LETO XXIII. — Številka 6? Ustanovitelji: obe. konference SZDt f**nlc*, Kranj, Radovljica, Sk. Loka 9 Trite. _ Izdaja CP Gorenjski tisk 5*«nJ. - Glavni urednik Igor Janhar » Ođoovornl urednik Albin Ucakar SJL ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 2. 9. 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 Kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kol poltednlk. Od 1. Januar!« 1961' trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredab in sobotah ZA GORENJSKO V soboto In nedeljo v Bohinj II. zbor gorenjskih aktivistov SZDl Pravlja,ni odbori pri občinskih konferencah j,. L na Gorenjskem še vedno zbirajo prijave za II. ™* gorenjskih aktivistov v Bohinju. Kot smo že pisali, k^i..0*10 tokrat na zboru srečali tudi borci jeseniško-D°hinjskega odreda. Bogat program srečanja oziroma zbora se bo začel v soboto, ko bo ob 17. uri pred hotelom Jezero pro-jj0enadni koncert godbe na pihala iz Lesc. Uro za tem Drl en^k°"bohinjski odred izvedel napad na most Part'SV Janezu- Potem Pa bo ob 19- uri Pod skalco s 17;anski miting, na katerem bodo sodelovali borci e eruško-bohinjskega odreda, igralska skupina DPD ^oboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice, moška » 0ra iz Krope in Radovljice in godba na pihala iz j..,.0' Hkrati pa bodo zvečer po vsej Gorenjski zago-reli kresovi. bodSl°VeSnOSti na II- zooru gorenjskih aktivistov se botV Zaćele v nedeljo, ko bo ob 9. uri zbor jeseniško ,lnl8kega odreda v Ukancu. Pol ure pred začetkom - rovanja bo v Ukancu godba na pihala iz Gorij pri-Sttwf koncert, OD urJ Pa bodo podelili domicilno inio pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko in otnenu, pokrajinskemu aktivu OF. Potem bo govoril V ^>redsednik zvezne skupščine dr. Marijan Brecelj. Dev u'turnem programu pa bodo nastopili združeni skl zbori ZKPO Radovljica, godba na pihala iz Gorij t0 rec*tatorji. Po 11. uri se bo v Ukancu nadaljevalo renjsk ° sre^an^e aktivistov, borcev in občanov Go- jaj|*redstavniki pripravljalnega odbora so nam pove-4tjctj* da Pričakujejo, da se bodo II. zbora gorenjskih «nkStOV v "edeljo dopoldne udeležili tudi Miha Ma-Jan Franc Leskošek, Janko Rudolf, Vinko Hafner, Rož- ViPotl"k, Franc Popit, Vida Tomšič, Marijan z,ć in drugi gostje. sj0^ap°Vedujejo, da se bo na tej osrednji gorenjski 0kroSn°8t* v počastitev 25. obletnice osvoboditve zbralo Politf 8 tisoč aktivistov, ki so med vojno organizirano be delovali, in povojnih aktivistov različnih druž- Qft 0p°liUčnih organizacij. Vabijo pa tudi prebivalce senjske in mladino. A. ž. Dušan Horjak, glavni direktor Tekstilindusa KRANJ, l. septembra — Na današnji seji je delav-ski svet Tekstilindusa hnenoval za novega direktorja podjetja Dušana ^orjaka, ki je bil doslej generalni direktor poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije. To-VarlŠ Horjak je bil že **ed leti (1958—1962) glav-01 direktor Tiskanine oz.i-ron>a kasneje združenega Ujetja Tekstilindus. Prvikrat v šolo — danes še z mamico. — Foto: F. Perdan KRANJ Po poletnih počitnicah se bosta jutri (četrtek) popoldne v Kranju sestala oba zbora občinske skupščine. Razpravljala bosta o polletni realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov občine za letos in o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko S-4 Klanec. Pred sejo obeh zborov se bo najprej sestal zbor delovnih skupnosti, ki bo obravnaval verifikacijo mandata na novo izvoljenega odbornika v vodilni enoti Central. Takoj za tem pa bo seja volilnega telesa kranjske občine za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine. Volilno telo sestavljajo odborniki in delegati delovnih skupnosti na področju gospodarstva, kultuie in prosvete ter zdravstva in socialnega varstva, izvoljeni na zborih delovnih skupnosti. — Za izvolitev poslanca se bo ta dan sestalo tudi volilno telo v tržiški občini. Po zakonitem postopku sta se kot kandidata za poslanca uveljavila Stane Mešič in inž. Miro Repič, oba iz tržiške občine. 27. volilna enota, v kateri bodo jutri na nadomestnih volitvah izvolili poslanca gospodarskega zbora slovenske skupščine, zajema del gospodarskih organizacij v kranjski in gospodarske organizacije v tržiški občini. A. Ž. V nedeljo se je vrnila i>. pobratenega francoskega mesta La Ciotat na Ažurni obali skupina tridesetih kranjskih mladink in mladincev, ki so bili tri tedne gostje prijateljskega francoskega mesta. Skupino je vodil predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič. jk Mladina iz Bitcnj pri Kranju si že nekaj časa prizadeva dobiti svoj prostor, nekakšen klub, v katerem bi lahko razvijala družbenopolitično in kulturno življenje. Predsednik mladinskega aktiva Miro Debcvc nam je povedal, da računajo na prostor v gasilskem domu, vendar je še vse odvisno od dogovora z gasilci in drugimi organizacijami. jk RADOVLJICA ŠKOfJA LOKA Jutri, v četrtek, 3. septembra, ob 16.30 bo v Škofji Loki peta razširjena seja komiteja občinske konference ZK. Dnevni red obsega štiri točke: razprava o realizaciji sklepov VII. seje V okviru praznika krajevne skupnosti Gorje je v petek zvečer godba na pihala Gorje v taboru v Krnici pripravila vojakom, ki pomagajo obnavljati pokljuško cesto, koncert. I Pred koncertom pa je predsednik krajevne skupnosti Matevž Bizjak predstavil vojakom Gorje med vojno in po njej. i Slovesnosti ob krajevnem prazniku pa so bile v Gorjah v soboto, ko je bila v avli osnovne šole slavnostna seja krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Takoj za tem je bila komemoracija na pokopališču padlih borcev. Po slavnostnem delu v šoli in na pokopališču pa so se predstavniki krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij in različnih ustanov iz radovljiške občine zbrali pred staro osnovno šolo. V njej so odprli vzgojno varstveno ustanovo za petdeset otrok. Godba na pihala je imela nato tudi promenadni koncert. A. Ž. CK ZKS in dogovor o akcijah (gre za ukrep, ki naj bi pospešil rast ter preosnovo ZK), razprava o evidentiranju kandidatov za konferenco ZKJ, predlog vsebinskega in finančnega programa družbenega izobraževanja (pretres seznama tem, ki jih je pripravila delavska univerza) ter razno. O seji bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. (-ig) TRŽIČ V četrtek bodo po počitnicah začeli z delom tudi občinski odborniki v Tržiču. Pred sejo skupščine bo seja volilnega telesa občine Tržič za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije. Oba kandidata za poslansko mesto Staneta Mešiča in inž. t Mira Repiča smo bralcem že predstavili v sobotni številki; Na prvi jesenski seji občinske skupščine Tržič bodo odborniki pretresali poročilo o izvršitvi proračuna, skladov in sredstev občine Tržič za prvo polletje 1970 ter o najetju premostitvenega posojila iz bančnih sredstev za odkup stavb, ki so predvidene za rušenje zaradi gradnje avtobusne postaje v Tržiču. Na seji bodo odborniki spet načeli neprijetno zadevo, ki so jo preložili pred počitnicami. Odločiti se bodo morali, ali lahko na podlagi dokumentacije živilskega kombinata Žito iz Ljubljane pristanejo na povišanje cene kruhu. Žito predlaga, naj bi bila cena črnemu kruhu 1,60 dinarjev, belemu pa na 2,40 dinarjev oziroma se odločijo za prosto oblikovanje cen. -ok Alojz Jelene - 50-letnik Pred nedavnim je slavil 50-letnlco rezervni kapetan Alojz Jclenc-Helidor. Rodil se je na Prezrenjah kot otrok kmečke družine. Osnovno šolo je končal na Ovsišah. Potem se je izučil za mizarja in do 1943. leta dela! v jeseniški železarni. Maja 1943 je odšel v partizane v jelovški bataljon. Njegov odhod pa je bil precej nenavaden. Prav na dan odhoda ga je prišlo aretirat šest nemških žandarjev. Ušel jim je in Nemci so v zameno zanj vzeli za talca njegovo sestro in brata. Toda Alojz jih je ukanil. Napisal je poslovilno pismo, da je napravil samomor v Savi. Ker so Nemci nekaj dni po tem pri Kranju res našli v Savi že razpadajoče truplo, so bili prepričani, da so našli Alojza Jelenca, zato so od tedaj domače pustili pri miru. Jelene pa je bil kmalu iz jelovškega bataljona premeščen v Šercerjevo brigado. Udeležil se je pohoda XIV. divizije na Štajersko in bil kot komandir čete februarja 1944 ranjen v Baškeni Kozjaku pri Belih vodah. Po okrevanju je bil do konca vojne v komandi mesta Kranj. Po vojni je Alojz Jelene sodeloval v različnih družbenopolitičnih organizacijah, že deset let pa je tudi predsednik krajevne organizacije zveze borcev v Podnartu. — Ob letošnjem Jiabileju se tudi mi pridružujemo čestitkam njegovih tovarišev. za šolanje naših otrok Pred približno mesecem dni je tovarna prešitih odej in tapetništvo Odeja iz škofje Loke odprla novo skladišče za surovine in gotove izdelke na Trati. Skladišče ima 1890 kvadratnih metrov notranje površine. V načrtu imajo tudi gradnjo nove proizvodne hale :» stavbe za upravo. (Ib) — Foto: F. Perdan pri Gorenjski kreditni banki Sorica vabi Za Groharjeve rojake kmečki turizem že zdavnaj ni več samo vizija lepe (in donosne) prihodnosti Menda ga nI Slovenca, ki bi ne vedel, kdo in kaj je bil Ivan wohar. O velikem mojstru čopiča, o prvaku naše impresionistične šole, so učeni možje napisali precej razprav in študij. Čeprav v marsičem različne, je vsem skupna ugotovitev, da njegove podobe izžarevajo nenavadno mehkobo, mehkobo j>arv in oblik, kakršno najdete edinole v okolici Sorice, Groharjevega rojstnega kraja. Dolga leta sta se srce in duša mladega Ivana opijala z nežnim zelenjem, ki zgodaj spomladi Pfegrne valovito soseščino vasi ob izviru selške Sore, s po-otnostjo zrelega poletja ter z zlatorumenim sijajem um i raj o-Jeseni, da bi nazadnje, obogatena in zvrhana neizkričanih 1 ' °V (° bogastvo začela prenašati na platno. Karkoli že Prikazujejo slike, iz njih vedno odseva milina polj, travnikov gričev, prilepljenih k vznožju Soriške planine. Kakor močan gnet so, ki zmeraj znova privablja poglede in ki človeka " da spet In spet strmi vanje. Prav tako emotivna kot Groharjeve stvaritve je seveda tudi pokrajina, v kateri so *c le-te oplajale. Ni čudno. ^ že desetletja privablja Obiskovalce, večinoma tujce. Danes vsepovsod razpravljajo o kmečkem turizmu, novi formuli, ki bo sčasoma gotovo postala resničnost. Da domneva ni brez osnove, dokazuje ravno primer Sorice. Va-&ica je namreč, vsaj kar zadeva kmečki turizem, za dolg *orak pred ostalo Gorenjsko. Čeprav ni nikak idealen model bodočih središč, bi se ob "jej lahko marsikaj naučili. K° sem jo pred dnevi obiral, ieleč preveriti, ali so domačije zares polne inozem-Jev, mi je predsednik tamošnjega turističnega društva Nace Frelih rade volje Postregel s podatki. »Resnično, v poletnih mese-so turisti, zlasti Italijani, Nemci in Holandcl, pri nas nekaj čisto običajnega. Pribavio z družinami ali posamič (lovci). Všeč jim je slikovitost in odprtost sveta, sončna **ga. svež zrak ter popoln «nir. Prevladujejo stalni gostje, večinoma petičnl urad- niki in poslovni možje, ki si želijo odpočili živce. 2al kaže, da bo obisk v septembru upadel. Na močno načeti cesti Podrošt—Sorica—Bohinj je več gostov poškodovalo avtomobile in nejevoljno odšlo. Ker pa se slabe novice običajno naglo širijo, utegne neljubi dogodek marsikoga odvrniti od namere, da dopust preživi pod Soriško planino.« POSTELJA, TO 2E — KAJ PA ŽGANCI? Leta 1968 so v Sorici zabeležili 1900 turističnih prenočitev, medtem ko jih je bilo lani 2020. Turistično društvo, potomec predvojnega tujsko-prometnega društva, razpolaga i 12 spalnicami oziroma 28 ležišči. Skoraj povsem opremljena sta tudi dva prostora v gasilskem domu. Pred tremi leti so hoteli obnoviti še 14 neizkoriščenih sob v zadružnem domu, ki je sedaj last krajevne skupnosti, vendar banka nj odobrila kredita. Domačini zato raje preurejajo in izboljšujejo že obstoječa stanovanja ter dograjujejo kopalnice, stranišča in kuhinje. Velja namreč omeni- ti, da se v Sorici za zdaj še ne gredo tistega pravega kmečkega turizma, kakršnega poznajo, denimo, Avstrijci. Gostje morajo hoditi zajtrko-vat, kosit in večerjat drugam, ponavadi v gostišče Planika, kjer jim oskrbnica Marija Zupan dobro postreže. Ampak tov Frelih je optimist. Upa, da bodo lastniki sob sčasoma le pričelj obiskovalcem sami pripravljati obroke. Gorenjskih specialitet bi tujec zlepa ne odklonil. »Ob predavanjih, k] jih prireja znani škofjeloški turistični strokovnjak inž. Janez Ahačič — nazorno so nam prikazala način in metode dela koroških sosedov — smo spoznali, da je poslovanje soriškega društva pravzaprav dokaj stihijsko. Ce bi hoteli postati učinkovitejši, bi morali kar najhitreje dobiti idejni projekt o razvoju kraja. Pred tremi leti je turistična zveza Slovenije sicer obljubila sestaviti podoben dokument, toda kljub številnim posredovanjem ni bilo do danes storjenega ničesar. Končno smo se naveličali čakati. Zveze bomo več nadlegovali, izdelavo načrtov pa raje zaupali arhitektu-privat-niku,« je hitel pojasnjevati moj sobesednik. No, naj ga malce dopolnim in pripišem, da so Sorčani doslej vendarle storili že marsikaj. Njihovo društvo se je leta 1968, v tekmovanju, ki zajema vse sorodne ustanove znotraj loške komune, uvrstilo na drugo mesto, medtem ko lani sploh ni imelo prave konkurence. Pri tem moramo dodati, da boleha za kroničnim pomanjkanjem sredstev. Letošnji proračun znaša 12 ti- soč din: dva tisoč din bo dala občina, tisoč din znaša dolg Gorenjske turistične zveze, tisoč petsto din mu pripada kot zmagovalcu tekmovanja, ostalo pa nameravajo zbrati člani sami. »še kak poldrug tisočak bi lahko kanil v blagajno, a nam ga je odškrtnil odlok, ki pravi, da taksa, pobrana od planinskih domov, pripada planincem. Z njim smo izgubili dohodek od Lltostrojske koče,« je potarnal Nace Frelih. »ŠKRTUIVI ROD VIKENDAŠEV« Nekje sem nekoč prebral, da pripadamo generaciji beguncev, ki ji življenje v mestih postaja neznosno in ki se začenja obračati »nazaj k naravi«. Dasi pretirana, je ugotovitev iz tedna v teden bližja resničnosti. V sobotah in nedeljah ter ob praznikih betonske metropole skoraj i/.umrcjo, saj ljudje poberejo šila in kopita in poromajo na deželo, v hribe, na morje... Mednje sodi tudi »rod vikendašev«, rod petičnih posameznikov, ki so si nekje sredi zelenja postavili ljubke počitniške hišice. Živio, standard, živio, gosposki turizem, bo morda kdo rekel. A ni tako — vsaj gostinski in turistični delavci pravijo, da ne. »Od vikendašev nimamo nobenih koristi.« godrnja marsikateri deželan. Podobne in še bolj pikre sem slišal celo v Sorici, Podgori in Zabrđu, kjer je doslej zraslo 6 zasebnih letoviščarskih objektov, člani turističnega društva jih niso prav nič veseli. »To vam je čudna ,rasa'. Čisto nekaj posebnega so. /e večkrat smo zaman skušali navezati stike in se jim približati, a zaman. Kaže, da Di marajo nikogar in ničesar — razen sebe. Morali bi videti, kakšne preglavice imamo s prijavljanjem in pobiranjem turistične takse, ki jo morajo odšteti! Ko smo hoteli stvar poenostaviti in uvesti pavšalni prispevek, ni na naš dopis odgovoril niti eden,« pravi tov. Frelih. Precej bolj naklonjen je Ljubljančanom, ki so vzeli v zakup domačije v Zgornjih Danjah, miniaturni vasici šest kilometrov od Sorice. Sedem stavb šteje, a vsega 14 prebivalcev. Kraj počasi, toda nezadržno zamira. Tudi cesta, trudoma zgrajeno okno V svet, ni dosti spremenila; mladi odhajajo. Rastoči, sveže delavne sile lačni industrijski giganti Selške doline so vaba, s katero se njive in skopa, čez strme bregove razpeta polja ne morejo kosati. V dveh zgradbah, po velikosti in debelini zidov bolj podobnih dvorcem kot kmetijam, živita samo še ostarela oče in mati, tretja, nič skromnejša, je popolnoma prazna, ostale pa Čaka podobna usoda. Ce bi ne bilo miru in hribovske idilike željnih meščanov, ki so vrgli oko na zaselek 1080 m nadmorske viši. ne, ter vzeli »palače« v najem, bi vasica polagoma razpadla. »Napišite, da potrebujemo denar, vsaj nekaj denarja, kajti 4 kilometre dolgo ma-kedamsko pot (videli ste, kakšna je) bo treba čim prej popraviti, utrditi, nasuti ...«, me je prepričeval zaskrbljeni vaščan. Srkal sem surovo mleko in prigrizoval doma s pečen kruh, jedači, ki sta navdušili še vsakega prišleka. »Samo dobra, prevozna cesta nas lahko reši in če so pred leti, ko smo jo gradili, odgovorni (GG Kranj in KZ češnjica, op. p.) radi pomagali, bi tudi sedaj moral kdo pokazati razumevanje.« Zgornje Danje pozimi sneg odreže od sveta. Prav bi bilo, da jim vsaj poleti pustimo živeti. Živeti, ne životariti! Isto velja za sosednji vasici Zabrdo in Torka. Drobna bisera sta, ki se utegneta v senci bližnje Sorice in izlet-niško-smučarske Soriške planine razviti v prijetni turistični točki. Dajmo, naredimo izjemo in enkrat ukrepaj-mo, dokler je čas. Po toči bo prepozno zvoniti, pravi pregovor, katerega resničnost smo Slovenci že kar prevečkrat boleče občutili. I. GuzelJ Gorenja vas je dobila novo bencinsko črpalko Projekt — "Jl kranJsk< e dobro napredujejo. Blagovnico gradita gradbeni podjetji WrJi.1* KranJa in Gradiš iz Ljubljane. Investitorji so Kokra, Merkur In Živila Kranj. Rok saditve Je Jesen 1971. - Foto: F. Perdan Mi.iuuli ponedeljek popoldan so ob navzočnosti predsednika skupščine občine školja Loka Zdravka Krv i ne v Gorenja vasi odprli moderno bencinsko črpalko. Za Poljansko dolino prepotre-ben objekt, ki ga bo upravljal Petrol Ljubljana, je gradilo splošino gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke. Kako hudo so prebivalci Gorcirtje vasi pogrešali črpalko, pove že podatek, da se je otvoritve udeležila velika množica ljudi in da oki pa fantov v modrih pajacih celi dve uri ni počenjala drugega kot stregla »žejnim« vozilom, ki so se nabrala v skoraj sto metrov dolgo kolono. Velja omeniti, da novi Petrolov lokal stoji ob križišču cest škof j a Loka — Sovodonj — Primorska in Skofja Loka — Lučiine — Ljubljana ter da je poleg črpalke v Žireh, edini v vsej 25 km dolgi Poljanski dolini. Založen je z vsemi vrstami bencina, z nafto in gorilnim oljem za poljedelske stroje, ki so spričo velikega števila kmetij tam okrog že nekaj čisto vsak danjega. Ooreo\jevaška bencinska črpalka bo odrešila skrbi tudR izletnike in vikendaše, ki jih je vzdolž bregov poljanske Sore vsa vo* (Ig) Usposabljanje srednje duševno prizadetih otrok Z novim šolskim letom so pri posebni osnovni šoli v škofji Loki odprli oddelek za srednje duševno prizadete otroke, ki ne morejo slediti šolskemu programu posebnih osnovnih šol. V kratkem bodo podoben oddelek odprli tudi pri posebni osnovni šoli v Kranju, temu zgiedu pa bosta verjetno sledili — sicer nekoliko kasneje — tudi posebni šoli na Jesenicah in v Radovljici. Pobudo za ustanovitev teh oddelkov so sprejeli letos spomladi na sestanku predstavnikov društev za pomoč duševno prizadetim otrokom v Kranju. Domenjeno je bilo, da bode društva zbrala podatke o srednje duševno prizadetih otrocih na Gorenjskem in o tem seznanila občinske skupščine. Obenem pa bi usta uovili pri posebnih osnovnih šolah oddelke za te otroke, ki ne morejo obiskovati posebne osnovne šole in ki ne morejo biti — zaradi prostora — sprejeti v edini slovenski zavod v Crni na Koroškem, kjer usposab Ijajo za življenje srednje duševno prizadete otroke. V Kranju bo oddelek za težje prizadete otroke začel z delom še to jesen. Obenem bo začela delovati tudi ambulanta za strokovno pomoč staršem, ki imajo duševno prizadete otroke. Skupina strokovnih delavcev, vodil jo bo psiholog, bo pomagala oddelku za srednje duševno prizadete otroke. Sodelavci v ambulanti pa bodo razen tega obiskovali tudi otroke, ki ne bodo sprejeti v oddelek za usposabljanje. Kasneje bi ambulanta razširila svoje delo tudi na pomoč odraslim duševno prizadetim osebam. V prejšnjih letih in tudi še sedaj so posebne osnovne šole sprejemale srednje duševno prizadete otroke, vendar v manjšem številu in iz socialno ogroženih družin. Vendar pa ti otroci razen varstva niso mogli v posebni osnovni šoli dobiti kaj koristnejšega za svoje življenje. V zadnjem času pa smo pričeli tudi pri nas kot tudi drugod v razvitih državah bolj skrbeti za duševno prizadete otroke in starejše. Kajti nobena sramota ni za družbo in starše, če se rode taki otroci. Med novorojenimi je pri nas 0,04 odstotka srednje duševne prizadetih otrok. Odstotek pa se ne razlikuje od odstotka v drugih državah. Na področju kranjske občine je sedaj 30 do 40 srednje duševno prizadetih otrek (imbecilov), med njimi polovica še ni imela nobene možnosti za usposabljanje. Trenutno ni podatkov, koliko takih otrok je na Gorenjskem. Starši so že dlje časa zahtevali in želeli, da bi te otroke, ki so za njih veliko breme, lahko poslali v posebne oddelke, kjer bi jih pripravljali za samostojnejše življenje. Kajti starši tem svojim otrokom razen starševske ljubezni ne morejo nuditi drugega, ne morejo jih usposobiti za življenje. Republiški zavod za usposabljanje srednje duševno prizadetih otrok v Crni pa ne more sprejeti vseh otrok, medtem ko nekateri starši sploh nočejo oddati svojih otrok v zavod. Oddelki pri posebnih osnovnih šolah pa bodo verjetno nekak kompromis s starši, ki žele ohraniti čustvene stike s svojimi otroki, saj bi otroci dnevno prihajali in se spet vračali na domove. Posebna osnovna šola v Kranju si prizadeva, kot je povedala ravnateljica prof. Zevnikova, da bi ob teh oddelkih za imbecile, ustanovili še tako imenovane zaščitne delavnice. V teh delavnicah bi otroci po osem- do desetletnem usposabljanju lahko delali, če se ne bi mogli drugje redno zaposliti. Tako bi nekaj ali v celoti prispevali k stroškom za svoje preživljanje. Delavnice bi bile smiseln zaključek usposabljanja v oddelku. Ne glede na finančni učinek pa bi bile zaščitne delavnice pomembne zaradi svoje humanosti. šek? ko se bo posebna osnovna šola v Kranju preselila iz etarih nemogočih prostorov v novo Šolo, ki Je v načrtu, bo lahko skrb za srednje duševno prizadete otroke postala sistematična. Usposabljanje teh otrok bi uredili v sedanjih prostorih posebne osnovne šole. Z ustanovitvijo teh oddelkov tudi na Gorenjskem — ponekod v Sloveniji jih že imajo — bi odvzeli staršem teh otrok nedvomno preveliko materialno in moralno obveznost. Družbena skupnost bo na ta način izpolnila svojo dolžnost In zagotovila prizadetim usposabljanje, do katerega imajo po ustavi in zakonu ter po načelih humane družbe vso pravico. L. M. Tudi v knjigarnah so se pripravili na začetek šolskega leta. — Foto: F. Perdan Izhodišča za letošnji izobraževalni program delavske univerze Tržič Majhno število prebivalstva v občini in zaledje, ki ne sega čez občinske meje, postavljata delavsko univerzo v Tržiču v poseben položaj: medtem ko ima zgledne možnosti na področju razvijanja družbenega in splošnega izobraževanja, pa so le-te dokaj omejene pri šolskih oddelkih za odrasle (tu bi morali izvzeti osnovno šolo) in pri strokovnem izobraževanju. Vznemirljivo stanje izpred dveh let, da je v tržiškem gospodarstvu zaposlenih 50% delavcev, ki niso končali osnovne šole, se verjetno v zadnjem času še ni bistveno spremenilo. Vendar oddelke pri delavski univerzi obiskuje letno poprečno le 60 slušateljev osnovne šole, katerih večina šolanje tudi konča. Čeprav ta številka zJagoma narašča, je vendar jasno, da med odgovorne pa tudi v samoupravne organe delovnih organizacij še zdaleč ni prodrlo spoznanje, da samoupravljanje zahteva razgledane ljudi, niti še nismo v zadostni meri razmišljali o ugotovitvah strokovnjakov razvitejših držav, da so investicije v človeka zgodovinska nujnost današnjega časa in da so lete mnogokje celo važnejše od investicij v tehnologijo. In končana osnovna šola je šele prva stopnica pri tem vzponu. Za tržiško industrijo je prav tako skromen rezultat, da trenutno izobražuje vsega 20 svojih delavcev na delo-vodski šoli in prav toliko na ekonomski srednji šoli. Da je v zadnjih letih v okviru delavske univerze absolviralo večje število ekonomskih, strojnih in elektrotehnikov^ še ni znamenje ekspanzije na področju izobraževanja, Če se to z enakim tempom ne nadaljuje. Toliko večji pa je poudarek na družbenem izobraževanju. Iz ustaljenih oblik te vrste izobraževanja, za katerega vsaj imena predavateljev (Roman Albreht, Slavko Grčar, Danica Jurkovič, Milan Kučan, Miha Marinko, Podmeni k idr.) zagotavljajo vrhunski domet v kakovosti, bo treba preiti iz informativnih oblik šol in seminarjev v formativne. Ker pa se naročniki ogrevajo za krajše oblike, je kvalitetni premik iz golega obveščanja v oblikovanje človeka težko izvedljiv. Na julijskem razgovoru predstavnikov idejne komisije pri občinski konferenci ZK Tržič, za izobraževanje odgovornih predstavnikov delovnih organizacij in delavske univerze so se glede kompleksnega družbenega izobraževanja odločili, naj se začne širša akcija po delovnih organizacijah, da bo letos ta oblika izobraževanja organizirano potekala, in naj to izobraževanje preide iz seminarjev za vodstva v seminarje za članstvo delovnih in družbenopolitičnih organizacij, torej iz ozkih skupin na široko osnovo. Največje zanimanje pa je v Tržiču za splošno izobraževanje. Poleg obrambne vzgoje prebivalstva, ki je v okviru splošne vojaške obveznosti, uspevajo zlasti tečaji za tuje jezike, tečaji krojenja, šivanja in vezenja ter predavanja z različnih področij. Pomembno mesto ima delavska univerza pri estetski vzgoji prebivalstva. V novem paviljonu NOB se vrstijo likovne razstave, katerih otvoritve so popestrene z nastopom vokalnih ali instrumentalnih skupin. Precej so obiskane tudi likovne razstave amaterjev v muzejskih prO* j štorih. Tja, kamor še ne sežejo valovi iz televizijski'' I pretvornikov (Lom, Jelendo* in Podljubelj), prihaja P°ttf joči kino. > Sicer pa si privoščimo za ilustracijo vsega statistiko pretekle sezone! V družbenopolitičnih oblikah izobraževanja je bilo 470 seminaristotff 280 na strokovnih in 640 0» splošnih oblikah izobraŽev^ nja. Razstave je obiskalo 1?°" prečno 600 do 800 obča noV, največ jih je bilo na razstav1 akademskega slikarja Kam'1* Legata in kroparskega kovaškega mojstra Bertonclj* (nad 1000 vpisanih obiskovalcev), 45 predavanj pa je Pv°/ slušalo 3757 prebivalcev obe*' ne. To so bila izhodišča za sć' stavo izobraževalnega Pr0J grama za sezono 1970,71- * pregledni, 36 strani obsegajoči brošuri, so gorenjske de; lavske univerze izdale skupo' program, da tako omogočijo prebivalcem Gorenjske tud* tiste oblike izobraževanja, *l jih domača delavska univef" za ne organizira. Za Tržiča«*6 prihaja tu v poštev predvsejjj izobraževanje v okviru viŠP*1 šol in fakultet v Kranju. 10 1500 teh brošur je šlo v delovne organizacije v Tržič"« da jih dobe v roke zainter^ sirani delavci in vodstva po"' jetij, da programirajo i2"" braževanje svojih č'3.n°. upoštevajoč tudi možnosti, I jim jih nudijo delavske v& verze. Kajti če že toliko govorim" o skoraj neprevedljivcm v°> mu »infrastruktura«, je da prodre spoznanje, da v [0 infrastrukturo sodi tudi 'z braževanje, da je to eno pomembnejših investicij, pa obremenjevanje narodi* ga gospodarstva. . -ok Akcija v radovljiški občini Ogledalo našega turizma: cene in še kaj Ne, nismo novinarji krivi! Saj ne pišemo mi cen na posamezne izdelke. Nismo mi tisti, ki tehtajo in merijo blago, sadje... Mi ne določamo normativov, koliko mesa mora biti v naravnem zrezku, kako težak mora biti sendvič... Pa vendar sem po kranjski °kciji o sendvičih nekajkrat slišal neravno prijateljske zbadljivke in poglede... Toda pravilo velja: Kdor zameri, naj tudi odmeri! — številni bralci in Potrošniki so nam pa ob zadnjih dveh akcijah tako °" tako pritrdili in predlagali še druge. Da ne bomo nedosledni, smo si rekli, bomo tokrat j^&kcfa/i v radovljiško občino. Pa ne čisto po na-lucju. Mar je naključje, da kadar govorimo o ra-at°vlliški obč ini, pomislimo skoraj vedno najprej na Letos smo sploh veliko govorili in pisali o turiz-. u- Pričakovali smo turistični »bum« in napovedali lzgubo. Potem smo kmalu ugotovili, da obisk le ni • ° »bum«.bastičen, kot smo pričakovali in tudi zguba morda le ne bo tako huda... Sicer pa: glavna ezona je končana in številke o turizmu bodo kmalu znane. r-A trzn'm inšpektorjem pri rddovljiški občinski skupšči-jj Stanetorn Prešernom, ki 'uzbo inšpektorja z majh-n,rri Presledkom opravlja že ^najsto leto, sva se dogovo-i' '.da pogledava v ogleda-u tisti del turizma, ki mu Pravi Što "no: cene, normativi, sno- vanje predpisov in različ-ne Primerjave. V uredništvu Sfno namreč menili, da ne bo Pdveč, če pogledamo, za ko-l'kšen denar se lahko v enem V}.drugem lokalu v radovljiški občini kaj popije in po- v občini je 32 hotelskih obratov z depandansami, 58 zasebnih gostilničarjev, 7 bi-feiev in 5 kamnov. Imajo pa razen tega tudi še tri vino- tok* t *c 111 vj"" kiH eJ kar lepa številka, JOv,e.loma Potrjuje, da je ra-vUiska občina gostinsko- Sel'StlČn°' kar ,epo razvita-nis S trzmm inšpektorjem Va obiskala vseh lokalov. »Kot tržni inšpektor mo-m v občini kontrolirati go-^instvo, trgovino in obrt. In Zo* &ta V glavni turistični se-kr*u Promet in možnost pre-no kov največja, je normalne ^el° tako rekoč neraogo-radi Sam° gostinstvo bi za-teri razsežnosti naše občine ing samostoJnega tržnega . KAJ PA CENE? Da bo primerjava pravil-nejša in predvsem čimbolj objektivna, bomo po nasvetu tržnega inšpektorja Staneta Prešerna primerjali cene vina, piva, žganih pijač in nekaterih jedi nekako po skupinah. Gre namreč za to, da je cene v hotelu določene kategorije le malce težko pri- merjati s cenami v poprečni gostilni. Predlagamo torej nekakšno kategorizacijo: I. skupina — bife špecerija in bife Živila ter gostilna Majdnek. II. skupina — gostišče Kunstelj, restavracija Šobec in hotel Lovec. Hotel Golf (A kategorija) pa naj bo primerjava prvim šestim. Poglejmo najprej vina, žgane pijače in pivo: V dinarjih Vina (2 del) Žgane pijače (0,5 1) Pivo to O) C U o .2*, bife Špecerija bife Živila gostilna Majdnek gostišče Kunstelj restavracija šobec hotel Lovec 2,40 2,00 2,00 1,30 1,30 2,00 2,00 2,50 2,80 2,40 2,40 1,50 1,50 2,50 2,00 2.80 1.20 1,50 1,80 1,20 1,40 1,40 1,40 1,40 1,60 2,40 2,00 2,40 2,00 2 00 2,50 3.00 2.50 1,50 1,80 1,80 2,00 2,00 2,80 2,40 2.40 2.30 2,30 2.50 1,50 2,50 2,00 2.80 Pri jedilih pa smo primerjali cene za govejo juho /. rezanci, f naravni, dunajski in pariški zrezek, čevapčiče golaž in vampe. V dinarjih juha naravni dunajski pariški ćevapčići golaž vampi bife špecerija 2,00 10,00 10,00 10,00 _ 4,90 4.00 bife Živila 2,50 13,00 13,00 13,00 7,50 7,00 6,00 5,00 4,00 gostilna Majdnek 1,50 15,00 16,00 16,00 6.00 6,00 6,00 gostišče Kunstelj 2.00 13,00 13,00 13,00 7,00 6,00 6,00 restavracija šobec 2,50 18,00 18.00 18,00 8,00 — — hotel Lovec 3,00 16,00 16,00 16,00 10,00 8,00 5,00 Nazadnje pa poglejmo še hotel Goli: Vina (0,75 litra buteljka) — merlot: 25,00, cviček: 20,00, navadna rebula: 25,00; pivo (pol litra steklenica domače): 8,00, uvoženo pivo: 10,00; jedila — goveja juha z rezanci 5,00, zrezki (vsi trije obloženi z eno od prilog): 22,00 čevapčiči s prilogo: 20,000 dinarjev. Kaj torej lahko rečemo k cenam? Morda to, da so tako pri pijačah, kot pri jedilih bile letošnjo sezono v radovljiški občini (za Bohinj ne vem, ker ga nisva zajela v akcijo) kar precej pestre, precej različne. Ponekod si- j cer navidezne razlike pri je- j deh, če upoštevamo normative, niso tako velike ali pa ' precejšnje. Sicer pa, če ima- ! te malo časa, lahko primerja- ' te. Pa še nekaj: V bifeju Živila nama je poslovodkinja : povedala, da bodo po sezoni cene znižali. (Prav. Najbrž j nima k temu nihče nič proti. ' Konec koncev so cene tudi stvar poslovne politike in seveda do neke mere tudi barometer turistične sezone. — | škoda je le, da je pripomba j poslovodkinjc v bifeju Živila j zvenela bolj kot opravičilo na j dosedanje sezonske cene.). Nekaj pa je tudi res. Niso | le cene ogledalo našega turizma, še marsikaj sodi zra-ven. če je vse drugo, kar j vpliva na prijetno počutje 1 gosta, dobro urejeno, potem tudi malo višje cene za zahtevnejše goste ne pomenijo ravno prehudo zlo. Težava pa je takrat, če je tistega, čemur pravimo skrb za gosta, premalo, pa so namesto tega cene malo večje. Po končani akciji mi je tovariš Prešeren zaupal, da letos na tržni inšpekciji niso imeli veliko pritožb zaradi nepravilnega poslovanja in nepravilnih ali prevelikih cen v gostinskih organizacijah v občini. »Morda zato, ker je občina precej raztegnjena in je pot na občino v Radovljico gostu včasih odveč. Bilo pa je nekaj primerov, da so se pritožili pri turističnih društvih. Zanimivo je tudi, da je bilo med pritožbami kar precej takšnih, da so natakarji (tudi natakarice) gostom ob plačilu računa neupravičeno zaračunali še 10-odstotno po-strežnino.« Kaj hočemo? Navada je železna srajca. Morda so neupravičeno zaračunane po-strežnine ostanek tistih časov, ko je bilo pri nas še v modi obračunavanje postrež-nin?! Naj bo tako ali drugače. Nič ne bo narobe, če se tudi v prihodnje večkrat pogledamo v naše turistične ogledalo. A. Žalar Prodaja fesa raste V prvih štirih mesecih letos je bil dovoz lesa v glavna slovenska skladišča pod lanskim poprečjem, šele maja smo to poprečje presegli za 11 odstotkov. Vendar vse kaže, da ga bomo presegli tudi v vseh ostalih mesecih. Dovoz lesa se iz meseca v mesec povečuje. Januarja se ga je v skladiščih zbralo 96.875 kubičnih metrov, maja pa že 143.910 kubičnih metrov. Med hlodovino za žaganje prevladuje bukev. Lani so v skladišča pripeljali mesečno 14.166 kubikov bukovine, letos 15.981. Hrastovega lesa je bilo veliko manj. Lani 1651 kubikov mesečno, letos 2409. Iglavcev pa lani 50.161 kubičnih metrov mesečno, letos malenkostno več. 51.103 kubične metre. Pri dovozu jamskega lesa dosegamo letos nižja mesečna poprečja kot lani. Isto velja za jamski les in drva. Prodaja lesa presega lansko. V prvih petih mesecih za 3 odstotke. Bukovega lesa so prodali za 11 odstotkov več, hrastovega za 43 in iglavcev z 4 odstotke več kot lani. Pod lanskim poprečjem prvih petih mesecev pa je prodaja jamskega lesa, lesa za celulozo in drv. Jamskega lesa smo prodali za 17 odstotkov manj, celuloznega za 12 in drv za 7 odstotkov manj. Kako narašča prodaja lesa pove podatek, da smo januarja letos prodali 102.794 kubičnih metrov lesa, maja pa že 169.448 kubičnih metrov. jk Najbolj zanesljiv napovedovalec bližajoče se jeseni: Ajda je vzcvetela! — Foto: F. Perdan Zaradi poplav manj pšenice Letošnji pridelek pšenice v | Jugoslaviji je zaradi poplav v Vojvodini precej manjši od pričakovanega. Voda je uni- ' čila posevke na okrog 30.000 , hektarjev zemljišč, tako da voda ni prizadela 440.000 hektarjev površin. Kmetovalci s hribovitih področij! Kmetijska zadruga Sloga iz Kranja bo organizirala jutri, v četrtek, 3. septembra demonstracijo kmetijskih strojev znane švicarske tovarne RAPID. Demonstracija bo najprej v Besnici pri Kranju, In sicer ob devetih dopoldne, ob treh popoldne pa na Možjanci pri Preddvoru. Ker so stroji priznane švicarske tovarne primerni za hribovite predele, vabimo k ogledu posebno kmetovalce jz višje ležečih predelov Gorenjske. Strokovnjaki ocenjujejo, da bomo na hektarju pridelali 25 do 26 metrskih stotov pšenice, predvidevali pa so, da jih bomo najmanj 30. Vojvodinske poplave so tako zmanjšale letošnje tržne presežke od planiranih 97.000 vagonov na 70.000 vagonov pšenice. Vendar to še ni vse. Tudi kvaliteta letošnje pšenice je slabša. Pravijo, da bo le 20 odstotkov pridelka imelo primerno hektoli trsko težo, ki zagotavlja garantirano odkupno ceno. To pomeni, da bodo mnogi proizvajalci pšenice dobili za kilogram semena od 10 do 15 par manj od zagotovljene cene, čeprav so imeli precej izdatkov pri sušenju. Končni rezultat tega pa bo finančna izguba mnogih družbenih kmetijskih organizacij in zasebnih pridelovalcev pšenice. - jk Premalo čebule in fižola I i n rj« e [e žil ne, več prašičev štetje na začetku letošnjega leta je pokazalo, da je v Jugoslaviji nekaj nad 5 milijonov glav goveje živine, od tega 308.000 v družbenem in 4,72C.OOO v zasebnem sektorju. Največ glav goveje živine ima Srbija in sicer 2,150.000, sledi Bosna in Hercegovina z 990.000 glav govedi, Hrvatska z 960.000, Slovenija s 490.000, Makedonija z 280.000 in Crna gora s 160 tisoč glav goveje živine. Če letošnje podatke primerjamo z lanskimi, vidimo, da se je število glav goveje živine zmanjšalo za 4 odstotke, in sicer v družbenem sektorju za 6 odstotkov in zasebnem za 4 odstotke. Od teh podatkov znatno odstopa Slovenija, saj se je število goveje živine zmanjšalo za 3 odstotke, od tega v družbenem za 19 (!), v zasebnem pa le za 1 odstotek. Zmanjšalo se je tudi število ovac in konj, medtem ko je letos prašičev v Jugoslaviji kar za 9 odstotkov več kot lani. Največje povečanje beležijo na Hrvatskem (12 odstotkov), nr.jmanjše pa v Sloveniji (1 odstotek), medtem ko se je število prašičev v Črni gori in Makedoniji zmanjšalo. -jk Letošnji pridelek sadja, predvsem grozdja, jabolk, hrušk in sliv bo nadpovprečen, žal še niso znani uradni količinski podatki, tako da še ni mogoče planirati morebitnega uvoza in tržnih posredovanj, za katere leto za letom ugotavljamo, da so prepozne in zato neučinkovite. Znani so le kolikor toliko zanesljivi podatki o pridelku krompirja, čebule in fižola. Po teh podatkih smo letos pridelali okrog 198.000 ton poznega krompirja ali 94.000 ton več kot lani in 24.000 ton čebule ali 17.000 ton več kot lani. Te številke se ujemajo s planiranimi, zato upravičeno lahko sklepamo, da bo letošnji pridelek ugoden in bo ostalo tudi nekaj tržnih viškov. Vendar, če ne bomo pravočasno poskrbeli za njihovo prodajo, se bomo srečali z enakimi težavami kot lani, to je, da na primer odvečnega krompirja skoraj nismo mogli prodati. Strokovnjaki napovedujejo večic težave pri preskrbi z nekaterimi povrtninami, na primer s čebulo, fižolom, paradižnikom in papriko. Preskrba s čebulo se bo najverjetneje zataknila na začetku prihodnjega leta, zato bi morali manjkajoče količine uvoziti najkasneje februarja in marca, še letos pa podpisati potrebne uvozne pogodbe. Drugače lahko podobno kot prejšnja leta nastopijo večje praznine pri normalni založe-nosti trga s čebulo. Kritično bo tudi pri fižolu. Njegov pridelek je pri nas iz leta v leto manjši in vse kaže, da so bila vsa prizadevanja za stabilizacijo proizvodnje fižola zaman. Znano je, da smo letos pridelali le 200 ton fižola, kar je že dovolj zgovorno opozorilo, da je treba hitreje kot lani preskrbeli uvoz manjkajočih količin. Pridelek zelja bo verjetno zadosten, manjkalo pa bo paradižnika in paprike, za kar so razen neugodnih vremenskih razmer krive tudi tržne cene. J. Košnick Psi (a koza in orni-tosa ptic Bolezen poznamo tudi pod nazivom bolezen papagajev, kuga papig in nalezljivi nahod golobov. To je zelo nalezljiva kužna bolezen papig (psita-koza), ki se lahko pojavi tudi pri drugih ptičih, govorimo o ornitozi. Zboli lahko tudi človek. Bolezen je razmeroma redka, širi pa se največ z uvozom bolnih papagajev iz Avstralije. Povzročitelj je virus. Najpogosteje zbolijo mladiči do 6 mesecev, ki se okužijo že V gnezdu ali pa ko pridejo v jato. Papagaje kupujemo ponavadi ko so stari 6—8 tednov. Pri okuženih živalih pa se pojavijo očitni bolezenski znaki šele, če živali redimo v neprimernih pogojih. Povzročitelja bolezni je mnogo v izločenem blatu in tako lahko pride do širjenja bolezni s prahom posušenega blata. Ornitoza kokoši, rac, fazanov in gosi teče pritajeno, činitelji, ki zmanjšajo odpornost živali (hlad, visoka temperatura, nehigienska reja, pre-komerno grupiranje živali ipd.) utegnejo voditi v izbruh bolezni. Bolezenski znaki so PrI psitakozi in ornitozi zelo različni glede na posamezno vrsto ptičev in večinoma niso značilni. Pri papagajih označujeta bolezen omrtvičenost in oslabelost. Perje se jim našopiri in krili visita brez moči. živali se tresejo, driskajo in se ne morejo več držati na prečki. Golobi lahko zbole v dveh oblikah, v akutni in pritajeni. Akutno obolele živali kažejo očitne bolezenske znake, so ravnodušne in brez apetita. Opazimo lahko izcedek & oči in motnje pri dihanj« z znaki bronhitisa. P** rasnih golobih v leglih jo opaziti oslabelost, hujša-nje, hude driske in močno razširitev golše, pa tUdI otrplost v nogah h1 vratu. Pritajena okužba nima značilnih motenj razen morda padec sposobnosti letanja, zaostalost v rasti in zmanjšano plodnost. Pri papagajih traja bolezen 1—3 tedne s smrtnostjo okoli 5%, lahko pa je tudi močno povišana. Pri golobih ima bolezen težji tok pri rasnih živalih (akuten potek) kot pa pri golobih-Ietalcih-Golobi poginjajo le do W tednov starosti. Bolezen preprečujemo 9 primerno higieno in Pre' hrano ter s kontrolo uvoza papagajev. Pri zdravljenju je zelo uspešej1 antibiotik chloramphen'' cal. dr. S. Bande* Nova sezona v prenovljenem gledališču Za kranjske gledališčnike so se dopustniški dnevi očitno zgodaj končali. že se prizadevno pripravljajo na novo sezono, medtem ko obnovitvena dela v gledaliških prostorih tečejo z vso naglico. Letos bodo namreč preuredili vežo in zgradili bife. Po teh delih, ki so pravzaprav nadaljevanje lanske preureditve same dvorane, bo imel Kranj enega najlepših avditorijev v Sloveniji. Seveda to še ne pomeni, da bo gledališče že dokončno urejeno — V prihodnjih letih bo nujno Potrebna rekonstrukcija odra in prostorov za igralce. Izkušeni kranjski gledališki delavci se bodo potrudili, o čemer nedvomno pričajo tudi zgodnje priprave na letošnjo sezono, da bodo v prenovljenem gledališču imeli gledalci kaj videti. Ce bodo gledališki prostori nared, bodo začeli letošnjo sezono sredi oktobra z dramo Andora Švicarskega dramatika Fri-scha. Priprave na uprizoritev Andore so že stekle, vod'; jih režiser Staš Potočnik. Naslednja predstava bo domača so cialna drama Dva bregova izpod peresa impresionističnega dramatika Leskovca, reži-ral pa jo bo Marijan Belina. Za konec sezone sc bodo gledalci lahko nasmejali duhoviti Mrožkovi satiri na može Postave z naslovom Policaji. Omenjene tri predstave so vključene v ciklus osmih abonmajskih predstav, ki jih v sodelovanju z Dramo in Mestnim gledališčem ljubljanskim pripravlja za kranjsko občinstvo Prešernovo gledališče, Obc poklicni gledališki hlši iz Ljubljane bosta prispevali po dve predstavi, os-mP predstavo bo prispevalo *di celjsko ali pa tržaško gledališče. Medtem ko predstavi "rame še nista dokončno zna-ni- je Mestno gledališče že zagotovilo uprizoritev odlične Hiengovc drame Osvajalec in musicala — dramske zvrsti, ki Pri nas šele uveljavita — z naslovom Gospod Evstahij Iz Šiške, ki ga je po francoskem izvirniku priredil Žarko Petan. Obeta se torej osem lrnenitnih predstav in upanje, da bo odziv na abonma, ki ga Danes so odpotovali na štiridnevno strokovno ekskurzijo člani kranjskega društva bibliotekarjev. V Rentllngu v Zah. Nemčiji »i bodo ogledali način opremljanja javnih knjižnic, ki bi bil primeren tudi za naie razmere. Obenem pa si bodo ogledali tudi nekatera nemška mesta kot Urach, Derendin-8en in druga, ki so bila tesno povezana z našim Protestantskim gibanjem. bo Prešernovo gledališče razpisalo sredi septembra, večji kot pretekla leta, sc zdi močno utemeljeno. Pravzaprav: ob tako kvalitetnih predstavah bi vsekakor moral biti večji. Seveda še nismo povedali vsega o dejavnostih Prešernovega gledališča. Za mladi- no pripravljajo igro Čarovnik iz Oza, nekaj lutkovnih predstav ter ure pravljic ob nede ljah. Letos se torej v Prešoi- novem gledališču obeta sezona, s katero bodo kranjski gledališki delavci dostojno proslavili petindvajseto obletnico plodnega delovanja. Ivan B. Tretji festival športnih in turističnih filmov V okviru festivala športnih in turističnih filmov, ki bo od 8. do 13. septembra v Kranju, bo ljubljansko podjetje Viba film sodelovalo s štirimi kratkimi filmi. V kategoriji turističnih filmov so prijavili film Janeza Kavčiča Obiščite Slovenijo, ki bo odprl letošnji festival, ter barvni film Franceta Klopčiča Kilo v Ptuju. V kategoriji športnih filmov pa se bo Viba film predstavil- poleg kratkega filma o Ivu Daneu Kvišku, še s Pogačnikovim filmom Zlati fantje. FIlm je bil posnet v času svetovnega prvenstva v Ljubljani, prvič pa ga bodo predvajali na festivalu v Kranju. Ib Kam niča ni po Prešernovih stopinjah na Koroškem Za prejšnjo soboto je kamniško turistično društvo organiziralo potovanje no krajih na Koroškem, ki so v taki ali drugačni zvezi s pesnikom Prešernom (Celovec, Mu/.berk-Blai ograd, Sentru-pert, Ovčja ves in Ukve). Na grob pesnikove matere, ki je pokopana v Sontruper-tu pri Osojskem jezeru, so izletniki položili gorenjski šopek s slovensko troboj-nico. Kvintet pevskega zbora »Lira« iz Kamnika pa je ubrano zapel nekaj pesmi. Izletniki — 42 oseb — so bili z bogatim dnevom tako zadovoljni, da so se odločili še za drug izlet v tej jeseni: ogledali si bodo Beneško Slovenijo ter tudi tjakaj ponesli slovensko pesem in naše cvetje (na grob benc-ško-slovenskega pesnika Ivana Trinka). Vsekakor pa gre Turističnemu društvu v Kamniku vse priznanje za organiziranje takih kulturnih izletov. J. R. Lokvanji. — Foto: F. Perdan (22. nadaljevanje) 1 V letošnjem oktobru bo ( poteklo petdeset let od dne, ko smo izgubili slovensko Koroško. V sosednji Avstriji bodo ta dogodek veselo pra- , znovali, pri nas pa se bomo J le z grenkobo to nemočjo spominjali krivičnega plebiscita. Glasovanje v coni A, južno od Drave, je za nas v ; celoti neugodno i/.padi'.o: od j 37.303 glasov ■ je za Avstrijo i glasovalo 22.025, za Jugoslavijo pa le 15.278 tamkaj biva joči h Korošcev . .. DELEŽ KRANJSKIH TISKARN r: pregledovanju »kranjskih tiskov« (t. j. tiskovin, časnikov, revij in knjig, ki so bile v Kranju tiskane) sem naletel tudi na več letakov, ki so jih natisnili v Kranju, da bi z njimi v mesecih pred plebiscitom spodbujali slovensko govoreče Korošce. Izvečine so ti letaki že izgubljeni, morda niso niti vsi v evidenci, zato bo kar prav, če nekatere, ki so mi prišli v roke, na tem mestu ponatisnem — saj predstavljajo nekak delež kranjskih tiskarn k našemu skupnemu boju za slovensko Koroško. Natisnjeni so bili ti letaki v poletju in v zgodnji jeseni 1. 1920. Vsebina je seveda za današnji okus nekolikanj groba. Tudi izrazoslovje. A tak je bil oni borbeni čas, taki so bili ljudje; s preprostostjo se je bilo treba obračati do preprostih, nešolanih slovenskih ljudi onstran Karavank. A vendar so tudi ti kranjski ilctaki zrcalo »onih dni«, ko smo se tako goreče borili Za staro slovensko deželo — Saj je Celovec skuro celo prejšnje stoletje veljal za literarno središče Slovencev. In tudi spomin na nekdanjo slovensko Karantanijo in njene vojvode 5e ni izumrl. Naj za ilustracijo teh dni predložim le prepise štirih letakov, ki jih imam po naključju pred seboj: »Pamet! Slovenci! — Slovenci, ne hodite v nemčur-ske in nemške gostilne In trgovine, kjer vas psujejo za vaše denarje! Ne podpirajte vaših izdajalcev! Proč z nemškimi oštirji in lodnerji, ki od Slovencev živijo! — Nobl-Žani, ki pitij e v skledo, iz katere je. Značaj švabov! Zato — Hoo-rruk!« (Lodner = trgovec, prodajalec lodna; Hoo-rruk — takratni bojni vzklik slovenskih Korošcev. — Op. C. Z.). Naslednja letaka sta še bolj borbena in lapidarna: »Hoo-rruk švaba! — Marš vun s svabovjem Iz slovenske Koroške v nemško lačen-bergerijo! — Hoo-rruk!« »Kdor narod izdaja, kdor narod taji; — še zemlja ne pije njegove krvi!« (Lačenberger! ja = dežela lakote; v letih po prvi svetovni vojni je v poraženih nemških deželah vladalo splošno pomanjkanje življenjskih potrebščin, posebno hrane; op. Č. Z.). No in še prepis zadnjega bojevitega letaka: »Nemška kajšlerija aH unrt mačk in psov. — Slavenski Korošci! 10. oktobra je plebiscit! — Al) hočete, da bi vas pregnali z rodna grude nemški kajšlerji z zgornje Koroške, ki nosijo gnoj v koših na svojem hrbtu na njivice v gorah? Glušta se jim vase zemlje! Imajo kajže, potisnjene v griče, 3 češpelne za hišo in kozo v hlevu. Zgodi se, da imata celo po dva kmeta skupaj eno kozo, katero molzeta vsak po en dan. Kdor ima kravo, postane že župan. Ce pa Je bila 3uša in ni krme, pa pravijo: drugo leto bo Se manj živine. — AH še niso vedno prišli k vam vsi berači od zgoraj dol, od nemške strani? Od bogatih Nemcev, ki niti svojih beračev ne morejo sami prehraniti! — Ali ni vsak mačjederec iz okolice nemškega št. Vida, dort oba, von die tajčen lajt, wo sle dle Kotzen sel-ber essen? Ne bo dolgo in bodo začeli Nemški Avstriji še mačke In pse rekvirirati. — Torej, slovenski kmetje, pamet v roke 10. oktobra, sicer boste morali še sainl miši loviti!« (Kajšlerji = kajžarji, glu-šta m mika jih, češpelni = = sadna drevesca, Kotzen = mačke, rekvirirati — zaseči brez plačila; op. C. Z.) OBUJANJE SPOMINA Kakor smo danes — saj faki smo bili v bistvu v vsej svoji zgodovini — vneti za strpnost in razumevanje med nau-odi hn med deželami, tako bi bilo vendarle narobe, če bi pozabili na sprva tako junaške, potem pa tako trpke dogodke v zvezi z bojem za slovensko Koroško v letih 1918—1920 V dneh po prevratu, ob rojstvu Jugoslavije, so slovenski prostovoljci (m koroški borci — to je njihovo današnje uradno ime) med srditimi boji zasedli slovenske kraje onstran Karavank, (Dalje prihodnjič) Črtomir Zoreč Tudi v zraku premalo »cest« Čedalje gostejši promet, ki je dovolj pojasnjen z dejstvom, da je v zemeljski atmosferi nenehno v zraku približno 3000 letal, vedno bolj zahteva tudi ustrezno načrtovanje letalskih prog, ki jih uporabljajo zračni velikani. Zmogljivosti letališč so čedalje večje, saj na primer z letališča Kennedv v Ncvv Yorku vsako minuto odleti ali pristane ve-hko reaktivno letalo. Gostejši zračni promet, posebno v poletnih mesecih občutimo tudi pri nas, saj nam skoraj nenehno »brnijo« nad glavami hitra potniška letala in bele sledi izpušnih plinov skoraj ne izginejo več z neba. Kot sodi britanski Econo-mist danes ni več dosti letalskih prog prostih in so bili Britanci izredno zadovoljni, ko so dobili od Sovjetov dovoljenje za polet čez ozemlje SZ na progi London-Tokio, s čemer so skrajšali čas poleta kar na 3 ure. Vendar pa tudi skrajšan čas in znižana cena poleta nista prispevala k temu, da bi bila letala polno zasedena. Kaj bo torej s potniškim prometom v prihodnje? Veliko je odvisno od tega, na katerih progah letala letijo. Tam, kjer je veliko poletov med posameznimi mesti, kar zlasti velja za promet med večjimi mesti, so glavna skrb čedalje večji stroški. Prvi boeingi so danes že prevzeli velik del potnikov, ko pa bo v zraku približno 200 takih velikanov ter še okrog 400 letal tipa douglas in ,lo-cheed, ki bodo imela od 300 do 400 sedežev, bo to že dvakratna zmogljivost svetovne flote. Samo nekaj boeingov 747, ki bodo leteli pre>' Atlantika letos, bo povečalo število sedežev za 55 %. Le čudež, bi se moral zgoditi, da bi se potniški promet povečal za toliko. Najboljše ocene predvidevajo povečanje letalskega prometa za 15%. Letalske družbe sicer pričakujejo podoben proces kot je bil pred 12 leti, ko so preko oceana poleteli prvi reaktivci. Takrat so se letalske zmogljivosti povečale kar za štirikrat. Toda letalske družbe se niso ustavile pri nakupu boeingov, pač pa so naročile tudi preko 1000 »klasičnih« reaktivcev in težave z zasedenostjo letal bodo gotovo resnejše kot so bile pred 12 leti. Vse kaže, da bo prodrla težnja posameznih vlad, da omejijo število poletov v posamezne kraje, kar bo prispevalo k rentabilnejšemu poslovanju tistih letalskih družb, katerih letala letijo na teh progah. Menda tudi ni več daleč čas, ko bodo začeli omejevati tudi število poletov prek Atlantika. Seveda se s tem ne strinjajo pristaši ekspanzije letalskega prometa, vendar pa je vprašanje, če ne bo zmagala trezna ekonomska računica nad prevelikimi optimisti pri načrtovanju povečanja števila letalskih potnikov. Nujno pa je, da bo v prihodnje vsaj 40% letalskih sedežev zasedenih, kar je ravno na meji izgube. Drevo — redkost Čuvaji v nevvvorških parkih imajo vedno večje preglavice z ljudmi, ki jim pred nosom kradejo — drevesa. V nevvvorški betonski džungli jc namreč zeleno drevo postalo prava redkost. Ljudem ni dovolj, da hodijo uživat zelenje v parke, pač pa hočejo imeti del zelenja tudi doma na svojem vrtu. Kako drugače pa naj bi imeli večno zelenje, če ne z drevesom? Mestna uprava je sprejela predlog, ki naj bi preprečil zelenja željnim meščanom puljenje dreves. Mlada drevesa naj bi oklenili z verigami pritrjenimi v betonske bloke skrite v zemlji. Poleg bi zasadili drugo drevo, ki bi se v nekaj letih ovilo okoli železa in betona. Poskusi, ki so jih delali do sedaj, so sc obnesli. Slišalo se je tudi nekaj predlogov, naj bi namesto verig namestili na drevesa alarmne elektronske naprave. Pas rešufe življenja Ministrstvo za promet v ZDA je proučevalo vzroke prometnih nesreč, v katerih so bili vozniki tovornjakov težko ranjeni ali pa so v nesreči izgubili življenje. Ugotovili so, da so v tretjini primerov poškodbe nastale, ko je voznika vrglo iz vozila, pri tem pa sta se ubili dve tretjini voznikov. Podrobno so proučili 211 nesreč in ugotovili, da je od 231 voznikov in sovozačev uporabljalo varnostni pas le devet. Nobeden od teh voznikov, ki so sc ponesrečili, ni padel iz vozila ali se smrtno ranil. minister za čist zrak Japonski predsednik vlade je imenoval Sadanorija Jama-nako za člana svoje vlade. Novi minister je odgovoren za probleme, ki nastajajo v zvezi z onesnaženjem zraka. V zadnjem času je stopnja onesnaženosti zraka v glavnem mestu Japonske dosegla tolikšno stopnjo, da je presegla že vse varnostne meje. Vsa javna sredstva za obveščanje redno prinašajo poročila o stopnji onesnaženosti zraka v japonskem velemestu. 17. nadaljevanje Bolj kot na njihova ugibanja se je zanašal na lastne strateške in taktične izkušnje, in tako je edini še neporaženi nemški general sam poskušal razvozlati veliko uganko o zavezniški invaziji na evropsko celino. Globoko v svojem bunkerju pri Saint-Germa-inu se je zatopil v svoje zemljevide, da bi mu povedali skrivnost o začetku izkrcavanja. In zemljevidi so mu odgovorili. Bernard Montgomerv je nosil čevlje z debelimi podplati, da bi bil videti višji. Vedno je nosil baretko, četudi so mu že dvakrat ukazali, naj je ne nosi, ker to ni ustrezalo njegovi častniški stopnji. Niti ni kadil niti pil. Redno je prebiral biblijo. Pred začetkom štabnih konferenc je dal svojim častnikom dve minuti časa, da so se lahko odkašljali, po tem pa ni trpel nikakršnega kašlja, razen med enominutnimi premori. Vsak teden so morali njegovi vojaki skupaj z generali preteči enajst kilometrov dolg »cross-counlrv«. Spat je legal zelo zgodaj; ko ga je nekoč po telefonu poklical Churchill in ga zaprosil, naj pride ob polnoči v Dovvning Street, mu je odvrnil: »Ne bom mogel priti, sir. Tedaj bom v postelji.« Montgomerv je bil torej vse prej kot prilagodljiv človek, in vendar je sprejel tisto, kar bi bil vsak nemški general, zagledan v lastno dostojanstvo, s prezirom odklonil: pristal je, da bo sodeloval s skupino klovnov v operaciji Pogum. Nekega dne proti koncu maja }e vozil skozi London velik uradni avto proti letališču Northolt. Vsakokrat ko se je moral avto ustaviti pred semaforjem, se je okoli njega zbrala gruča ljudi in vzklikala: »Stari, dobri Moni v!« V avtomobilu jim je na klice odgovarjal Clifton James z »Montvjevim nasmeš- stave niso pozabili. Clifton James je dobival generalsko plačo toliko časa, kolikor časa je nosil generalsko uniformo. Z letalom naj bi se odpeljal v Gibraltar, kjer naj bi ga sprejeli z vsemi častmi, ki so primerne za takšno stopnjo. V guvernerjevo palačo naj bi se odpeljal v odprtem avtomobilu, da bi si ga lahko dobro ogledali nemški agenti, ki jih je v Gibraltarju kar mrgolelo in so bili pomešani med špansk»ni delavci. Guverner sir Ralph Eastvvood, Montgomervjev sošolec je za to igro vedel. Jamesa bo pričakal na stopnicah, da bi mu zaželel dobrodošlico. Pogovor je bil že vnaprej pripravljen: »Zivio, Monty! Veseli me, da te lahko spet vidim!« — »Kako se imaš, Rusty? Videti je, da si v dobri formi!« V guvernerjevi palači je služboval ndužabnik, ki je bil dolgo let Montgomervjev sluga; z nekakšnim izgovorom so ga poslali proč. Predvideli so tudi »nepričakovano i n neprijetno« srečanje lažnega Montgomervja z dvema španskima veljakoma, za katera so dobro vedeli, da imata stike z nemško obveščevalno službo. Slišala naj bi Jamesa, ki bo govoril o skrivnostnem »načrtu 303« in francoskem sredozemskem obrežju. Nemci lahko »načrtu 303« verjamejo ali pa ne, lahko tudi sklepajo ali pa ne, da naj bi Montgomerv sprejel poveljstvo nad armado, ki naj bi se izkrcala v južni Franciji. Vsekakor pa bodo dobili poročila prič/ ki bodo proti koncu maja videli Montgomervja v Gibraltarju; agenti bodo poročali tudi O tem, da je odpotoval v Alžir. Ce se je Montgomerv podal v Afriko, potem v bližnji prihodnosti ni bilo mogoče pričakovati napada prek Kanala. Potegavščina je Imela dvoje lic. Prvo lice je bilo datum. Clifton James Je dal vojni živcev novega sunka. Drugo lice je bilo kraj. DUOBOJ uoHunou Gilles Perault kom« in »Montvjevim pozdravom«. Od odrske mrzlice je bil skoraj odrevenel. Pred vojno je bil igralec pri potujočem gledališču; zdaj pa je igral svojo življenjsko vlogo. Posredno so bili njegovi gledalci visoki častniki nemškega vrhovnega poveljstva. Za to vlogo so ga izbrali zato, ker je bil Montgomervju prav presenetljivo podoben, le na desni roki mu jc manjkal prst. Toda to, da je izgubil James med prvo svetovno vojno prst, ni predstavljalo za strokovnjake operacije Pogum kdove kakšne težave: laže je ponarediti prst kakor pa oklepno divizijo. Jamesa so pritegnili k defci šele pred tremi tedni. Prepovedali so mu, da bi o tem komur koli kar koli črhnil, tudi svoji ženi ne, prepovedali so mu, da bi hodil v bare ali da bi pisal svojim prijateljem; celo to so mu svetovali naj ne govori v sanjah. Ko je na vajah spremljal Montgomervjev štab, je lahko svoj model dobro preštudiral. Opazil je, da je hodil zelo trdo, opazil Je njegovo navado, da je roke držal za hrbtom, prevzetno držo glave, kretnjo, ki jo je med pogovori pogosto napravil z desnico — videti je bilo, kot da bi bil tehtal neviden predmet — In željo, da bi se bil med govorjenjem s palcem In kazalcem uščipnil v levo lice. James je Imel nato z Montgomcrvjem nekaj dolgih pogovorov, na katerih si je hotel prisvojiti njegovo nosljavo govorico In njegov način, kako je Izbiral besede, kot da bi bila usoda sveta odvisna od tega ali onega pridevnika. Navsezadnje je James svojo vlogo odigral pred skupino višjih častnikov obveščevalne službe v možatem Montgomerv je vem slogu. Prikazal se je na odru ln predstava se je začela: peljal se je proti Northoltu. V žeptu je Imel biblijo (Montgomerv je imel biblijo vedno pri sebi) in ducat robcev z začetnicama »B. M.«, ki naj bi jih med svojim potovanjem izgubljal. Tudi na finančno plat pred- Jugovzhodno Anglijo so spremenili v lažno oporišče za napad na Pas-de-Calats. Tudi če bi bili Nemci pred začetkom Invazije ne verjeli, da se bodo zavezniki Izkrcali v Pas-de-Calaisu, pa lahko po začetku invazije zače* njajo verjeti, da je bilo izkrcanje v Normandiji le navidezen napad In da bo glavni udarec padel tja, kjer ga je pričakoval von Rundstedt. Ce bi se ta del potegavščine posrečil, potem bi 15 nemških divizij iz Pas-de-Calais ne poslali v boj proti zavezniškim mostiščem v Normandiji, temveč bi na svojih položajih pričakovali napada, do katerega ne bo nikoli prišlo. Da bi dosegli ta cilj, so Ijludje, ki so delali pri operaciji Pogum, uporabili razen gume tudi najučinkovitejše sredstvo — generala. Ce je generalu Pattonu kdo dejal, da je ognjevit kot Murat, neustrašen kot Ney in spreten kot Davout, bi ga bil gotovo popadel bes: on sam se je imel za Napoleona. Visoki, močni In vedno lepo oblečeni Patton je bil zvezda ameriške armade. Na angleškem dvoru je povzročil pravcato senzacijo, ko je prišel na sprejem z dvema dragocenima pištolama, ki si ju je bil zataknil za pas. Podrejeni so ga občudovali in sovražili hkrati; kaj pa je sicer mogoče čutiti do poveljnika, ki je vodil svoje vojake od zmage do zmage, vrhu tega pa vztrajal, da so morali nositi kravate tudi na bojišču. Ko je v bolnišnici na Siciliji oklofutal mladega vojaka, se je proti njemu dvignil srd ameriy ških mater. Vojaka je bil ranil drobec grai nate, vendar pa je Patton menil, da je bil vzrok preneznaten, da bi se bil moral umakniti z bojišča. Val negodovanja z domače fronte je bil tako visok, da je skoraj dosegel Pat tonove zvezde. Rešil ga je Eisenhower. Prisilil ga je, da se je javno opravičil oklo futanemu vojaku, osebju bolnišnice, vojakom svoje divizije in nato vzel oklofutanega vojaka s seboj v Anglijo. Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 127 9» Slavko pozna vso zgodbo nesrečne Štivčeve yasi, ki se je tik pred koncem vojne opomogla >n bila tudi prva obnovljena s pomočjo italijanskih ujetnikov, a petem — kmalu bo dve leti —-bila vnovič ob vso živino, po katero so prišli na Krn v spremstvu italijanskih vojakov hlapci furlanskih veleposestnikov. Tudi o tem pripoveduje sedaj štivec potnikom v 'korjeri', čeprav med njimi ni človeka, kl °i za to zgodbo ne vedel in prav tako za Pomoč, ki so jo potem za izropane kmete orga-zirali kobariški komunisti in zanjo pridobili celo italijanske, furlanske in druge delavce. Toda * vf° Pripoveduje, ker bi potnikom rad pred-avd Slavka kot sina velike dobrotnice njihove .asi, zadružne trgovke Štefi Federlovc iz Bor-lane. ^bre besede o mami Slavku godijo, tako da *a Stivčevo pripovedovanje za hip iztrga celo "Jegovim tesnobnim mislim. »Kaj bi mi brez Federlovc? Obubožali bi, do ^faJa obubožali in se še dolgo ne opomogli, če J se v teh pasjih časih sploh še kdaj.« »Pasji časi, zares pasji časi,« pritrjujejo ljudje Potem tožijo o nizkih cenah, po katerih mo-ni«° *f odaJati češnje. Te že prej pod cesarstvom Zniž bogvekako v denar, ker so jim ceno ^-zevale briške in vipavske. »Toda zdaj je tudi izDl0?1 in ViPavoem hudo. Sadjarstvo se ne bo Pačalo več razen za domačo porabo in za v žganje.« Prekuho danjiUkre j^3 Jih v >>Z *akor marveč tožijo tudi o drugih, ki jim o Mnogo višji so Je naprtila nova italijanska oblast. davki nas bodo uničili italijanskih krajih.« »Ja, ja! Marsikomu bo boben pel! še huje bo kakor včasih!« Ljudje razumejo, da pomeni ta ,včasih' culo in pot v tujino s trebuhom za kruhom. »Z naše zemlje bi nas radi izrinili!« »Ja, črni, še bolj črni časi prihajajo.« »Kakor da še niso dovolj?« »In z otroki? Kaj bo z našimi otroki?« povzame zopet Štivec »Moj Žefek (s tem misli tudi druge vaške otroke) je letos dobil učitelja, nekega Benečana, ki jih ne uči drugega kakor italijanske vojaške pesmi, čeprav jih otroci nočejo prepevati. Slovensko pa zna samo 'oliko, da jih psuje, čeprav je Slovenec, sam Slovenec. Pretepa jih, da je joj, pa ga moraš pred otroki celo zagovarjati, češ da je treba učitelja ubogati in spoštovati in da so sami krivi, če jih pretepa. Prosili smo za drugega učitelja, pa so nam rekli, da jih nimajo Lepa, kakor da bi mi ne vedeli, koliko naših čaka na službo in koliko jih mora zato čez mejo, ker jim je tu ne dajo. Ko bi Žefka z ženo ne učila sama brati in računati, bi najbrž še črk ne poznal, čeprav je te dni končal že drugi razred. Najraje bi otroka poslal k bratu v Ljubljano« »V Ljubljano?« odjeknejo hrepeneče te Štivčeve besede v Slavku. »A kako naj se odtrgam od otroka? Odtujil bi se mi? In če se mi odtuji, komu naj potem zapustim zemljo, ki sem jo izkrčil s tolikšnim trudom in mukami?« Slavko razume Štivca. Na svoje oči je videl velik travnik, ki ga je Štivec izkrčil v divjem pobočju nad svojo kmetijo. Ve, da je bil Štivec ponosen na svoje delo, dvakratno delo, ker mu ga je tik pred izbruhom vojne uničil hudournik po nevihti, ki je na samo zadnjo noč miru divjala v teh krajih, štivčeva je pripovedovala o tem mami in teti Roziki, mama pa je rekla tedaj, da bi Štivec takega dvakratnega napora ne zmogel brez velike ljubezni, ki jo čuti do žene in otroka. »Srečna žena ste! Človek bi vam lahko zavidal srečo.« Tako je rekla takrat mama s čudno žalostjo v glasu. »Ja, seveda, ona pa je bila in je nesrečna, nesrečna žena,« se Slavko ugrizne v ustnice, ki še danes ne more ra^umeti, zakaj bi bila mama nesrečna. »Najbrž zaradi onega drugega,« sovražno pomisli na Lehmanna, s katerim se mama dopisuje, medttm ko je na tato do kraja pozabila. Ta misel se razrašča v Slavku tudi potem, ko mu Štivec naroča, naj pozdravi mamo, strica Antona, strica Andreja, Roziko in prav vse domače, obenem pa ga vabi, naj se med počitnicami kaj oglasi na njegovi domačiji. »Bom,« odsotno obljublja Slavko, preden postajo pod Kobaridom štivec izstopi in odhaja proti brvi čez Sočo. »Z mamo pridi!« Tako je Štivec rekel ob slovesu. »Z mamo?« grenko razmišlja Slavko in se z neko nerazumljivo slastjo prepušča tej grenkobi. »Samo kaj naj mi očita zaradi spričevala, pa bo slišala,« kuje v sebi zaroto, da bo izlil na mamo vse, kar že tako dolgo skriva pred njo. »Ja, vse, prav vse o tistih pismih in pesmih ... Pa tudi o tati. Živ je! V Benediktenbovernu dela! Tebi pa to ni nič mai! Nisi poizvedovala za njim! Več ti je tisti berlinski pesnik, tisti prismuknjenec, ki pozablja, da si poročena, da imaš moža, da imaš mene .. .« Ja, to ji bo vrgel v obraz kljub naukom profesorja Andreja, ki se jih je doslej držal. »Taka si kakor tiste babnice, ki so norele za muzikantom škratljem. Zbezljala si in še bez-ljaš. Ja, kako resničen ljudski rek: Ce ne zbezlja mlada krava, pa zbezlja stara...« Cela hudourna povodenj očitkov in sinovske užaljenosti se zbira v Slavkovi duši. Z njo bo ustavil hudo uro, če se bo zaradi njegovega slabšega letošnjega spričevala začela zbirati v mami. Jeza na mamo se ga vedno bolj polašča. Tudi na tale Kobarid, kjer izstopi, je besen. »Tu v Kobaridu se je zatrapala,« si pravi, ko se zaman ozira, da bi na trgu zagledal konja in voz strica Andreja. »Ja, tu ga je srečala,« ve Slavko po pismih in pesmih, med katerimi je ena celo naslovljena z imenom tega, zaradi soških bitk po vsem svetu znanega kraja. Na kmetiji od jutra do večera (5) Košnja: Vstati je treba z dnevom (Majski dan, nadaljevanje) Zatfl0*^1!? S° vs' o^opavat krompir. Poorali ga prej niso, Vjhp. "° okopavanje z motikaml naporno in zamudno delo »o malicali kuhane krhlje in kruh. To je bilai po leti »Ploh najpogostejša in najpriljubljenejša malica na kmetih, Ki le tudi odžejala. Zvečer so spet opravili v ^/evu, kjer je očetu pomagal j"1, in pri prašičih ter v ku- %i, kjer sita mami poma-rj» hčerki. Spat so šli okrog **°l desetih. Današnji podobni majski «22? dan » razlikuje od &a Je!ga P° tem. da &in g0m '-orje njivo za koruzo, , spodar in gospodinja pa Kadi^° P^'di'ta. Ker danes st_v° vsi krompir na vrste, J>OaJ*X>' 50 te tahlko v razorih O^rjeio in mi treba celih . spavati. Za pooravanje sta Wk n'a dva: sin šofira k]; !°r> °če pa krmari pri- Pav ^ed vrsticama. Oko- ^ak1'16 *° P0*6"1 najmanj ^»SKI DAN Junju j ^W v *najda,jši dan> P°-casu, ko so pred petdesetimi leti kosili prvo seno, to je okrog kresa. Gospodar in sin sta vstala že ob pol štirih in šla takoj kosit. Že prejšnji dan sta najela še enega moškega, ki je tudi vstal z dnevom in jima šel pomagat. Plačali so mu v denarju: za nekajurno jutranjo košnjo pred 50 leti 10 dinarjev. Vsi trije so vzeli pet kos, da so imeli dve rezervni. Kdor je pri košnji večkrat zadel v kamen ali Če se mu je kosa zelo skrhaila na krtinah ipd. je koso lahko zamenjal. S seboj so vzeli tudi vsak svoj osunk (osolnik), v kaiterega so nalili razredčeni kis. Osolmmki so bili ali narejeni iz kravjih rogov ali pa leseni. Kupiti jih je bilo mogoče na vsakem sejmu. Vsak je vzel s seboj v osol-niku tudi svoj brusilni kamen; te so po hišah proda- jali Primorci in Hrvatje. Vse kose je gospodar že prejšnji dan sklepal. Sedeč na k:le-palnem stolu je udarjal s težjim kladivom po rezilu, položenem na »babco«, tako, da je dobilo večjo ostrimo. če je bil travnik obdan z drugim nepokošenim travnikom, potem so kosci morali pričeti kositi na sredini travnika. Tisti, ki je prvi kosil v eno smer, je moral potem tudi prvi obrniti v drugo smer. Kositi je moral dvojni (topel) red. Nekdaj to ni bilo tako težko, ker je bila trava redika in majhna. Ko kosa ni več dobro rezala — po lastnem občutku! — se je prvi kosec ustavil za njim pa še ostala dva. Vsi trije so kose istočasno nabrusili. Brusili so takole: najprej je kosec obrisal s travo rezilo kose, da je bilo čisto. Ko-sišče je postavil na tla ob sebi, z levo roko je prijel za konico rezila kose, z desno pa je pomaka! brusni kamen v osolnik, ki ga je imel pri-vezamega za pasom, in izmenično — zdaj po eni, zdaj po drugi strani — vlekel naglo po rezilu kose. — Trije so pokosili travnik površine 25 arov v treh urah, posebno še, ko je pozneje prišla pomagat še starejša hčerka. Gospodinja je tega dne vstala ob pol petih. Začela je pripravljati za kufto, pr- vič je dala krmo živimi v hlevu, pripravila pa je tudi krmo za prašiče. Hčerki sta vstali ob petih. Pomagali sta materi pri opravilih v hlevu in kuhinji. Potem so zajtr-kovali mlečno kašo im kruh. Starejša hčerka je potem nesla v lonoih v cekarju zajtrk tudi koscem na travnik. Ta zajtrk se je razilikoval od domačega le v tem, da je mati ubila na kašo še jajce, da je bila jed izdatnejša. Da kosci ne bi bili žejni, so nalili zanje v steklenico še belo kavo. Za gospodarja je dodala mati v majhno steklenico še nekaj žganja, dragi pa so bili zadovoijmi kar z navadno vodo; še te je večkrat primanjkovalo. Vodnjakov je bilo namreč takrat še zelo malo, tisti, ki so bili, pa so bili plitvi. V prvi večji vročini, ki se je o kresu navadno že pričela, jo je zmanjkovalo. Ponjo so hodili v potoka Tunjico in Pšato im jo z dvema škafoma na burkljab nosili domov. Ko so pokosili (okrog sedmih, včasih pa so kosili tudi dlje), so šli moški domov. Gospodar je šel klepat kose, sin jc malo počil, dninar pa je šel po svojih opravkih. Hčerki in mati so potem travo v redeh zmešale z vilami in grabljami. Vse tri so to delo opravljale približno uro. Pri mejah sc- pokošeno travo odgrabile, da se je bolje videlo, kje je meja. Nato so šle v senco počakat (im počivat) tako dolgo, da je bil čas za obračanje. Ravno zaradi sence so nekdaj puščali na mejah ali na koncu travnikov drevesa (vrbe hraste, jablane) in grmovje. Danes je le še malo teh dreves, saj so v napoto pri košnji s traktorjem, sence pa tako in tako ne potrebujejo več toliko, saj ljudje ne ostajajo s stroji na travnikih, ampak gredo domov. Ena od hčerk je pripeljala s seboj tudi cizo, na katero je naložila nekaj sveže trave za krmo živimi. Ko so zmešali redove, je peljala polno cizo domov, potem pa se je vrnila. Ivan Sivec (Nadaljevanje) Gorenjski rlcraji mm ljudje, , Prva letošnja šolska ura. Danes seveda še ni »spraševanja«. V prvi razredi Naš prvošolček je že prestal prve preizkušnje. Hodil je v malo Šolo, tudi na zdravniškem pregledu je že bil. Telesno, duševno in socialno je zdrav za prvi razred. Čeprav je hodil že v vrtec in v malo šolo, se starši sprašujejo, ali naj otroka tudi sami učijo. Pametno je da dajo otroku pred vstopom v šolo v roke svinčnik, barvice in velik papir, na katerem bo »ustvarjal«, kar se mu bo zahotelo. Ob takem risanju se otrok sprosti, nauči se uporabljati roke, predvsem pa si vliva samozaupanje. Marsikateri otrok zna pred vstopom v šolo že malo pisali in brati. Zanimivo je, da se je te »umetnosti«, naučil od starejšega bratca ali sestrice ali' pa, ko je spraševal starše kaj pomeni ta in oni napis v trgovini, mestu in drugod. Vsako pravo učenje branja in pisanja je nepotrebno, da se ne bi otrok nekaj mesecev v šoli dolgočasil. Drugo vprašanje, ki vznemirja mnoge starše je, kako sc bo otrok v šoli oblekel. Ni jih malo, ki otroka do šestega leta oziroma do vstopa v $/>lo oblačijo, za njim pospravljajo igrače in ga celo hranijo. Otrokova samostojnost je rezultat dolge poti in zgodnjega navajanja otroka na samostojnost. Kar naenkrat, pred vstopom v šolo, bo težko naučiti otroka zavezati čevlje, zapeti gumbe na obleki in se počesati. Hudo pa je, da so taki nesamostojni otroci tudi zelo počasni pri drugih aktivnostih v razredu. Vedno so med zadnjimi. Zalo si vzemite nekoliko več časa in naučile otroka da bo znal zavezati pentljo na Čevlju in se obleči. Otrok naj ima občutek, da tega ne zahtevate od njega zaradi zaradi kazni, temveč zaradi priznanja, da mu zaupale. »Kako naj prvošolčka oblečemo? se sprašujejo mnoge mamice. Pomembno je, da je otrok za šolo oblečen tako, da se dobro počuti. Njegova obleka naj bo neobčutljiva za mečkanje in tako narejena, da se bo v njej lahko svobod' no gibat. Predvsem za janike morajo biti hlače narejene tako da jih bodo zlahka od' peli Tudi deklicam najvCr krat delajo naramnice velika težave. Dokler je toplo, na\ bodo kolena gola. Otrok bo obut v dokolenkc. V dol' gih hlačah ali žabah in pid° verjih je otrokom v septerf' bru vroče in ni čudno, da s0 v razredu neposlušni in nerWr' ni. Obvezno mora biti v žepd robček. Kaj če je otrok levičar? Ali bo zato slab učenec? Zato ni treba biti v skrbeh. V ni&* H šoli so mu dovolili, da J* pisal z levico. Njegovi izdelki so prav tako lični kot izdelki desničarjev. Če takega otroka nasilno preusmerimo t desničarja, ima lahko v šoli resne težave. Največkrat & pojavijo pri branju, otrok tZ' pušča črke, zamenjuje jih ^ pa sploh noče brati. Ni V*, malo, ki so zaradi tega ZP&fy jecljati. Zato naj piše otrok s tisto roko, ki je zato Prt' ročnejša, saj sta obe roki V življenju enako pomembni. Popolnoma razumljivo da bo treba iti v prvih dit& s prvošolčkom do šole in f* po končanem pouku V{lil iskat. To jc pomembno za^-di njegove varnosti, Pre. vsem pa zato, da otrok & tako hitro odtrgan od stat' šev. Res je, da se otrok ob vst°'4 pu v šolo za korak oddali1 od staršev. Hitro se ni°r^ navadili na samostojnost, o' se hoče boriti za uspeh-mostojno pribor jen tisPe pa je veliko več vreden k° če mu botruje pretirana P°" moč staršev. L. Bogatat Za večjo prometno varnost SVETLOBNE NAPRAVE ZA OZNAČEVANJE VOZIL Motorna vozila (razen motornih koles brez bočne prikolice) morajo imeti dve sprednji luči za označevanje vozila bele barve in morajo biti ponoči pri dobri vidljivosti jasno vidljiva na razdaljo najmanj 300 metrov. Zunanji rob svetleče površine sprednje luči za označevanje motornih vozil ne sme biti oddaljen več kot 40 cm od najbolj izpostavljene bočne točke vozila. Spodnji rob svetleče površine ne sme biti oddaljen manj kot 40 cm, zgornji rob pa ne več kot 155 cm od površine ceste Sprednje luči za označevanje motornih vozil so lahko sestavijene z dolgimi lučmi in zasenčenimi lučmi za osvetljevanje ceste. Sprednje in zadnje luči za označevanje motornih vozil in tuči za osvetljevanje ceste morajo biti med seboj povezane tako, da so z istim stikalom možne naslednje kombinacije: 1. samostojna istočasna vklopitev sprednje in zadnje luči za označevanje vozila, 2. vklopitev dolge luči ali zasenčene luči za osvetljevanje ceste, pri čemer se istočasno vklopijo tudi luči za označevanje vozila oziroma se te luči ne izklopijo, °e so bile vklopljene. Motorna kolesa z delovno prostornino nad 50 cem morajo imeti belo sprednjo luč za označevanje vozila, vdelano v napravo za osvetljevanje ceste oziroma v njeni vertikalni ravnini. Motorna kolesa z bočno prikolico morajo imeti na sprednji strani prikolice tudi belo luč za označevanje Prikolice. Luč ne sme bili oddaljena več kot 20 cm od bočno najbolj izpostavljene točke prikolice. Priklopno vozilo, ki je širše od 1,8 m ali je z vsake strani vlečnega vozila širše za 10 cm, mora imeti na sprednji strani dve luči za označevanje vozila. Luči morata biti bele ali bledo rumene barve in ponoči pri dobri vidljivosti jasno vidljivi na razdaljo 300 m. Postati šofer ie danes zahtevna reč Nova, zahtevnejša pravila, ki veljajo od 1. junija dalje, so bodočim voznikom avtomobilov in motorjev precej otežila delo. Zlasti pri opravljanju teoretičnega dela izpita se je osip občutno zvečal. Ugotovimo lahko, da sta poostren kriterij in uvedba tečaja prve pomoči (10 ur predavanj) dosegla svoj namen in da novopečeni šoferji sedajo za volan mnogo bolje pripravljeni kot poprej. V kranjskem AMD, ki je najmočnejša tovrstna organizacija na Gorenjskem — skozi njeno šolo gre letno od 600 do 700 ljudi — so v zadnjih treh mesecih zabeležili 40-od-stotno zmanjšanje števila interesentov. Stanje sc torej normalizira, spomladanski naval je popustil. Kljub skrčeni ekipi inštruktorjev društvo nima več preglavic s pomanjkanjem kadra in avtomobilov. Da pa bi morebitne kandidate ne prestrašili, naj navedemo nekaj podatkov o samem izpitu in o novih cenah avto-šole. Kot že rečeno so zlasti pri teoretičnem delu kriteriji precej poostreni. Izkušnje kažejo, da je brez posebnega tečaja le redkokdo kos zahtevnim nalogam, zato ga velja redno obiskovati. Tudi praktični del mora bodoči šofer opraviti bolje kot doslej, čeprav število dovoljenih kazenskih točk formalno ni znižano. Kaj pa cene'? Ura vožnje stane 40 din (prej 30) — in to v vseh gorenjskih avto-mo-to društvih enako. Celotni stroški izpita so se kajpak nekoliko povečali, vendar še vedno daleč zaostajajo za podobnimi storitvami drugod v svetu. Kakor predvidevajo, bo letos vozniško dovoljenje dobilo 1500 do 1600 Gorenjcev. Če upoštevamo, da je gneča na naših cestah že sedaj skoraj nevzdržna, so strožji predpisi, ki slabo pripravljenim kandidatom ne dovoljujejo sedati v avtomobile, presneto umestni. I. G. ^ menjaj me«, kliče kažipot na križišču cest proti Golniku *dloči Plku' Udarci so tablo tako zdelali, da se potnik težko "ct. katera cesta je prava. — Foto: F. Perdan V ponedeljek je naš fotoreporter srečal v Kranju 64-letnega Janeza Zupana iz Trstenika s polno košaro gob, ki jih je prinesel sinu v mesto, vendar je lahko le ugotovil, da je tudi sin odšel nabirat gobe, toda po očetovem mnenju brez uspeha. Janez je že star gobar. Pravi, da med sezono nabere dnevno tudi po 8 kilogramov gob. Ker je bil ponoči med pone» deljkom in torkom mlaj, Zupan upa, da se bo šele začela prava sezona za jurčke. (jk) — Foto: F. Perdan Odbor za izvedbo javne avto tombole Olimpije Ljubljana, . Celovška 25 Obiščite avto tombolo Olimpije v Ljubljani, 6. septembra ob 15. uri v Tivoliju V NEKAJ STAVKIH Bled — Godba na pihala iz Gorij pri Bledu je v letošnji poletni sezoni imela zelo veliko nastopov na raznih kulturnih, zabavnih in drugih prireditvah na Bledu in okolici. Vsak petek so zabavali goste pri Šobcu v Lescah, vsak četrtek pa so v lepih narodnih nošah nastopili na Blejskem jezeru. Njihov enourni program, ki so ga izvajali na čolnih okoli Blejskega jezera, so spremljali z velikim zanimanjem številni tuji turisti, ki so se mudili na Bledu. Pogled na razsvetljeni Bled in »plavajočo« godbo je marsikoga očaral in prevzel, zato so ob vsaki končani skladbi navdušeno ploskali. Prejšnji četrtek so nastopili zadnjikrat in čeprav se Bled po številu tujih gostov že poslavlja od letošnje poletne sezone, se je tudi tokrat zbralo precej ljudi. Gorjanska godba na pihala jc imela na Bledu osem takih nastopov. -d. s. Jesenice — Komisija za športno rekreacijo v železarni Je seniee in Planinsko društvo Jesenice bosta tudi letos organizirala pohod slovenskih železarjev na Triglav. Letošnjega pohoda se bodo udeležili tudi železarji iz Raven in Štor. Na Triglav se bodo povzpeli 19. septembra v različnih smereh.. •-d. s. Jesenice — V sredo, 2. septembra, bodo v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu odprli že deseto razstavo v letošnjem letu. Tokrat bo razstavljal svoje oljne slike s pokrajinskimi motivi slikar France Dremelj-Aco iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 13. septembra. -d. s. Državna založba SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 VSE ZA ŠOLO DOBITE V KNJIGARNAH IN PAPIRNICAH DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, KJER VAS POLEG DOBRE IN HITRE POSTREŽBE PRIČAKUJE OB VEČJEM NAKUPU TUDI PRIJETNO PRESENEČENJE Pričakujemo vas v Kranju, v Kamniku, v Škof j i Loki, v Tržiču, v Radovljici, na Bledu in na Jesenicah Tovarna obutve PEKO Tržič razglaša za svojo prodajalno obutve na Jesenicah, Maršala Tita 44, prosto delovno mesto poslovodje Pogoji za sprejem: — visoko kvalificiran delavec v trgovini s sposobnostjo organizacije in vodenja ali kvalificiran delavec v trgovini s sedem let delovnih izkušenj in s sposobnostjo organizacije in vodenja, — prednost imajo kandidati iz stroke, — poln delovni čas, — poskusno delo štiri mesece, — da kandidati niso v preiskavi in nimajo prepovedi opravljanja tega dela s strani sodišča ali kakega drugega organa. Nastop dela po dogovoru. Prijave sprejema tovarna obutve Peko Tržič, do 14. septembra 1970. metalka Dalmatinova 2 Prodaja, uvaža in izvaža izdelke metalurgije in kovinske industrije, izdelke elektroindustrije, izdelke iz gume in umetnih snovi, gradbeni material, rudnine Zastopa inozemske firme 6. septembra ŠUŠTARSKA nedelja v Trzieu Velik semenj; obutve in usnjene konfekcife po znižanih cenah. - Tržiška bržola, velika veselica s srečelovom SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, te:. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah GORENJSKI MUZEJ v Kranju zaposli od 1. oktobra 1970 do 31. januarja 1971 s polnim delovnim časom ADMINISTRATORJA — BLAGAJNIKA Informacije in prošnje: Kranj, Tavčarjeva 43. Slovenija ^ avto Ljubljana, Prešernova 40 EXPORT — IMPORT in zastopanje tujih firm Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili, gradbenimi stroji, servisno opremo, bicikli in vsemi pripadajočimi nadomestnimi c' H. Servis in remont za motorna vozila. PREDSTAVNIŠTVA: Beograd, Ulica 27. marta 32; Rijeka, Borisa Kidriča 58/a; Novi Sad, Trg Svetozara Markoviča 5 DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA v Ljubljani razpisuje VPIS V DOPISNE ŠOLE — osnovnošolsko izobraževanje (5., 6., 7. in 8.razred) — administrativno šolo (dveletna) . — ekonomsko srednjo šolo — tehniško Solo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kmetijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — delovodsko šolo (za lesno stroko) — pogojno, ne glede na zadostni vpis — poklicno šolo kovinarske strc!:e VPIS V DOPISNE TEČAJE — tečaj nemškega in italijanskega jezika — tečaj tehniškega risanja — začetni tečaj knjigovodstva z analitično evidenco — tečaj za skladiščnike — tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — tečaj za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) — tečaj za letno preverjanje znanja iz varstva pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) Vpisujemo vsak dan od 7.—14. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 2 dinarja na naslov: Dopisna delavska univerza Ljubljana, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106. PRODAM Prodam borova GARAŽNA VRATA, zidarske mere 250 x 212 cm. Naslov v oglasnem oddelku 3767 Prodam kombinirano OMARO in KAVC. šimunac Heda, Kokrškega odreda 18, Kranj 3846 Prodam tretjič brejo KRAVO. Praprotnik Zofija, šer-cerjeva 1, Radovljica 3853 Prodam nov »KIMPEŽ«. Zalog 76, Cerklje 3854 Prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za dnevno sobo. Stražišče, Trojarjeva 33, Kranj 3856 Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 23-454 Kranj 3856 Prodam macesnove PLOHE. Babni vrt 6, Golnik 3857 Prodam dobrih 7 mesecev brejo KRAVO »gorenjsko ciko«, po prvem teletu. Jakob Zadnikar, slikar. Zg. Jezersko. Ogled pri Jakobu Pisker-niku, vila Kočna 3853 Poceni prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (elektrika in plin), PEČ na olje feniks 7500 kel/h in dva 200- litrska SODA. Naslov v oglasnem oddelku 3859 Prodam kombinirano štiridelno OMARO in dve POSTELJI. Ogled 3. in 4. 9. od 16. d,o 17. ure. Bole, Cesta Stane *a Žagarja 26, Kranj 3860 Prodam rabljeno POHIŠTVO za samsko sobo. Cena 1000 din. Naslov v oglasnem oddelku 3861 Prodam KRAVO s teletom. Stražišče, škofjeloška 26, Kranj 3862 Prodam SPALNICO. VaJ-J^rga 23, Smlednik 3863 Prodam dobro ohranjeno rnoško rogovo KOLO. Bemik, Bukovščica 5 p. Selca nad Skof.io Loko 3864 Prodam 70 arov orne ZEM-UE na Primskovem. Naslov v oglasnem oddelku 3865 Ugodno prodam 10 TRA-VERZ dolžine 8 m, premera *° 9. Poličar Ludvik, Bre-*Je 75 pri Radovljici 3866 Prodam STROJ ca izdelavo 2ldne opeke (kvadre). Posa-£5 13, Podnart. Ogled popoldne 3867 Prodam novejšo kuhinjsko OMARO. Kranj, Liko/.ir J«va 7 Kupim lahek VOZ. Naslov v oglasnem oddelku 3869 3868 Izdaja in tiska C P »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pljade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči ne. — Tek, račun pri SDK v Kranju 515-1135 - Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročni na: letna 32 polletna 16 °in, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: be-»eda 1 din, naročniki Imajo 1°°/» popusta. Neplačanih Oglasov ne objavljamo PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Ugodno prodam osebni AVTO znamke goggomobil kupe 400 ce m. Thaler Anton, Cesta JLA 12, Tržič 3813 Iščem GARAŽO v Krajnju. Naslov v oglasnem oddelku 3870 Prodam MOPED v dobrem stanju. Dvorjc 21, Cerklje 3871 Prodam osebni AVTO škoda - oktavia - kombi. Ambro-žič, Ljubno 68 3872 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1968. čirče 7/A, Kranj 3873 ZAMENJAM trosobno komfortno STANOVANJE v Izoli za enako ali manjše na Gorenjskem ali v Ljubljani. Zakonski par išče SOBO v Kranju ali Medvodah. Ponudbe oddati pod »plačam 300 din« 3879 Oddam opremljeno KLETNO SOBO. Kranj, Likozar-jeva 15 3880 Prodani novejše dvosobno komfortno STANOVANJE v Kranju. Informacije na telefon 22-056 popoldne 3881 ZAPOSUTVE Upokojena zakonca sprej-meta mlajšo UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu. Košorok, Kranj, Ulica 31. divizije 58 3882 Iščem ŽENSKO za varstvo 4-Jetnega otroka. Marži č, Šorlijeva 21, Kranj (novo naselje) 3883 Sprejmem FRIZERSKO VA JENKO, šimunac Heda, Koroška 16, Kranj 3836 Sveže pakirano meso 1VIL.A KRANJ Prodam AVTO ŠKODA 1000 MB, letnik 1968. Kejžar, Kranj, Mrakova 1 3874 Ugodno predam NSU 110 SC. Zaplotnik Marjan, Pristava 34, Tržič 3875 Prodam dobro ohranjeno NSU PRIMO 150 cem Žgaj-nar Rafael, Kranj, Kidričeva cesta 17 3876 Prodam FIAT 750, letnik 1966. čirče V« Kranj 3877 STANOVANJA Dvema študentkama ali dijakinjama oddam oprem -Ijeino SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 3878 Vzgojni zavod FRANA MILČINSKEGA v Smledniku razglaša prosto delovno mesto SNAŽILKE za dobo 6 mesecev. Prijave pošljite na naslov: Vzgojni zavod Frana Mil činskega, Smlednik, do 10. septembra 1970. Stanovanja ni. V neddjo, 24. 8. 1970, sem od samopostrežne trgovine do plavža v Železnikih izgu bil DENARNICO z dokumen j ti. Poštenega najditelja prosim, da jo proti lepi nagradi vrne na naslov v denarnici 3884 V avtobusu Kranj-Preddvor sem našla poročni prstan. Ol-ševek 63 OSTALO OBVESTILO! GOSTILNA LAKNER Jože na Kokrici pri Kranju bo zaprta od 3. 9. do 1. 10. 1970. 38S5 Izjavljam da so besede, k so bile izrečene o Branko viču Janezu iz S mart na kraji korenja, neresnične Prosen Rozalija, šmairtno 3886 Kranj CENTER 2. septembra franc. barvni CS film ŽIVLJENJE, LJUBEZEN, SMRT ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. CS filma ZA VSAKO CENO ob 20. uri 3. septembra amer. barvni CS film ZA VSAKO CENO ob 16. in 18. uri, nastopa an- , sambe] MAGNIFIKO 4. septembra lranc.-angl. barv. CS film JUŽNA ZVEZDA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIč 2. septembra angl. barv. film SKRIVNOST STAREGA MLINA ob 16. in 20. uri, špan. barv. film BALKON NA MESEČINI ob 18. uri 3. septembra franc. barv. CS film ŽIVLJENJE, LJUBEZEN. SMRT ob 16. m 20. uri, špan. barv. film BALKON NA MESEČINI ob 18. uri 4. septembra amer. barv. CS film ZA VSAKO CENO ob 16. in 20. uri. amer. lilm IZGUBLJENA PATRULJA cb 18. uri Tržič 2. septembra amer. barvni CS film VELIKI MAC LIN-TOCK ob 18. in 20. uri 3. septembra amer. barvaj CS film TAJNA VOJNA HAR-RYJA FRIGGA ob 18. in 20. uri 4. septembra amer. barv. CS film TAJNA VOJNA HA-RRYJA FRIGGA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 2. septembra araer. barvni CS film BEN HUR ob 17. in 20. uri Kamnik DUPLICA 2. septembra angl. barvni film VROČI PESEK OTOKA SYLT ob 20. uri 3. septembra angl. barvni film VROČI PESEK OTOKA SYLT ob 20. uri Jesenice RADIO 2. septembra franc. barvni film VELIKI MANEVRI 3. septembra špan.-italijan. barvni fil JOHN IZ NAVAHE Jesenice PLAVŽ 2. septembra špan.-italijan. barvni film JOHN IZ NAVAHE 3. —4. septembra ameriški barvni film TAKO SE NE RAVNA Z ŽENSKAMI Dovje-Mojstrana 3. septembra nemški barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE Kranjska gora 3. septembra franc. barvni film VELIKI MANEVRI Javornik DELAVSKI DOM 2. septembra amer. barvni fi'lm TAKO SE NE RAVNA Z ŽENSKAMI Radovljica 2. septembra amer. barvni film KATARINA VELIKA ob 18. uri, franc. barvni film JETNICA ob 20. uri 3. septembra franc.-angl. barvni film MAYERLING ob 20. uri 4. septembra angl. barvni film O DŽUNGLI ob 20. uri Škofja Loku SORA 2. septembra franc. barvni CS film NOC VLOMILCEV ob 18. in 20. uri 3. septembra amer. barvni film OBRAMBA OBTOŽUJE ob 20. uri 4. septembra amer. barvni film OBRAMBA OBTOŽUJE ob 18. in 20. uri PE JESENICE POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. osebni avto ZASTAVA 750, leto izdelave 1963, s prevoženimi 50.000 km. Izklicna cena 2900 din. Ogled vozila je možen v garaži zavarovanca Jerneje Udir, Jesenice, Nova ulica št. 2. 2. osebni avto ZASTAVA 750, leto izdelave 1965, s prevoženimi 72.000 km. Izklicna cena 2500 din. Ogled vozila je možen v garaži Zavarovalnice Sava, PE Jesenice, C. m. Tita 16 vsak dan v dopoldanskem času. Vse informacije v zvezi z razpisom licitacije lahko dobite na PE Jesenice ali pa prek telefona št. 82-221. Pismene ponudbe sprejemamo do petka, 4. septembra, do 12. ure. 4432 nesreče NEPRAVILNO PREHITEVANJE Na Savski cesti v Kranju je v petek, 28. avgusta, nekaj pred Šesto uro zjutraj voznik osebnega avtomobila Florjan šuštaršlč iz Kranja prehiteval veznika pony ekspresa Staneta Pipana iz Prebačevega, ko je le-ta zavijal v levo proti tovarni Inteks. Avtomobil je kolesarja zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. TRAKTOR RANIL OTROKA \ Na cesti četrtega reda v Krizah pri Tržiču je v petek popoldne voznik traktorja z nosilnim priključkom naloženim s senom Janko Aljančič iz Križev s prednjim obročem levega kolesa pritisnil ob zid stanovanjske hiše 7-letnega Bojana Kocjana. Nesreča se je pripetila, ko je voznik zaradi neprilagojene hitrosti in obremenjenosti traktorja zapeljal na levo stran ceste tik ob stanovanjsko hišo, kjer je stal Bojan. Dečka so huje ranjenega odpeljali v ljubljansko bolnišnico. OTROK UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE Na Gorenjski cesti v Radovljici je v petek popoldne voznik osebnega avtomobila Janez Repe iz Sp. Gorij pri Bledu zadel 4-letnega Sama Rozmariča iz Radovljice, ki je nepričakovano z desne strani hotel čez cesto. Hudo ranjenega otroka so prepeljali v jeseniško bolnišnico, ker pa je še isti da umrl. VOZNIK PO NESREČI IZGINIL Na cesti prvega reda v Jeprški gmajni je v petek okoli pol devete ure zvečer voznik osebnega avtomobila Janez Jerneje iz Ljubljane prehiteval kolono vozil. Iz nasprotne smeri je pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Lamovec iz Ljubljane in avtomobila sta trčila. Lamovčev avtomobil sc je obdržal na cesti, voznik Jerneje pa je zapeljal v levo s ceste v gozd, kjer se je avtomobil prevrnil in obstal na strehi. Voznik je zapustil kraj nesreče in ga kljub iskanju niso našli. Domov se je vrnil šele v nedeljo. Ranil se je po glavi, škode na avtomobilih je za 2500 din. AVTOMOBIL V VPREGO V soboto, 29. avgusta, dopoldne se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prečkanja ceste. Voznik vprege Ivan Povh iz Kranja je vozil od Orehka proti cesti prvega reda. V križišču je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila avstrijske registracije Ervvingu Strausu. Pri trčenju avtomobila v vprego se je voznik vprege Ivan Povh hudo ranil In se zdravi v ljubljanski bolnišnici, .'ikode na vozilih je za 3600 din. NEPREVIDNO ČEZ CESTO Na cesti drugega reda na češnjici pri Železnikih je v soboto popoldne voznik motornega kolesa Miran Čcrin iz Ševelj zadel Frančiško Kejžar iz Davče. Nesreča sc je pripetila, ko je Kcjžarjeva nenadoma hotela čez cesto. Motorist jo je kljub izogibanju zadel Kcjžarjeva si je pri padcu zlomila nogo. PREHITRO V OVINEK Na cesti tretjega reda v Prašah se je pripetila v soboto popoldne prometna nezgoda zaradi neizkušenosti in neprimerne hitrosti. Voznica pony avtomatika Marija Kalan iz Podreče je v nepreglednem ovinku vozila prehitro, zato jo je zaneslo v levo, kjer je trčila v hišo. S hujšimi ranami na glavi so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. VOZIL JE PO LEVI V soboto zvečer sta na cesti četrtega reda na Zg. Brniku trčila dva avtomobila. Voznik Andrej Naglic je peljal po desni proti cesti drugega reda Kranj—Mengeš. Iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik avtomobila neznane registracije po levi strani ceste. Po trčenju je neznani voznik odpeljal. Na Nagli-čevem avtomobilu je za 3500 din škode. PO NESREČI POBEGNIL V nedeljo, 30. avgusta, dopoldne se je na cesti tretjega reda na Mlaki pri Kranju pripetila hujša prometna nesreča. Anton Hudobivnik s Kokrice se je na kolesu peljal proti Ko-kricl. Nekaj pred Mlako ga je prehiteval neznani voznik osebnega avtomobila in ga podrl. Hudobivnik se je v nesreči hudo ranil in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Voznik je po nesreči pobegnil. Dan kasneje, 31. avgusta, zjutraj pa se je javil na postaji milice v Kranju Alojzij Intlhar iz Drulovke pri Kranju In povedal, da je on povzročil nesrečo. NEPRIMERNA HITROST V Logu pri Kranjski gori sta v nedeljo popoldne trčila dva avtomobila nemške registracije. Voznika Turbila Hassana je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeči avtomobil. Škode na vozilih je za 10.000 din. ZAKAJ JE BURGAR LEŽAL NA CESTI? V nedeljo nekaj po deveti uri se je v Lahovčah pri gostilni Zaje pripetila smrtna prometna nezgoda v za sedaj še ne dokončno pojasnjenih okoliščinah. Voznik osebnega avtomobila Andrej Ogris iz Kranja je pred gostilno zadel na tleh ležečega Franca Burgarja. Burger je bil pred nesrečo v gostilni. Nato je odšel na cesto In iz do sedaj nepojasnjenih vzrokov tam obležal. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo. L. M. Gorska nesreča V ponedeljek, 31. avgusta, se je pod špikom smrtno ponesrečil Josip Sever iz Ptuja, trenutno na zdravljenju v hotelu Špik v Gozdu. Dopoldne je odšel s sodelavem Jože-tom Mlkcem na sprehod do slapa Martuljk pod špikom. Ko sta se vračala, pa se je Sever odločil, da se bo vrnil po drči, medtem ko je Mikec nadaljeval pot po stezi. Severju je na robu drče spodrsnilo in je padel kakih 150 metrov globoko. Iti I je takoj mrtev. Pokojnika so prenesli v dolino gorski reševalci. Če ne bi prebivalci Tenetiš na ostanke starega mostu pribili nekaj plohov, bi bila struga neprehodna. — Foto: F. Perdan Nevarnost na cesti v Tenetišah V ponedeljek zjutraj se je oglasil v našem uredništvu Jože Studen iz Pangerščice pri Trsteniku. Povedal nam je, da je med zadnjim neurjem narasla voda porušila most pod cerkvijo v Tenetišah na cesti Tenetiše—Trste- Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata, starega očeta, strica Karla Klemenea se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam nudili vsestransko pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni za dolgotrajno zdravljenje hude bolezni dr. Milanu Udirju, nadalje za nesebično pomoč Olifčevi teti, Vrtarjevi Ivanki, Markize-tijevi, sosedom Bohinčevim in Tonovim, č. g. župniku iz Ljubna, pevcem, ZB, gasilcem, ribiški družini Radovljica, govornikoma za poslovilne besede. Enako kolektivom Železarne Jesenice, »Sava« Kranj, »Iskra« Otočc, Kemična Podnart, »Tekstilindus« Kranj. Ohranimo mu blag spomin! žalujoči: žena Alojzija, hčerka Metka, sinovi Lado, Mirko, Janez z družinami Podbrezje, 28. avgusta 1970 ter sin Stane in ostalo sorodstvo K72il nik. čeprav je od tedaj preteklo že štirinajst dni, se doslej še nihče ni spomnil, da bi most popravil in tako omogočil Trsteničanom in okoličanom normalno pot do Kranja. Ko smo se napotili v Tenetiše, smo se na kraju samem prepričali, da se je most zaradi izpodkopanih betonskih nosilcev sesedel v potočno strugo. Prebivalci Tenetiš so most sicer za silo popravili in pribili na ostanke starega nekaj plohov, tako da je prevozen za kolesarje in prehoden za pešce. Le redki osebni avtomobili upajo čezenj. Porušen most je nevaren še zaradi tega, ker nima varnostne ograje, pod njim pa je kar precej globok tolmun. Posebno nevarno je ponoči, ko lahko nekdo hitro zgreši zasilne podnice in pade v vodo, pri tem pa udari v ostanke lesa in betonskih nosilcev. Prebivalci Tenetiš so nam prav tako povedali, da zaradi porušenega mostu avtobus na progi Kranj—1*" stenik ne vozi skozi Tenetiše in Pangerščice na Trstenik, ampak skozi Gorice. Zato morajo delavci in ostali PrC" bivalci omenjenih vasi pešačiti na Terstenik, v Gorice ali do križišča ceste na Trstenik z golniško cesto. O tej zadevi smo se poza-nimali na Komunalnem ser" visu v Kranju, ki skrbi za cesto proti Trsteniku. Povedal« so nam, da bodo s poprav»* lom mostu začeli takoj, 140 bodo od kranjske občinske skupščine prejeli podpisano pogodbo, da je skupščina P1*1' pravljena kriti stroške *a popravilo mostu. Upajo, 4,8 bo to kmalu, ker je pop«"a' vilo mostu nujno In z nji1*1 ne gre več odlašati. J. Košnjek Naš komentar Za uvod — grobost v Kranju Gorenjski ligaši v republiških nogometnih ligah so zelo dobro startali. Od šestih možnih točk so osvojili štiri. Ves izkupiček so pobrali škofjeločani, ki so doma odpravili favorita za prvo mesto — Usnjarja iz Vrhnike. Tržičani so presenetili Novo Gorico, čeprav novinec v ligi, je na domačem igrišču igral neodločeno z bivšim članom prve republiške lige Tudi Kranjčani, ki po enoletnem premoru spet igrajo v prvi republiški ligi, so dobro startali in le zaradi majhnega spodrsljaja vratarja Bregarja v zadnjih minutah niso osvojili obeh točk s trboveljskim Rudarjem. Triglav je v uvodni tekmi odlično zaigral in bi po prikazani igri moral iztržiti obe točki. Medtem ko je bila igra v prvem delu na dostojni fair ravni, pa smo v nadaljevanju videli nekaj dramatičnih dogodkov, ki nimajo nobene zveze s športom. Takoj v prvi minuti nadaljevanja je Rudar prešel v vodstvo, vendar je že sedem minut zatem Triglav izenačil. Od tedaj dalje so začeli gostje igrati izredno grobo. Njihova grobost se je pokazala v dveh poškodovanih kranjskih igralcih (Verbič, Bucalo). Igralci iz Trbovelj so namerno fizično napadali domače igralce, predvsem v raznih prekinitvah igre. Sodnik za te grobosti ni vedel oziroma ni mogel slediti razburjenim duhovom. Če bi bil sodnik bolj pozoren, bi krivce grobosti lahko oziroma moral pravočasno poslati na hladno v slačilnico. Toda vsega tega ni storil in je zato krivec, da ni znal v kali zatreti omenjene grobosti. Nasprotno pa je sedem minut pred koncem tekme poslal v slačilnico Kranjčana Kitica zaradi tega, ker se mu je vratar gostov vrgel pod noge in se pri tem poškodoval, škoda, da moramo žal že v uvodu v novo nogometno sezono pisati o teh neljubih izpadih. Sodniki bodo morali biti odločnejši, sicer se bodo grobosti v prihodnjih kolih še nadaljevale. J. Javornik Zmaga kegljaeev Borca Zelo aktivni kegljal kranj-&Kega Borca so se pretekli x°den pomerili z ekipo Tek- 5^"ulusa in zmagali z ^65:2360. Med posamezniki je bil najboljši Koželj (Borec*), ki je podrl 421 kegljev. V ekipi Tekstilindusa pa se je najbolje izkazal Jenkole s 416 podrtih kegljev. F. št. Od nedelje do nedelje NOGOMET — V nedeljo se je začela nova nogometna sezona. V republiških ligah leto« nastopajo z Gorenjske trije ligaši. V prvem kolu so dosegli naslednje rezultate: Triglav : Rudar 2:2 (0:0), Tržič : Nova Gorica 3:3 (1:2), LTH : Usnjar 3:2 (2:1). V prihodnjem kolu bodo igrali: Celje : Triglav, Hrastnik : Tržič, Zagorje : LTH. ROKOMET — V drugem kolu republiške moške hge so tržiški rokomctaši igrali v Ajdovščini in z domačo ekipo dosegli nogometni rezultat 1:2! V nedeljo bodo Tržičani igrali v Ljubljani s Slovanom. KOŠARKA — V moški republiški ligi je kranjski Triglav spet izgubil in je tako praktično izgubil vse možnosti, da bi osvojil prvo mesto. Rezultati: moški — Maribor : Triglav 70:63, Elektra : Kroj 81:82, Jesenice : Tolmin 85:67; ženske — Kroj : Maribor 49:51, Ježlca : Jesenice 44:58. Pari prihodnjega kola: moški — Triglav : Celje, Kroj : Jezica, Ljubljana : Jesenice; ženske — Jesenice : Kroj. ODBOJKA — V republiški ligi so odigrali v nedeljo Prvo kolo. Kamnik je na domačem igrišču premagal bivšega zveznega ligaša Izolo s 3:1. VATERPOLO — Na turnirju reprezntanc Slovenije, Gradca in Trsta v Kranju so zmagali vaterpolisti slovenske vrste, za katero so igrali igralci kranjskega Triglava. Drugi je bil Trst, tretji pa Gradec. PLAVANJE — Na meddruštvenem mitingu na Jesenicah sta se spet izkazali dve kranjski plavalki. Rebeka ^orenta je svoj republiški rekord na 200 m kravi spet izboljšala na 2:28,7. Najboljša tekmovalka prireditve pa Je bila Judita Mandeljc, ki je prejela pokal jeseniške clezarne za uspeh v disciplini 100 m prsno. J.Javornik Kriterij slovenskih mest v atletiki Tudi Kranjčanke v prvi skupini Slovenski atleti in atletinje so imeli v soboto in nedeljo še eno zanimivo atletsko prireditev. Tradicionalni, letos že četrti kriterij slovenskih mest, je bil v soboto na osrednjem ljubljanskem stadionu za Bežigradom. Tu so nastopile najboljše moške in ženske reprezentance. Ostale mestne reprezentance, nekoliko slabše od prvih, pa so imele tekmovanje v nedeljo na Ravnah na Koroškem. Kranjski atleti so v Ljubljani osvojili zadovoljivo četrto mesto. Poleg tega so njihovi predstavniki osvojili tri prva mesta, kar je nedvomno lep dosežek. Najboljši so bili predstavniki Celja. Od Kranjčanov so zmagali Iztok Kavčič v teku na 800 m, Slavko Udovč v skoku v daljavo ter Jože Satler v suvanju krogle. Satler si je s to zmago poleg Kavčiča in Udovča zagotovil mesto v reprezentanci Slovenije. Ženska ekipa, ki je lansko leto izpadla iz prve skupine, je na Ravnah osvojila prvo mesto in bo tako prihodnje leto zopet nastopila med najboljšimi. Premoč Kranjčank I potrjuje tudi dejstvo, da so od sedmih disciplin, kolikor jih je na sporedu, kar v pe- i tih osvojile prvo mesto. Na istem tekmovanju so predstavniki Jesenic osvojili peto mesto, Jeseničanke pa so bile četrte. . REULTATI — moški (Ljub- j ljana) 100 m: 3. Lojk 11,6, j 400 m: 5 Sagadin 53,7 , 800 m: 1. Kavčič 1:56,6, 1500 m: 6. Šparavec 4:28,0, 5000 m: 5. Eržen 17:41,4, 110 m ovire: 5. Kaštivnik 17,2, 1500 m zapre- Kolesarstvo Na Bledu cilj tretje etape Po dolgih letih bo imel Bled priliko sprejeti vse najboljše jugoslovanske in nekatere tuje kolesarje, za kar gre zasluga na novo ustanovljenemu in mlademu kolesarskemu klubu na Bledu. V petek ob 17. uri bo namreč pred Kazino cilj tretje etape mednarodne kolesarske dirke AIpe-Adria na progi Celovec— —Jezersko—Bled. Na tej vedno bolj priljubljeni in pomembni dirki, ki poteka po ozemlju Slovenije, avstrijske Koroške in Italije, se bodo zadnjič letos pomerili vsi najboljši jugoslovanski kolesarji. Na dirki bo sodelovala prvič tudi kombinirana ekipa Gorenjske. A. Potočnik ke: 5. Vegnutli 4:45,4, višina: 3. Prežel j 195, daljava: L Udove 695, palica: 3. Konc 400, krogla: 1. Satler 15,43, kopje: 4. F. Fister 54,16 kladivo: 4. Napast 40,10, 4X X 100 m: 4. Kranj 44,2 TOČKE — 1. Celje 61, 2. Ljubljana 58, 3. Maribor 47,5 4. Kranj 38, 5. Novo mesto 26, 6. Nova Gorica 21,5. ženske (Ravne) — 100 m: 2. Purger (J) 14,0, 3. Rudolf (K) 14,1, 400 m: 1. Gartnar (K) 63,5, višina: 1. Trček (K) 139, 2. Purger (J) 135, daljava: L N. Kavčič (K) 502, disk: L Žagar (K) 29,50. TOČKE — L Kranj 44, 2. Trbovlje 30, 3. Ravne 29, 4. Jesenice 27, 5. Ptuj 74 itd. M. K. Balinanje upokojencev Pred dnevi so se pomerili v prijateljskem srečanju upokojenci Tržiča in Kranja v balinanju na balinišču Borca v Kranju. Kranjčani so že v prvem srečanju po ustanovitvi sekcije slavili sicer tesno, a zasluženo zmago s 24:23. V jeseni bo povratno srečanje v Tržiču. F. Št. Nogometaši Triglava zaslužijo več pomoči Nogometaši Triglava so v minuli sezoni dosegli vrsto izredno lepih uspehov. Pionirji so postali gorenjski in republiški prvaki, na zveznem furnirju v Borovu pa so v svoji skupini zasedli odlično drugo mesto. Mladinci so osvojili prvo mesto na Gorenjskem, na republiškem pa četrto. Iz tega je razvidno, da v Kranju raste nov rod mladih nogometašev in zaradi tega lahko pričakujemo v prihodnje ob skrbni nadaljnji vzgoji narašča jnikov kvalitetnejši nogomet, kot smo ga doslej gledali na kranjskem stadionu. Z uspehom pa se lahko pohvalijo tudi nogometaši prve ekipe. Po enem letu se jc članska enajsterica spet vrnila v družbo najboljših slovenskih ligašev. Medtem pa so v klubu nastale tudi določene kadrovske spremembe. V letošnjem letu je mesto predsednika prevzel tov. Ivan Hrovatin, tehnični vodja je odslej Miro Kraljic, sekretarske posle pa opravlja neumorni Rudi Gros, ki skrbi tudi za vadbo najmlajših nogometašev. Novo sezono so vse ekipe pričakale zelo dobro pripravljene Prvo moštvo so okrepili štirje novi igralci, in sicer Bucalo in Kert (prej NK Kranj), Sikavica (Ljubljana) in žumer (Olimpija). Hkrati pa smo slišali na nedavnem razgovoru s funkcionarji NK Triglav za nerazvcseljive novic j. Pionirja Boris Mrak in Jernej Kordcž že nekaj časa trenira'a pri ljubljanski Olimpiji in sta pred nedavnim zaprosila Triglav za izpisnico. Prav tako nameravata zapustiti klub se pionirja Mirko Melink in Dragan Brezar, ki tudi že vadita pri Olimpiji. Torej se je »kapranje« začelo že pri pionirjih! Kot kaže, nekomu niso všeč uspehi pionirske ekipe Triglava in jo hoče na vsak način razbiti. Po izjavi funkcionarjev NK Triglav je glavni krivec za ta nečastna dejanja profesionalni trener pionirjev NK Olimpije tov. Jovanovie, ki sicer živi v Kranju. Vsekakor je treba obsoditi takšno početje in meše-tarjenje s pionirji. Pri NK Triglav so prepričani, da bodo pristojni organi o tem razpravljali in krivce kaznovali. O tem so obvestili upravo NK Olimpije, Nogometno zvezo Slovenije in Gorenjsko nogometno podzvezo. Nogometaši Triglava pa imajo poleg tega še velik problem v zvezi s finančnim vprašanjem. Dotacija ŠD Triglav je mnogo prenizka in relativno i/, leta v leto pada. Tudi pomoči delovnih organizacij je bolj malo. Letos sc je še najbolj odrezala Planika ki je brezplačno poklonila klubu 30 parov nogometnih čevljev in 18 parov copat. Delno pa sta klubu pomagala še Iskra in Tekst Hindus. Delo v klubu se je z novim vodstvom bistveno spremenilo in prav zaradi tega lahko ob večji finančni pomoči pričakujemo boljših uspehov kranjskih nogometašev v prihodnjih sezonah. Ce bodo večji usp hi, smo prepričani, da se bodo spet vrnili tisti časi, ko smo videli na kranjskem stadionu polne tribune gledalcev na nedelj* skih prvenstvenih nogometnih tekmah, J.Javornik ^j. v p r a š a n j e 3 odgovori Koliko vam pomeni knjiga? Tako vprašanje smo zastavili današnjim trem vprašanim. Ali se v današnjem času, ki nudi veliko več možnosti za razvedrilo in zabavo, še vedno ceni knjiga? In kak sna je ta knjiga ali je zahtevna ali ljudje raje segajo po lažji literaturi. Rudi Tavčar, učenec iz Kranja: »Pravkar sem v pionirski knjižnici izbral nekaj knjig. Izbiram jih sam, pogosto pa mi pomaga pri zibiri tudi knjižničarka. Navadno berem v postelji in pa takrat, kadar je slabo vreme in ne morem van. V naši družini nasplc'i vsi radi beremo. Imam tudi svojo knjižnico. Naročen sem na nekaj zbirk kot so Biseri, Živalski svet in druge. Včasih tudi kupim kako knjigo, Stripe ne berem, mama privi, da je to slaba literatura. Knjiga mi več pove.« terim so se spoznalh tudi v drugih deželah. Zdaj se že pozna, da vpliv televizijskega medija popušča, saj ljudje spet raje posegajo po knjigi. No, tega nikoli niso prenehali, dobra knjiga bo še vedno cenjena in brana. Kolikor lahko ocenim bralce, ki si sposojajo pri nas, mislim da najraje posegajo po lažjem čtivu. Težko je reči, zakaj je tako^ najbrž je izbira dobre knjige odvisna od splošnega kulturnega nivoja naroda, od njegove pretklosti in še česa. Zato bi bilo prav, če bi bralca začeli vzgajati že v osnovni šoli in ga vodili ves čas šolanja, to je v času, ko sicer zaradi učnega programa največ sega po knjigi.* Bojan Pisk, vodja ljudske knjižnice: »Nekoliko se pozna vpliv televizije pri nas. Mislim pa da je to prehoden pojav s ka- Jokič Nada, študentka iz Kranja: »Navada, ali potreba če hočete> da rada prebiram knjige, mi je ostala še iz srednje šole. Najraje posegam po poeziji. Branje pesmi ne vzame toliko časa kot na pri mer cel roman, daje pa — vsaj meni — prav toliko zadovoljstva. Mislim pa, da prebiranje poezije zahteva precej več literarne vzgoje kot pa branje beletristike. Srednja šola po moje da dovolj spodbude, da nekdo rad seže po knjigi. Da pa nekdo postane zahteven bralec, je pa seveda odvisno od posameznika. Knjig ne kupujem veliko, včasih na razprodajah, naročena pa sem na Našo besedo. Knjiga kot darilo? Mislim, da je knjiga kot dari/Io preveč pogosto le kot zadnja rešitev v zadreg^ kaj darovati. Knjigo je treba pokloniti le tistemu, katerega okus dobro poznamo, sicer knjiga obleži na polici neprebrana.« L. 11 Umetniki samouki v galeriji V galeriji na loškem gradu bo v petek zopet zelo slovesno. Ob dvajseti obletnici delavskega samoupravljanja bodo odprli likovno razstavo, za katero so prispevali svoja dela kmetje in delavci, ki v prostem času primejo za slikarski čopič. Pri organizaciji razstave umetnikov samoukov sodeluje tudi občinski sindikalni svet, ki bo poskušal pritegniti k ogledu čim več delavcev iz občine in od drugod. Pri sprehodu skozi galerijo si bodo obiskovalci lahko ogledali dela Ivana Gluhodedova, Jakova Hureta, Marjana Jereba, Tončke Jesenko, Petra Jovanoviča, Jožeta Peternelja, Konrada Peternelja in Edija Severja. Nekatera imena so kulturnemu občinstvu že dobro znana, ostali pa bodo poskušali pritegniti pozornost javnosti prav z napovedano razstavo. Galerija na gradu tako nadaljuje s svojo tradicijo, ko odpira vrata manj znanim imenom na področju umetniškega ustvarjanja. V preteklem letu je razstave obiskalo 13.228 ljudi, letos pa bodo to število zagotovo presegli. Nobena skrivnost namreč ni, da Škofjeločani še posebej radi obiskujejo prireditve, na katerih sodelujejo njihovi rojaki. Razstavljene primerke bo mogoče odkupiti. Občinski sindikalni svet je na to še posebej opozoril delovne organizacije. Za različna darila naj bi uporabile dela domačih ustvarjalcev. A. Igličar Najlepša Slovenka |e iz Birižev Majda Jazbec iz K rižev pri Tržiču ni pričakovala, da bo izbrana za najlepšo Slovenko, se manj pa, da jo bodo v Umagu proglasili za drugo najlepšo Jugoslovanko. Ko sem jo po telefonu poklical v tržiški Peko, kjer je zaposlena, je z veseljem pristala, da se predstavi našim bralcem. Vendar me je prosila, naj jo raje obiščem na domu v Križah kot pa na delovnem mestu v tovarni. Ustregel sem njeni želji in se še isti-dan odpeljal v Križe. 18-letna Majda me je pričakovala. Preden začnem s pogovorom, naj povem, da se je pri Jazbcčcvih rodilo kar 11 otrok in da je Majda sedma po vrsti. Ima 4 sestre in 6 bratov. Majda, si sc sama odločila sodelovati na lepotnih tekmovanjih? »Pri reviji Stop so ml letos svetovali, naj se prijavim za tekmovanje Lepotica Slovenije 70. Najprej se nisem mislila prijaviti, nato pa sem se premislila. In izbrali so me za letošnjo lepotico Slovenije.« Medtem, ko je nalivala kavico in kozarčke s pelinkovcem, je nadaljevala: »Kot najlepša Slovenka sem morala na jugoslovansko lepotno tekmovanje, ki je bilo 15. avgusta v Umagu. Zmagala je Splitčanka Silvana Kanazir, meni pa so prisodili drugo mesto in tako sem postala Silvanina prva spremljevalka. Ona bo odšla na tekmovanje za lepotico sveta, jaz pa na podobno tekmovanje za lepotico Evrope.« Si se nadejala takšnega uspeha? »Nisem ga pričakovala, ker je bila konkurenca izredno močna. Bila sem presenečena, presenečena in vesela. Tudi doma so bili veseli. Prav tako v tovarni.« Ti je bilo na tekmovanju kaj nerodno in ali se je sedaj, ko si uradno najlepša Slovenka in druga najlepša Jugoslovanka, v tvojem življenju kaj spremenilo? »Prav nič ml ni bilo nerodno, saj sem nastopov pred občinstvom že navajenn. Pojem namreč pri vokalno instrumentalnem ansamblu. Delial. Zaradi mojega naslova pa večjih sprememb v življenju nI, kar tudi ne bi želela.« Mnoge lepotice se odločajo za film. Ali tudi ti misliš ubratj podobno pot? »Nastopala bom samo v reklamnih filmih, in sicer P»'i Kompasu. Modnih oblačilih in Peku. Mislim, da se je ravno pri tem nekdaj najlepša Saša Zaje odlično znašla. Na igrani film ne mislim. Zeio rada pa bi uspela pri petju. Glasba mi pomeni vse in Če bi dosegla svoj cilj, bi takoj pustila solanjo službo. Ne, na film pa ne mislim . ..« Se boš še kdaj pojavila na podobnih lepotnih tekmovanjih? »Na takšnih tekmovanji*1 ne bom več nastopala, saj b* več, kot sem dosegla lett>s» le težko dosegla. Kvečjemu bi lahko kaj izgubila. Ze "a letošnja tekmovanja lniart» lep spomin, saj sem dobil* prekrasen in vreden nakit-* Majda, v imenu bralec Glasa iskrene čestitke in veliko uspeha na tekmovanji za najlepše dekle Evrope!