Neodrešena domovina. —r Dobrpte v zasedenem ozemlju. V Italiji se bližajo državnpzborske volitve in fašisti ppizkušajp svojo moč nad ubpgim našim narodom v zasedenem ozamllju. Poslužujejo se ti lopovi vseh mpgočih nasilnosti, s katerimi hočejo ustrahovati naše ljudstvo. Ker se pa naš narod ne da omajati v svoji veri. vrgli sp se zadnje čase laški banditi na slpvenskp inteligencp. zlasti na učiteljstvp in duhovščino. Nikjer ni oblasti, ki bi hptela braniti ta dva stanova pred divjaškinii napadi posurovelih ljudi. Za danes pripbčnjemo le nekaj slučajev, ki slikajo razmere, v katerih živi v zasedenem pzemlju jugoslovanski učitelj: Pred desctimi dnevi so dali fašisti učitelju v Sv. Petru v Sumi ultitnat, da mpra v osmih tirah zapnstiti Sv. Peter. Vsled groženj je nčitelj to tudi storil. Posledica tega je. da so otroci brez učitelja, ki je moral radi nasilstva kršiti pbstoječe predpise in zapustiti svoje mesto. — Dne 30. marca so fašisti učitelju v Tinjanu vrgli vse pohištvo iz stanovanja na ulicp ter ga za/.gali. Učiteli trpi ogromno škodo. — V sredo. dne 20. aprila so fasisti napadli v ?minju jjolsko mladino, ko se ie vračala \z šole. Onim otrokom, ki niso mogli pohegniti. so vzeli knjige in jih sežgali. — V sredo, 20. aprila je šla v Pazinu trojica fašistov od hiše do hise ter zahtevala od vtaršev, da imorajo vse svoje otroke, ki hodijo v 1., 2. in 3. razred. vpisati 1. maja v italijansko šolo. Fašisti so zagrozili, da bodo vsem onim. ki se ne bodo pokorili temu ukazu, zažgali hiše. — Drugo poročilo se glasi: V sredo. 20. aprila so prišle v Pazin tri učiteljice iz Žminja. odkoder so jfh prepodili fašisti. Ena izmed učiteIJic je rojena v Zminju in ima tam tudi svoje starše Ditigi dve sta iz oto(ka Krka. Vsled preganjanja nčiteljic je ljudska šola v Žminju zaprta. Rekli so jim, da morajo uvesti popolnp italijansko šolo, t. j. kršiti sjužbene predpise. ali pa takoj zapustiti Žmini. — Pprpčilo iz Žminja se glasi: V sredp. 20. aprila sp fašisti napadli v 2miniti šolsko rnladino, ko se je vračala iz šole. Onim otrokom, ki niso mogli pobegniti, so vzeli knjige in jih sežgali. — V Munah pri Podgradu sp suspendirali pd učiteljske službe g. Božo Brnčiča. — Pri Sv. Ivanu pri Trstu so fašistovski banditi ponoči isikali tov. učitelja Ormeka. — Učitelja Jakoba Vojniča iz Sv. Katarine pri Pičnti so fašisti odvedli v Pulj in ga hočejo prisiliti. da se takp dplgo ne vrne na mesto svojega službovanja. dokler ne bodp končane volitve. —r Kako se v Julijski Benečiji ppstppa s slovenskim učiteljstvpm. Učiteljstvo voloskega pkraja v Istri je bilo od oblastva z okrožnico obveščeno. da se vse učiteljsko osobje, ki ni v službi potrjeno, s 15. septembrom t. 1. pdjpusti iz službe. Svobodnp jim je, vložiti prošnjo za novp >iameščenje. toda opozarjajo §e takoj. da s tem še ne pridobijo pravice. pstati v službi ad 15. Septembra dalje, razen če je prošnja uslišana. Ker je bilp med vpjno in v času premirja definitivno nameščanje učiteljskih moči ustavljeno, zadene ta naredfoa približno 90 odstotkov učiteljstva jngoslovanske narpdtiosti, ki je samo provizorično nameščeno. —r Deželna učiteljska kpnferenca v Trstu. Dne 5. t. m. se je vršila v Trstu deželna učiteljska konferenca. pri kateri J2 čutil učiteli Kleinrnayer potrebp. da je izpregovoril imenom jugoslovenskega učiteljstva sledeče besede: »Slovenski in 'irvatski učitelji žele biti pra<v razumljeni m zato hočejo, da se vzame na znanje njihova odkrita simpatija za italijanski narod, ki bo. močan. plemenit in pravičen. gotovo hotel dovoliti boljšo bodočnost in olajšati svobpdni razvoj kulturnlm silam jugoslovenskega prebivalstva in primerno zboljsanje in razširjenje njegovega šolstva. Slovenski in hrvatski učitelji izražajo svoj trdni sklep. da hočejo iskreno izpolnjevati svojo težiko nalogo po diuhu zakonov domovine. K temu jih dovaja že ljubezerr in spoštovanje do velikega italijanskega naroda. Hočejo gojiti ludi krepko kolegijalnost do italijanskih iovarišev. V ljubezni do dompvine. do šole in svojega poklica hočemo odslej 5e bolj čilo izvrševati svpjo misijo. upajpč, da bp uspeh bpljše kakor v preteklosti krpnal naše kulturnp delo v naročje velike matere svobode in kulture. Italije.« — Ves ta Kleimaverjev govor kaže. da je mož prespal dobp zadnjih diveh let, da je ghih in sdcp za vse pnp. kar se gpdi okrpg njega našemu narpdu. šoli in učiteljstvti in tp pd strani pnih, katere je pn sam takp iskrenp pozdravljal. Povedal naj bi raje golp resnicp brez vsake hinavske primesi ali pa leipp previdnp mplčal. Prepričani smo. da ga jugoslovansko učiteljstvo zasedenega ozerrtlja ni popblastilo. da je izustil v njegovem imenu gprenje besede. Kakp velik je italiianski narod v svojeni liPtenju in delpvanju, nam ni treba razlagati. saj kažejp to dogodki zadnjih dni dpvolj jasnp! Jugpslpvansko učiteljstvp zasedenega pzemlia ne mpre — kar je samp pp sebi umtjivp — javnp prptestirati proti Plemičevi samovplji, zatp oa toliko bolj obsoja njegove besede in prpti njim glasnp ugpvarjja vse pogtenp misleče učiteljstvp v psvpboieni domovini!