiranje podpisov za ju- goslovansko državo... ni smatrati za kazen- sko-pravni delikt...«,' obrazložitev, ki pa ni zadovoljila. Dostopna dokumentacija kaže, da so oblasti prizadevno sledile slovenskim de- klaracijskim izjavam. Ob tem ni slučajno, da je deželni predsednik 11. aprila 1918 opozoril na morebitne nepravilnosti pri zbiranju pod- pisov za deklaracijo. V uvodu zadevnega do- pisa je najprej sicer opozoril, da dinastični, habsburški okvir deklaracije nima državi na- sprotnega stališča, vendar pa se lahko pri zbi- ranju podpisov zgode posamezne zlorabe, med katere je prištel zbiranje podpisov za dekla- racijo pod drugačnimi gesli, kot na primer pod geslom ustanavljanja slovenskih društev, ugotavljanja številčnosti Slovencev in drugo. 102 Prepovedal je tudi — po nemškem napadu na slovenski tabor v St. Janžu pri Dravogra- du (tabor je bil 7. aprila 1918)' — »zaradi ohranitve javnega reda in mira« podobna slovenska zborovanja na Koroškem. Zanimivo je, da je v tem času zahtevalo velikovško okrajno glavarstvo prepoved slovenske pod- pisne akcije; na to mu je deželni predsednik odgovoril, naj okrajno glavarstvo skrbno pazi na to akcijo, obljubil pa je tudi njeno more- bitno prepoved, kolikor bi se akcija poživila, npr. po vrnitvi vojakov z bojišča.* Tem omejitvam deklaracijske dejavnosti je sledila sredi maja 1918 prepoved vsakršne dejavnosti za podpis majniške deklaracije, kolikor bi bilo za tako prepoved najti zakon- sko osnovo. Ustrezni dopis koroškega dežel- nega predsednika z dne 15. maja 1918, važen ne le za Koroško, ampak za celotno slovensko etnično oizemlje, se je skliceval na izjavo ta- kratnega ministrskega predsednika Seidelerja na eni od konferenc z dne 3. maja, da (cit. po dopisu) »ne bodo pritegnjeni v bodoče v jugoslovansko državo., ko'likor bo do nje sploh kdaj prišlo, nobeni deli avstrijskega državne- ga ozemlja, ki leže na poti do Jadrana, in so najožje povezani z nemškim jezikovnim ob- močjem. Vse k takim ciljem usmerjene agi- tacije (namreč za jugoslovansko državo — T. Z.)« — nadaljuje dopis — »so primerne le za ščuvanje narodnosti drugo proti drugi in zastrupljajo njihove medsebojne odnose. Zato se mora,« pravi dopis, »v državnem in- teresu omejiti taka dejavnost z vsemi razpo- ložljivimi zakonskimi sredstvi.« Poudaril je tudi, da je nujno zborovanja, ki vodijo k »ščuvanju«, brezpogojno »potlačiti«. Kolikor pa se dovolijo zborovanja, naj se dovole le pod pogoji, ki izključujejo propagando v do- pisu omenjenih smernic (tj. za jugoslovansko državo).' Zadnji dostopni dopis koroškega deželnega predsednika, namenjen deklaracij- skemu gibanju, je z dne 15. septembra 1918; v njem pa je že vnaprej prepovedana vsakrš- na deklaracijska dejavnost na podlagi more- bitno izdelanih izjav aH peticij." OPOMBE 1. J. Pleterski, Narodna in politična zavest na Koroškem, Ljubljana 1965, str. 348; — 2,. H., Steinacher, Sieg in deutscher Nacht, Wien 1943; — 3. M. Wutte, Kärntens Freiheitskampf, 1943, str. 54; — 4. Prepis zapisnika zborovanja v Veli- kovcu hrani arhiv Inštituta za narodnostna vpra- šanja. Tudi druge, v tekstu citirane dokumente hrani v prepisu ta arhiv; — 5. Prim. Fr. Smo- dej, Majniška deklaracija na Koroškem, Slove- nec, Ljubljana, 29. 5. 1927, 120; — 6. Dopis ko- roškega deželnega predsednika Zl. 1748/PräSL z dne 28. 2. 1918; — 7. B. Teply, Tabor v Šentjanžu pred 50 leti. Koroški fužinar, 25. 1. 1919, št. 1; — 8. Dopis Z. 3463/Präs, z dne 23. 4. 1918; — 9. Dopis Z 4143/Präs. vodji velikovškega okrajnega glavarstva; — 10. Dopis Z. 7943, Präs. z dne 15. 9. 1918 vsem koroškim okrajnim glavarjem. j 103 MOJA UDELEŽBA V BOJIH NA SEVERNI MEJI 1918/1919 OTON VRECA Ker je še malo živih, ki so spodaj popisane dogodke sami doživeli, oziroma imeli vpogled v nadrobnosti teh dogodkov, dajem o njih nekoliko obširnejše podatke. Ob zlomu Avstrije novembra 1918 sem bil v avstrijski vojski kot rezervni poročnik v okolici Moravske Ostrave in sem se takoj na- potil v Slovenijo, da bi se javil v enote gene- rala Maistra. V Maribor sem prispel v prvi polovici novembra 1918 in se oglasil pri tedaj na hitro organiziranem mariborskem pešpol- ku, čigar poveljnik je bil polkovnik Skabar. Kot mitraljezec sem dobil oddelek strojnic, s katerimi sem povečini opravljal službo na koroškem kolodvoru v Mariboru z namenom, da vzdržujem red in preprečim morebitne spopade z vojaki bivše Avstrije, ki so se vra- čali domov z raznih front. 23. novembra sem sodeloval pri razorožitvi nemške »zelene garde«. To je bila vojaška organizacija Nemcev v Mariboru, ki je bila ustanovljena takoj po zlomu Avstrije, da bi preprečila nerede, ropanja in nasilja vračajo- če se vojske. Bila je ustanovljena z vednostjo in v spyorazumu z generalom Maistrom in je opravljala isto službo kakor mi. Sčasoma ji je začel rasti greben, prišlo je večkrat do spopadov z našimi enotami. Zato je general Maister sklenil razorožiti in razpustiti to gar- do, ker dve tako različni vojaški organizaciji nista mogli obstajati dlje časa druga ob dru- gi. Razorožitev se je opravila točno po vna- prej pripravljenem načrtu; jaz sem imel na- logo obvladati nemško stražo na koroškem kolodvoru, kar se mi je posrečilo brez izgub. Ker se je vračanje avstrijske vojske kon- čalo in je služba na koroškem kolodvoru po- stala nepotrebna, sem bil 20. decembra 1918 premeščen v Spilje, prav tako kot vodnik mitralješkega voda. V Spilju je bilo povelj- stvo bataljona mariborskega pešpolka, ki mu j p poveljeval major Vaupotič. Malo pred tem je dal general Maister v sporazumu s štajersko deželno vlado zasesti vse kolodvore železnice od Spilja do Radgone, da se je lahko nemoteno odvijal promet po železnici z Ljutomerom in zato sem bU dne 29. decembra 1918 premeščen v Radgono k stotniji nadporočnika Bena Zeilhoferja. Tu sem opravljal službo postajnega častnika, tj. bil sem njegov adjutant in sem opravljal vse administrativne posle gamizije in imel tudi potrebne stike s civilnimi oblastmi, ki so bile nemške. Nemcem so bile te posadke trn v peti, vendar si niso mogli pomagati, ker se njihovi vojaki niso več hoteli boriti. Zaradi tega so nabirali prostovoljce, ki so jih prido- bivali z razpihovanjem političnih strasti in raznašanjem vesti o namišljenih krivicah in nasiljih, ki da jih trpi prebivalstvo- od teh posadk. Te prostovoljce je organiziral bivši avstrijski oficir Johann Micki, menda pozneje nemški general. Orožje so dobili iz vojaških skladišč v Feldbachu in Fürstenfeldu. Ko so se čutili dovolj močne, so udarili na vsej črti od Spilja do Radgone. V premoči so zajeli straže na vseh železniških postajah vse do Radgone in napadli tudi radgonsko posadko v noči od 3. na 4. februar 1919. V Radgoni je bUa 6- stotnija mariborskega pešpolka pod poveljstvom nadporočnika Zeil- hoferja in en vod mitraljezov, skupaj kakih 250 mož. Sama Radgona je tedaj kazala po- dobo starega srednjeveškega mesta, ki ga je na južni strani varovala Mura, na severni strani rokav Mure, »stara Mura«, na zahodni strani dobro ohranjeno mestno obzidje, ki je bilo po^polnoma sklenjeno, na vzhodni strani prav tako obzidje, ki pa je imelo precejšen presledek zaradi ceste; ta je vodila z glavne- ga trga mimo vojašnic proti vzhodu. Glavnina posadke je bua v vojašnici, torej zunaj ob- zidja. Prav tako je bila zunaj obzidja močna straža na radgonskem kolodvoru. Na mostu čez staro Muro je bila tudi stalna straža in še ena straža na postajnem poveljstvu v pri- tličju poslopja v vzhodnem delu glavnega trga nasproti pošte. Mimo je vodila pot proti vo- jašnicam. Moja pisarna je bila v prvem nad- stropju tega poslopja, v katerem je danes mladinsko zavetišče. Poleg tega smo imeli še obhodne straže, ki so ponoči pregledovale tistih nekaj prehodov, ki so bili v obzidju. Napad smo slutili in pričakovali, zato je bila posadka v stalni pripravljenosti že 14 dni, kar je zelo izčrpalo moštvo. Dne 4. fe- bruarja 1919 ob treh zjutraj se je začel napad. Najprej so napadli in zajeli stražo na kolo- dvoru. Ko sem telefonično kontroliral straže, ne je že oglasil glas: »Hier deutsches Kom- mando.« Nekaj trenutkov zatem zaslišim de- tonacijo v pritličju postajnega poslopja in kratko regij an j e strojnice. Mishl sem, da se je zgodila kakšna nesreča, ker si nisem mogel misliti, da bi mogli biti Nemci že v mestu. Vzel sem karabinko in stekel po stopnicah v pritličje. Tam sem videl, da se iz stražnice vali dim, pri glavnem vhodu pa leži prevr- njena strojnica in poleg nje strelec, desetar Kmetec. Obenem soi tekli proti meni trije napadalci; eden izmed njih me je prijel z eno roko za vrat, v drugi je vihtel ročno gra- nato in kričal: »Hinaus, ihr Hunde!« Začela sva se ruvati in skušal sem sprožiti karabin- 104 ko, ki pa je zatajila. Medtem se je dvignil ranjeni Kmetec in trikrat ustrelil s pištolo proti napadalcu, nato so on in druga dva po- begnili. Zanimivo je, da je Kmetec s tremi streli napadalca le oplazil in da sta potem oba ležala v isti sobi v radgonski bolnišnici. Napadalci so prišli v sredino mesta, ker jim je neki meščan odprl vratca v obzidju, ki so bila v njegovem dvorišču; po stranski ulici so dosegli stražnico in vrgli ročno granato skozi okno, tako da smo imeli precej ranje- nih in dva mrtva. Nato sem strojnico spet postavil na noge in začel dajati rafale, brž ko sem videl najmanj- ši premik, tako da je z glavnega trga izginilo vse. Ostala sta mi le dva neranjena vojaka, ki sta ranjence premestila v prvo nadstropje in jih za silo obvezala, nato pa sem jima uka- zal straziti pri oknih v prvem nadstropju, da se ne bi zopet kdo prikradel po stranski ulici. V tem času so Nemci napadli tudi stražo na mostu čez staro Muroi, ki pa je zdržala, in vojašnico, ki so jo obstreljevali s strojnimi puškami. Ker so bili zidovi na napadeni stra- ni razmeroma tanki, je več krogel prebilo zid in ena izmed njih je nevarno ranila poveljni- ka posadke nadporočnika Zeilhoferja. Sprva sem imel le dva za boj sposobna vo- jaka, kakor sem že omenil. Do jutra pa se je zateklo na postajno poveljstvo k meni še ne- kaj fantov, ki so se rešili ob napadu na stra- že, tako da sem lahko poslal po bližnjega zdravnika, da je strokovno obvezal ranjence. Ko se je zdanEo, sem se napotil v vojašnico k nadporočniku Zeilhoferju, da mu poročam in da mi da navodila. Ker ni mogel več voditi poslov, sem vodstvo prevzel jaz. Ko sem se vrnil na postajno poveljstvo, sem si bil na jasnem: straža na kolodvoru je bila izgublje- na, v vojašnici so se držali in kazalo je, da je streljanje Nemcev popustilo, a znotraj obzid- ja so bili le na mostu, ki pelje z Radgone v Gornjo Radgono, in v blizu mosta stoječi mestni hranilnici. Telefonske zveze v mestu so bile povečini pretrgane, nedotaknjena je bila le brzojavna zveza proti Radencem, ki pa je bila uporabna šele po 8. uri zjutraj, ko je pričela služba na tej pošti. Takoj, ko je bi- la ta pošta odprta, sem poslal brzojavko ob- mejnemu poveljstvu v Maribor, s katero sem sporočil dogodek in prosil pomoči. Okoli pol- dneva sem dobil odgovor, da je pomoč na po- ti. Medtem sem z vojaki očistil bližnje ulice in odredil napad na mestno hranilnico. Z glav- nega trga sem dal obstreljevati železna vrata hranilnice s strojnico, ki je popolnoma izbila ključavnico, tako da so se vrata sama odprla. Nemci so pobegnili iz poslopja in prav tako zapustili tudi most proti Gornji Radgoni. Pri tem so sodelovali prostovoljci iz Gornje Radgone, ki jih je organiziral J. Do- minkuš. Oni so z obstreljevanjem železniške- ga mostu pregnali nemške straže od tam. Na ta način je bilo mesto znotraj obzidja v glav- nem v naših rokah, zunaj obzidja je zaseden ostal le še kolodvor, del proti Poterni in elek- trična centrala. Ker je bila v opekarni v Gor- nji Radgoni pomožna električna centrala, sem dal nalog, da so jo spravili v tek, in tako smo imeli zvečer spet luč. Z Dominkušem sem se sporazumel, da je organiziral kurirslco pošto na ta način, da se je nekaj Gomjeradgonča- nov odpeljalo na saneh k Lenartu v Sloven- skih goricah, od koder so moje poročilo od- dajali telefonično generalu Maistru v Mari- bor. Kljub temu smo s skrbjo pričakovali noči, ker pomoči ni bilo od nikoder. Stotnijo, ki nam jo je poslala na pomoč posadka v Cmu- reku, 30 Nemci v celoti zajeli pri Purkli. Zato je zavladalo velikansko veselje, ko so se proti večeru nenadoma pojavili prostovoljci, ki so se pripeljali iz Ljutomera na saneh, ker želez- nica ni mogla voziti zaradi pomanjkanja lo- komotive. Organizirala sta jih Viktor Kuko- vec in Lojze Hercog, poznejši kapelnik. Bilo jih je kakih 50—100. Vojaško ta pomoč ni po- menila dosti, pač pa je dvignila pogum našim ljudem in vsi skupaj so vriskali in peli od ve- selja, da se je razlegalo do nemških straž, ta- ko da so mislili, da smo dobili obilno pomoč. Zato to noč ni bilo nobenega napada. Nasled- nji dan je prišel v Radgono kapetan Sagadin, ki je po nalogu obmejnega poveljstva prevzel od mene poveljstvo nad posadko. Kljub temu je še vedno vse slonelo na mojih ramah, ker sem edino jaz vedel za vse. Nadporočnika Zeil- hoferja pa so prejšnji večer odpeljali v Ra- dence na zdravljenje. Glede na zaupne direk- tive obmejnega poveljstva za primer napada na našo posadko sem dal izvajati sankcije; prepovedal sem izhod za tri dni in dal vzeti iz mestne hranilnice kontribucijo v višini 200-000 kron, ki sem jo poslal v Maribor ob- mejnemu poveljstvu. Na pomoč je prišla »Dobrovoljačka sokol- ska legija za Medjimurje«, ki je bila sestav- ljena iz medjimurskih Hrvatov in prekmur- skih Slovencev. Najprej so začeli s topom obstreljevati kolodvor in njegovo okolico, pri čemer je nastalo precej škode. Nato so naši odredi napadli straže, ki so bile tam razpore- jene, kakor tudi posadke in straže ob cestah zunaj mesta, tako* da smo dobili nazaj vse po- stojanke, ki smo jih imeli prej. Svojega opa- zovalca smo imeli v stolpu mestne hiše, ki mi je stalno poročal o stanju, da sem potem lahko dajal potrebne dispozicije. Da doženem, kdo je bil organizator napada in kako je pri- šlo do njega, sem sestavil zapisnik z vsemi ranjenimi Nemci, ki so bili v radgonski bol- nišnici. 105 Ko so Nemci videü, da jim napad ni uspel, je intervenirala deželna vlada v Gradcu, ki prej uradno ni vedela nič o pripravah in na- padu. V Radgono je prišla mešana komisija, da preišče dogodke in jih uredi. Komisiji je predsedoval neki višji francoski častnik, član francoske misije v Gradcu, poleg njega je bil njegov adjutant, štajerski deželni glavar dr. Rintelen z nekaterimi člani štajerske deželne vlade, radgonski okrajni glavar grof Stiirkh in vsi župani krajev, kjer so bile naše posad- ke, nekaj avstrijskih oficirjev, nadalje gene- ral Maister z nekaterimi častniki obmejnega poveljstva. Bil sem poklican tudi jaz. Najbolj so se repenčili župani podeželskih občin, ki so navajali razne naše nasilnosti. Resnici na lju- bo moram povedati, da jih je grof Stiirkh večkrat zavrnil in stvari objektivno prikazal, tako da niti nemški člani niso njihovih izva- janj vzeli resno. Večji vtis so napravila izva- janja dr. Rintelena, ki je pojasnil, da je z ge- neralom Maistrom sldenil dogovor, da sme vojaško zasesti le kolodvore na progi Spilje— Radgona zaradi varnosti prometa z Ljutome- rom. Ko so prišli na vrsto moji zapisniki z ranjenimi Nemci, so nemški predstavniki po- udarjali, da je ljudstvo seglo po samopomoči. K temu je pripomnil neki oficir obmejnega poveljstva: »Gospod komandant! Kot vojak ste mogli opaziti iz zapisnikov in drugih raz- govorov, da so vsi napadalci imeli popolnoma novo orožje in opremo in da tega niso mogli dobiti od ljudstva, temveč le iz kakega vojaš- kega skladišča.« K temu se je Francoz po- menljivo nasmehnil. Komisija je svoje delo opravila tako, da je bilo takoj razglašeno pre- mirje, da so bili obojestransko izpuščeni ujet- niki in ukinjene vse represalije. Nato je bila čez kakih 8 dni sklenjena nekaka mirovna pogodba. Naše posadke od Spilja do Radgone se niso smele več postaviti, razglasila se je amnestija za vse napadalce ali drugače sode- lujoče, kontribucijo smo morali vrniti, posad- ka v Radgoni se je morala izmenjati in skrči- ti. To se je zgodilo 19. februarja 1919, ko je prišla v Radgono stotnija 3. bataljona mari- borskega pešpolka, ki je zamenjala Zeilhofer- jevo stotnijo in hrvaške stotnije. Poveljnik je bil kapetan Plaskan. Zeilhoferjeva stotnija je bila premeščena v Jurovski dol in na Plač. Jaz sem sledil stotniji šele 23. marca 1919, ker sem bil potreben v Radgoni, da seznanim no- vega poveljnika z vsem, kar je bilo važno. Na Plaču sem bil poveljnik dveh vodov, ki sta strazila mejo od Plača proti zahodu. Ker so me napori pri napadu na Radgono popol- noma izčrpali, sem prosil za dopust. Dne 10. maja 1919 sem bil premeščen k mariborske- mu pešpolku in 15. maja 1919 sem dobil od- pustnico. Radgono je jugoslovanska posadka v smis- lu določil mirovne pogodbe morala zapustiti avgusta 1919, vendar smo s tem, da smo vzdr- žali nemški napad, ohranili Jugoslaviji naj- manj apaško kotlino in najbrž tudi preprečili plebiscit, ki so ga nameravali odrediti za ozemlje med Muro in Dravo. 106 o OBJAVLJANJU VIROV ZA ZGODOVINO NOB V SLOVENIJI (Referat na IV. posvetovanju slovenskih arhivistov v Ptuju 21. in 22. maja 1968) TONE FERENC Narodnoosvobodilna borba je prav gotovo eno najzanimivejših razdobij naše narodne zgodovine. Razkosan, zasužnjen in obsojen na narodno smrt je slovensiki narod v tem naj- bolj usodnem obdobju svoje zgodovine, zbran v Osvobodilni fronti, dosegel takšno narodno enotnost kot nikdar prej. V uporu, ki ga je začel kmalu po okupaciji, si je prvič v svoji zgodovini ustvaril svojo narodno vojsko, zgra- dü svojo ljudsko oblast ter »stopil v krog suverenih narodov«. Zato bo to obdobje še dolgo časa pritegovfalo pozornost številnih zgodovinarjev, filozofov, sociologov, književ- nikov itd. O dosedanjem zanimanju priča več kot deset tisoč v letih 1945—1963 samo v slo- venskem jeziku objavljenih člankov in raz- prav o narodnoosvobodilnem boju slovenske- ga naroda. Zato je v primerjavi z drugimi, lahko bi rekli, s sosednjimi obdobji naše na- rodne zgodovine, tj. v primerjavi z obdobjem stare Jugoslavije ali z obdobjem socialistične graditve tudi veliko večje zanimanje za izda- janje virov. Pregledujoč, koliko virov so ustanove ali posamezniki v Sloveniji do sedaj izdali, kak- šne vire in kako so jih izdajali in jih še izda- jajo, postavljam naslednje teze: 1. V nobeni drugi jugoslovanski pokrajini niso vložili toliko naporov za to*, da bi pri izdajanju virov iz obdobja narodnoosvobodil- ne borbe načrtno in sistematično zajeli vire s čim širšega tematskega področja. 2. Kljub široko zasnovanemu izdajanju vi- rov iz narodnoosvobodilne borbe, v katerem v Sloveniji prednjačijo ne samo pred jugoslo- vanskimi pokrajinami, temveč tudi pred mnogimi drugimi državami, v katerih je te- kel protifašistični boj, glede izdajanja nekate- rih vrst virov zaostajamo za drugimi. 3. Kljub m.nogim izdajam virov iz narod- noosvobodilne borbe pa nimamo skoraj nobe- ne znanstvene izdaje. Te svoje teze bom skušal podpreti s krat- kim orisom dosedanjega izdajanja virov. Opravičujem se, da se ne bom držal strogega kronološkega reda, temveč bom najprej go- voril o treh najpomembnejših in načrtnih iz- dajah virov. I ZBORNIK DOKUMENTOV IN PODATKOV O NARODNOOSVOBODILNI VOJNI JUGOSLOVANSKIH NARODOV, DEL VI — BORBE V SLOVENIJI To obsežno edicijo virov je začel leta 1949 izdajati Vojaški zgodovinski inštitut JLA v Beogradu. Čeprav to ni nikjer posebej pove- dano, je vendarle iz uvodov redakcije k ne- katerim delom zbornika razvidno, da je bil osnovni namen izdaje, v času najmračnejše propagande Informbiroja z viri prikazati na- šo narodnoosvobodilno borbo in ovreči in- formbirojevske laži in klevete. Drugi namen je bil s pomočjo virov seznanjati naše ljudi z razvojem naše narodnoosvobodilne borbe. Iz- dajatelj torej ni imel namena izdati kakšne znanstvene izdaje virov iz obdobja naše na- rodnoosvobodilne borbe, vendar je s sočasno objavo tudi okupatorskih in kvislinških do- kumentov ter s številnimi več ali manj kri- tičnimi in zanesljivimi opombami ter pojasni- li omogočil, da edicija lahko služi raziskoval- cem vsaj kot priročnik ali informator. Edicija je bila že od začetka teritorialno in časovno zamišljena zelo na široko; zajela naj bi dokumente iz vseh jugoslovanskih pokra- jin in vseh štirih let osvobodilne vojne. Vse- binsko pa je bila že od začetka omejena le na tiste dokumente —¦ partizanske, okupatorske in kvislinške — ki prikazujejo oborožen boj, tj. nastanek in razvoj partizanske oz. narod- noosvobodilne vojske, njene akcije in opera- cije, sovražnikove operacije in akcije ter nje- gove represalije proti civilnemu prebivalstvu. Dokumenti iz vsake pokrajine so prišli v svoj del (tom) zbornika, tako da so dokumenti iz Srbije v L, iz Cme gore v III., iz Bosne in Hercegovine v IV., iz Hrvatske v V., iz Slo- venije v VI. in iz Makedonije v VII. delu. Za- nimivo je, da so dokumenti vrhovnega štaba NOV in POJ ter njegove operativne skupine v II. delu. Vsak del ima več knjig (npr. V. del že več kot 33 knjig) z okrog dvesto ali še več strogo kronološko razvrščenimi dokumenti, v prvem delu knjige s partizanskimi, v drugem pa z okupatorjevimi in kvislinškimi. Natanko po desetih letih je izdajatelj razširil edicijo še s tremi deli in sicer z VIII. — akcija na Jadranu, IX. — partijsko-politični dokumen- ti, in X. delom — jugoslovansko vojaško le- talstvo. Namerava pa izdati še pet delov, tj. XI. — končne operacije za osvoboditev Jugo- slavije, XII. — gradivo nemških okupatorjev, XIII. — gradivo italijanskih okupatorjev, XIV. — gradivo madžarskih okupatorjev in XV. — gradivo o aprilski vojni 1941. Kot vidimo, so se sedmim teritorialno dolo- čenim delom najprej pridružili štirje temat- sko določeni deli, in končno še 4 deli; ti v bistvu pomenijo dopolnilo z okupatorjevim gradivom, ki ga hranijo inozemski arhivi. Ti- sto gradivo namreč, ki ga hranijo naši arhi- vi, je bilo v glavnem že objavljeno v prvih sedmih delih zbornika. 107 Doslej je v tej ediciji, ki po svojem obsegu nima primere v državah, kjer je bilo razvito odporniško gibanje, izšlo že okoli 120 knjig, , pričakujejo pa, da jih bo izšlo skupno okrog 180. To načrtno izdajanje virov so pohvalili tudi na II. mednarodnem kongresu za zgodo- vino odporniških gibanj v Milanu leta 1961. Kot že rečeno, so. dokumenti iz Slovenije objavljeni v VI. delu zbornika. V tem delu je izšlo doslej 14 knjig z več kot 3.000 doku- menti od aprila 1941 do 15. julija 1944, med- tem ko sta nadaljnji dve knjigi za obdobje do konca oktobra 1944 že pripravljeni za tisk. Računajo, da bodo izdali skupno okoli 22 knjig, od katerih bi bili poslednji dve dopol- nilni, z gradivom iz inozemskih arhivov. Vsi dokumenti v celotni ediciji so objavlje- ni v srbohrvatskem jeziku, kar pomeni, da vse izvirnike v slovenskem in makedonskem ter nemškem, italijanskem, madžarskem in bolgarskem jeziku prevajajo v srbohrvatski jezik. To kaže, da je bila celotna edicija pri- rejena le za srhohrvatsko jezikovno področje in za potrebe jugoslovanske armade. Zato je najprej zgodovinski oddelek CK ZKS in od leta 1959 dalje na novo ustanovljeni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani skupaj s sodelavci Vojaškega zgodovinskega inštituta JLA pripravljal tudi slovensko izdajo knjig VI. dela zbornika. Doslej je izšlo že 12 knjig, 13. pa je pripravljena za tisk. Ker objavlja slovenska izdaja zbornika vsaj partizanske dokumente v izvirniku, je torej primernejša za uporabo, čeprav tudi ta ne ustreza znanstveni ediciji, saj so okupator- jevi dokumenti prevedeni v slovenski jezik in torej teh dokumentov nima v izvirniku. Veli- ka škoda je, da niso nadaljevali prakse 2. knjige II. dela zbornika, ki ima nemške do- kumente najprej v izvirniku, nato pa še v srbohrvatskem prevodu. So pa še druge po- manjkljivosti, ki tej ediciji jemljejo težo znanstvene edicije virov. Zlasti škoduje iz- puščanje nekaterih delov dokumentov. Izpu- ščaje pa iz dveh razlogov: 1. iz političnih, kadar redakcija meni, da bi objava nekega odlomka lahko škodovala ugledu avtorja ali naslovnika dokumenta ali kaki tretji osebi, o kateri govorijo odlomki, 2. kadar redakcija meni, da neki del dokumenta za proučevanje zgodovine NOB ni toliko pomemben, da bi ga bilo treba objaviti. Iz primerjave izpušče- nih delov dokumentov se vidi, da imajo po- samezne redakcije — in le-te se večkrat spreminjajo, kar vsekakor ni koristno — zelo različne, včasih celo zelo subjektivne poglede na to, kaj je treba izpustiti in kaj ne. Iz kakšnega dokumenta so izpustili celo odlo- mek, ki so ga že bili objavili v kakšnem drugem delu zbornika (Prim. npr. Zbornik H/l, dok. 11 in Zbornik IX/1, dok. 13). Tudi prevodi so problematični: včasih gre celo za napačen prevod izraza, ki lahko popolnoma spremeni smisel vsebine. Naj navedem pri- mer: V 7. knjigi VI. dela zbornika — srbo- hrvaška izdaja, je prevajalec nacistični izraz »Schutzangehörige«, kar pomeni osebo, ki ji nacisti niso dali nemškega državljanstva, tem- več le —¦ kot so se sami izražali — »zaščito nemškega rajha«, prevedel s »pripadniki za- ščitne policije«, kar je povsem nekaj drugega. Čeprav so redakcije posameznih delo-v zbor- nika v začetku obljubljale, da tekstov ne bodo spreminjale, niso vedno držale te oblju- be. So primeri, da so kakšno osebno ime ali psevdonim v tekstu enostavno nadomestile z N. N. (Prim. Zbornik II/l, dok. 11, 14, 20, 103 itd.). Tako je npr. v vsej 1. knjigi II. dela psevdonim Josipa Kopiniča-Vazduh, Valdes, ki je v Zagrebu vzdrževal radijsko zvezo s Komintemo v Moskvi, dosledno nadomeščen z N. N. Dogodilo se je tudi, da so pri objavi dokumentov izpuščali celo podpise nekaterih funkcionarjev, ki so pozneje odpovedali. Ta- ko so npr. v srbohrvatski izdaji 4. knjige VI. dela zbornika izpuščali podpis načelnika vr- hovnega štaba Arse Jovanoviča, ki se je, ko je bil nekaj mesecev v Sloveniji, po Titovem pooblastilu sopodpisoval na poveljih, okrož- nicah itd. glavnega štaba NOV in PO Slove- nije. Niso si tudi dovolj prizadevali, da bi skrbno preiskali vse, tudi še neurejene ali še ne dovolj urejene arhivske fonde in zbirke ter tako v srbohrvatski izdaji nekaterih knjig VI. dela zbornika niso objavili mnogih do- stopnih dokumentov, ki bi po svoji vredno- sti morali biti. V slovenski izdaji so to po- manjkljivost odpravili. Navedel sem nekaj kritičnih pripomb, ne zato, da bi hotel razvrednotiti prizadevanja izdajateljev te edicije, temveč bi rad opozoru, da lahko edicija rabi raziskovalcu le kot pri- ročnik, informator, da pa se mora posluževati predvsem izvirnikov. Povedal sem že, da omenjena edicija zaje- ma le dokumente o vojaških akcijah in ope- racijah v narodnoosvobodilni vojni v Slove- niji. Redakcije so si sicer več ali manj uspešno prizadevale, da z izborom dokumentov in s pripombami pod črto — le-te pa so včasih premalo popolne ali premalo precizne — po- dajo čim popolnejšo sliko najpomembnejših dogajanj, vendar je opravičena pripomba, da bi moralo biti še več dokumentov in opomb s podatki o drugih aspektih rasti in razvoja naše partizanske in osvobodilne vojske in ne samo o operativno taktičnih. Vedno večji se kaže tudi problem razmerja med objavljenim gradivom in gradivom, ki ga hranijo inozemski arhivi in že postaja dostopno našim raziskovalcem. Gre predvsem za okupatorsko gradivo, ki pa je nujno po- 108 trebno za preučevanje zgodovine narodno- osvobodilne vojne. Tega gradiva je v ino- zemskih arhivih vedno več na razpolago. O gradivu nemškega okupatorja v inozemskih arhivih sem govoril na 3. posvetovanju arhi- varjev v Kopru leta 1966. Lansko leto pa je postalo dostopno tudi zelo pomembno gradi- vo italijanskega okupatorja v National Archi- ves v Washingtonu. Lahko rečem, da še tako vnet raziskovalec zgodovine NOB, ki si sicer mora na lastne stroške nabavljati to gradivo, postaja že malodušen spričo vedno večjih količin arhivskega gradiva v inozemskih ar- hivih. Redakcija meni, da bo treba to gradivo upoštevati pri pripravi dveh ali treh dopol- nilnih knjig VI. dela zbornika. V poslednjem času so se pojavile težave pri financiranju slovenske izdaje VI. dela zborni- ka. Medtem ko ima Vojaški zgodovinski in- štitut JLA kolikor toliko zagotovljena finanč- na sredstva za tiskanje srbohrvaške izdaje, pa Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani nima denarja za tisk slovenske iz- daje. Ne da bi se spuščal v razpravljanje o umestnosti dveh izdaj istih dokumentov, pa moram vendarle izraziti obžalovanje, da se postavlja vprašanje nadaljnjega izhajanja ravno tiste, tj. slovenske izdaje, ki je izvir- nejša in za zgodovinarja tehtnejša in korist- nejša. II DOKUMENTI LJUDSKE REVOLUCIJE V SLOVENIJI Ce edicija, o kateri smoi pravkar govorili, teritorialno zajema vse jugoslovanske pokra- jine, pa edicija Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji obsega dokumente le iz Slovenije. Po pogovorih in dogovorih v Institutu za izu- čavanje radničkog pokreta naroda Jugoslavije v Beogradu naj bi tudi ta edicija — seveda z drugačnim naslovom —¦ zajela vso Jugosla- vijo. Ker pa so se tako osrednji kot tudi mno- gi republiški inštituti za zgodovino delavskega gibanja le počasi lotevali izpolnjevanja do- govorjenih nalog in soi bila med njimi tudi nesoglasja glede vsebine nove edicije — ne- kateri so hoteli, naj bi vanjo prišli tudi spo- minski sestavki itd. — je Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani leta 1962 za- čel sam izdajati edicijo in ji dal tudi naslov »¦Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji«. V tej ediciji so objavljeni najpomembnejši dokumenti političnih in oblastnih organov in ustanov narodnoosvobodilnega gibanja v Slo- veniji. Doslej so izšle tri knjige, ki za obdobje od marca 1941 do oktobra 1942 obsegajo 501 dokument, medtem ko je četrta knjiga za ob- dobje november—december 1942 že v tisku. Pripravljajo pa tudi nadaljnje knjige za prvo polovico 1943. leta. Glede oblike izdajanja teh dokumentov so obveljali enaki kriteriji kot pri Zborniku do- kumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, tj. enak kro- nološki red objave, enak način pojasnjevanja imen in pojmov ter enak način opremljanja težje razumljivih in nejasnih mest z opomba- mi redakcije, enak, vendar nekoliko bolj iz- brušen kriterij za izpuščanje nekaterih mest v dokumentih itd. Ker ta edicija ne vsebuje okupatorjevih dokumentov, so objavljeni do- kumenti popolnoma enaki izvirnikom; po^ pravljene so samo najbolj grobe jezikovne napake, celo oblika objavljenih dokumentov je ostala zvesta izvirnikom. Redakcija si je prizadevala, da bi edicija kar se da rabila tudi za znanstvene namene. (»Glavna vred- nost knjige so ravno neposredni, sodobni do- kumenti, ki so sami na sebi objavljeni zelo natančno in vestno ter že s tem dokumentira- jo probleme, o katerih govore.« France Skerl: Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji. Knjiga I. Zgodovinski časopis 1963 str. 294— 301.) Se največja pomanjkljivost te edicije je, da redakcija v svojih opombah k posameznim dokumentom včasih ni navedla vira, iz kate- rega je črpala podatke pri sestavljanju opomb. Ker je za začetno obdobje naše narodno- osvobodilne vojne iz raznih razlogov ohranje- nega bolj malo arhivskega gradiva, se pri izdajanju dokumentov ljudske revolucije do- slej ni tako ostro postavljalo vprašanje o iz- boru dokumentov, kot se bo postavljalo v prihodnje, ko število dokumentov narašča, lahko bi rekel, kar p>o geometrijskem zapo- redju. Tako je redakcija v prvih treh knjigah objavila vse dokumente, ki po svoji vsebini sodijo v to edicijo, čeprav so bili že objavlje- ni v kakšni drugi ediciji, medtem ko od četrt- te knjige dalje že drugje publiciranih do- kumentov več ne objavlja. Pojavljajo se predlogi, naj ne bi objavljali gradiva kot do- slej, tj. po kronološkem redu, temveč po te- matiki. Vsak list, ki so ga izdajali vodstveni organi narodnoosvobodilnega gibanja, naj bi izdali kot posebno edicijo: Kot posebno edicijo naj bi izdali npr. tudi letake iz let 1941—1942, enako zapisnike nekaterih orga- nov, okrožnice, navodila itd. Vsaka enota naj bi bila v sebi zaključena, zraven pa lahko vključena v celotni sistem izdajanja doku- mentov. (»Tak široko zastavljen koncept bi bU znanstveno vsekakor sprejemljiv in ute- meljen, morda celo bolj kakor sedanji način izdajanja dokumentov. Zahteval bi seveda več truda in več napora, toda rezultati bi bili trajni, pravzaprav bi bili kar dokumentarni spomenik našega narodnoosvobodilnega boja.« France Skerl: Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji. Knjiga I. Zgodovinski časopis 1963, str. 296—297.) Treba je povedati, da , 109 nekaj takih edicij oziroma ponatisov listov že imamo — naštel jih bom pozneje — vendar so večino izdali bolj v slavnostne, ne pa v raziskovalne namene. Osebno menim, da bi na tematski način izdaje za večino dokumen- tov ljudske revolucije lahko prešli šele za čas od 1943. leta dalje, ko je ohranjenih že več arhivskih fondov ustanov in organov narod- noosvobodilnega gibanja (registrature okrož- nih, pokrajinskih in drugih odborov OF in komitejev KPS) ali določene vrste dokumen- tov (npr. zapisniki sej lOOF). Za obdobje do jeseni 1942 je kolikor toliko v celoti ohranje- na le ena registratura političnih organov, in sicer OOOF Kočevje. Drugo pomembno vprašanje, ki so ga ne- kateri postavljali ob začetku izdajanja Doku- mentov ljudske revolucije v Sloveniji, je, ali ne bi bilo primemo poleg dokumentov, ki so jih ustvarili organi in ustanove narodno- osvobodilnega gibanja, objavljati tudi tiste okupatorjeve dokumente in dokumente slo- venske kontrarevolucije, ki govore o politič- nih razmerah v Sloveniji, o moči in akcijah Osvobodilne fronte itd. (»Vprašanje pa je, če proces, katerega potek si je uredniški odbor namenil pojasniti in osvetliti s sodobnimi dokumenti, res pojasnjujejo samo dokumenti, ki po provenienci pripadajo narodnoosvobo- dilnemu gibanju. Ali morebiti kak okupatorski dokument ne more bistveno prispevati k večji jasnosti določenega dogodka oziroma člena v razvoju našega narodnoosvobodilnega boja, to je naše revolucije? Prav isto more veljati tudi o dokumentih, ki so nastali v okvim kontrarevolucionarne akcije pri nas. Znano je, da njenega dokumentarnega gradiva ni tako malo.« France Skerl: Dokumenti ljudske re- volucije v Sloveniji. Knjiga I. Zgodovinski časopis 1963, str. 295—296.) Menim, da se je redakcija pravilno odločila, da bo takšne do- kumente izdala posebej. Pravilnost te odlo- čitve potrjuje dejstvo, da takšni dokumenti še niso dostopni niti pri nas, da jih je mnogo v inozemstvu itd. Gradivo bo torej dostopno šele čez nekaj let in ga bo mogoče izdati po- polnejšega kot sedaj. Prav gotovo bo v pri- hodnosti tudi več razumevanja za znanstveno objavljanje gradiva, tj. za objavljanje v iz- virnem jeziku ob paralelnem prevodu in brez tako številnih izpuščanj problematičnih mest. ni ZBORNIK FOTOGRAFIJ IZ NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA SLOVENSKEGA NARODA 1941—1945 To je tretja edicija virov iz obdobja naše narodnoosvobodilne borbe. Lahko mimo tr- dim, da ni noben narod v okupirani Evropi ohranil toliko fotografskega gradiva o svojem osvobodilnem boju kakor ravno slovenski. O tem priča nekaj podatkov: samo fototeka Mu- zeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani — ki pa ni edina ustanova, ki hrani gradivo iz tega časa — hrani več kot 960 originalnih filmov partzanskih, za tisti čas poklicnih, fo- toreporterjev in posameznih partizanov — fotoamaterjev z okrog 25.000 posnetki iz let 1942—1945. V celoti pa hrani omenjena foto- teka okrog sto tisoč fotografij in posnetkov najrazličnejšega izvora iz obdobja druge sve- tovne vojne. Da bi ohranil najpomembnejše fotografsko gradivo, ki je nastalo v tehnično neugodnih razmerah, in da bi s fotografijami prikazal naš osvobodilni boj, je Muzej ljud- ske revolucije Slovenije pred desetimi leti začel izdajati posebno edicijo dokumentiranih fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slo- venskega naroda. Doslej so izšle tri knjige z okrog 3.000 fotografijami iz obdobja marec 1941—februar 1944, medtem ko so nadaljnje- tri knjige v pripravi. Računajo, da bo izšlo v celoti šest ali sedem knjig. V osnovi so knjige izdane v kronološkem redu, v vsaki knjigi pa so fotografije urejene po tematiki in dokumentirane z vsaj tremi ali štirimi podatki: enota ali ustanova ali dogodek, kraj posnetka, čas posnetka, fotograf itd. Da bi dostojno prikazal naš osvobodilni boj tudi dmgim narodom, so komentarji k fotografi- jam prevedeni še v angleški in francoski je- zik. Enako je preveden v ta dva jezika kratek pregled narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji izpod peresa dr. Metoda Mikuža. Objavljanje te vrste virov, tj. fotografij iz narodnoosvobodilnega boja, zadeva ob vse večje ovire. Neprimerno več je ohranjenih fotografij iz let 1944 in 1945, ki pa so pri- spele v muzej pomanjkljivo dokumentirane ali pa sploh nedokumentirane. Po toliko letih je npr. težko ugotoviti enoto ali ustanovo na posnetku, še teže pa čas nastanka fotografije. Tri edicije virov, o katerih sem govoril do- slej, tj. Zbomik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov. Dokumenti ljudske revolucije v Slo- veniji in Zbomik fotografij iz narodnoosvo- bodilnega boja slovenskega naroda 1941 do 1945, sestavljajo neko zaokroženo skupino edicij virov iz let 1941—1945, kakršne še nima nobena druga jugoslovanska pokrajina. To so tudi tri edicije, ki jih izdajajo kolikor to- liko načrtno in sistematično in za katere imajo izdajatelji trden namen, da jih bodo kljub finančnim oviram izdali v celoti. Poleg teh treh večjih edicij virov je izšlo še nekaj posameznih zbirk virov. Izšle so zu- naj okvira načrtnega in sistematičnega izda- janja, bolj priložnostno ali pa v počastitev kakega dogodka. Nekatere zbirke so izdane bolj, druge pa manj kritično. 110 v nekaj letih po osvoboditvi so v počasti- tev določenih dogodkov ponatisnili nekatera osrednja glasila narodnoosvobodilnega giba- nja. Tako so leta 1946 za 5. obletnico usta- novitve OF ponatisnili »Mlado Slovenijo« in prvi letnik »Mladine«, leta 1947, ob deseti obletnici ustanovitve KPS, so ponatisnili »Delo«, leta 1954 pa »Delavsko enotnost« (Glej: Franček Saje: Delavska enotnost 1942— 1944. Zgodovinski časopis 1960, str. 308—311). Ponatisi teh treh glasil niso kritične izdaje, za- to se od njih temeljito razlikuje ponatis »Slo- venskega poročevalca« za leti 1938 in 1941, ki ga je za deseto obletnico ustanovitve OF leta 1951 pripravil in opremil s številnimi kritičnimi opombami dr. France Skerl (Glej: Metod Mikuž: Slovenski poročevalec 1938 in 1941, Zgodovinski časopis 1951, str. 412—415). Izšlo je tudi nekaj tematskih zbirk virov, ki se tudi po kritičnosti med seboj zelo razli- kujejo. Dr. Makso Snuderl je leta 1949 izdal »Dokumente o razvoju ljudske oblasti v Slo- veniji«. Ti dokumenti so v glavnem odloki in navodUa vrhovnih organov narodnoosvobodil- nega gibanja oziroma ljudske oblasti o gra- ditvi in delovanju organov ljudske oblasti na Slovenskem v času narodnoosvobodilne voj- ne. Komentarji k tem 162 dokumentom so bolj pravna pojasnila, ni pa v opombah po- datkov, kako je potekalo uresničevanje ob- javljenih odlokov. (Glej: Metod Mikuž: Pri- pombe h knjigi »Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji. Borec 1950, str. 181—184, 205—207, 229—232.) Ob deseti obletnici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je leta 1953 izšlo gradivo zbora (del stenograf- skega zapisnika, poročila, sklepi, odloki itd.) pod naslovom Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943. Dokumenti. Tudi ta izdaja gradiva ni kritič- na, ker ni opomb in pojasnil, zelo pomanjk- ljiv pa je tudi seznam odposlancev na koncu knjige. V poslednjih letih sta izšli dve obsežnejši in temeljitejši zbirki virov. Leta 1963 je Inšti- tut za zgodovino delavskega gibanja v Ljub- ljani izdal zbirko dokumentov z naslovom »Jesen 1942 — Korespodenca Edvarda Kar- delja in Borisa Kidriča v Ljubljani.« Obsega tiste dokumente, ki sta jih napisala ali preje- la Kardelj in Kidrič v Ljubljani od srede oktobra do srede decembra 1942. Zbirka 209 dokumentov, objavljenih po podobnih načelih kot Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji in opremljenih s številnimi opombami in po- jasnili, je zanimiva še zlasti zaradi tega, ker je narodnoosvobodilno gibanje po veliki italijanski ofenzivi ravno tedaj pripravljalo na politično in vojaško protiofenzivo in tudi že prehajalo vanjo. Za nobeno drugo obdobje naše osvobodilne vojne nismo o zamislih, načrtih in glediščih vodstva narodnoosvobo- dilnega gibanja v Sloveniji tako neposredno in natančno poučeni, kakor ravno za to ob- dobje. Člani vodstva narodnoosvobodilnega gibanja takrat namreč niso bivali skupaj, kot v drugih obdobjih, in niso problemov reševali na sestankih, o katerih se niso ohranili za- pisniki, razen kratkih Brecljevih zapiskov o sejah lOOF. Komunicirali so pismeno in iz te ohranjene korespondence smo poučeni o nji- hovih glediščih. Končno je tu še vestno, kritičnoi in pietetno izdana zbirka »Poslovilnih pisem za svobodo ustreljenih v slovenski Štajerski«, ki sta jo pripravila Muzej narodne osvoboditve Mari- bor in Muzej revolucije Celje. Iz 194 poslo- vilnih pisem naših talcev zvemo, kako je mislil in čutil naš človek v najtežjih dneh svojega in narodovega življenja. Ker je ta zbirka pošla že kmalu po izidu, pripravljata izdajatelja novoi, dopolnjeno izdajo. Mimo lahko trdim, da izdaja teh virov še najbolj ustreza znanstveni izdaji in se v tem pogledu temeljito razlikuje od zbirke Pisem na smrt obsojenih, ki jih je pred desetimi leti izdal Franček Saje. Poslovilna pisma talcev je nam- reč tako oklestil, da so, objavljena v njegovi zbirki, povsem izgubila značaj virov. Naštel sem le tiste edicije virov za zgodo- vino narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji, ki so izšle kot posebne knjige. Posameznih manj- ših skupin dokumentov, objavljenih v raznih revijah, sedaj ne bom našteval. Iz doslej povedanega lahko zaključimo, da v Sloveniji ni bilo izdanega ravno malo arhiv- skega in dmgega gradiva iz narodnoosvobo- dilne borbe. Se največ je objavljenega gradiva o oboroženem boju proti okupatorjem in o političnem razvoju narodnoosvobodilnega gi- banja. Manjkajo pa edicije, kakršne imajo drugod (npr. na Poljskem Documenta Occu- pationis, I—VII)i tj. izdaje dokumentov o okupaciji. Kdor spremlja tujo literaturo o dmgi svetovni vojni, lahko ugotovi, kako malo se tuji raziskovalci poslužujejo primar- nih virov o sistemih okupacije v jugoslovan- skih pokrajinah, o osnovnih namenih okupa- torjev, o njihovi raznarodovalni politiki itd. Seveda bi takšna izdaja dokimientov morala biti kritična in z vsem znanstvenim aparatom opremljena izdaja izvirnih dokumentov in ne prevodov. 111 PROMOCIJE SLOVENCEV NA GRAŠKI UNIVERZI 1728 MELITA PIVEC-STELE Filozofi sošolci so posvetili novim doktor- jem graške univerze 1728 drobno delce: To- pographia ducatuum Carinthiae et Carnioliae, izšlo isto leto v Gradcu (80 str.). Ta knjižica se hrani v starem fondu NUK, skupaj vezano s sorodnim, a manj obširnim delcem: Topo- graphia ducatus Styriae, posvečeno od baka- lavrov sošodcev 1727 ob promociji grofu F. V. M. Strasoldu, izšlo isto leto v Gradcu (40 str.). Ima signaturi 7047, 7048 I E f 8" in na hrbtni strani prvega praznega lista ter na naslovni strani vpis: Ex Libris Maximilian! Anthonij L: B: de Taufferer. Bib. Inscript. 1733. O dru- gem delcu sem napisala kratko beležko: Topo- grafija Štajerske iz 1. 1727.» Obe topografiji sta delo istega avtorja, ki pa ni imenovan, in uporabljata navedbe sta- rih pisateljev: Bollandus, Cluver, Fugger, Lanz, Megiser, Paulus diaconus, PHnius, Pro- kop, Schönleben, Strabo, Welser, za Koroško tudi Conversio Bagoarorum et Carantanorum. Kar nas pa tukaj zanima, je na zadnjih stra- neh obeh dele, v prvem seznam bakalovrov leta 1727, v drugem seznam novih doktorjev leta 1728. Ker je pri vsakem študentu nave- dena poleg socialnega položaja (plemič, me- ščan, redovnik, duhovnik) tudi njegova do- movina, dobimo sliko dežel, ki so participira- le, med njimi naše slovenske pokrajine. V senzamu bakalavrov 1. 1727 najdemo 11 imen iz krajev današnje Slovenije — navedem v ori^nalnem besedilu ¦—: Bernardus Khap- pus, Sacri & exempti Ord. Cist. Celeberrimi & Antiquis Monasit. Sitticensis in Camiolia pro- fessus; Joannes Fridericus Struppy, Nobilis Carniolus Crainburgensis; Joannes Gregorius Rapoz, Ci vis Styrus Mahrburgensis ; Maximi- iianus Wrembl, Officialis Styrus Cilliensis; Andreas Safoschnig, Civis Styrus Veistricen- sis; Thomas Wolff, Civis Styrus Mahrburgen- sis; Josephus Carolus Tschades, Civis Carnio- lus Rattmonstorffensis; Paulus Drolz, Civis Styrus Saxenfeldensis; Joannes Georgius Kraskoviz, Civis Carniolus Labacensis; Pet- rus Paulus Covi^az, Camioius Labacensis; Jo- annes Bartholomaeus Struppy, Nobilis Car- niolus Crainburgensis; torej 2 iz Ljubljane, 2 iz Kranja, 2 iz Maribora, po 1 iz Stične, Celja, Bistrice, Radovljice, Žalca. Iz sosednjih dežel pa imamo tudi 11 imen: Illuštrissimus Franciscus Ramboldus Venere- us Maria S. R. I. Comes de Strasoldo, Italus Foro-Juliensis; Perillustris Antonius Curti de Francini, Croata Coproniensis; Josephus Fa- vetti, Nobilis Italus Utinensis; Petrus Anto- nius Gratoni, Civis Italus Forojuliensis; Ro- bertus Josephus Brigniel, Praenobilis Carint- hus Clagenfurtensiis; Miathias Antonius Ju- schiz, Civis Dalmata Segniensis ; Albertus. Tro- yer, Civis Italus Rantianensis ; Joannes Fran- ciscus Hoffer, Praenobilis Carinthus Spital- lensis; Josephus Kostwein, Civis Carinthus Gentiforensis; Andreas Ignatius Gerdacovich, Libumus Fluminensis; Antonius Vitus Franul de Weissenthurn, Liburnus Fluminensis; torej 2 iz Čedada, 2 iz Reke, po 1 iz Spitala, Vidma, Koprivnice, Celovca, Senja, Renč, Velikovca. Leta 1728 je promoviralo 39 doktorjev. Od prej navedenih 22 bakalavrov leta 1727 iz Slovenije in sosednjih dežel je končalo študij 11: Vrembl, Rapoc, Drolc, Cadež, Brigniel, Hoffer, Kostwein, Curti, Jušic, Favetti, Gra- toni; in kot 12. Petrus de Rossi, Italus Gori- tiensis, Presbyter, ki ni v seznamu leta 1727. Kje in v katerem poklicu so se ti absolventi univerze potem udejstvovali, bi se dalo ugotoviti iz uradnih šematizmov posameznih dežel, ki se pa večinoma začenjajo šele pozne- je. Ferdo Gestrin je v študiji: Študentje iz ju- goslovanskih dežel na univerzi v Fermu (1626 1774)2 dal podatke za univerzo v Fermu; Mir- ko Rupel je v članku: Primus Trubar an der Wiener Universität' omenjal več slovenskih študentov na dunajski univerzi v 16. stoletju; in v članku: Jugoslovanski dijaki na pariški univerzi v srednjem veku (do 1452)* sem dala nekaj podatkov o slovenskih študentih v Parizu. Tako se bo s časom nabralo gradivo, ki bo nudilo pregled o razširjenosti visokošol- skega študija na Slovenskem, ko še nismo imeli visokih šol doma. Opombe ; 1. Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. j 321—323. — 2. Zbornik za istooju školstva i pro- i svete 2, Zagreb 1965. str. 83—93. — 3. Welt der ! Slaven VII, Wiesbaden 1962, str. 423—427. — 4. j Cas Iß. Ljubljana 1923/24. str. 16—22^ 110—12.-5. j 112 iz dela NASIH zavodov IN DRUSTEV Razstava Planšarska kultura na Gorenj- skem — Gorenjski muzej v Kranju. V Gorenjskem muzeju v Kranju je bila v aprilu v vseh gornjih prostorih muzejske hiše v Tavčarjevi ulici odprta razstava o planšar- ski kulturi na Gorenjskem. Na razstavi je zbrano obsežno gradivo o vseh najpomemb- nejših kulturnih prvinah te, za območje Go- renjske tako pomembne oblike ljudske kultu- re. Zaradi njene vsebinske in prostorske razsežnosti so bile priprave za razstavo dolgo- trajnejše, saj segajo začetki terenskih razisko- vanj že v leto 1965, intenzivno delo pa je trajalo polni dve leti. Terensko so bila obde- lana vsa gorenjska alpska območja v Julij- skih Alpah, Karavankah in Kamniških Alpah (planine velikoplaninske skupine je v svojem diplomskem delu obdelal Tone Cevc). Gospo- darski pomen planšarstva v zadnjem obdobju je v študiji: Spreminjanje gospodarskih funk- cij in fiziognomije sezonsko poseljenega pasu v slovenskh Alpah, obdelal dr. Metod Voj- voda, ki je za razstavo prispeval kartografsko in novejše statistično gradivo. Planšarstvo je najstarejša oblika kmečkega gospodarstva v naših Alpah. Skozi dolga zgo- dovinska obdobja je bilo v izrazito gorskih dolinah in v krajih ob robu gora to gospodar- stvo trdno priklenjeno na planšarsko živino- rejo. O pomembnosti planinskega pašništva na Gorenjskem govore številni spori za pašni svet, ki se vlečejo iz fevdalne dobe prav v današnji čas. Julijske Alpe so gorska skupi- na, kjer se je planšarstvo razvilo v najbolj intenzivni obliki; tu je največ planin, najbolj na gosto so posejane in razmeroma največ Listina iz leta 1377, kjer sta omenjeni planini Javomik in Lipanca na Pokljuki (AS, Ljubljana) Pastirski stan in svinjak s planine Dedno polje v Bohinjskih gorah (Iz fototeke Gorenjskega muzeja v Kranju) pomenijo v kmečkem gospodarstvu. Območje z najmočneje razvitim planšarstvom je Bo- hinj; skopo odmerjen svet, primeren za polja (samo 2*/o od celotne površine),* je silil Bo- hinjce, da so se oklepali planšarske živinoreje kot najpomembnejše osnove gospodarstva. V Bohinju je pašna doba najdaljša, saj se pa- stirji na spodnjih senožetnih planinah zadr- žujejo s svojimi tropi jeseni tako dolgo, do- kler dopušča vreme. Posebnost so živahne planinske selitve; od pomladi do visokega po- letja se selijo pastirji trikrat v smeri navzgor in v jeseni spet trikrat v smeri navzdol. V Bohinju je bila posebno močna mlekarska dejavnost na planinah. V preteklosti so izde- lovali sir v glavnem le za domače potrebe, za prodajo so izdelovali maslo. Kuhano maslo so vozarji vozih v Trst, ali pa so ga v velikih lesenih posodah, »brentah«, nosili čez Baco samotež na primorsko stran. Ko je v drugi polovici preteklega stoletja z razvojem lesne trgovine in industrije na Gorenjskem dobival gozd novo veljavo in so lastniki gozdov utes- njevali pašna območja in je planšarstvo na Gorenjskem začelo nazadovati, je bilo to po- sebno usodno za kmečko gospodarstvo v Bo- hinju. Izhod iz gospodarskih stisk je Bohinj- cem pokazala Kmetijska družba, ki je leta 1873 uvedla v Bohinju umnejše sirarstvo. Z izdelovanjem sira na švicarski način se je razvila živa trgovina s sirom, ki je Bohinjcem vse do začetka našega stoletja pomenila naj- večji vir dohodkov. Šele z železnico se je v Bohinju razvila lesna trgovna, ki je domači- nom prinesla nove možnosti za zaslužek. Nazadovanje planšarstva na Gorenjskem se je nadaljevalo v času po prvi svetovni vojni, kar je bilo v zvezi s splošnimi družbenimi in gospodarskimi spremembami v tem času. Razvila se je živa trgovina z lesom, industrija 113 Planšarsko naselje na senožetnl planini Zajamnlki v ; Bohinju. Odkar je stekla cesta na Rudno polje, so j tudi tu začeli pastirske stanove preurejati v počitniške \ hišice (Iz fototeke Gorenjskega muzeja v Kranju) je privabljala v svoje delovno območje šte- vilne domačine; po planinskih statistikah iz leta 1923 in iz leta 1939 je razvidno, da je povsod na Gorenjskem upadlo število živine na planinah, posebno močno je upadlo števi- lo drobnice. Nazadovanje in propadanje plan- šarstva na Gorenjskem je šlo posebno naglo pot po drugi svetovni vojni, ko sta industrija in turizem povzročila intenzivne spremembe v socialnem sestavu vaških prebivalcev, s tem da sta jih vključila v svoje delovno področje in jih odtegnila od tradicionalnih oblik vaške- ga gospodarstva. K propadanju planšarstva po drugi svetovni Vojni so pripomogli tudi administrativni ukrepi: leta 1947 so vse pri- vatne in skupne srenj ske planine postale splošno ljudsko premoženje. Izročene so bile v upravljanje krajevnim kmetijskim zadru- gam. Gozdno gospodarstvoi ščiti koristi gozda, pašna izraba številnih planin je z zakonom prepovedana. Razstavljeno gradivo je urejeno po poglav- jih. Vsebinska teža uvodnega dela razstave so karte in diagrami, ki osvetljujejo gospo- darski pomen in obseg živinoreje in planšar- stva na (jorenjskem od osemdesetih let pre- teklega stoletja do danes. Pogled v starejšo dobo odpira kartografski prikaz planin, ki se v doslej znanih zgodovinskih virih najbolj zgodaj omenjajo (od leta 973, ko je sporočeno ime planine Pečane na Jelovici, do okrog leta 1500).^ Z nekaj fotografskimi kopijami listin- skih virov z omembami planin, z dajatvami v živini in siru želi razstava opozoriti na raz- mere v fevdalni dobi, s tem namenom je vključen v koncept razstave tudi pojav pla- ninskih kmetij —¦ sirnic ali švajg, ki so znane na ozemlju škofjeloškega gospostva. V nadaljnjih poglavjih je obravnavana planšarska arhitektura s planšarskimi naselji, notranja oprema pastirskih stanov (iz Bohinj- skih gora), dalje ljudski promet v Alpah, sirarska dejavnost in v zaključnem delu raz- stave pastirji, njih noša in umetnost. Z nekaj primeri opozarja razstava na današnjo vlogo planšarskih naselij in arhitekture, ko se sta- ra planšarska naselja spreminjajo v turi- stična. Planšarska arhitektura je obravnavana po gorenjskih alpskih območjih: JuUjske Alpe, Kamniške Alpe in Karavanke. Zanimiva je ugotovitev, da se je v naši pastirski kulturi in tako tudi v pastirski arhitekturi ohjanilo največ starega izročila na območju planin, kjer velja ali je do nedavna še veljal sistem posamičnega ali individualnega planovanja, ki je praviloma značilno za obm'OCja, kjer je gospodarstvo v dolini najbolj odvisno od pla- ninske živinoreje. Značilno za to obliko plan- šarskega obrata je, da ima vsak pašni upravi- čenec ali skupina upravičencev na planini svoje pastirske zgradbe (v Bohinjskih gorah, na Krvavcu, na Veliki, Mali in Gojški plani- ni), ker je imel gori tudi svojega pastirja — naselja. Po drugi svetovni vojni tudi na teh planinah število pastirjev neprestano pada (pred vojno je bilo v stari studorsko-fužinar- ski srenji v Bohinju še 42 majorjev, leta 1968 pa le še 12 in trije sirarji). Stanovi v visokih planinah propadajo, v nižjih planinah pa jih lastniki oddajajo letoviščarjem. Podobno je na Veliki planini. Stanovi »na kobilah« so najstarejša ohra- njena oblika pastirskega bivališča v Julijskih Alpah. Značilni so- za planine v visokih legah. Elementi notranje opreme iz pastirskih stanov v Bo- hinjskih gorah (Iz fototeke Gorenjskega muzeja v Kranju) 114 v pasu ob zgornji meji gozda, Icjer so planine najprej nastajale; tudi najbolj zgodnje omem- be planin se po veliki večini vežejo na pla- nine ob zgornji meji gozda ali zelo blizu nje. Oblika bohinjske pastirske stavbe na kol eh, ki združuje pod skupno* streho v spodnjem delu prostor za živino, v zgornjem pa enoce- lično pastirsko bivališče, je pogojena v poseb- nih reliefnih in klimatskih značilnostih viso- kogorskega sveta. Zaradi svoje funkcionalnosti v danem okolju se je ohranila prav do danes. Mlajša oblika so nadstropne pastirske »koče«, ki so v celoti izdelane iz brun ali pa so v spodnjem delu zidane, zgoraj pa lesene. Zna- čilne so za planine na jugovzhodnih planotah Julijskih Alp. Prehodno obliko kažejo stano- vi na planini Javomik na Pokljuki. Planine v nižjih legah, zlasti vse rovine planine so mlajšega nastanka. V zvezi z rovti Lesene posode iz Bohinja in Bleda: dežlce za zaseko, žehtarc za umivanje, putrih za vodo, pinje za izdelo- vanje masla. Spodaj: lesene sklede — »grebarce« za oblikovanje masla v kepe, žehtar za molžo, »šteclni« za klsanje mleka (Iz fototeke Gorenjskega muzeja j v Kranju) i se najbolj zgodaj omenja Uskovnica (leta 1498) — Praprotnica, Uskovnica, Na Šeh se še v 18. stoletju omenjajo kot rovti in ne kot planine-' Na rovtnih planinah ima vsak lastnik posebno zgradbo za pastirje in po- sebno zgradbo za živino- Najstarejši primeri pastirskih zgradb se v nadrobnostih še na- slanjajo na stavbno tradicijo v visokih bo- hinjskih planinah, le da stoje stanovi tu na tleh in ne na kolih. Stare lesene brunaste zgradbe so na senožetnih planinah že močno zamenjale zidane; enocelične brunaste »sta- nove« so zamenjale dvocehčne zidane »hišce«, lesene »staje« za živino pa zidani »hlevi«. Prisotnost zidanih zgradb v bohinjskih seno- žetnih planinah je znana že v 17. stoletju (na Pokrovcih je na »hišci« ohranjen pozno- gotski portal iz začetka 17. stoletja), primer- Notranjšcina stare sirarne »sirarce« na bohinjski pla- nini Viševnlk (Iz fototeke Gorenjskega muzeja v Kranju) java današnjega stanja in stanja, sporočenega i po franciscejskem katastru iz leta 1826 pa j dokazuje, da so zidane stavbe v največjem j obsegu postavljali v teku 19. stoletja in v za- i četku našega stoletja. ; Za območje Kamniških Alp je značilna i svojevrstna pastirska arhitektura ovalnega i tlorisa in šotoraste oblike strehe, ki se opira i na nizek ovalni obod iz suhega zidu. Prvotno ; je bil to enocelični prostor, kasneje pa se je v njem izoblikovala posebna brunasta zgrad- ba kvadratnega tlorisa — pastirsko bivališče,* lesena šotorasta streha pokriva v osrednjem delu pastirsko bivališče ter ovalni prostor okrog njega, ki je namenjen za živino. Tudi ta oblika pastirskih zgradb je značilna za j Rezljan pokrov lesene škatle iz Hateč (Iz fototeke Go- renjskega muzeja v Kranju) 115 planine v visokih legah ob zgornji meji goz- da; značilna je za planine velikoplaninske skupine in za planine na Krvavcu. Od planin s to obliko pastirskih »bajt« se najbolj zgod- nja omemba veže na Križko planino na Kr- vavcu (leta 1499), ki je v nadmorski višini nekaj nad 1600 m. Do druge vojne so bile take pastirske bajte v najširšem obsegu ohranjene na planinah velikoplaninske skupine (na Ve- liki, Mali in Gojški planini). Med vojno je Velika planina pogorela. Tako je bila prvotna pastirska arhitektura povečini uničena, razen tega pa so jo v povojnem obdobju izmaličile tudi razne predelave. Od starih ovčarskih zgradb, ki so jih v vi- sokih legah gradili iz suhega zidu (zložen ka- men) in pokrivali z lesenimi strehami, so danes ohranjene le še razvaline, ki jih sreču- jemo v območju Karavank in Kamniških Alp. Stara pastirska arhitektura je povsem izgi- nila na planinah, za katere je značilna skupna oblika planšarskega obrata. Stare skupne, srenjske pastirske zgradbe so na teh planinah od začetka našega stoletja, najbolj pa v času med obema vojnama, zamenjavali z moderni- mi, po načrtih izdelanimi zgradbami, ki so jih gradili z državnimi podporami. Meliora- cijski ukrepi so močno spremenili tudi staro obliko ljudskega prometa v naših Alpah. Z gradnjo boljših poti je odpadlo samotežno tovorjenje bremen v planino in nazaj v dolino. Na razstavi so prikazane vse poglavitne obli- ke in načini starega ljudskega prometa. Od- kar je planšarstvo in z njim sirarstvo' izgu- bilo svoj nekdanji pomen, je postopoma od- miral tudi nekdaj živ ljudski promet v Alpah. Do let po prvi svetovni vojni so na planinah, kjer se je pasla mlečna živina, še povsod iz- delovali sir iz kislega mleka, skuto ter maslo. Vsak teden so iz doline prinašali pastirjem hrano, »kešt«, nazaj pa so nosili skuto in maslo. Kjer so dajali v planino vso mlečno živino (npr. ponekod v Bohinju in v vaseh pod Stolom), so v času »planine« vsak dan nosili s planin mleko, ki so ga rabili v hišnem gospodinjstvu. Domačini iz vasi pod Stolom so nosili mleko celo s tri ure oddaljene Zele- nice. Danes širijo le še na Veliki planini, kjer izdelujejo sir stare vrste (mohant in skuto) ter v planinah Zgornje doline v Bohinju, kjer se je sirarstvo že v drugi polovici preteklega stoletja razvilo v novo smer in z izdelovanjem sira na švicarski način preseglo okvir doma- čih potreb. Razen v Bohinju in na Veliki pla- nini se v povojnem času pase na še živih planinah samo jalova živina, ki joi pogosto puščajo gori kar brez pastirja. OPOMBE 1. M. Vojvoda, Spreminjanje gospodarskih funkcij, o. d. — 2. Karta je izdelana na osnovi objavljenih del, listinski zapis z omembami treh tržiških planin iz leta 1444 (Tegošče, Javomik in Kofce) je posredoval dr. Josip Zontar. — ,7. M. Kos, O nekaterih planinah v Bohinju in okoli Bleda, Geografski vestnik, Ljubljana 32/1960. — 4. V. Kopač je ugotovil ta razvoj pastirske bajte na osnovi študija strešne konstrukcije. Anka Novak 116 NOVE PUBLIKACIJE Celjski zbornik 1967. Izdal Svet za kulturo in znanost Skupščine občine Celje. Uredil uredniški odbor, odgovorni urednik Gustav Grobelnik. Natisnilo GP »Celjski tisk«. Celje 1967. 296 strani. Tudi zadnji zvezek tega zbornika — že enajstega po vrsti —¦ prinaša več razprav in člankov, ki utegnejo zanimati ljubitelje pre- teklosti Celja in njegove okolice. Milena Mo- škon je prispevala krajšo razpravo* o celjski zbirki poslikanih panjskih končnic. Ta je si- cer začela nastajati sorazmerno pozno, ven- dar šteje danes že 374 končnic, zbranih ob muzejskem delu v Savinjski in Zadrečki do- lini. Priložena je topografska karta o razšir- jenosti poslikanih končnic v teh dveh doli- nah. Časovno najstarejša datirana končnica zbirke je iz 1801, najmlajša pa iz 1939. Po motiviki jih je 224 nabožne vsebine, 150 pa posvetne. Med slednjimi je omeniti razne zgodovinske in druge dogodke, smešenja po- klicev, žensk in lovcev, razne živali, vojaki, pokrajine in arhitekture in dr. Ti posvetni motivi se na končnicah pojavijo šele z letom 1858. V zbirki je največ končnic neznanega slikarja, ki je deloval med 1844—1888, zad- nji izrazitejši slikar je iz začetka 20. stoletja. — Ob ureditvi celjskega lapidarija je napisa- la Vera Kolšek razpravo o njegovi zgodovini. Prve podatke o števunih rimskih spomenikih v Celju prinaša že itinerarij Paola Santonina iz 1487. Posamezni spomeniki so doživljali v teku stoletij številne preselitve, dokler niso prišli v lapidarij, številni pa so za vedno iz- gubljeni. V starejši dobi je bila večina spo- menikov vzidana v razna poslopja, predvsem cerkve in mestna vrata. Od 18. stol. dalje je precej spomenikov romalo na Dunaj kot da- rila avstrijskim vladarjem. Nekaj jih je zašlo v Gradec, štirje pa celo v Trst Ko so med leti 1853—1863 odkrili ob današnji Stanetovi ulici kar 28 zaobljubnih oltarjev iz 2. in 3. stoletja n. e., je dalO' župnišče na voljo pros- tor ob farni cerkvi, kjer je tako nastal prvi celjski lapidarij. Leta 1882 so ga prenesli na dvorišče Glasbene matice, kjer je bil v I. nadstropju odprt celjski muzej. Lapidarij je imel takrat 51 spomenikov. Ko so 1946 pre- nesli muzejske zbirke v Staro grofijo, je lapi- darij še ostal na starem mestu. Sele spomladi 1963 so ga preselili v novo adaptirane pro- store v kleti grofije, dokončno urejen, oprem- ljen s podstavki in primemo razsvetljavo pa je bil šele leta 1967. Tako je danes v 10 pro- storih razvrščenih 124 spomenikov. Ko bo urejen še lapidarij na muzejskem vrtu z arhi- tekturnimi členi stavb in zbirko rimskih milj- nikov, bo bogata ostalina rimske Celeje do- končno našla svoje primerno mesto. — Celj- ski arheolog in prazgodovinar Lojze Bolta opisuje v svojem prispevku zanimiv nož iz bronaste dobe, najden pred časom v strugi Savinje v Celju, ki je »najstarejši in dosedaj edini prazgodovinski predmet iz samega Ce- lja«. — V spomin 30. aprila 1967 v Ljubljani umrlega zgodovinarja in narodopisca Franja Basa je v tem zvezku pod naslovom »Prva filozofija« objavljena avtobiografska črtica iz njegovih otroških let, ko je obiskoval osnov- no šolo v Braslovčah. — Končno naj še z na- šega področja omenimo poročilo Ivana Sto- parja o štiriletnem delu Zavoda za spomeni- ško varstvo v Celju (ust. 1962), ki je kljub stalni kritični situaciji zaradi pomanjkljivega sistema financiranja že v tej kratki dobi do- segel lepe uspehe in opravil pomembno kul- turno poslanstvo. — Ostali članki v zborniku obravnavajo literamo-zgodovinske proble- me, gospodarska in zdravstvena vprašanja ter gledališko in likovno življenje v Celju. B. o. Jakob Medved: Mežiška dolina, socialno- geografski razvoj zadnjih 100 let, Ljubljana, Mladinska knjiga 1967, 300 str. V svoji doktorski disertaciji obravnava av- tor Mežiško dolino, področje, ki je postalo z nastankom Jugoslavije obmejni in od več- jih gospodarskih ter kultumih središč odmak- njeni predel Slovenije. Dosedanja dela o Me- žiški dolini (Mohorič, Baš idr.) obravnavajo predvsem gospodarski in tehnični razvoj. Medved pa nam prikaže istočasno- tudi vpliv neagrarnega gospodarstva na spreminjanje socialno-gospodarske strukture in zunanje po- dobe pokrajine, ki je posebno opazna v okoli- ci industrijskih in mestnih središč. Nagel razvoj industrije in rudarstva po osvoboditvi jO' je spremenil iz agramo-mdarske v visoko razvito industrijsko pokrajino. Poleg uvoda in zaključkov vsebuje delo še štiri poglavja (položaj Mežiške doline, prirod- nogeografski pogoji v razvoju pokrajine, družbene razmere pred industrializacijo in razvoj Mežiške doline v času industrializaci- je), številne tabele, slike, skice, karte treh k. o., vire in literaturo* ter povzetek v angle- ščini. Industrializacija in urbanizacija zajemata le dolino in ozek pas najbližjih hribovitih področij, medtem ko je v oddaljenejših in višinskih predelih opazna depopulacija, ker se v kmetijstvu ne more uveljaviti mehani- zacija. Tako imamo na eni strani visoko raz- vit industrijski predel in na drugi strani zaostalo agrarno področje. Za svoj gospodar- ski razvoj se mora Mežiška dolina zahvaliti 117 nahajališčem svinčeve in cinlcove rude, tra- diciji železarstva in bližini dravskih elektrarn. Mežiška dolina obsega zaključeno področje ob reki Meži. Zanjo so značilne dolge zime, pogosti temperaturni obrati in kratke po- mladi. Da je bilo tu v preteklosti več listav- cev, nam pričajo krajevna imena (Javorje, Breza), ki jih je nadomestila smreka. Avtor je glede na petrografsko sestavo, ki je vplivala na socialnogeografski razvoj. Me- žiško dolino razdelil na stroj ansko-hotulj ski, osrednje karavanški in koprivsko-javorski predel- Samotne kmetije so prevladujioča oblika agrarne naseljenosti in so navezane na pri- sojna pobočja, osojna pokriva gozd in pašnik. Njive obdelujejo v smeri izohips, da zmanj- šajo polzenje zemlje. Gospodarsko središče kmetije leži povečini v zgornji tretjini obde- lovalne zemlje zaradi lažjega odvoza hlev- skega gnoja na njive (voda ima sekundaren pomen). Gozd je nad kmetijo. Osamljena lega kmetij je povzročila avtarkičnost (lasten mlin, žaga), so pa tudi razvite tradicixDnalne oblike sodelovanja (»nosačija«, »stelarija«, »gnoj- voža«). V neagramem gospodarstvu sta v tem ob- dobju najpomembnejša rudarstvo in fužinar- stvo. V nadaljevanju zvemo o razvoju industrije na Prevaljah (cinkarna, železarna), železarn v Cmi, Mežici in na Ravnah, ki dožive vzpon po osvoboditvi, ter razvoj rudarstva svinca in cinka. Razvoj posestnih razmer je potekal od ob- dobja kmečke lesne obrti in izvozništva lesa ter oblikovanja rudarske veleposesti prek ekspanzije grofov Thumov in pojava lesnih trgovcev, ki si kasneje podrede kmete, in ob- dobje po osvoboditvi, ko je bila dokončno izvedena agrarna reforma. V tem obdobju se poljedelske površine skrčijo v korist gozda. Živinoreja (govedoreja, svinjereja, ovčereja) je zaradi porasta gozda (višje cene lesu) zače- la nazadovati, porast pa je zabeležila konje- reja (prevoz lesa). Omenja se še čebelarstvo. Spremembe se kažejo tudi v opustitvi gojitve nekaterih poljedelskih kultur, ki so zahtevale več dela (mak, lan, oljna repica). Število prebivalcev Mežiške doline je nara- slo v tem obdobju le za 85'"/o (21.829 preb. leta 1961). Naraslo je število prebivalcev in- dustrijskih in rudarskih središč, nazadovalo drugo. Doseljevali sio se iz občin Slovenj Gradec, Dravograd, Maribor z okolico in iz SR Hrvatske. Doseljuje se delovna sila v naj- boljših letih. Odseljujejo se največ v Mari- bor, Slovenj Gradec, Dravograd, Ljubljano in SR Hrvatsko. S temi spremembami je kme- tijstvo izgubilo vodilno mesto v korist indu- strije, na tretjem mestu je rudarstvo. Med mestnimi središči obravnava avtor Ravne (5118 preb. leta 1961), ki so industrij- sko-upravno središče Mežiške doline. Preva- Ije so obdržale le prometno posredovalno vlogo. Omenja se Mežico, Cmo in Podpeco, ki nazaduje. Promet se je izboljšal šele po osvoboditvi (ceste). Na koncu nas avtor seznani s svojimi de- lovnimi postopki ter poda socialno-geografsko podobo treh katastrskih občin: Koprivne kot primer živinorejsko-poljedelske pokrajine, preoblikovane v gozdarsko področje, k. o. Meža-Takraj, ki je močno urbaniziran pre- del, in k. o. Strojna, ki je najbolj agrarno področje. Jože Ožura Borut Belec, Liutomersko-ormoške gorice, agrarna geografija, Maribor, založba Obzorja, 1968, 296 str. Kakor avtor pove že sam v predgovoru, je to njegova v skrčenem obsegu objavljena doktorska disertacija. Borut Belec obravna- va v tej študiji vzhodne Slovenske gorice ali, kakor jih tu obravnava, Ljutomersko-ormo- ške gorice. S tem je nadaljeval začetO' geo- grafsko monografijo z območja severovzhodne Slovenije, točneje Slovenskih goric. To je predel, ki je še vedno močno agraren in go- spodarsko zaostal. Ljutomerško-ormoške go- rice (obsegajo 179 km^) po značaju svojega agrarnega gospodarstva nikakor niso homo- gene. V njih zasledimo prave monokultume vinogradniške mikroregije ter take, kjer je vinograd le majhnega pomena. Poleg predgovora in uvoda vsebuje študija deset poglavij, povzetek v slovenščini in angleščini ter literaturo, vire, gradivo in se- zname. Knjiga je opremljena s številnimi kartami, kartogrami in fotografijami. V prvem poglavju (Vloga fizičnogeograf- skih faktorjev v izoblikovanju kulturne po- krajine) poda klimatske elemente, za agrarno geografijo važne lastnosti reliefa, prst, hidro- geografske značilnosti in vegetacijske raz- mere. Med družbenohistoričnimi faktorji podaja posebnosti družbenega razvoja v vinogradni- štvu, ki je igralo že zgodaj pomembno vlogo. Zelo močan razcvet je doživelo slovensko- goriško vinogradništvo v drugi polovici 16. stol., ko so Turki preprečili izvoz ogrskih vin v Slezijo in na Poljsko. Kriza pa se začne za to področje v 18. stol., ki jo še poslabša trtna uš ob koncu prejšnjega stoletja. Vinogradni- ška kriza je povzročila propad socialno šib- kega sloja domačinov, ki ni imel možnosti za obnovo in dražje vzdrževanje vinogradov. To povzroči širjenje vinorodne posesti tujcev. Tesno povezano s socialnoposestnim razvojem 118 je viničarstvo, ki se je razvilo v eno najbolj brezobzirnih oblik izkoriščanja delovne sile v dobi kapitalizma. Viničarska razmerja so stara, največji obseg dobijo v 19. stol- Glado- vanje viničarjev ni bilo redko, saj je bil nji- hov življenjski standard zelo nizek. Sele po- vojni zakon o agrarni reformi in o odpravi viničarskih razmerij je povzročil temeljito preobrazbo socialnoposestnega sistema in postavil sodobno kmetijstvo na družbeno osnovo. V nadaljevanju zvemo o rasti naselij, ki je tesno povezano z gospodarskim in populacij- skim razvojem pokrajine, toda naselja niso naraščala enakomerno s prebivalstvom. Značilna so razložena naselja po obronkih slemen. Kmečki domovi so največkrat gra- jeni na vogel, kajžarski in viničarski pa so stegnjeni. Starejše hiše so bile grajene iz lesa in krite s slamo. O usmerjenosti v vinograd- ništvo nam pričajo kleti (lesene v zahodnem delu, v Jeruzalemskih goricah pa najdemo nekdanje tuje gosposke zidanice). Pri zemlji- ški razdelitvi prevladujejo celki, le v dolinah se pojavljajo grude in prehodne oblike. Rast prebivalstva je šibka, odtok je bolj ali manj trajen (največ v Maribor, slede Ljubljana, Ptuj, Murska Sobota itd-). Selijo se predvsem osebe med 15. in 30. letom sta- rosti. Imamo tudi dnevne migracije v Ljuto- mer, Ormož, manj v Ptuj in Kidričevo. Tipična deagrarizacija se tu prične šele po drugi svetovni vojni in še to* v neposredni bližini Ljutomera in Ormoža, medtem ko je njuno širše zaledje ostalo agrarno. Opazno je priseljevanje Prekmurcev in prebivalstva iz hrvatskega Medjimurja v okolico Središča, ki je posledica odtoka domačinov v urbanske centre. Aritmetična in agrarna gostota sta skoraj enaki (93 oziroma 92), medtem ko je natali- teta 18,5 in mortaliteta 10,8. Med posameznimi regijami se v pogledu produkcijske usmerjenosti javljajo precejšnje razlike. Jeruzalemske gorice so tipično vino- rodno in sadjarsko območje, v zahodnih Lju- tomersko-ormoških goricah pa je poudarek na poljedelstvu, živinoreji in sadjarstvu. De- lež kmetijskega zemljišča je velik v ravnini in gričevju, gozd najdemo le na težkih tleh Dobrove, poplavnem pasu ob Dravi ter na osojnih, strmih in prodnatih področjih v gri- čevju. Vinogradi so leta 1961 obsegali 18,4*70 ali 1211 ha, toda ob uvajanju mehanizacije ter arondacije se površina vinogradov v zadnjem času povečuje. Deagrarizacija je povečala razkroj kmeč- kih posesti, katerih člani se preživljajo z ne- agramimi panogami dejavnosti. V devetem poglavju obravnava avtor kme- tijstvo. Vinogradi na koiju se umikajo žičnim nasadom, pojavljajo se vinogradi na terasah. Donos kmečkih vinogradov znaša od 20 do 50 hI v vinogradih na kolju, od 80 do 120 hI na žičnih. Pomembno je tudi sadjarstvo (ve- činoma stari kmečki nasadi, obstoje že plan- tažni nasadi jablan v družbenem sektorju). Do veljave pridejo tudi druge kmetijske pa- noge (žito, povrtnine, krmilne rastline), po- goji so tudi za živinorejo: govedo (vprežno in mesno), manj konji, ter še prašičereja in perutninarstvo. Pomen družbenega sektorja v kmetijski proizvodnji postaja vse večji (ena četrtina vinogradov). Uspehi so vidni v vino- gradništvu in živinoreji. Obstoji tudi pogod- beno sodelovanje z zasebnim sektorjem. V zadnjem poglavju podaja avtor pregled in primerjavo agramo-geografskega razvoja v treh značilnih katastrskih občinah (Nunska graba, Runeč z Žvabom in Bučkovci). Agrarni razvoj Ljutomersko-ormoških go- ric bo šel v novo fazo svojega razvoja, kate- rega značilnost bo še naprej podružbljanje zemlje in večja povezava obeh sektorjev last- "išt^a- Jože Ožura Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, napisali Božo Robar itd., Ljubljana 1967, 62 str. Leta 1967 je izšla knjiga z naslovom Zdru- ženo železniško transportno podjetje Ljublja- na. Slovenski javnosti je skupina sodelavcev omenjenega podjetja prikazala sedemletno (1960—^1967) gospodarsko, poslovno in orga- nizacijsko dejavnost enega največjih podjetij v Sloveniji — železniških organizacij v Slo- veniji in Istri. Zakaj je prikazana prav doba sedmih let? O tem nas seznanijo uvodne besede, zlasti pa prva dva sestavka. Prvi pod naslovom Osnov- ne dileme, v katerih se je znašlo železniško gospodarstvo, nam opiše slabosti in posledice gospodarskega organizma jugoslovanskih že- leznic in težnje po decentralizaciji železniške- ga gospodarstva. Drugi sestavek Borba za nov sistem gospodarjenja na železnici nam pove, da so napori za uveljavitev le-tega privedli tako daleč, da so leta 1960 uzakonili načelo decentralizacije jugoslovanskih železnic. Ta- ko so nastali z osamosvojitvijo železniških transportnih podjetij povsem novi pogoji za gospodarjenje. To je privedlo do samostojnih gospodarskih odločitev na tržišču transport- nih storitev. Načela delavskega samouprav- ljanja so dobila polnejšo in konkretnejšo vse- bino. Povsod se je živahno razpravljalo in načrtovalo od modernizacije železniških prog do izvedbe sistema tarif, ki naj bi jih pod- jetje samostojno določalo za posamezne rela- 119 cije. Vse to je privedlo v letu 1965 do novih dopolnitev in sprememb zakona iz leta 1960. Za celotno jugoslovansko železniško omrež- je je bila ustanovljena Skupnost jugoslovan- skih železnic. Na območju posameznih repu- blik so se samostojna železniška podjetja kasneje združevala v samostojne gospodarske osnove. V Sloveniji je nastalo s tako bistvenimi spremembami v železniškem gospodarstvu novo organizacijsko telo — Združeno železni- ško transportno podjetje. Z novimi pogoji gospodarjenja je bilo podjetje postavljeno pred raznovrstne in težke naloge. Posamezni sestavki v knjigi nas nadrobneje seznanijo s problemi, ki jih je podjetje moralo reševati. Tako o modernizaciji tehničnih sredstev, hi- trosti, urejenosti in varnosti prometa, komer- cializaciji poslovanja, finančnem poslovanju, organizaciji in upravljanju, kadrovski politi- ki, osebnih dohodkih in materialnem položaju železničarjev. Sestavki, ki govorijo o vseh teh nalogah, nam prikažejo, široko in razve- jano dejavnost novo nastalega železniškega podjetja, ki je po sedemletnih naporih do- seglo lepe uspehe. Se več, naj ponovimo be- sede, napisane v uvodu : »Gre za potrditev, da se delavsko samoupravljanje lahko uveljavi tudi v največjih organizacijah z izredno za- pletenim tehnološkim in gospodarskim pro- cesom«. Zadnji sestavek Pogled v bodočnost nas seznani z bodočimi nalogami, ki si jih je podjetje zastavilo.. V ta namen je pri ZZTP ustanovljen poseben biro za znanstveno pro- učevanje gospodarskih vprašanj in perspekti- ve v prometu, posebno železnice. Sklad Bori- sa Kraigherja pa financira vse te znanstvene raziskave. Knjiga obsega 62 strani in ima ob posa- meznih sestavkih zanimive statistične podat- ke, tabele, grafikone, načrte, zemljevide že- lezniških mrež, sheme, ki nam nazorno prikažejo rezultate železniškega gospodarstva v preteklih sedmih letih. Knjigo so opremili arh. Zoran Kreitmayer, Tone Marin in Vladimir Božič. Fotografsko gradivo so prispevali Radivoj Pleterski, Peter Strnad in Dušan Skrlep. Anka Vldovič-Miklavčič Ivan Mohorič: Zgodovina železnic na Slo- venskem, Ljubljana 1968, 598 str. Slovenska matica je leta 1968 izdala obsež- no publikacijo Ivana Mohoriča Zgodovino železnic na Slovenskem. Železnica je bila v Evropi v 19. stoletju pomembna gospodarska pridobitev. Kmalu p>o prodorni zmagi v Angliji so jo začele gra- diti države na kontinentu. V avstrijski mo- narhiji so bile nemške in češke dežele gospo- darsko močneje razvite kot slovenske- Prav zato je gradnja tako imenovane južne želez- nice, ki je sicer imela namen gospodarsko povezati severne dele monarhije z morjem, postala spričo slabo razvite industrije na Slo- venskem pomembna gospodarska dejavnost. Tako je postala železnica močna gibalna sila, ki je vplivala na oblikovanje političnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega živ- ljenja slovenskega naroda. Železnica je iz vrst revnega kmečkega pre- bivalstva, kolikor se ni v kmečkih krizah izseljevalo v tujino, zaposlila in oblikovala slovenski proletariat moderne dobe. Železni- čarji so bili najrevolucionarnejše jedro slo- venskega delavstva in imajo v zgodovini de- lavskega gibanja pomembno mesto. Pričujoča knjiga temelji na obsežnem in raznovrstnem gradivu ter prikazuje v štirih delih celotno zgodovino železnic na Sloven- skem od njenih začetkov do današnjih dni. Vsebina je razdeljena na zgodovinska obdo-b- ja, ki so jih krojue bodisi politične ali gospo- darske silnice. Prvi del obravnava obdobje Od izuma lokomotive do slovenskega progra- ma graditve železnic (1825—1872) in drugi del Vračanje na sistem državnih železnic (1873—1918). Na 326 straneh teksta (z opom- bami v obeh delih, s seznamom uporabljenih virov ter pregledom konstitutivnih listin Družbe južne železnice) nam avtor prikaže gospodarsko-politične motive pri načrtovanju železniškega omrežja, potek izgradnje in pro- blematiko železnic do leta 1918. V tretjem delu Od nastanka Jugoslavije do druge svetovne vojne (1918—1941) oriše av- tor na 147 straneh vso težavnost in zaplete- nost osamosvojitve za tisti del omrežja Južne železnice, ki je ostal na naših tleh. Etnične meje Slovencev na mirovnih konferencah ni- so bile priznane, tako je bilo tudi železniško omrežje okrnjeno in je bilo treba ves promet preusmeriti ter zgraditi nova prometna kri- žišča. Avtor pregledno opiše gospodarsko sta- nje železnic ter nadaljnjo izgradnjo lokalnih prog. Ob tem prikaže položaj železničarjev v stari Jugoslaviji. V zadnjem, četrtem delu, ki ima 57 strani v poglavju Vojna in povojna doba 1941—1969, obravnava železnice med vojno, ko so bile razdeljene med tri okupa- torje. Na kratko oriše raznovrstno dejavnost železničarjev ter njihov delež v NOB. Večji del teksta posveti povojni obnovi, novi iz- gradnji ter modernizaciji železnic do današ- njih dni. Knjiga je napisana zelo pregledno, zanimivi so številni statistični in drugi podatki, prilo- ge, tabele ter pojasnila k posameznim delo.m. Slikovno gradivo je izbrano in lepo dopolnju- je tekst. Za opremo je poskrbel akad. slikar 120 stane Kumar, na koncu knjige v prilogi pa je še 32 njegovih ilustracij, risb in oljnatih slik z železniškimi motivi. Ivan Mohorič je napisal že nekaj del s pod- ročja gospodarske zgodovine. Tako je med drugim pisal o industrializaciji Mežiške do- line 1954 in o zgodovini rudnika živega sre- bra v Idriji I960. V treh delih je v letih 1957, 1960 in 1965 izdal zgodovino industrije in obrti v Tržiču. Tokrat pa smo z njegovim obsežnim delom prvič dobili zaokroženo in kompleksno podobo o zgodovini slovenskih železnic, saj nam jo prikazuje s politične, gospodarske, finančne in gradbeno tehnične plati. Knjiga je zanimiva za prenekatere bralce, predvsem pa bo koristila gospodar- stvenikom in zgodovinarjem. Anka Vidovlč-MiklavCTe Dušan Grahrijan, Plečnik in njegova šola, Maribor, Obzorja, 1968, 222 strani, 47 repro- dukcij. Prispevke prezgodaj umrlega arhitekta in gradbenega teoretika Dušana Grabrijana je uredila njegova žena prof. Nada Grabrijan. Sama je sestavila tudi opombe k tekstu in izbrala slikovno gradivo. Celotna knjiga je razdeljena na štiri večja poglavja. Tri poglavja govorijo o Plečniku in njegovi šoli, eno pa je posvečeno avtorju knjige, Dušanu Grabrijanu. Njegov kratki življenjepis sta napisala arhitekta Niko Kralj in Dušan Moškon. Do strani 199 nam pravzaprav ni jasno, kako je knjiga nastajala. Na tem mestu nam Nada Grabrijan šele spregovori, kdaj in kako so nastajali posamezni članki, sedaj združeni v knjigi. Odnos Plečnikovega učenca Grabrijana do svojega učitelja je naravnost občudujoč. T'a- kratna mlada ljubljanska univerza je gojila intimno seminarsko delo profesorjev s štu- denti. Kako veliko moč je imel takrat že zreli Plečnik na mlado domačo generacijo arhitek- tov, je v knjigi vseskozi razvidno. Sproti za- pisujejo njegove izjave o umetnosti, arhitek- turi, pogledu na svet, spravljajo njegova pisma itd. Grabrijan je veUko pisal o Pleč- niku, čeprav prispevkov ni vedno objavil v tisku in jih je zbiral za večjo monografijo o svojem občudovanem profesorju. Smrt ga je pri tem prehitela in jih imamo sedaj postum- no pred seboj. Čeprav se večkrat ponavlja, je vsakokrat dovolj prepričevalen, saj vselej temo poglobi. Kljub temu, da je eno poglavje posvetil poskusu kritike Plečnikovega dela, je tu še najmanj prepričevalen, saj je takoj opaziti, da so simpatije do učitelja prevelike. Zanimiva sta opisa značajev obeh takratnih arhitekturnih šol, Plečnikove in Vumikove. V delu je priobčenih tudi nekaj originalnih Plečnikovih pisem takratnim študentom arhi- tekture. Pri opombah k tekstu se je vrinilo nekaj neprijetnih napak; na str. 206. Wickhoffovo delo Wiener Genesis se prevaja z Nastankom Dunaja, Strossmayer pa tudi ni bil diakonski škof (str. 214) itd. Tudi razlage posameznih arhitekturnih terminov niso najbolj točne. Delo je korak naprej v poznavanju Plečni- ka in njegove šole, saj je pisano »kontaktno«, ne po virih. Ni in ne more pa biti neka kri- tična ocena našega arhitekta, ki še čaka kri- tične obdelave. France Stukl Drago Stepišnik, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, Ljubljana, Državna založba Slovenije 1968. 381 str. Slovenci smo dobili prvo knjigo, ki ob- ravnava razvoj naše telesne kulture, katere začetki se pokažejo šele sredi 19. stol. Stepiš- nik je s tem ustvaril osnovo za vsa nadaljnja raziskovanja v tej smeri. Pri zbiranju gradi- va je naletel na mnoge ovire. Skrb za arhiv- sko gradivo s tega področja je bila močno za- nemarjena in marsikaj se je izgubilo zaradi nevednosti in malomarnosti; k tem izgubam sta pripomogli še obe vojni ter požar v stavbi telesnokulturnih organizacij leta 1958. Slo- venska telesna kultura se srečuje z mnogimi ovirami (posebno materialnimi), ker je skup- nost premalo pozorna do nje in se premalo zaveda njene pomembnosti za človeka. Avtor nas najprej seznani z razvojem te- lesne kulture v evropskem okviru od obnav- ljanja telesne kulture po propadu fevdalne dobe do modernih olimpijskih iger. Na Slovenskem so začele uvajati telesno vzgojo najprej gimnazije in šele kasneje se pojavijo telovadna društva. Telovadba je bi- la od leta 1849 obvezen predmet v osnovnih šolah, na učiteljiščih in realkah. V cbdobju čitalnic smo dobili prvo telovad- no društvo. Potem ko je deželna vlada Kranj- ske najprej dovolila ustanovitev nemškega društva T'urnverein, je bil leta 1863 ustanov- ljen Južni Sokol (od leta 1868 naprej Sokol). Avtor nas seznani z nastankom in razvojem slovenskega sokolstva, z njegovo organizacijo in obliko telovadbe. Za preobrazbo sloven- skega sokolstva je imel največ zaslug dr. Vik- tor Mumik (1874—1964). V skrajšanem ob- segu poda avtor nato orlovstvo (ki se pojavi v letih 1905—1906 in prevzame leta 1909 ime Orel) in delavsko telovadbo, da bi se izognil ponavljanju. Pred prvo svetovno vojno se po- javi še športnO' gibanje (kolesarstvo^, planin- stvo, nogomet, letalstvo). Sabljaški mojster Rudolf Cvetko pa je naš prvi olimpijec, ki je ^ 121 nastopil na olimpiadi v Stockholmu kot član avstrijskega moštva. Med obema vojnama obstajajo še vedno sokolska, orlovska in delavska telovadna gi- banja, napreduje pa športno gibanje. Razvi- jejo se nekatere nove panoge (atletika, smu- čanje, plavanje, tenis, bazena), toda klubaška nasprotja so precej škodovala razvoju športa pri nas. To je obdobje orodnih telovadcev So- kola (Leon Stukelj, Jože Primožič, Peter Sumi, Stane Derganc). Omeniti je še treba izgrad- njo skakalnice -— velikanke v Planici. Mnogo zaslug za razvoj športa med obema vojnama imajo ing. Stanko Bloudek, Rudolf Badiura, dr. Henrik Turna, Joža Cop idr. V povojnem obdobju obravnava avtor fiz- kultuma društva in administrativno predpi- sovanje telesnovzgojne dejavnosti, šolsko te- lesno vzgojo, telovadbo, šport in športne pa- noge do leta 1960. Povečala se je vsebinska stran dejavnosti z vrsto novih panog, od ka- terih nekatere dobivajo značaj širše ljudske panoge (košarka, kegljanje). Naš šport je še vedno ekstenziven in za vr- hunski tekmovalni šport je še vedno premalo denarnih in drugih sredstev, razvija pa se rekreacijski šport. Človek si ne prizadeva sa- mo v poklicu, temveč tudi v športu za vedno večje dosežke, ker ga k temu spodbuja ges- lo Citius, altius fortius! Jože Ožura Dr. Ivan Rihar, Stara Jugoslavija i komu- nizam, Zagreb 1967. Pričujoča knjiga je izšla pri Novinarski izdavački kuči iz Zagreba v zbirki Politička bibhoteka. Avtor, lani preminuli dr. Ivan Ribar, je z njo opravil del dolga do svojih sinov, ki sta padla v NOB in do želja pred vojno obsojenih komunistov-vojnih tovarišev, ki jih je branil pred posebnim sodiščem za za- ščito države ter novinarjev in publicistov, ki se v svojem delovanju dotikajo teh in sorod- nih tem. Vsekakor je za to bil dr. Ribar naj- bolj poklican, saj je njegovo dvajsetletno de- lovanje potekalo v krogu ali strankarskih vrhov stare Jugoslavije ali v krogu napred- nih jugoslovanskih pravnikov, ki so svoje delo posvetili obrambi vnetih pristašev in aktivistov KPJ. Ti so kot nasprotniki režima prišli navzkriž z oblastmi in pod kolesje pa- ragrafov zloglasnega zakona o zaščiti države. Prav ta dejavnost ter usmerjenost njegovih sinov, predvsem starejšega Loie, ga sredi vojne vihre tudi pripelje v NOB, kjer je kot izkušen pravnik postal prvi predsednik AVNOJ ter tako že drugič v svojem življenju sodeloval pri ustanovitvi države jugoslovan- skih narodov. Kot pravi sam, se je pri pisanju oprl na izkušnje, ki si jih je pridobil v boju proti policijski in sodni antikomunistični praksi, v boju zoper pogrome in nasilja proti komu- nistom in skojevcem. Kot njihov stalni bra- nilec v teku mnogih let je dodobra spoznal zapornike v Glavnjači, obtožence po preisko- valnih zaporih in konfinirance po taboriščih. Pri tem se je trudil, da bi dal delu čimbolj objektivno dokumentirano podlago. Knjigo je razdelil na več poglavij. V uvod- nih opombah se zadržuje pri poglavitnih zna- čilnostih razmer v političnem življenju pred- aprUske Jugoslavije; še posebno mu gre to izpod rok za začetno obdobje, ko je kot pred- sednik ustavodajne skupščine vedel za zaku- lisna dogajanja ob sprejemanju ustave, Ob- znane pa tudi zakona o zaščiti države. Temu primerne so tudi njegove razlage o določenih pojavih, grupacijah itd. Vendar so podane le v glavnih črtah, saj je o tem obširneje pisal v svojih Političkih zapisih. V prvem poglavju se ukvarja predvsem s . peripetijami okoli sprejemanja Obznane z dne 31. decembra 1920, ko je KPJ praktično, razen Kluba komunističnih poslancev v skup- ščini, prenehala legalno delovati. Zaustavlja se ob govorih in stališčih predstavnikov po- sameznih strank, največ komunistov, ter osebni prizadevnosti in zavzetosti tedanjega ministra za notranje zadeve Milorada Dra- škoviča. Omenja nekatere nagibe, ki so bili podlaga za nastanek Obznane, naperjene ne le proti komunistom, mavec tudi proti neko- munistom, tako imenovanim subverzivnim elementom — pripadnikom HRSS, proti pre- bivalstvu tako imenovane Južne Srbije, to je Makedonije, proti vsem, ki so bili osumljeni nelojalnosti do režima; to aplicira dokončno šele zakon o zaščiti države z dne 1. avgusta 1921, za izdajo katerega je državna oblast našla povod v neuspelem Stejičevem aten- tatu na regenta Aleksandra (zanimivo pri tem je, da je v avtu ob regentu v času atentata sedel avtor dr. Ribar kot predsednik bivše ustavodajne skupščine, ki je dan pred tem sprejela tako imenovano vidovdansko usta- vo) ter v uspelem atentatu Alije Alijagiča na ministra Draškoviča. Temu zakonu je posve- čeno drugo poglavje. Z njim je bila KPJ po- tisnjena v dejansko ilegalo ali, kakor pravi dr. Ribar, »z njim je večina proskribirala manjšino, celo stranko, a to pomeni — idejo. Dotlej še neznan primer v parlamentarnem življenju Evrope«. S tem so se odprla vrata preganjanju »komunistov in drugih protidr- žavnih elementov«, odprla so se vrata poli- cijskim agentom in konfidentom, ki niso de- lali le po navodilih od zgoraj, marveč so tudi samoiniciativno večali obseg in intenziteto preiskav in pretepov, zasliševanj in izsiljenih priznanj itd. Zadržuje se ob spremembah, ki so večino tedanje opozicije — HRSS — pri- 122 peljali do sodelovanja s Pašičem in radiltalno stranico, ob tem, kako so kralj, dvorska klika ter frakcije znotraj radikalne stranke izigra- vali svoje nasprotnike ter z umori v skup- ščini junija 1928 pripeljali državo SHS na prag diktature. Ob vsem tem pa niso pozabili na svojo poglavitno nalogo — pobijanje ko- munizma; o tem kurzu priča po Ribarjevih zapiskih vzdušje v skupščini v poslednjih mesecih leta 1928, ko so ljudski poslanci — predstavniki velikosrbske hegemomstične klike — skupaj s člani dvorske in generalske klike za kulisami pripravljali nove zakone za nove izjemne ukrepe proti komunistom. Čeprav je v poglavju Diktatura segel čez časovne okvire vladanja kralja Aleksandra, pa kljub temu in prav zato podaja zaključe- no podobo nekega obdobja, v katerem je pri- sila državne oblasti glavno gibalo političnega razvoja v državi. Njegovi prikazi angažira- nosti vodilnih osebnosti stare Jugoslavije, od kralja Aleksandra prek »popa« Korošca — »jedne najobskumijih ličnosti u državi, eks- ponenta jezuitskog cmog generala« itd., dvor- skega intriganta Antica, vloge ljubljenca kra- lja Aleksandra generala Zivkoviča ter Bogo- ljuba Jeftiča, do špekulanta Stojadinoviča, nas prepričajo o eni sami nalogi, ki so si jo zadali ti ljudje, namreč, kako čimprej in čim uspešneje odstraniti tiste, ki so gojili dru- gačne predstave o svetu ter se za njihovo uresničitev tudi borih. Sredstva, ki so se jih posluževali, razkrivajo njihov cinizem, mo- ralno brozgo in politični makiavelizem, ki se zrcali skozi zakonske uredbe in delovanje posebnega sodišča za zaščito države in skozi posebne okoliščine, ki so vladale ob preiska- vah, v zaporih in taboriščih, za katere so oni vedeli in še zavestno povečevali neznosnost v njih. Tako se delo dvigne v obtožbo nehu- manizma v poglavju Logori, kjer se soočimo z vsemi strahotami in sadizmom policijske torture in s podpihovanjem teh izkrivljenih človeških nagonov; razmere, ki so vladale v taboriščih (BILECA), so naravnost strahotne; po piščevih besedah so le njegove večkratne intervencije kot branilca obsojenih preprečile nadaljnja mučenja in morda celo najhujše — smrt. Avtor sklene pisanje z zadnjim obdobjem pred kapitulacijo, ko se znašanju nad ideo- loškim nasprotnikom pridruži po sporazumu Cvetkovič—Maček tudi banovina Hrvatska oziroma njeni najvišji predstavniki, v okviru katere se uveljavijo posebne uredbe proti vsem, ki se ukvarjajo s komunistično aktiv- nostjo. Seznanja nas z razmerami v zaplete- nem položaju v Evropi, ki že gori v vojnem požaru, z vlogo in mestom sporazumov zno- traj Jugoslavije, z vlogo regenta Pavla in o njegovih pogledih na jugoslovansko zunanje- politično orientacijo in sovisnostjo z notra- njim družbenim razvojem ter konča z napa- dom na Beograd in begom vlade in kralja, ki je po Ribarjevem mnenju rezultat strahu ne le pred nemškimi bombami (vlada še pred bombardiranjem v posebnem bunkerju sklepa o begu!), marveč tudi pred narodom, ki se je znašel pred okupatorjem sam, skupaj s tisti- mi, ki so dvajset let gnili po ječah, tedaj pa prevzeli boj za nacionalno osvoboditev v svo- je roke. Knjigi je dodanih poleg celotnega teksta Obznane in zakona o zaščiti države še nekaj dokumentov, ki naj nazorneje kot pisanje, dokumentirajo' tedanje razpoloženje in raz- mere; dodani so nekateri dopisi advokatov, ki so kakorkoli sodelovah pri obrambi zapor- nikov in konfinirancev z dr. Ribarjem, faksi- müa pisma Mose Pijada in Iva Loie Ribarja dr. Ribarju, razni zapisniki, nekaj fotografij itd. V celoti izzveni delo kot dokaj homogena enota, saj je prišlo izpod peresa človeka, ki je ljudem, trohnečim po zaporih, bil blizu ne le po službeni dolžnosti, marveč tudi po prepri- čanju demokratičnega meščanskega politika, predvsem pa kot osebno prizadeti oče v teža- ve in zaporniške muke zajetega sina Loie, ki je, čeprav bi po svojem socialnem poreklu lahko živel mirno življenje meščanskega raz- vajenčka, zapisal svojo usodo novi ideji in višjim življenjskim nalogam. Pavel Dobrila Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, knjiga 4. Ljubljana 1968. Inštitut za zgodo- vino delavskega gibanja. 354 str. V letu 1968 je Inštitut za zgodovino delav- skega gibanja nadaljeval z izdajanjem Zbor- nika dokumentov ljudske revolucije v Slove- niji. Izdal je že četrto knjigo, ki zajema ob- dobje november—december 1942. Dokumente je pripravil za objavo uredniški odbor: Miro Luštek, kot odgovorni urednik, Rozalija Luk- man in Marija Oblak-Carni. Kakor prve tri knjige tako tudi četrta vse- buje za svoje obdobje vse znane važnejše do- kumente o razvoju ljudske revolucije v času narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Dokumenti so izdani kritično z vsem znan- stvenim aparatom. Navedeno je, kje se hrani original in kakšen je, kje so dokumenti bili že objavljeni, če niso sedaj prvič. Razložena so vsa ilegalna imena; kratke opombe pa raz- lagajo tekst in nekatere formulacije, ki nosijo pečat časa ali konspiracije in bi bile same po sebi nerazumljive. Izbor dokumentov seže precej na široko, tako da je poleg odlokov, razglasov, poročU in pisem centralnega slovenskega revolucio- 123 namega vodstva (CK KPS, IO OF, Glavnega poveljstva, Centralne tehnike in VOS) in po- sameznikov tega kroga tudi veliko število do- kumentov nižjih revolucionarnih forumov. Največ so to poročila, pisma okrožnih sekre- tarjev KPS in OF, poverjenikov CK KPS o situaciji na terenu. To daje zborniku še toliko večji pomen, ker zbrani dokumenti kažejo res natančno podobo revolucionarnega dogajanja med celotnim slovenskim ljudstvom od naj- višjega vodstva do najnižjih revolucionarnih institucij in navadnega ljudskega razpolože- nja in dejavnosti. Pričujoča 4. knjiga obsega v večini isti čas, kot ga zajema dokumentirani zbornik »Jesen 1942, korespondenca Edvarda Kardelja in Bo- risa Kidriča«, ki ga je 1963 ravno tako izdal Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. V najnovejšem zborniku dokumentov ljud- ske revolucije je za dokumente, ki so bili že objavljeni v zborniku »Jesen 1942«, to pove- dano v opombi, sami pa so navedeni le z na- slovom na mestu, kamor sodijo po času svo- jega nastanka. Zbomik dokumentov, kakršen je pričujoči, je brez dvoma potreben in koristen priročnik za vsakogar, ki se zanima za probleme ljud- ske revolucije v času NOB na Slovenskem. Najbolj dobrodošel pa je zgodovinar j em-razi- skovalcem tega obdobja, ker se zaradi njego- vega izbora, kritičnosti in točnosti lahko nanj zanesejo. Inštitut namerava izdati še dve knjigi do- kumentov v enakem obsegu in z enakim izbo- rom, ki bi zajeli čas od januarja 1943 do ko- čevskega zbora odposlancev. S tem bi »Zbor- nik« zajel dokumente prve etape revolucije, ko dokumentarnega gradiva še ni takšna množina. Po tem času pa so revolucioname politične in oblastne institucije, ki so se zelo okrepile zaradi povečane dejavnosti, izdale veliko do- kumentov za različna področja družbenega in političnega življenja. Tako bi bilo za to na- slednje obdobje zbomik v enakem obsegu in z enakim izborom veliko težje napraviti, ker bi silno narasel, če bi hotel objaviti vse važ- nejše dokumente. Seveda pa bi bilo za to dmgo obdobje zelo koristno izdajati tematske zlx>mike dokumen- tov, za posamezna področja revolucioname, družbeno-poUtične dejavnosti. Janko Prunk Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1945; Mari- bor. Založba Obzorja, 1968. 857 str. V 35. knjigi zbirke Knjižnica NOV in POS je Tone Ferenc objavil svoje doktorsko delo Nacistična raznarodovalna politika v Slove- niji v letih 1941—1945, ki ga je zagovarjal na beograjski univerzi. Avtor sam v uvodu po- ve, da si je postavil nalogo, da na podlagi vsega gradiva, ki je danes dostopno, v celoti obdela nacistično raznarodovalno politiko v Sloveniji, to je množične deiportacije Sloven- cev, naseljevanje Nemcev in ponemčevanje ostalega slovenskega prebivalstva na Gorenj- skem in slovenskem Štajerskem. Obravnaval ni nacistične raznarodovalno politike na Ko- roškem zaradi specifičnega položaja Koroške. Uspelo mu je zbrati obsežno dokumentacijo po arhivskem gradivu, ki je v Jugoslaviji in v arhivih v Bonnu, Potsdamu, Londonu in Washingtonu. Snov je razdeljena v šest obširnih poglavij. Vsako posebej ima na koncu dodane opombe. V zelo zanimivem prvem poglavju Nacistična raznarodovalna politika v Evropi 1938—1945 Ferenc oriše širokopotezne nacistične prese- Ijevalne načrte v Evropi ter nas seznani z ustanovami in dmžbami, ki so bile zadolžene za izdelavo prešel j evalnih načrtov in samo njihovo izvedbo. Kratek historiat germanizacije slovenskega ozemlja do leta 1918 je primeren uvod v dm- go poglavje z naslovom Nemške imperiali- stične pretenzije v Sloveniji in nacistična okupacija slovenske Štajerske in Gorenjske. Nato govori o nemških imperialističnih tež- njah v Sloveniji med obema vojnama. Naj- bolj zanimiv je v tem poglavju pregled nem- ške publicistične in psevdoenanstvene litera- ture, ki je razvijala teorijo o Sloveniji kot nemškem narodnem ali vsaj nemškem kul- turnem prostom in s katero so utemeljevali svoje aspiracije na velik del slovenskega ozemlja. Jedro tega poglavja je opis nacistič- nega gibanja med Nemci v Sloveniji. Kratko obdela njihovo delovanje do priključitve Avstrije k nemškemu rajhu in bolj podrobno po njej. Na koncu oriše poslednje priprave in okupacijo slovenske Štajerske in Gorenj- ske ter uvedbo civilne uprave v obeh pokra- jinah. Tretje poglavje Množične deportacije Slo- vencev je naj obširnejše, zakaj, kot pravi avtor sam, »iz nobene druge zasedene pokra- jine niso izgnali tako velikega odstotka pre- bivalstva kot pri nas . . . Zato ta nacistični genocidni ukrep zasluži podrobnejšo in doku- mentirano obdelavo«. V njem najprej prikaže priprave za deoortacije, to je, ustanovitev preseljevalnih štabov, uradov za utrjevanje nemštva, preseljevalnih taborišč na sloven- skem Štajerskem in Gorenjskem ter politič- no in rasno ocenjevanje prebivalstva. Obe- nem so Nemci ob tej široki pripravljalni ak- ciji iskali prostor, kamor bi izgnane naselili. Da problem tudi zanje ni bil lahek — po nji- hovih približnih ugotovitvah naj bi izselili 124 220.000 do 260.000 Slovencev —, nam kažejo Ferenčeva dognanja o razgovorih z vojaškim poveljnikom za Srbijo in pogajanja z vlado Nezavisne države Hrvatske. Nato pa Ferenc zelo dokumentirano z vrsto tabel prikaže po- tek množičnih deportacij Slovencev, ki so jih Nemci izvedli v treh valovih. V prvem valu so izseljevali Slovence iz slovenske Štajerske in Gorenjske v Srbijo razen večje skupine duhovnikov iz Štajerske, ki so jih odpeljali v Zagreb. V drugem in tretjem valu so izse- ljevali Slovence samo iz Štajerske. Med obe- ma valoma je bila kratkotrajna prekinitev sredi avgusta 1941. Posebej Ferenc govori o deportacij ah tistih Slovencev v Nemčijo, za katere so nacisti menili, da so sposobni za ponemčenje. Raziskal je tudi deportacije so- rodnikov partizanov in ubitih talcev. S tem ukrepom so Nemci hoteli zadušiti narodno- osvobodilno borbo v obeh pokrajinah, obe- nem pa bi tako okrepili nemštvo. V zaključ- ku poglavja je osvetMl problem o vplivanju narodnoosvobodilne borbe na izvajanje mno- žičnih deportacij Slovencev. Na kratko je prikazal odmev deportacij Slovencev na Nemce. V četrtem poglavju Položaj in življenje Slovencev v izgnanstvu avtor raziskuje živ- ljenje Slovencev v Srbiji, na Hrvatskem in v Bosni, to je v Nezavisni državi Hrvatski, ter v Nemčiji. Vsako naselitveno območje obravnava posebej, ker so bili pogoji za živ- ljenje v vsakem drugačni. V to poglavje je avtor vključil še opis neuspelega načrta za naselitev Slovencev na Poljskem, v lublin- skem distriktu, katerega avtor je bil Himm- ler sam. Peto poglavje Naseljevanje Nemcev je po- svečeno preselitvi Nemcev iz ljubljanske po- krajine, to je, Nemcev iz Ljubljane in Koče- varjev. S tem so hoteli okrepiti nemštvo, kjer je že živelo ali ustvariti novo jedro za po- nemčevanje. Tako so glavna njihova nase- litvena območja bih predeli ob Savi in Sotli ter drugod po slovenski Štajerski in Gorenj- ski. V zadnjem poglavju Ponemčevanje sloven- skega prebivalstva je Ferenc orisal še druge metode nemške raznarodovalne poUtike na Slovenskem. Mednje sodi spreminjanje zuna- njega videza dežele, uničevanje slovenskega družbenega življenja in slovenske kulture, ponemčevanje slovenskih otrok v otroških vrtcih ter zlasti delovanje Štajerske domo- vinske zveze in Koroške ljudske zveze kot glavnih političnih organizacij za ponemčeva- nje slovenskega naroda. Na koncu knjige je avtor dodal poleg ka- zala osebnih in krajevnih imen še pregledni oris virov in literature, kar daje temu delu še večjo vrednost. Knjiga je bogato oprem- ljena s fotografijami ter ima zelo veliko pre- glednih tabel. Obsežno delo Toneta Ferenca je napisano tehtno in dokumentirano in je nov pomem- ben prispevek v raziskovanju naše najnovej- še zgodovine. Jasna Fischer Milica OstrovSka, Kljuh vsemu odpor. Ma- ribor. Založba Obzorja. Prva knjiga 1963, 337 str., druga knjiga 1968, 256 str. in tretja knji- ga 1968, 217 str. Milica Ostrovška je avtorica prenekaterih člankov, ki prikazujejo narodnoosvobodilno borbo na Štajerskem. Ze zelo zgodaj, lahko bi rekli, takoj po vojni je pričela z zbiranjem pričevanj preživelih udeležencev NOB v Ma- ribo'ru. Po nekajletnem napornem delu je zbrala dragoceno spominsko gradivo, doslej že več kot šeststopetdesetih oseb. Kolikor je bilo na voljo arhivskega gradiva, je avtorica zbrana pričevanja dopolnila. Zaradi podtal- nega delovanja in konspiracije udeležencev NOB pa arhivski dokumenti razumljivo ne zajemajo vsega, zato imajo pričevanja toliko večjo vrednost, saj so dostikrat edini viri, ki z različnih vidikov osvetljujejo NOB, vojno in njene strahote. Nemci so z okupacijo Štajerske in uvedbo okupacijsk^a sistema s šefom civilne uprave nadaljevaU nacistično raznarodovalno politi- ko, ki jo je bilo čutiti v severnih pokrajinah Slovenije že nekaj let pred vojno. Menda nikjer v okupirani Evropi niso imeli Nemci v načrtu tako hitro ponemčenje pokrajine, kot prav na slovenskem Štajerskem. Maribor je tako postal za okupatorja pomembno izhodi- šče, od koder naj bi se začelo- raznarodovanje. Ze takoj v prvih mesecih okupacije se je za- čel silovit teror: izseljevanje, nasilno ponem- čenje, streljanje talcev, pošiljanje ljudi v za- pore in kasneje v koncentracijska taborišča. Pod tem strašnim terorjem naj bi zamrla sle- herna slovenska beseda in bila poteptana slo- venska narodna zavest. Toda kljub temu se je začela narodnoosvobodilna borba tako v mestu, kakor tudi na podeželju in se seveda prav zaradi posebno neugodnih okoliščin raz- vila drugače kakor v drugih pokrajinah Slo- venije. Avtorica je pričela članke o narodnoosvo- bodilnem gibanju v Mariboru in okolici ob- javljati že pred leti v mariborskem Večeru. Leta 1963 pa smo v izpopolnjeni knjižni obli- ki pod naslovom: Kljub vsemu odpor dobili rarvo knjigo. 1968 pa še drugo in tretjo, ki jih je izdala založba Obzorja v Mariboru. Prva knjiga obravnava NOB od začetka okupacije aprila 1941 do septembra 1943. V desetih poglavjih nam avtorica prikaže za- četke narodnoosvobodilnega gibanja, pripra- 125 ve na oborožen upor, zbiranje prvih partiza- nov na Pohorju, podtalno delo terenskih organizacij OF, gestapovske vdore in nemške represalije nad uporniki. Posebno hude so bile izgube jeseni 1941, ko je bila ubita veči- na organizatorjev NOB v Mariboru. Dalje govori avtorica o letu 1942, ko se je kljub po- večanemu nemškemu nasilju obnovilo teren- sko delo v mestu, ni pa se moglo razmahniti in se uspešneje povezati s podeželjem, zlasti po padcu pohorskega bataljona. Sele spo- mladi in poleti 1943 je Pohorje na novo oži- velo, v mestu pa so bili jeseni ponovno usta- novljeni mestni in okrožni komite KPS ter odbori OF. Druga in tretja knjiga .sta smiselno, nada- ljevanje prve, četudi sta izšli pet let kasneje. Tudi druga knjiga ima deset poglavij, v ka- terih avtorica prikazuje obdobje od kapitu- lacije Italije do 15. julija 1944. V tem, manj kot leto dni trajajočem časovnem razdobju nam avtorica prikaže nov polet narodnoosvo- bodilnega gibanja. V bližini Maribora usta- novi okrožni komite KPS Maribor Lackovo četo. Močnejšo, rast NOB pa zo.pet zavrejo nemško nasilje in gestapo.vski vdori med te- renskimi delavci. Najhujši udarec doživi NOB v Mariboru 15. julija 1944, ko so zaradi izdaje padli člani okrožnega komiteja KPS Maribor pa tudi drugi številni terenski de- lavci. Tretja knjiga v osmih poglavjih prikaže čas od julija 1944 do osvoboditve. Prav tako lahko za to obdobje trdimo, da so bili v Ma- riboru veliko težji pogoji za NOB gibanje kot pa na podeželju. Od poletja do decembra 1944 so se neprestano vrstile aretacije in re- presalije nad prebivalstvo'm. Komaj začeto delo in na novo organizirane postojanke so zaradi izdajstva padle ali bile razbite. Konec leta 1944 so prišli v Maribor novi organiza- torji NOB gibanja, da bi o>bnovili delo teren- skih organizacij in jih povezali s partizan- skimi enotami. Vendar tudi v tem času ni bilo večjega razmaha, nemški okupator je do poslednjih dni zapiral in ubijal zavedne Slo- vence. Tako kot prva tudi druga in tretja knjiga kro.nološko prikazujeta NOB v Mariboru in okolici. To pa ni zbirka spominw, čeprav sloni pretežno na spominskem gradivu, tem- več svojevrstna in pretresljiva pripoved o borbi delavcev, kmetov in intelektualcev proti okupatorju, o njihovem trpljenju in usodah. Stvarno in hkrati s človeško toplino napisano delo ima pomembno dokumentarno vrednost za NOB v Mariooru in na Štajer- skem. Knjige imajo na zadnjih straneh pregledno navedene vire in imensko kazalo. Objavljene fotografije med tekstom so iz fototeke Muze- ja NO Maribor. Uroš Vagaja pa je prispeval k zunanji podobi knjig. Anka Vidovič-Miklavčič Alenka Nedog, Tone Tomšič. Oris življenja in revolucionarnega delovanja (9. VI. 1910—¦ 21. V. 1942). Zavod Borec, Ljubljana, 1969, 394 str. Inštitut za zgodo'vino delavskega gibanja v Ljubljani je izdal v počastitev 50-letnice KPJ biografijo Toneta Tomšiča, ki jo je napisala Alenka Nedog. Prav je, da je izšla ob tako važnem jubileju, vendar bi želeli, da bi tak- šne in po'dobne monografije že prej izšle in da bi jih bilo več. Seveda moramo upošte- vati, da prav tovrstna dela terjajo pogloblje- no raziskovanje, zato ne bo odveč očitek, da smo se vse prepozno, lotili tako kompleksnih in širše zasnovanih biografij. Zlasti še ob dejstvu, da umirajo ljudje, ki so bili .sredi revolucionarnih dogajanj in tvorci naše par- tije in katerih spomini ali ustna pričevanja so neprecenljiva za dopolnitev dokumentarnega gradiva. Pa tudi sicer spomini z leti bledijo in je njihovo preverjanje toliko bolj zamud- no, njih vrednost pa manjša. Knjiga temelji na obširnem dokumentar- nem in spominskem gradivu. Morda bolj kot. iskanje dokumentarnega gradiva je bilo po- sebno naporno in zamudno, zbiranje, prever- janje ustnih pričevanj in pojasnil kar sto- dvajset ljudi, ki so kot sorodniki, prijatelji, znanci ali sodelavci poznali Tomšiča in posre- dovali kakršnekoli podatke. To in pa širša zasnova in o.bdelava obdobja, v katerem je Tomšič živel in deloval, nam po've, da je bilo delo pričujoče monografije silno zahtevno. Prav zaradi temeljitega poznavanja obdobja, zlasti zgodovine naše partije in zaradi novih dognanj, do katerih je prišla avtorica pri svo- jih raziskavah, je lahko tako odgovorno in težko nalogo z uspehom opravila. Monogra- fija je resno znanstveno delo, ki pa je hkrati privlačno in dostopno širokemu krogu bral- cev. Oris življenja in revolucionarnega delova- nja Toneta Tomšiča je avtorica razdelila na osemnajst poglavij. Ta so smiselno razdeljena in vsako obravnava posamezno obdo.bje nje- gove revolucioname poti. Prvo poglavje go- vori o njegovih otroških in dijaških letih. 2e tedaj je bil dober in pogumen tovariš, imel je izostre'n čut za pravičnost in zato so ga njegovi vrstniki in sošolci imeli radi ter ga cenili. Na Baču, kamor je hodil iz Ljubljane na počitnice, je od blizu spoznaval italijanski fašizem in narodnostno zatiranje primorskih Slovencev pa tudi njihov boj za narodnostni obstoj in svobodo. Vse to je vplivalo nanj. 126 da se je v dijaških letih približal nacionali- stičnim organizacijam in se vključil v sred- nješolsko Orjuno'. Ko je spoznal prave cilje te organizacije, jo je zapustil in se navdušil za komunistične ideje. V sedmem razredu gimnazije je bil član marksističnega krožka in »Strajzlovega kroga«, ki so ga sestavljali komunistično usmerjeni srednješolci in štu- dentje. V novembru 1928 je bil sprejet v Zve- zo komunistične mladine (SKOJ) in čez eno leto so Tomšiča kot že preizkušenega skojev- ca sprejeli v Komunistično^ stranko. Težišče monografije je v prikazu Tomši- čeve dejavnosti v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno, ob tem pa je prikazan tudi družbenoHpolitični sistem stare Jugosla- vije, napredna gibanja med študenti in de- lavstvom ter razvoj in dejavnost komunistič- ne strainke. Od šestojanuarske diktature da- lje je bila komunistična dejavnost silno ote- žena in kruto preganjana. 2e vsakršno na- sprotovanje diktaturi in centralizmu pa tudi gospodarskemu izkoriščanju je kaznovalo so- dišče za zaščito države v Beogradu. Prav v tem obdobju je začel Tomšič svojo revolu- cionarno pot. Odlika dela je predvsem v utemeljenih ocenah in novih doneskih, ki jih zasledimo v posameznih poglavjih. To so poglavja, ki govorijo o naprednih gibanjih med dijaštvom in študentsko mladino, Tomšičevo udejstvo- vanje na ljubljanski univerzi, tudi kasneje, ko se je vrnil iz robi j e v Sremski Mitrovici in ko so ga izključili z ljubljanske univerze. Dalje, ko avtorica govori o njegovem delu v publicistiki in podtalnem delovanju pri ob- navljanju strankine organizacije kot organi- zacijski sekretar komiteja SKOJ, kot pred- stavnik mladine v pokrajinskem komiteju stranke, vodja agitpropa v SKOJ in kot član pokrajinskega odbora Rdeče pomoči. O nje- govem deležu v letih stavkovnega vala v Slo- veniji, ko' si je od leta 1933 dalje komunistič- na stranka močno prizadevala, da bi delav- stvo politično razgibala, da bi ostreje zahte- valo svoje pravice. Zato je z geslom »enotna fronta delavcev v boju za gospodarske zahte- ve« začela delavstvo krepkeje strokovno organizirati in voditi stavke. Leta 1935 je bil Tomšič zopet obsojen, to- krat na dve leti in pol robije, ki jo je presta- jal najprej v mariborski kaznilnici, nato pa že drugič v Sremski Mitrovici. Avtorica je na podlagi skrbno izbranih podatkov orisala kaznilniški red, razmere in trpljenje politič- nih jetnikov v kazenskih zavodih, posebno- pa je zanimivo prikazala njihovo politično delo, organizacijo medsebojne pomoči ter nji- hov boj za strankino enotnost. Utemeljena in z novimi dognanji obogate- na so poglavja, ki govorijo o nastajanju enot- nih naprednih slovenskih sil v boju proti vojni in fašizmu, dalje o ljudskofrontovskem gibanju in narodno-obrambnem delu. Dasi je komunistična stranka pravočasno spoznala fašistično in nacistično nevarnost, ki je gro- zila slovenskemu in jugoslovanskim naro- dom, so začetki Ijudskofrontovskega gibanja in sam njegov program usmerjena na narodne in socialne zahteve. Ob združevanju vseh na- prednih SU je komunistična stranka prešla meje podtalnega delovanja; začela je široko in množično Ijudskofrontovsko gibanje. V naslednjih letih se je njenemu prvotnemu programu pridružil še boj za obrambo domo- vine proti fašističnim in nacističnim napa- dalcem, boj za mir. V tem času je Tomšič že prekaljen revolucionar večjih razsežnosti. Ko se je februarja 1937 vrnil z robije, ga zopet srečamo, pri delu med študenti ljubljanske univerze, dalje pri kmečkodelavskem giba- nju, pri organiziranju množičnih zborovanj, pri pripravah demonstracij proti Živkoviču. Kot organizacijski sekretar centralnega ko- miteja komunistične stranke Slovenije od je- seni 1937 je skrbel skoraj za vse važne po- svete in konference. Da bi imel tesnejše stike s strankinimi organizacijami in njihovim, zdaj že dokaj razvejanim delom, je prepoto- val s kolesom domala vso Slovenijo in obi- skal večje industrijske kraje. Čeprav ugotavlja avtorica, da so arhivski dokumenti za njegovo organizacijsko sekre- tarsko obdobje 1938—1941 izredno s-kromni, ji je kljub temu uspelo atvarno prikazati tudi to tako plodno obdobje njegove dejavnosti. Zadnja štiri poglavja obravnavajo narod- noosvobodilno dobo. Po zlomu stare Jugosla- vije se je strnilo zdravo jedro slovenskega naroda okoli partije v OF ter sprejelo neenak boj z okupatorjem. Začetek narodnoosvobo- dilnega boja, se pravi, združevanje Slovencev v protiimperialistično in kasneje v Osvobo- dilno fronto, priprave na borbeni program in na začetek oborožene vstaje proti okupatorju je terjal od CK KPS izredne napore. Tomšič je bil že od vsega začetka v vodstvu tako pri vojaških kot pri političnih pripravah. Tako- je bil v vodstvu OF, kjer je še nadalje skrbel za strankine organizacije; skupaj s Kidričem sta urejala glasilo protiirruperialistične fronte Slovenski poročevalec, kasneje informacijski vestnik Osvobodilne fronte, sodeloval je pri začetkih novega glasila OF Osvobodilna fron- ta. Zaradi njegovih organizacijskih sposob- nosti in izkušenj iz predvojnega ilegalnega dela so mu zaupali tehnične priprave za par- tijsko konferenco, ki je bila v prvih junijskih dneh v Ljubljani. Pomembna dejavnost, ka- teri je Tomšič posvetil vse svoje znanje in moči, je bila organizacija in delo v podtalni partijski tehniki, ki jo je že pred vojno do^ 127 bro organiziral, tako da je bilo delo dokaj razvejano. V prvih mesecih okupacije pa je delo Centralne tehnike s svojimi sodelavci še razširil in dopolnil. Pri svojem delu se je opiral na partijske organizacije po vsej Slo- veniji, s katerimi je imel že pred vojno stike. Le-ti so bili v novih okoliščinah toliko bolj dragoceni, saj je partijsko vodstvo prek njih organiziralo raznovrstne oblike NOB. Sredi dela in priprav za večji polet NOB so Tomšiča in njegovo ženo Vido zaradi iz- dajstva 10. decembra 1941 aretirali. Avtorica pretresljivo opisuje v zadnjih dveh poglavjih Tomšičeve poslednje mesece življenja v ov- rovskih in gestapovskih mučilnicah, ponesre- čena reševanja in zadnjo pot velikega revo- lucionarja. Tekst obsega 358 strani, pod njim so raz- lage in pojasnila, vsako poglavje ima svoje opombe, na koncu pa je register imen. V knji- j gi so falcsimila zanimivih dokumentov in sli- ke, ki lepo dopolnjujejo tekst. Okusno opre- mo je oskrbel Tone Lazar, založil pa jo je Zavod »Borec«. Biografija je za najnovejše obdobje prvo tovrstno delo pri nas in ni le stvaren prikaiz Tomšičeve osebnosti in njegove revolucionar- ne dejavnosti, temveč tudi prikaz dejavnosti komunistične stranke Ln drugega družbeno- političnega dogajanja na Slovenskem. Knjiga pa nima samo zgodovinsko-dokumentame vrednosti, temveč tudi etično. Ob branju knji- ge nam živo stopa pred očmi podoba preda- nega proletarskega revolucionarja, pri tem pa so venomer pričujoče Zupančičeve besede, ki jih je avtorica izbrala kot moto biografiji. V celoti je delo tehten prispevek za zgodovi- no delavskega gibanja na Slovenskem. Na- grajeno je bilo s Kajuhovo nagrado za leto 1968. Anka Vldovlč-Miklavčio ! SOMMAIRE i Ferdo Gestrin, Professeur a la Faculté des Let- tres, Ljubljana: Apergu de l'economie slovene a l'epoque de la revolution technique agraire ' et des manufactures. — CDU 33 (497.12) "17" ; — p. 65 i Vlado Valenčič, Adjoint scientifique aux Archi- i ves historiques de la ville de Ljubljana: Les entrepreneurs de construction a Ljubljana dans la premiere moitié du XlXe siede. — j CDU 69 (497.12 Ljubljana) "1800/1859" — p. 72 i France Kresal, Associé d'études a l'Institut histo- rique du mouvement ouvrier, Ljubljana: Le róle et l'importance de l'industrie de la fabri- cation des tissus dans l'industrialisation de la i Slovénie au XlXe siede. — CDU 677 (497.12) ; "18" — p. 85 Jan Sedivy, Professeur en retraite, Maribor: La < latte nationale pour la »forteresse« de Šentilj ; (dans la region limitrophe entre Slovenes et i Allemands en Styrie). — CDU 323.1 (497.12 \ Šentilj) "1900/1918" — p. 92 Tone Zorn, Associé d'études a l'Institut pour l'etude des nationalités, Ljubljana: Le Volks- tag allemand a Velikovec — Völkermarkt (Ca- rinthie) du 9 juin 1918 et le mouvement pour la »Declaration du Mai« en Carinthie meridio- nale. — CDU 949.712 "1918" — p. 102 Oton Vreča, Ljubljana: Ma parücipation aux luttes a la frontiere septentrionale en 1918/19. — CDU 355.48 (497.1:436) "1918/1919" — p. 104 Tone Ferenc, Chef des Archives a l'Institut histo- rique du mouvement ouvrier, Ljubljana: Sur la publication des sources pour I'histoire de la Guerre de Liberation en Slovénie. — CDU 940.534.971.2 (093) — p. 107 Melita Pivec-Stele, Adjoint scientifique a I'Aca- démie slovene, Ljubljana: Les Slovenes, pro- mus au doctorat a l'Université de Graz en 1728. — CDU 378.225 (436.5 Graz = 863) "1728" — p. 112 Informations sur l'activité de nos établissements et de nos sociétés. — CDU 061.055. — p. 113 Publications nouvelles. — CDU 930 (048) — p. 128 128 GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije Ob jubilejnem prazniku DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA čestitajo gospodarske organizacije, zavodi in ustanove vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju 1941 - 1969 TtOL Ljubljana Zaloška cesta 54 Telefon: h. c. 311 522, direktor 316 642 izdeluje tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, sintetična lepila, detergente, sredstva za hlajenje v kovinski industriji ter proizvode na bazi etilenoksida. Imamo lasten servis za uvajanje naših izdelkov pri odjemalcih. Čestitamo vsem borcem in aktivistom na- rodnoosvobodilne vojne za 28-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM! V LJUBLJANI najokusnejše specialne SLADOLEDE ČOKOLADNE KAKAVNE KAVNE VANILJEVE JAGODOVE LESNIKOVE MARELCNE LIMONINE RIBEZOVE MALINOVE HLADILNE PIJACE LEDENE KAVE KAKAVE ČOKOLADE BOVLE OSVEŽUJOČE SADNE SOKOVE ITD. CE BI RADI SHUJŠALI... Vam bodo v veliko zadovoljstvo naše na- ravno pristne, okusne, vitaminske SADNE TORTE, ki Vas poživljajo, dajejo vitalnost ter imajo vpliv na lepoto, so regulator Vašega zdravja in moči! Poleg tega so Vam na voljo naši izvrstni ln zelo okusni raznoteri slaščičarski izdelki, kot so že dobro znani »KONDITOR KROFI^<, orehove potice, šarlota kolači, marmornati kolači, torte, keksi, napolitanke, čokoladni piškoti itd. V naših prodajalnah serviramo tudi najboljšo EKSPRES KAVO. Pridite in prepričali se boste! Večja naročila sprejemamo tudi po telefonu in jih dostavljamo na Vaš naslov! TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI, LAKI IN KEMIKALIJAMI na debelo ln drobno MAVRICA LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 1 Priporoča v nakup vse vrste premaznega ma- teriala, kemikalije, industrijska zaščitna sredstva, motvoz, čopiče, gumi in bitumenske izdelke, plastične mase, ultrapas plošče, gospodinjska sredstva in ves v to stroko spadajoči material po najnižjih dnevnih cenah v svojih skladiščili v LJubljani, Smartinska cesta 110 v Beogradu, Bulevar JNA — Janjlci 4 v Nišu, ul. Alekse Nenadoviča 24 in v detajlističnih trgovinah v Ljubljani in Novi Gorici, in sicer : >>KARMIN:, Resljeva cesta 1 »ORIENT«, Titova cesta 22 »PLAVICA«, Wolfova 12 »MURKA«, Šentvid 91 »KOLIZEJ«, Gosposvetska cesta 13 »COLOR«, Celovška 99a »HELIOS«, Nova Gorica, Kidričeva 2:0 Hidrometeorološki zavod SRS v LJUBLJANI RESLJEVA CESTA 18 čestita vsem borcem in aktivistom narodne osvobodilne vojske za OBLETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM! LJUBLJANA Obveščamo cenjene odjemalce, da imamo stalno na zalogi vse vrste goriv in maziv domačega in inozemskega izvora. Vsa navodila in pojasnila o pravilnem mazanju vozil in strojev zahtevajte pri podjetju PETROL - tehnična služba. Zaradi nakupa vseh vrst naftnih deri- vatov iz uvoza pa se obračajte na naš uvozni oddelek. Čestitamo vsem borcem in aktivistom, de- lovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem ZA PRAZNIK DNEVA VSTAJE NA SLOVENSKEM! Vsem voznikom motornih vozil se pri- poročamo in jim želimo srečno vožnjo! Obrtno podjetje ZIMNICA LJUBLJANA, Tobačna ulica 3 čestita za DAN VSTAJE! Izdeluje in popravlja vse vrste tapetniäkih iz- delkov; izdeluje vse vrste zaves ter montira kar- nise; oblaga tja z vsemi plastičnimi rnateriall in podi, kot so: Taplson, Debatex, Fulda,^ Carli, Mi- polan in podobno, oblaga stene s tapetami; iz- deluje brezkončne transportne, pogonske in lor- matne trakove iz sukanca. Veletekstil UPRAVA IN EN GROS PRODAJNA SKLADIŠČA LJUBLJANA, Masarykova 17 tekstilno blago vseh vrst — kemično obdela- ne tkanine — linolej — trikotaža in pletenine — tekstilna In druga galanterija — moško, žensko in otroška perilo — splošna konfek- cija. POSLOVALNICE NADROBNE TRGOVINE: SVILA — Kresija 1, Adamič-Lundrovo nabrežje SVILA — Kresija 2 Adamič-Lundrovo nabrežje CVETA — Stritarjeva 6 PERLON — Čopova 12 AJDOVŠČINA — Gosposvetska 1 CVETA — Miklošičeva 22 MOŠKA IN 2ENSKA MODA — Trubarjeva 27 MODNA KONFEKCIJA — Tavčarjeva 1 VELETEKSTIL — Celovška 99 VELETEKSTIL — Zalog VELETEKSTIL — Črnomelj VELETEKSTIL — Ljubljana, Tržaška 37/a VELETEKSTIL — Tržič____ INDUSTRIJA PLUTOVINASTTH IZDELKOV Telefoni: centrala 311 26« — komerciala 310 778 — p. p. 78-n — telegram PLUTA Ljubljana izdeluje: 1. zamaške iz plute, cilindrične in konusne; lista serijskih proizvodov obsega 68 različnih tipov zamaškov; 2. kocke, plavačo ter druge izdelke iz plute; 3. vložke iz stisnjene plute različnih dimenzij; 4. kronske zaporke — navadne bele, znotraj zlato lakirane, — obojestransko zlato lakiranje, — lltografirane v različnih barvah po želji kupca, — vložki iz stisnjene plute so po želji pre- vlečeni z aluminijevo ali plastično folijo; 5. aluminijske navojne zaporke — zlato lakirane, — lltografirane; 6. aluminijske zaporke z jezičkom — 0- 26,5 mm, — 0 29,Smm plutove izolacije. Iz ekspandlrane plute Izdelujemo — plošče različnih debelin za toplotno in zvočno izolacijo, — žlebake in segmente po specifikaciji kupca, — plutov zdrob. Kvaliteten izdelek in redna dobava je naša najboljša reklama! Čestitamo vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne za 28-letnico ljudske vstaje na Slovenskem! Ob pripravljanju obrokov na taborjenju bodo vaše počitnice še enkrat daljše in prijetnejše Svetujemo vam od konserv: mesno jiižino, jetrno pašteto, gorenjsko zaseko, antipasto, golaže, vampe in hrenovke Od suhomesnatih izdelkov: hamburško slanino, prekajeno govedino, lax kare, šobelj, suhe kranjske klobase in iirenovke Za nakup se priporoča Agrohombinat roto staut — Ljubljana j tovarna elektromateriala Ljubljana Črnuče Je res minilo že dvajset let? v mislili imamo pomembno obletnico obstoja ELME. Zaokroženo obletnico, ki je minila »navzven« brez velikega hrupa, je pa za naš delovni kolektiv prelomnica, mejnik In poroštvo za nadaljnje plodno delo. Pravijo, da čas hiti. Bo že res. Ce danes pogledamo nazaj, v razdobje pionirskega dela v naši tovarni, se nam zdi, da je hitro minilo, spomini pa so rahlo za- strti. Toda vemo, da je tovarna zrasla tako rekoč iz nič, da se je v njej proizvodni program mnogokrat menjal, da smo nabavljali potrebne stroje — prenekaterega smo izdelali kar v tovarni — in da je proizvodnja rasla. Ce so spomini že nekollkanj zastrti, pa zgovorno pričajo številke, ki smo jih ohranUl za vsa leta nazaj. Nič bojazni! Ne bomo bralce zasuli s številkami, po- datki, kazalci In kar je še podobnega, ki sodi v evi- dence In analize. Dovolj zgovoren je podatek o rasti proizvodnje in hkrati število zaposlenih v naši tovarni. Osnovna naloga za dobro gospodarjenje je, da proiz- vodnja stalno raste. Z rastjo proizvodnje pa mora nujno rasti tudi število zaposlenih. In prav je, da je tako, saj je osnovna naloga socialistične družbe, da daje posamezniku delo. Kot uspeh v tem smislu pa vi- dimo primerjavo, ki nam odkriva naslednje: skozi do- brih dvajset let pri nas proizvodnja raste, hkrati dobiva v tovarni delo vedno več ljudi. Toda proizvodnja je vseskozi naraščala ša enkrat hitreje kot pa število za- poslenih. To je ugotovitev, ki nam pove, da je bilo naše gospodarjenje zelo plodno, ekonomično, v mejah pravu, ki podjetju zagotavljajo še nadaljnjo rast. In tega smo lahko veseli. V letih, ki so minila, smo ¦— kot rečeno —¦ preživeli veliko sprememb, iz katerih se je izoblikovala naša današnja tovarna. Tudi vsaka druga organizacija ne more mimo tega, iskati mora pot svoji proizvodnji, priboriti si mora tržišče, bedeti mora nad kvaliteto svo- jih Izdelkov in jo še večati, spoštovati mora trgovske norme, sodelovati mora s sorodnimi podjetji, in še in še. Kronika nekega podjetja je preobsežna, da bi jo človek vsaj v grobih obrisih lahko posredoval na krat- ko. Ne smemo pa pozabiti pridobitve, ki si jo je pri- borilo delavstvo naše socialistične ureditve: samouprav- ljanja. To je beseda delavca v proizvodnji, veljavna, tehtna beseda, ki odloča o bodočnosti gospodarske orga- nizacije, o življenju in delu v tovarni. In verjamemo, da nam v svetu za to pravico tlačeni delavci zavidajo. Se hranimo velik simboličen ključ, ki smo ga prejeli v varstvo že tudi skoraj pred dvajsetimi leti, In lahko rečemo, da je ostal kot svetal spomin na uvajanje samoupravljanja, da pa je samoupravljanje v minulih letih dobilo svoj velik pomen, učvrstilo se je in je tUdI pognalo sadove: rast tovarne in rast proizvodnje, sloves, ki ga ima danes tovarna, vse to je tudi sad prizadevanja v samoupravljanju, tiste besede delavca. ki odloča, ukrepa, proizvaja, svetuje pa tudi obtožuje, kadar stvari ne gredo začrtano pot. Povedati je treba, čeprav mnogi to že dobro vedo, da mora podjetje pod današnjimi pogoji sodelovati s so- rodnimi podjetji, da sprejme, kar so ta podjetja v pro- izvodnji že dognala in osvojila, da da, kar more samo dati tem podjetjem, da torej uspehe nekako razdaja In hkrati sprejema ter tako plemeniti lastno proizvodnjo. Tako že dolgo sodelujemo npr. z zagrebško tovarno Kontakt, sorodnim hrvatskim podjetjem. Pred 12 leti pa smo s posredovanjem industrijske skupnosti Maris Iz Maribora prejeli za partnerja nemško podjetje Ro- wento in sicer z namenom, da sodelujemo na področju likalniške tehnike. Tudi uspehe poznamo. Ce smo npr. leta 1969 Izdelali 3800 likalnikov, smo jih pet let po- zneje Izdelali skoraj lO.OOO na leto. Poznejša leta pa je skok v tej proizvodnji znatno večji. Ze leta 1966 smo izdelali čez 5O.O0O likalnikov, letos pa menimo, da bo to število zraslo kar na 2i0'0.000! Kakšen pomen ima so- delovanje z nekim drugim podjetjem, vidimo tu naj- lepše, čeprav niti ne omenjamo osvajanja lastne pro- izvodnje tudi v delih, ki smo jih uvažali. Nakazali smo že pomen našega podjetja v zvezi z zaposlovanjem ljudi v bližnji in daljni okolici tovarne. Skrb za kadre, za delo v tovarni in za življenje našega človeka zunaj tovarne je vsekakor odsevala na več poprlščih. Naj tu omenimo samo šolanje. Izobraževanje kadrov, pri čemer je tovarna znatno prispevala sred- stva. Skrb za človeka se kaže v stanovanjski oskrbi delovnega kolektiva. Tovarna ima danes skoraj sto družinskih stanovanj in 5i0 sob, to pa je že kar majhno mestece s 400 stanovalci! Ce k temu dodamo še potrebne dodatke: šolo, otroški vrtec, zdravstveni dom, tedaj lahko rečemo, da je tovarniška rast prispevala znatno k spreminjanju podobe bližnjih Črnuč. In še bi lahko naštevali sredstva, ki so bila dana za omenjene namene, naštevali bi lahko institucije, organizirane v prid de- lovnemu človeku, še bi lahko Ilustrirali družbeno vlogo, ki jo je tovarna Izpolnjevala v preteklih letih. Toda že kar je bilo napisanega, nam jasno pnča, da je tovar- na na poti k še večjim uspehom in da je njen človek zraščen z njo, z njenimi uspehi, z njenimi problemi. In značilna se ml zdi izjava člana našega delovnega kolektiva, ki jo je naš list nedavno zapisal. Dejal je nekako tako, da se preteklih let v tovarni (bržkone pri- zadevanj, truda, veselja in težav) bolj medlo spominja, da pa je v njem vseskozi živa zavest: »Pri nas vlada demokracija.« Najbrž je tako najlepše opisal pravilno pot delovnega kolektiva in vodstvo naše tovarne. 120 let železnice na Slovenskem Danes na prvem mestu modernizacija Letos septembra bo minilo 120 let, odkar je pripeljal prvi vlak v Ljubljano. Stodvajsetletnica železnice pri nas gotovo ni pomembna samo za železničarje, ki jo praznujejo, temveč tudi za širšo družbeno skupnost, saj je pomenila železna cesta pravo revolucijo v takratnem času, v gospo- darstvu in tehniki pa tudi v družbenih odnosih, ker je s tem začel nastajati proletariat, ta pa je sprožil boj za pravice mezdnega delavstva, ki so mu zlasti železničarji dali svoj pečat. Obletnico zgodovinskega dogodka pred 120 leti pa železničarji ne praznujejo samo kot spominsko obletnico, temveč tudi z vidika sedanjega polo- žaja železnice v prometu pri nas in njenega raz- voja v prihodnje. Dejstvo je namreč, da je naša železnica zaostala ob naglem razvoju drugih vrst prevoza, zlasti cestnega in to v tehničnem oziru kakor tudi po svojem položaju v ekonomskih od- nosih. Železnica je ohranila položaj javne službe in s tem administrativno predpisovanje tarif tudi v času spremenjenih ekonomskih pogojev na pro- metnem trgu in se zato ni mogla prilagajati nje- govim zahtevam. Prav tako pa v spremenjenih pogojih take tarife niso mogle biti ustrezen in- strument za gospodarsko politiko države. Tako se je iz leta v leto več potnikov in blaga prevažalo po cesti in manj po železnici. Železniška podjetja v Sloveniji in Istri so z različnimi ukrepi poskušala preusmeriti odteka- nje blaga in potnikov s prevoza po cesti nazaj na železnico. S komercialnimi ukrepi je sicer uspelo zaustaviti vsakoletno manjšanje udeležbe železnice v skupnem javnem prometu, vendar je očitno, da brez tehnične modernizacije, ki je tudi podlaga modernizacije v poslovanju, ne bo mo- goče železnici nastopiti na trgu prometnih stori- tev kot enakopraven konkurenčni partner. Tehnološka in poslovna modernizacija želez- nice pa se mora opreti tudi na ustrezno družbeno politiko v prometu. Ker pa take politike ni, se stihijsko razvija cestni promet, zlasti tovorni na daljše razdalje v notranjem in tranzitnem med- narodnem prometu. Pogoji za poslovanje obeh prometnih panog pa so neenakopravni. Železnica mora sama vzdrževati progo, varnostne in signal- ne naprave, ima predpisane cene, hkrati pa ob- veznost do prevoza itd. Tako se dogaja, da so neizkoriščene kapacitete železnice, s težkimi to- vornjaki pa se uničujejo ceste, ki seveda terjajo veliko sredstev za vzdrževanje. Zato je prizadevanje za tehnično in poslovno modernizacijo sedaj najpomembnejše za jugoslo- vanske železnice, ker samo to lahko spravi želez- nico na sodobni gospodarski tir. Večje hitrosti, večja udobnost potovanja, poslovnost v celotnem delovanju in ravnanju, hitrejši prevoz blaga z geslom: spraviti blago čimprej na trg, ker ima to celo prednost pred ceno, uvajanje mehaniza- cije pri prevozu blaga, zlasti pa kontenjerski pre- voz, ki zajema v svetu nesluten razmah — to so zahteve sodobnega prevoza na prometnem trži- šču in to so zahteve v modernizaciji železnice. Samo modernizirana železnica bo doživela svoj novi vzpon in lahko bo pokazala svoje prednosti, ki jih ima pred drugimi panogami prometa, po- sebno pri množičnem prevozu na velike razdalje. Stodvajset let železnice ni torej samo spomin- ski jubilej, ki zasluži, da se ob njem prikaže vloga železne ceste v več ko enem stoletju, am- pak tudi da se preceni njena vloga danes in njena perspektiva jutri, s tem pa tudi, da se podprejo prizadevanja železničarjev za moderni- zacijo. Ta prizadevanja se v zadnjem času kažejo tudi v akciji za zbiranje sredstev za moderniza- cijo železnice z izdajo obveznic, ki so jih prvi množično vpisali železničarji sami in zbrali 12 milijonov din. Zato pričakujejo zlasti od gospo- darskih organizacij, da bodo zbrale zunaj želez- nice potrebna sredstva za nadaljnje izvajanje minimalnega programa pri modernizaciji. Poslovno združenje cestnih podjetij SR Slovenije Poslovno združenje cestnih podjetij SRS je bUo usta- novljeno dne 10. 1». 1967. V svojem sestavu združuje celotno slovenslio cestno operativo, in sicer: 1. Cestno podjetje v Celju 2. Cestno podjetje v Novi Gorici 3. Cestno podjetje v Kopru 4. Cestno podjetje v Kranju 5. Cestno podjetje v Ljubljani 6. Cestno podjetje v Mariboru 7. Cestno podjetje v Novem mestu 8. SGP »Slovenija ceste«, Ljubljana Poslovno združenje cestnih podjetij SRS v duhu In- tenc ustanovitve: — proučuje problematiko cestne službe in njene ope- rative ter v zvezi s tem nudi strokovno pomoč svojim članom, — proučuje problematiko ln financiranje obstoječega cestnega omrežja in v zvezi s tem predlaga konkretne ukrepe, — izvaja analize poslovanja svojih članov m v zvezi s tem predlaga konkretne ukrepe za zboljšanje ekonom- skega poslovanja ln družbenega standarda svojih članov, — izvaja strokovno izobraževanje delavcev cestne stro- ke za pridobitev internih poklicev in za pridobitev do- polnilnega strokovnega znanja, v lastnem Izobraževal- nem centru, — Izvaja uvozne ln devizne posle za člane združenja in druge interesente, — izdaja dovoljenja za izredne prevoze po javnih cestah Itd. Cestna podjetja, na podlagi temeljnega zakona o jav- . nih cestah, upravljajo, vzdržujejo in rekonstruirajo ob- j stoječe ceste I., II. in in. reda na območju, za katerega 1 so bUa ustanovljena, kar predstavlja njih osnovno de- ; javnost. Sredstva za osnovno dejavnost cestnih podjetij zagotavlja s posebnimi pogodbami Cestni sklad SRS iz sredstev, ki se zbirajo na posebnem računu SDK od i prodanega pogonskega goriva na območju SRS. Poleg osnovne dejavnosti izvajajo cestna podjetja v okviru razpoložljivih kapacitet tudi postransko dejav- nost za druge naročnike, kot npr. cestna dela na ce- stah IV. reda ln drugih nekategoriziranih cestah, pola- ganje asfaltov na različnih površinah, razna druga dela nizkih gradenj itd. SGP »Slovenija ceste«, LJubljana Izvaja cestna grad- ; bena dela v SFRJ in Inozemstvu in druga gradbena dela j nizkih ln visokih gradenj ln je eno od največjih in i najbolj renomlranih podjetij za tovrstna dela v Jugo- ; slaviji. ; V bližnji prihodnosti pa stoji pred celotno cestno i operativo ena od do sedaj največjih nalog, to je grad- \ nja avtoceste Šentilj—Nova Gorica ln za njo druge ' ceste slovenskega cestnega križa. ' Cestna operativa, združena v Poslovno združenje cest- i nih podjetij SRS, vabi vse interesente in prizadete k ¦ poslovnemu in strokovnemu sodelovanju, v cilju čim- : prejšnje in čim kvalitetnejše izgradnje slovenskega cest- : nega omrežja in v cilju krepitve ža tradicionalne slo- i venske cestne kulture, s tem pa tudi v cUju ustvarjanja i boljših pogojev za razvoj slovenskega turizma, i Gradbeno industrijsko podjetje | Gradis Centrala, Ljubljana, Korytkova 2 j Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana] Ljubljana, Šmartinska 100,'a Po osvoboditvi se je pokazala potreba po veliki in moderni tovarni gradbenm polizdelkov. V ta namen je bila leta 1952 zgrajena tovarna, ki naj bi proizvedla do 6000 ton tako Imenovanih prelabrikatov. Dejansko pa iz raznih razlogov ta obrat ni mogel Izdelati več kot 2500 ton omenjenih polizdelkov. Pokazalo se je, da je bolj smiselno priključiti do tedaj samostojno tovarno podobnemu večjemu podjetju. Res so jo leta 1955 pri- družili firmi »GIP GRADIŠ« in jo pričeli imenovati »OBRAT GRADBENIH POLIZDELKOV« ali na kratko »GRADIŠ - OGP«. Tri leta pozneje so obrat povečali, ker je bilo povpraševanje po polizdelkih vse večje. Z letom 1960 je narasla njegova zmogljivost od 6000 na 45.000 t letno. Samo proizvodnja zidakov ali ,blok votla- kov' je narasla od prvotnih 105 na 23.700 t v letu 1968. 2e med rekonstrukcijo obrata gradbenih polizdelkov je skupina Gradisovih strokovnjakov opravüa pionirsko delo pri načrtih za polmontažni sistem gradnje stano- vanj, za znani PBM sistem (Panel blok montaža). To je bil prvi poskus industrializacije pri gradnji stanovanj ne samo v Sloveniji, temveč v Jugoslaviji sploh. Med leti 1959—1963 so zgradili na ta način 640 stanovanj. Ven- dar se ,sistem PBM' zaradi raznih pomanjkljivosti ni obnesel. Po rekonstrukciji obrata gradbenih polizdelkov je GRADIŠ uvetiel proizvodnjo vacuumiranega In pred- napetega betona po Hoyerju in Freyssmetu, Po vacu- umlranem sistemu je zgradU 28 km dolgo namakalno omrežje v Črni gori (1957—59), iz prednapetega betona po Hoyerju, ko se napeta, visoko kvalitetna jekle- na žica, zalita z betonom, po strditvl poreže, pa izdeluje GRADIŠ železniške prage, različne strešne plo- šče, hmelj ske drogove, vinogradniške kole m druge betonske prefabrlkate. Nosilci za mostove so izdelani iz prednapetega betona po Freyssinetu s pomočju 20-tonsklh in 40-tonskih ka- blov, sestavljenih iz 12 žic, premera 5 oziroma 7 mm, ki se sproščeni vgradijo v nosilec In se šele po strditvl napnejo s posebnimi napenjalkaml. Na tak način je bilo po letu 1960 zgrajenih 10 mostov in več industrij- skih dvoran ter skladišč (Kidričevo, lokotovomi kolo- dvor v Ljubljani, skladišča Luke Koper itd.). Ti podatki povedo, da je GRADIŠ OGP sposoben dati tržišču velik izbor betonskih prelabrikatov in konstruk- cijskih elementov. Po njih povprašujejo tako graditelji individualnih hišic kot graditelji stanovanjskih blokov In objektov nizkih gradenj (mostov, propustov, podpor- nih in opornih zidov) ter zgradb Industrijskega oziro- ma kmetijskega značaja. Trenutno znaša proizvodnja obrata gradbenih polizdelkov 50.000 ton betonskih pre- fabrikatov v vrednosti 15 milijonov din. Yulon prva domača toiarna poliamidnih vlahen Dolga desetletja — vse od leta 1906 — so za rdečimi, umazanimi zidovi Kemične tovarne v ljubljanskem pred- mestju Moste izginjale dolge železniške kompozicije z istrskim boksitom, kjer so jih po znanem Bayerjevem postopku predelovali v snežnobelo gllnlco, surovino za kovinski aluminij. Leta proizvodnje so prinesla izkušnje, ki so povsod zagotovile izdelkom te tovarne priznano kvaliteto, po- vrhu pa je Kemična tovarna Moste dosegla zgodovinsko priznanje v vrsti strokovnih knjig, ker je kot prva na svetu v industrijskem obsegu vpeljala že omenjeni in danes splošno uporabljeni Bayerjev postopek za prede- lavo boksita. Zal vse to ni pomagalo, da ne bi že kmalu po vojni čedalje ostreje začeli prihajati na dan naslednji dve grenki spoznanji; — dotedanji lastnlk-tujec je sredi vnetega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti »pozabil« na razvoj svoje po- družnice v Mostah; —¦ nadaljnji razvoj v predelavi boksita v gllnlco je spričo neugodne lokacije (tovarna se je znašla sredi naseljenega območja) in čedalje močnejše konkurence (Kidričevo) imel vse manjšo perspektivo. Ce so skušali zagotoviti prihodnost kolektivu In iz- koristiti njegove bogate Izkušnje na področju kemične industrije, je bilo torej treba poiskati povsem novo delovno področje. In tako se je okrog leta 1960 v Ke^ mlčnl tovarni Moste prvič pojavila zamisel, da bi se lotili proizvodnje umetnih vlaken poliamidnega tipa, kakršna sta npr. nylon in perlon, ki so se tudi pri nas čedalje nagleje uveljavljala, pa jih v državi ni še nihče Izdeloval. Buldožer je prvič zaril svoje čeljusti v tla nekdanjega ljubljanskega letališča — tu je bila izbrana lokacija za nov obrat — spomladi leta 1964, avgusta 1966 pa je Kemična tovarna Moste že dala na trg nov snežnobeli Izdelek; tokrat to ni bila glmica, pač pa brezkončne svilene nitke poliamidnega vlakna, ki so mu dali ime yulon (= jugoslovanski nylon). Zal se prvo navdušenje nad tem delovnim uspehom še ni dobro poleglo, ko so se nad novi obrat že začele zgrinjati nepričakovane skrbi. Nesrečno soupadanje več neugodnih činiteljev, kot npr. začetne težave s kvali- teto izdelkov zaradi neizkušenosti ljudi, energetske te- žave zaradi zakasnitve obratovanja ljubljanske toplarne, izredno močan pritisk inozemskih, yulonu podobnih iz- delkov na jugoslovansko tržišče zaradi prehodne rece- sije, ki je v tovrstni industriji na Zahodu vladala prav v letih 1966/67, šibka gospodarska moč matičnega pod- jetja in drugo, vse to je povzročilo, da se je tovarna znašla v hudih finančnih škripcih, tako da je nekaj časa bil ogrožen celo obstoj celotnega podjetja. Položaj se je obrnil na bolje šele v letu 1968, ko se je v komercialno poslovanje Yulona Intenzivneje vklju- čilo izvozno-uvozno podjetje JugotekstU. Gospodarsko stanje podjetja se zato v poslednjem času naglo izbolj- šuje, s pridnim in vestnim delom pa je bila dosežena taka kakovost izdelkov, da se lahko mimo postavi ob bok priznanim zahodnim proizvodom. Čedalje tesnejša povezava z Jugotekstllom ne jamči Yulonovim izdelkom le lažje in gotovejše poti na tržišče, pač pa daje celot- nemu kolektivu tudi več možnosti za pravilno Izbran in pravočasno uresničen nadaljnji razvoj. Podobno, kot je nekoč stara Kemična tovarna Moste utirala pionirsko pot na področju predelave boksitov, vpeljujejo danes pridne roke mladih Yulonovih delav- cev v naše gospodarstvo novo, a zelo perspektivno in- dustrijsko področje sintetičnih vlaken. Zivilski kombinat 2llg LJUBLJANA, SMARTINSKA 154 Priporočamo naše izdelke: Predpakirane moke vseh vrst, pšenični zdrob, koruzni zdrob, kruh in pecivo, testenine — PEKATETE, ješprenj in ovsene kosmiče Jamčimo za kvaliteto! Za opremo stanovanjskih in po- slovnih prostorov zahtevajte kva- litetne in sodobne zavese iz poly- estra, proizvod tovarne Volnenka LJUBLJANA Osebno garderobo pa dopolnite z raznovrstnimi volnenimi šali in rutkami, s katerimi VOLNENKA oskrbuje tržišče tovama ščetarskih in žimarskih izdelkov LJUBLJANA — FUŽINE 21 Telefon 48 048 proizvaja sortirano ščetino, tapetniško žimo, ščetke in čopiče. Čestitamo vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojske za obletnico ljudske vstaje na Slovenskem Trgovsko podjetje Ura LJUBLJANA, PREŠERNOV TRG 1 LJUBLJANA, ČOPOVA ULICA 16 imata bogato izbiro švicarskih ur in zlatega nakita Čestitamo vsem borcerm in aktivistom narodnoosvobodilne vojne za obletnico vstaje na Slovenskem I KOMUNALNO PODJETJE ŽALE LJUBLJANA, MED HMELJNIKI Telefon h. c. 316 961 direktor 316 365 Uprava ln oskrbnlštvo pokopališča Lastna vrtnarija in cvetličarna Vse potrebno za pogreb in prevoz doma in v tujini opravi naše podjetje LESNI KOMBINAT LJUBLJANA Telefon: 22 042 20 977 20 532 20122 komerc. Oskrbimo vam: rezan les, lesno galanterijo, rolete, lesene in plastične, kletno pohištvo, vgrajeno pohištvo, kuhinjske elemente SVEA, stavbeno mizarske izdelke, strešne konstrukcije in letne montažne hišice. Uprava, tehnična služba, služba za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč LJUBLJANA, VRHOVNIKOVA ULICA 2 Telefon h. c. 61 286 , 61 932, 61 279 direktor: 61 780 Stranslci obrati: Ljubljana, Viška 58 in 65 Telefon : 61 424, 61 328 gradi in vzdržuje ceste, • gradi manjše mostove, kanalizacijo, razne objekte itd., ureja mestna zemljišča, opravlja strojne storitve po konkurenčnih cenah, daje brezplačne tehnične informacije, ¦ opravlja transportne storitve, ¦ izdeluje ln prodaja betopske izdelke. Tudi Komunalno podjetje Vič, delovna skupnost se pridružuje čestitkam borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne ln prazniku ljudske vstaje na Slovenskem! Izdeluje sredstva: ZA HIDROIZOLACIJE, ZA GRADNJO CEST, ZA ELEKTROIZOLACIJE, ZA ANTIKOROZIJO, ZA TERMO-AKUSTICNE IZOLACIJE »IZOLIRKA« opozarja potrošnike, da dobijo v industrijski prodajalni na drobno v Ljubljanl- Moste, Ob železnici 18 vse omenjene izolacijske materiale. V zvezi s problemi v uporabi izolacijskih mate- rialov se obračajte na tehnično informativno službo »IZOLIRKE«, kjer boste solidno postre- ženi. Tudi kolektiv »IZOLIRKA« se pridružuje čestitkam borcem in aktivistom ob prazniku ljudske vstaje na Slovenskem! Specializirano podjetje za razsvetljavo Javna razsvetljava LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 42 Telefon: S21 598, 321 571, 312 936 Izdelujemo, projektiramo in montiramo vse vrste svetlobnih napisov. Izdeluje- mo svetila (plafoniere) vseh zahtevanih dimenzij. Montiramo in izdelujemo sve- tlobne strope. Naši izdelki so iz najno- vejših in najkvalitetnejših materialov. Obveščamo vse občinske skupščine kakor tudi vse gsopodarske organizacije, da da- jemo usluge podjetjem in projektivnim birojem pri izdelavi projektov in gradnji javne razsvetljave: razsvetljavo športnih objektov, igrišč in kopališč, osvetlitve raz- nih monumentalnih zgradb, fasad, cest, mostov, spomenikov in dvoran. Opravlja- mo usluge pri izdelavi in montaži reklame in izložbene razsvetljave, transparentov, semaforjev in drugih prometnih znakov. Vzdržujemo in opravljamo vse servisne storitve za vse vrste obstoječe razsvet- ljave in osvetlitve. Zahtevajte informacije in ponudbe! Čestitamo vsem borcem in aktivistom narodno- osvobodilne vojne za 28-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM! protektira vse dimenzija avtoplaščev, opravlja vsa popravila, to je vulkanlzira vse vrste pla- ščev in zračnic in izdeluje razne gumijaste teh- nične predmete ter razna tesnila iz penaste gume za tesnitev karoserij. Poslužujte se uslug ln proizvodov, ki jih izde- luje naše podjetje. Čestitamo vsem borcem in aktivistom narodno- osvobodilne vojne za 28-LETNICO LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM! KOMUNALNO PODJETJE Kanalizacija Ljubljana, Ambrožev trg 7 Telefon 315 572, 316 070 projektira, gradi in vzdržuje javno kanalizacijsko omrežje ter naprave Delovna skupnost »KANALIZACIJE« čestita vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne za 28-letnico ljudske vstaje na Slovenskem graditelji pozor!I nucJimo vam kompletna ] OKNA, POLKNA, VRATA | (sobna, vhodna in garažna) PRODAJAMO TUDI NA KREDIT* brez porokov i zahtevajte prospekte! \ Agroobnova gradnje In melioracije LJUBLJANA, Črtomirova ul. 8 Telefon 313 126, 313 493 j, Gradnja kmetijsltih objektov, objektov živilsko-predelovalne industrije in objektov družbenega standarda. Hidro- in agromelioracije. Vodovodi. Nizke gradnje za kmetijstvo. Vzdrževanje in generalna popravila težke gradbene mehanizacije. Po najugodnejših pogojih: — prodaja devizna sredstva na potne liste za privatna in službena potovanja — odkupuje tuje valute ter vnovčuje- čeke in kreditna pisma — odpira in vodi zasebne devizne tekoče račune — sprejema dinarske hranilne vloge Vsa vplačila in izplačila z deviznega raču- na opravlja banka brezplačno. Vabimo vas, da nas obiščete v naši ban- ki v Ljubljani, Titova 32, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije. Banka posluje za stranke vsak dan: od 7,30 do 12. ure in od 14. do 18,30 ob sobotah: od 7,30 do 11. ure. GoÉo iospodarslvo Ijubljana s sedežem v LJUBLJANI, TRŽAŠKA C. 2 preko svojih obratov proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov, opravlja gozdno gojitvena dela, gradi ceste ter osnavlja gozdne plantaže in intenzivne nasade I Tiskarna ptt Ljubljana TRŽAŠKA CESTA 42 Telefon 61 475 61 630 Izdelujemo tiskovine vseh vrst, kakor: VEČBARVNI TISK PLAKATE RAZGLEDNICE KATALOGE PROSPEKTE ETIKETE BROŠURE KNJIGE OBRAZCE ITD. Naši specialni o d d e 1 k 1 : STROJNA STAVNICA ROCNA STAVNICA PLASTIČNA STEREOTIPIJA KNJIGOTISK __________SMIGOVEZNICA.....______ LJUBLJANA in trgovina visoke mode v poslovni stavbi Mililošičeva 5 BOUTIQUE IMPORT EXPORT čestita vsem borcem in aktivistom, prijateljem in znancem, ki so se borili v narodnoosvobodilni vojni, za DAN VSTAJE na Slovenskem! s svojimi poslovalnicami v Mariboru, Celju in Poreču in prodajalnami nadomestnih delov v Mariboru, Murski Soboti, Ljutomeru ter predstavništvi v Beogradu in Zagrebu EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, TITOVA 38 Dobavlja vse vrste kmetijskih stro- jev in opreme ter njihove nadomest- ne dele, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, opremo za kletar- stvo, mlekarstvo, proizvodnjo brez- alkoholnih pijač in močnih krmil. Strokovna služba daje nasvete za na- kup in uporabo vsega blaga, ki ga dobavlja ^^AGROTEHNIKA« 2 varčevanjem pri do slanovanja ^^STROJ LJUBLJANA Podjetje za izdelavo in popravilo kmetijslce in gozdarske mehanizacije LJUBLJANA, DRAGA 41 — Telefon : 55 366 Konstruira, projektira m izdeluje najsodobnejše na- prave za namakanje z umetnim dežjem v stabilnih, polstabilnih in premičnih sistemih. Opravlja razna melioracijska dela z lastno mehani- zacijo. Servis kmetijske mehanizacije, gozdarsldh strojev in avtomobilov Simka, Skoda, Datsun in Land Rover. Izdeluje epoxl smole in kite za uporabo v elektro, strojni, gradbni in prehrambeni industriji. ELEKTROOBNOVA LJUBLJANA-POLJE, Telefon 48 134 opravlja vse vrste elektroinstalacije na novih gradnjah in adaptacijah stanovanjskih in indu- strijskih objektov. Kolektiv se priporoča, istočasno pa čestita vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne za 28-letnico LJUDSKE VSTAJE NA SLOVENSKEM! Čevljarsko podjetje Mivka Ljubljana, Mivka 25 — Telefon 21 712 priporoča svoje kvalitetne izdelke moških in ženskih čevljev Zahtevajte naše ponudbe! Obiščite nas! Naše izdelke lahko kupite v poslovalnicah: »ATLAS« v Čopovi ulici »ELIT« v Nazorjevi ulici »LUKSOR« v Čopovi ulici »pod TRANCO« pri Čevljarskem mostu in »ZMAJ« na Ciril-Metovem trgu To so poslovalnice podjetja »GALANT« SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Temelj LJUBLJANA-CRNUCE 89 b Telefon 341 055 Izvajamo vsa dela na visokih in nizkih gradnjah. Poleg tega pa smo specializirani na izgradnjo minigolf igrišč, kakor tudi avtomatičnih ke- gljišč in avtomatskih strelišč na glinaste golobe v izvedbi olimpijskih dimenzij ter ostale šport- ne rekreacijske objekte. Ljubljanski investicijski zavod inženiring organizacija za vsa investicijska dela LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11/VI opravlja inženiring, projektantske in druge investitorske posle pri gradnji poslovnih, stanovanjskih, prosvetnih, indu'strljskih, komunalnih in drugih objektov Čestitamo vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne za 28-letnico vstaje na Slovenskem! POSLOVNO ZDRUŽENJE Modna hiša v Ljubljani, Mariboru in Osijeku je pripravila za svoje potrošnike za jesensko-zimsko sezono veliko izbiro modnih damskih, moških in otroških oblačil ter ostalih modnih dodatkov. Poleg tega pa bo imela tudi svojo ekskluzivno kolekcijo damskih visokomodnih modelov. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino ljubljana, mestni trg 27 ima na zalogi naslednje knjige knjižnice : kronike: Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana, topo-1 grafski opis mesta in okolice (1955), knjigo- i trška cena 2,50 din. ; Knjiga opisuje zgodovino in podobo mest-j nih in predmestnih predelov srednjeveške j Ljubljane in je ilustrirana. i Igor Vrišer, Razvoj prebivalstva na območ- ju Ljubljane (1956), knjigotrška cena 2 din. Na podlagi podatkov o ljudskih štetjih je prikazana rast Ljubljane, njenih predmestij, polagrarnih naselij njene bližnje okolice v zadnjih sto letih. Priloženo je večje število zemljevidov. Vlado Valenčič, Sladkorna industrija v Ljubljani (1957), knjigotrška cena 2 din. Ta prispevek k poznavanju industrializa- cije na Slovenskem je zanimiv tudi z gledi- šča Ljubljane in njene mestne podobe (Cuk- rarna!). Knjiga je ilustrirana. Sergij Vilfan-Josip Cernivec, Zgodovina ljubljanske mestne hiše (1958), knjigotrška cena 2,80 dinarjev. Iz vsebine: Komun in prvotni rotovž. Stari rotovž na sedanjem mestu in usoda komuna. Kamnolom za rotovžem, stavba pod Gradom in prve dvoriščne arkade. Cavljeva hiša. Ba- ročni rotovž. Gledališče na rotovžu in sosed- nji hotel... Prva obnovitvena dela itd. Do- dan je tudi rokopisni projekt iz leta 1679 do 1680, ki ni bil izveden. ZMÄROMLIVIICÄ SMA CENTRALA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19 sr/c ZAVAROVANJ V SR SLOVENIJI 1000000 ZAVAROVANJ 59 milijard N din ZNAŠA VREDNOST ZAVAROVANEGA PREMOŽENJA 500 milijonov N din ZNAŠA ZAVAROVANI KAPITAL ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ 106 milijonov N din = MATEMATIČNA REZERVA ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ Več 100000 oseb ZAVAROVANIH PROTI NEZGODAM