Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — Številka 54 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka bi Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 14. 7. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GOR E N J S K O Oldhamski mladino v ECraniu mešanica kav V okviru prijateljskega sodelovanja med mestoma Oldham in Kranj in v okviru tradicionalnih izmenjav mladinskih skupin obeh mest je v nedeljo popoldne prispela v Kranj skupina mladincev iz Oldhama. V skupini je 22 mladincev in mladink, vodi pa jo gospod fcoys z ženo. Program njihovega bivanja je pripravila občinska konferenca zveze mladine Kranj. V treh tednih 81 bodo oldhamski mladinci ogledali kulturne in druge Zanimivosti Kranja, obiskali nekatere kranjske delovne organizacije in se ob različnih prilikah srečali z mladimi iz občine. Obiskali bodo tudi nekatere kraje na Gorenjskem. Razen tega si bodo med daljšim izletom Ogledali Zagreb, Plitvice, nekatere obmorske kraje, Po-»tojnsko jamo itd. Srečali Pa se bodo tudi s člani dru-Stva prijateljev Oldhama, ki Je bilo v Kranju ustanovljeno v začetku leta. (V Old-namu pa so ustanovili dru-**vo prijateljev Kranja). Med bivanjem v Kranju ^do oldhamski mladinci »tanovali v Dijaškem domu. V ponedeljek dopoldne so jih predstavniki občinske konference zveze mladine Kranj že seznanili s posa- meznimi gospodarskimi, družbenimi in drugimi značilnostmi kranjske občine ter z delom in cilji organizacije zveze mladine v občini. Zvečer pa jih je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. A. Ž. V ponedeljek zvečer je oidhamske mladince sprejel predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. — Foto: F. Perdan ^»odno prehitevanje na viaduktu Lešnica — Foto: A. 2alar V današnji številki posebna kulturna rubrika Snovanja KRANJ sveze [pakiranoj meso ŽIVILA XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII. Osrednja proslava 30-letnice vstaje slovenskega naroda 22. julija 1971 v Lokvah pri Črnomlju Začetek slavnostnega sporeda bo ob 11. uri. Po slavnostnem govoru predsednika Izvršnega sveta Staneta Kavčiča, bo koncert zbora in orkestra Doma JLA iz Beograda. Sodeluje tudi vojaška godba iz Ljubljane. Po slavnosti bo vse popoldne zabavni program, v katerem sodeluje ansambel Lojzeta Slaka in zabavni orkester Doma JLA iz Ljubljane ter drugi. Na proslavo vabimo partizane, aktiviste, mladino in sploh vse, ki se čutijo povezane s slavno zgodovino našega osvobodilnega boja in naših današnjih naporov za uresničevanje idealov naše osvobodilne in revolucionarne borbe. Organizacije SZDL in Zveze borcev so poklicane, da organizirajo čimvečjo udeležbo iz vse Slovenije, prav tako pa vabimo delovne kolektive in vse delovne organizacije, da organizirajo za ta dan svoje izlete na proslavo v Beli krajini. Pripravljalni odbor se je dogovoril z železnico, ki je odobrila 50 % popusta na vseh slovenskih progah. Iz Ljubljane bo peljal na postajo Otovec pri Črnomlju poseben vlak. Vozovnica bo veljala 14,00 din na obe strani. Odhod bo 22. julija ob 6,40 iz Ljubljane, vračal pa se bo ob 17,32. Poleg tega bodo okrepljeni vlaki na vseh progah, kolikor bo pač pri javi jencev. Vozovnice bodo v predprodaji na vseh postajah do vključno 19. julija t.l. SAP in Ljubljana-Transport organizirata posebne avtobusne vožnje s Trga revolucije v Ljubljani z odhodom ob 7. uri na dan proslave 22. julija. Povratna vozovnica s popustom velja 25.00 din. Avtobusi se bodo vračali proti Ljubljani istega dne od 17. ure dalje. Vozovnice so v predprodaji ravno tako do 19. julija t. 1. Opozarjamo vse organizacije, kolektive m ustanove, ki bodo iz svojih krajev organizirale posebne avtobusne prevoze, da se pravi čas prijavijo uvtobusnim podjetjem in njihovim poslovalnicam v domačih krajih, da ne bi zaradi zamude ostale brez avtobusov. Prosimo vse organizatorje potovanj v Belo krajino, da javijo do petka, 16. julija 1.1. število avtobusov na republiško konferenco SZDL Slovenije v Ljubljani, Komenskega 11, tel. 323-967, zaradi zagotovitve uspeš-prometnega režima v Črnomlju. Odbor je razposlal vsem organizacijam SZDL v Sloveniji lepake. Prosimo, da jih takoj izobesijo na vidnih mestih ta zainteresira jo čimveč ljudi za udeležbo Odbor posebnih osebnih vabil ne bo razpošiljal. Vabljeni so prav vsi, ki žele ob jubileju tako znameni tega Tgmirrvintlrgm dodajanja, kakor je bila vstaja slovenskega naroda proti fašizmu in za narodno osvoboditev, izpričati tudi danes svojo zvestobo idejam Osvobodilnega boja, revolucije in samoupravnega socializma. Delegacija Medicine obiskala Škofjo Loko Ni bilo Tržič, 13. julija — Dopol dne so se v Tržiču sestali člani sveta gorenjskih občin, da bi na redni seji obravnavali predlog dolgoročnega razvoja Slovenije in izhodišča za slovenski urbani sistem, /al pa člani sveta o predlogu dolgoročnega razvoja Slovenije niso mogli razpravljati. Ugotovili so, da razen poslancev republiške skupščine in občinskih skupščin nihče ni dobil gradiva o/ i roma predloga razvoja. Zato so se na seji dogovorili, da bodo še ta teden preskrbeli potrebno gradivo in ga poslali vsem članom sveta In da bo o predlogu v ponedeljek razpravljal klub poslancev za gorenjsko na redni seji. Sklenili so tudi, da gradiva bodo o predlogu razpravljale gorenjske občinske skupščine in da bo komisija sveta gorenjskih občin do jeseni pripravila stališča o pretilo gu. Tako bo svet gorenjskih občin temeljiteje razpravljal o predlogu dolgoročnega razvoja Slovenije predvidoma septembra letos. Obrni sveta so na seji izrazili nezadovoljstvo, da je bila seja sklicana tako hitro in da predlagatelj oziroma republiški organi niso pravočasno razposlali gradiva za razpravo. Svet tudi ni obravnaval izhodišč za urbani sistem Slovenije. Ugotovili so, da tudi to gradivo šc ni v celoti pripravljeno. A. 2. Od četrtka, 1. julija, do ponedeljka, 5. julija, se je v Škofji Loki mudila na obisku uradna delegacija iz pobratenega italijanskega mesta Medicina pod vodstvom podpredsednika občine San-tdja Renatija. Poleg gostov iz Medicine je Škofjo Loko obiskal tudi predstavnik Bo-logne. Na uradnih pogovorih so se predstavniki Medicine in Škofje Loke omejili predvsem na konkretne naloge glede nadaljnjih odnosov in sklenili preiti iz dejavnosti odbora na posamezne dejavnosti — šport, kultura, šolstvo, znanost. Do septembra bodo pripravili konkretne predloge in jih uskladili na sestanku v Medicini. Republiški vrh V nedeljo, 11. julija, je 58 delegatov občinskih konferenc SZDL iz vse Slovenije na zasedanju v Ljubljani ustanovilo kmečko sekcijo pri republiški konferenci SZDL. Doslej so imele te sekcije le krajevne in občinske organizacije SZDL. S tem je bila uresničena zamisel, da naj bi imeli kmetje svoje sekcije v okviru SZDL na vseh ravneh. Izvolili so predsedstvo kmečke sekcije, v katerem je 13 kmetov, njen prvi predsednik pa je postal Franc Simonič. Pravkar ustanovljena kmečka sekcija pomeni obliko politične organi zbranosti kmetov. Krajevna skupnost Voklo bo letos proslavila svoj pral nik v dneh od 15. do 18. julija. Medtem ko je bil prejšnja leta program praznovanj dokaj skromen, pa so sc le tos namenili praznovanje obogatiti z več prireditvami. V četrtek 15. julija zvečer bo nogometna tekma med stali mi in mladimi. Naslednji dan bo prijateljsko srečanje v na-mi/.nem tenisu. V suboto /ve čer ob pol osmih bo v gasilskem domu na Piebačcvcm slavnostna seja krajevne skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij. Po seji bodo na spominska obeležja v Voklem in na Prebačcvem položili vence. Isti večer je na programu tudi gasilska vaja, ki jo bodo pripravili prostovoljni gasilci i/ Aevetfh KRANJ Med bivanjem v Škofji Loki, so si gostje iz Italije ogledali tovarni Iskro in Alples v Železnikih ter se ob tem seznanili s samoupravljanjem in uspehi gospodarstva. Iz Železnikov se je delegacija napotila v zimsko turistični center na Starem vrhu in od tu v Poljansko dolino. Po teh krajih so gostitelji seznanjali goste z razvojem kmečkega turizma. Predzadnji dan obiska so se italijanski gostje udeležili XVI. izseljenskega piknika na grajskem vrtu v Škofji Loki, zadnji dan pa je bil pripravljen obisk Bleda. V torek, 6. julija je italijanska delegacija odpotovala domov. -jg kmečkih sekcij V razpravi na nedeljskem ustanovnem zboru so poudarili, da morajo biti kmečke sekcije odločilen politični dejavnik pri uveljavljanju pravic kmetov v proizvodnji, delitvi dohodka in v predstavništvu v družbenopolitičnih skupnostih, skupščinah in drugih organih. Skratka, te sekcije, od najnižje do najvišje republiške, bodo zagovarjale kmetove interese v družbi, se politično borile /a njihove samoupravne pravice in za ustavno zajamčena M čela v sistemu družbenih dogovorov in sporazumov. -Jk gasilskih društev. Slavnosti se bodo v soboto zvečer zaključile s kresno nočjo. Osrednja prireditev praznika pa bo v nedeljo, 18. julija, popoldne. Slovesnost sc bo začela s prihodom povorke na slavnostni prostor. Tu bodo govori in kulturni program, v katerem sodeluje tudi folklorna skupina i/, tovarne Sava. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja za urejene hiši- in okolice hiš. Trinajstim krvodajalcem iz Voklega. Prebačevega in Hrast ja pa bodo razdelili srebrne značke rdečega križa. Na slavnostni način pa bodo prostovoljnim gasilcem v nedeljo izročili tudi novo motorno črpalko rbscnbauer s prikolico. Prireditev bodo zaključili / zabavo. L. M. Vinko Kepic 50-letnik Na včerajšnji slovesnosti * prostorih občinske organiz*' cije zveze združenj borcev * Kranju so predstavniki ob* činske organizacije Vinktj Kepicu čestitali ob 50-lctnfci rojstva. Vinko Kepic se je rodil 1*' julija 1921 na Mlaki pri K0* mendi. /e pred vojno Jc p* lal v naprednih delavskih ot' jfanizacijah, med vojno pa *f Je od 1943. leta naprej bor«1 proti okupatorju na Gorenjskem, Štajerskem In Dolenjskem. Po vojni je do nedavnega aktivno delal v jugoslovanski ljudski armadi in • vseh občinskih družbenopoP" tičnlh organizacijah. Zdaj ic v tovarni Sava vodja delovne enote Varnost, ki skrb« za varnost v podjetju. Vrsto let Jc Vinko Keplc ves svoj prosti cas posveča delu v različnih družbenih organizacijah. Čeprav danes on prostem času najraje urej»| hišo In vrt okoli nje, pa Jf šc vedno aktiven v razlie::"1 organizacijah. Tako je pred' sednik aktiva ZH v tovarnj' sekretar oddelka Z K v Savi član občinskega odbora zveze združenj borcev itd. D** tudi v odborih Slandrov«-Prc ernove in XV. beloLiaid ske brigade. Ko s..i se dan pred iut>l' le jem pogovarjala, rrrl je z*' upal, da je vesel, da s> |t-tri brigade meti prvimi oo javile zgodovino svojega 0 lovanja. Pravi, da mu je n»J' teže, kadar mora na /aclnJ' poti spremljati nekdanje i°" varlfte-borce irr se po:.lav H-'1' od njih. »Želim si tudi, d* bi sc hitreje približevali ciljem, za katere smo se vojno štiri leta borili.« A. t. % Na drugo redno sejo se bo popoldne sestal izvršni odbor občinske konterenec socialistične zveze. Obravnaval bo stabilizacijski program ter problematiko in program telesne kulture v kranjski občini. Razen tega bodo na seji razpravljali tudi o evidentiran ju kandidatov za člane republi konference socialistične zveze in določili vodstni sekcij in drugih organov občinske konference SZDL. A. Z. Voklo praznuje Spet sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo Stari je bil ukinjen 1965. leta, ko se je reorganizirala državna uprava Znano je, da je bil po reorganizaciji državne uprave 1965. leta v Sloveniji ukinjen samostojni republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. Od takrat dalje je imelo slovensko kmetijstvo in gozdarstvo le poseben sektor v okviru sekretariata 2a gospodarstvo. Do te spremembe je prišlo zaradi zmanjsanja stroškov za državno upravo. Posledica tega Je bila tudi izredno šibka kadrovska zasedenost sektorja za kmetijstvo in gozdar-*tvo, saj so se z vprašanji kmetijstva ukvarjali le trije strokovnjaki, s problematiko gozdarstva pa celo eden. Zaradi tega se je delo skrčilo na gole upravne zadeve. že ob ukinitvi sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo 1965. leta so kmetje in kmetijski ter gozdarski strokovnjaki opozarjali na posledice. Vendar je bila gospodarska reforma neizprosna. Ukinjen je bil tudi zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, čeprav smo imeli takrat v državi še vedno 50 odstotkov prebivalstva kmee- K o m i si j a za kadrovska in socialna vprašanja pri ALMIRI alpski modni industriji Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 4 nekvalificirane delavce za priučitev na cotton strojih. Pogoj: odslužen vojaški rok. 2. več delavk za priučitev v šivalnici 3. več vajenk za izučitcv poklica industrijska šivilja Osebni dohodek po pravilniku. Nastop dela je možen takoj. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem sektorju podjetja. kega. Verjetno smo bili tudi ena redkih držav, ki ob takih gospodarskih pogojih tega organa ni imela! 1968. in posebno 1969. leta, ko je bila javna razprava o novem zakonu o gospodarjenju z gozdovi, pa so bile želje po samostojnem sekretariatu še glasnejše. Zahteve je podprla tudi II. konferenca ZKS, ki je obravnavala kmetijstvo. Zaradi tega je republiški izvršni svet lansko jesen sklenil, da pripravi vse potrebno za izdajo zakona o ustanovitvi republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Tega sklepa so bili posebno kmetje izredno veseli. Enakega mnenja so bili tudi poslanci republiškega zbora skupščine SRS za zadnji seji, ki so menili, da ni treba razpravljati o predlogu za izdajo zakona, temveč kar o osnutku zakona. Torej, podprli so skrajšani postopek in s tem tudi prizadevanja republiškega izvršnega sveta, da Slovenija dobi že letos samostojen sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo! Predlagali so, naj bo kadrovska zasedba sekretariata takšna, da bo kos zapletenemu položaju v slovenskem (in tudi jugoslovanskem) kmetijstvu. Izvršni svet je obljubil, da bo pripravil do septembra predlog za izdajo zakona o novem sekretariatu, vrhu slovenskega kmetijstva in gozdarstva. J. Košnjek 18.8. nagradno žrebanje V šolah premalo kmečke mladine Ko se je slovenska skupščina lotila sanacije šolstva, je povečala tudi sredstva za štipendije in spremenila politiko štipendiranja. Za odlične študente visokošolskih zavodov znaša tako poprečna letošnja štipendija 760 dinarjev. Tem spremembam se je prilagodila tudi politika štipendiranja kmečkih otrok. Skupščinska resolucija o kmetijstvu iz leta 1968 pravi, da noben talentiran kmečki otrok ne sme ostati neizobražen. To velja za otroke siro-mašnejših in premožnejših kmečkih družin. Da pridejo otroci v srednje in kasneje v visoke šole, so odgovorni starši, nič manjšo odgovornost pa nimajo učitelji, katerih dolžnost je, da otroke pravilno poklicno usmerjajo in se ob tem pogovarjajo s starši. Lani je iz republiškega sklada prejemalo štipendije 1520 dijakov. Iz delavskih družin jih je bilo 721, iz kmečkih pa le 295. Starši 179 dijakov imajo nad 5 hektarjev zemlje, starši ostalih 116 pa manj kot 5 hektarjev zemlje. Razmerje torej ni ugodno. Na visokih in višjih šolah je republiško štipendijo prejemalo 312 študentov, od tega le 61 kmečkih! Med temi prevladujejo (40) otroci kmetov, ki imajo manj kot 5 hektarjev zemlje. Drži torej, da otroci kmečkih staršev v šolah niso dovolj zastopani, posebno velja to za otroke staršev, ki nimajo veliko zemlje. —jk Ukinitev davka od otroške obutve in konfekcije Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine na Jesenicah so razpravljali tudi o ukinitvi občinskega prometnega davka od otroške obleke in obutve ter nekaterih vrst tkanin in drugih tekstilnih izdelkov. Z zakonom o republiškem davku od prometa blaga na drobno je obleka in perilo za otroke do vštete št. 16 in in otroške obutve do vštete številke 34 oproščeno plačila republiškega promet nega davka. Trgovska podjetje Zai j a Jesenice in trgovsko podjetje Murka Lesce sta zaprosili občinsko skupščino /a ukinitev prometnega davka, ki ji pripada. V svoji prošnji je trgovsko podjetje Zarja navedlo, da območje jeseniške občine meji na sosednjo Italijo, ki predstavlja za trgovino v občini hudo konkurenco, poleg tecr> - i žele imeti prometni ^avek v taki višini kot sosedpje občine. Trgovsko podjetje Murka pa utemeljuje svojo prošnjo s tem, da imajo poslovne enote na območju radovljiške in jeseniške občine precej dela pri izračunavanju prodajne cene ter pri obračunavanju občinskega prometnega davka. Odborniki so menili, da bi morali prošnji nedvomno u-goditi, ker predpisi omejujejo črpanje sredstev jnomet-nega davka nad določeno višino in ker ta prometni davek ne predstavlja pomembne postavke v proračunu občine. Zato so sprejeli predlog sveta za družbeni plan in finance, da bi prometni davek ukinili. Zaradi popisa znižanih prodajnih cen, bo odlok začel veljati s 1. sep- tembroi' *\ Sede j ^l.uci podjetja C;iP Gradil grade v Kranjski gori doslej največji hotel na Gorenjskem, kjer Prostora za 420 gostov. S pripravljalnimi deli so začeli že jeseni In računajo, da bo hotel Vtjcn do prihodnje poletne turistične sezone. — Foto: B. Blcnkuš i gorenjska kreditna . banka , r 18.8. ^ nagradno, žrebanje Neenakomeren razvoj področij povečuje socialne razlike Zadnja leta se v naši družbi pojavljajo vse večje razlike v ravni osebnih dohodkov tudi med posameznimi področji. Te razlike pa nosijo s seboj vse tiste značilnosti, zaradi katerih potem ločimo visok in nizek življenjski standard. Pred časom je slovenska javnost ugotavljala, da imamo Kozjansko, nato pa tudi, da imamo Kozjanskih celo več, ne samo enega. Nekoliko manj drastične so primerjave med razvitejšimi in manj razvitejšimi področji Slovenije. Nekatera področja namreč, ki so nekdaj veljala za razvita — to so predvsem področja tradicionalne industrije — zadnja leta nazadujejo v družbenem produktu, kot tudi pri delitvi dohodka. Zadnja leta je razlika med dohodki v starih Industrijskih središčih in med dohodkom v novejših industrijskih središčih občutna. Razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti teh središč zastaja. Med dejavnostmi, ki zastajajo v razvoju omenimo tekstilno industrijo, deloma tudi gozdarstvo in pa nekatere negospodarske dejavnosti. Gorenjska je kot močno industrializirano področje dolgo časa vodila tako v delitvi družbenega dohodka kot v ravni življenjskega standarda. Zadnja leta pa kot pove statistika Gorenjska niti ne dosega več republiškega poprečja osebnih dohodkov. Vzrok bi lahko iskali prav v razširjenosti tistih gospodarskih panog na Gorenjskem, ki trenutno ne napredujejo, pač pa zaradi zastarele tehnologije in delovnih sredstev, nezadovoljive strukture zaposlenosti zastajajo v razvoju in tekmi s konjunkturnejšimi panogami gospodarstva. Od poprečja navzgor pa odstopajo dejavnosti kot so projektiranje, elektrogospodarstvo, grafična industrija, cestni promet, bančništvo, zunanja in grosistična trgovina itd. Zaradi neenakih gospodarskih pogtjjev postaja primerjava osebnih dohodkov v omenjenih gospodarskih panogah včasih prav absurdna posebno glede na primerjavo med delavci z enako izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Te razlike ne povzročajo samo razlik v nivoju standarda zaposlenih, pač pa so posledice daljnosežnejše, saj je osebni dohodek osnova tudi za izračun pokojnine. Absurd je predvsem v tem, da imajo potem delavei z enako kvalifikacijo in delovno dobo občutne razlike v pokojnini le zaradi različnega gospodarskega položaja delovnih organizacij in ne samo zaradi različnega vloženega dela. Razlike niso tako nepomembni-, saj razmerja dosegajo včasih tudi 1:2. Za primer vzemimo poprečje OD nekvalificiranih delavcev v Tekstilindusu za novem ber lani. Poprečni OD za enako obdobje in kvalifikacijo v tovarni IBI je bil za 84 odstotkov večji. &e večje razlike so med različnimi gospodarskimi panogami — če ostanemo v kranjski občini — poprečni OD za isto kvalifikacijo in v istem obdobju je bii na primer v Projektivnem podjetju za 186 odstotkov večji kot v Tekstilindusu. Nižji dohodek gospodarstva pa določa tudi raven tistih dejavnosti, za katere Je delavec življenjsko zainteresiran bi ki v kompleksu tvorijo življenjski standard (zdravstvo, šolstvo, kultura itd.). Zastoj na tem področju pa ima ob daljšem trajanju vsekakor daljnosežne posledice in vodi k povečevanju socialnih razlik v družbi. Še precej črnih točk na področju higiene V splošni skrbi za zdravstveno varstvo ljudi ima nedvomno pomembno vlogo tudi sanitarna inšpekcija, čeprav ponekod vidijo v inšpektorju človeka, ki povzroča le težave in stroške. Tak odnos zasledimo zlasti tam, kjer podcenjujejo pomen higienskih ukrepov. Seveda ob tem ni čudno, če se je treba večkrat poslužati ostrejših ukrepov in tudi kazni. Lani so sanitarni inšpektorji v škofjeloški občini mandatno kaznovali 32 ljudi, 6 pa so jih predlagali za pravno kazenski postopek. Iz poročila inšpekcije je razvidno, da je še precej črnih točk na področju higiene, še največ pa v komunalni higieni, varstvu zraka pred onesnaženjem in higieni živil. V zadnjem času so sanitarni inšpektorji večkrat ugotovili, da trgovci iščejo zaslužka z razširjanjem poslovanja na prodajo novih živil, čeprav ne morejo zagotoviti, da se ne bi kvarila. Predvsem ne morejo marsikje razumeti zahtev po ločitvi mesa od mlečnih in delikatesnih izdelkov, kruha itd. Slabo higieno lahko ugotavljamo tudi pri prodaji kruha in peciva. Košare za kruh so često umazane, prav tako police. Tudi peki so pri svojem dehi velikokrat preveč brezbrižni in ne upoštevajo osnovnih pravil higiene. Ker naprav, posod in prostorov ne čistijo redno, se v kruhu marsikdaj znajde tudi kaj neprebavl j i vega. Kar zadeva onesnaženje zraka škofjeloška občina ni tako ogrožena, kot nekateri drugi kraji na Gorenjskem. Kljub temu sanitarna inšpekcija ugotavlja, da bi morala občina poskrbeti za kontrolo čistoče zraka, delovne organizacije pa za kontrolo škodljivih izpušnih plinov in drugih snovi. V občim je d . ! večjih delovnih organizacij, ka»tcrih izpušni plini so zdravju škodljivi. Največji onesnaževalec zraka je podjetje Termika na Trati pri Škofji l>oki. Od tam se dvigajo v zrak velike količino mineralnega prahu V Preddvoru je bil zbor volivcev Predsednik krajevne skupnosti Preddvor je prod krad-kim sklical zbor volivcev, na katerem so obravnavali poročilo o materialnem položaju skupnosti in se pogo-vai jali o nekatei ih komunal nih delih, ki bi jih morali Izvesti v najkrajšem času. Gre za asfaltiranje ceste proti pokopališču, za ufali ranje ceste proti Novi vasi in za asfaltiranje ceste proti Bašlju mimo gasilskega do- ni, i Na zboru so ugotovili, da samoprispevek za asfalt do pokopališča ni najbolje uspel, da pa so bili občani veliko bolj radodarni za asfaltiranje ceste proti Novi vasi in Bašlju, saj so se prispevki gibali med 1000 in 2000 dinarji. Na zboru so sklenili, da bodo 7 do 9 milijonov starih dinarjev zbrali s samoprisi-H-vkom, prispevek od mestnega zemljišča in c bo ta razkorak ^ zagotovo pa bo še ostal. E V organizacijskem okviru osnovne sole neio|a Grajzerj* E deluje tudi enota posebne sole. ki ima štiri razrede, vi i" E stopnjo pa učenci obiskujejo v Kranju. Letos je tržiško E posebno šolo obiskovalo 25 učencev in so vsi razen dveh E razied tudi izdelali. Tako je tudi posebna šola dosegla W E uspeh <92"» v primeri lanskim 8(\2 %). E Kei se materialne, kadrovske in prostoiskc razmere v ■ tržiški občini že nekaj k*t sem izboljšujejo (7. avgusta b«*1? E lxlpili novo mi!o v kii.-di z. nad .W*)ir/ površine ali skoraj S 8,Mn na učenca od cel o t ne povisi,u), je pričakovati, da I bo ;e j.ii.i.: '.i u.peh vsako leto presegel 90%, če se nc oO I šc- za kak odstotek pomaknil navzgor. -ok imnmmiinroNtm^ V. Groharjeva slikarska kolonija začela delati Streljanje z zračno puško, malokalibrsko pištolo in malokalibrsko pištolo v Predosljah se Jc udeležilo 15 ekip — Foto: Jože Sitar Pretekli teden je na področju škofjeloške občine začela I delom že V. tradicionalna Groharjeva slikarska kolonija. Letos so se umetniki lz več držav zbrali v Poljanski dolini s centrom v Poljanah. Razgibana in slikovita pokrajina v Poljanski dolini Je kol nalašč za izbiro številnih lepih motivov. Zalo Imajo slikarji kar precej težav, da res izberejo tiste najboljše. Dela, ki jih l/de- lajo umetniki v Groharjevi koloniji, postanejo last p«"*" rediteljev, skupščine obči"0 Skofja Loka In Loškega B** zcja. V štirih letih Jc postala zbirka že kar bogata, leto« pa Ik> še precej pridobila U" vrednosti. Morda bodo leto* dela se posebno zanimiva, kot- področje letošnje kolonije, Poljanska dolina, v preteklih letih ni bila tako *»* stopuua. —jg GLAS * 7. STRAN Kvaliteten kulturni premik Pred nedavnim je bilo v delu kranjske kulturne skupnosti končano dokaj dolgo obdobje, za katero je bilo značilno notranje utrjevanje kulturne skupnosti in s tem v zvezi reševanje različnih organizacijskih in finančnih Vprašanj. Na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti konec minulega meseca *° člani sprejeli merila za financiranje kulturne dejav* nosti v občini, še pomemb-neJe pa je, da so bile sklenjene oziroma potrjene tudi Pogodbe o povračilu sredstev za dejavnost kranjskih kulturnih zavodov za letos. Sklenitev oziroma podpis Pogodb pomeni kvaliteten Premik na področju urejanja tovrstnih odnosov v občini. Lahko bi rekli, da se je s tem začelo obdobje, ko se bo kulturna skupnost lahko bolj Posvetila vsebini, posebno pa dolgoročnemu programskemu ■"azvoju. Osnova za takšno delo so torej pogodbe o povračilu sredstev sklenjene med kulturno skupnostjo in kulturnimi zavodi: Gorenjski *nuzej, Osrednja knjižnica Kranj, Prešernovo gledališče, Zavod za spomeniško varstvo *n Zveza kulturno-prosvetnlh Organizacij. Pogodbe o povračilu sredstev za temeljno oz'rorna redno dejavnost teh zavodov In za razširjeno dejavnost so bile sklenjene na Podlagi predloženih delovnih načrtov posameznih zavodov. Delovne načrte je dober me-preučevala posebna delovna skupina kulturne skupnosti. Na podlagi skrbnih In Pretehtanih preučevanj posa-Utoaua predvidenih nalog ln akc«J Je bil s prcdstavidkl ?av(Hlov dosežen sporazum, koliko sredstev bo kulturna skupnosl ictos namenila za njihovo delo. S pogodbami so torej ovrednoteni predloženi delovni programi. Pri tem je treba poudariti, da so pogodbe z omenjenimi kulturnimi zavodi izdelane oziroma sklenjene na podlagi meril, ki so usklajena s predpisanim družbenim dogovorom o delitvi osebnih dohodkov. Tako te pogodbe zagotavljajo zavodom boljše pogoje za delitev osebnih dohodkov, hkrati pa jih obvezujejo, da izpolnijo predložene delovne programe. Bistvo takšnega pogodbenega odnosa oz. financiranja pa je, da morajo nosilci kulturne dejavnosti v občini na podlagi programov zadovoljevati kulturne potrebe občanov in razvijati njihove kulturne interese, varovati kulturno dediščino in razvijati kulturno ustvarjalnost. Lahko rečemo, da že grob pregled vsebine posameznih programov zagotavlja uresničevanje teh ciljev. Nekateri programi so celo tako obširni in zahtevni, da se bodo morali izvajalci resno potruditi, da jih bodo letos uresničili. Kulturni zavodi bodo za redno oziroma temeljno dejavnost dobivali sredstva v rednih mesečnih obrokih (vsak mesec dvanajstino celotnega letnega zneska), za razširjeno dejavnost pa jim bo kulturna skupnost sredstva nakazovala dvakrat v letu. Kot smo ugotovili, so letos zagotovljena s pogodbami sredstva za redno hi razširjeno dejavnost petim kulturnim zavodom. Predvideno pa je, da bo kulturna skupnost takšni pogodbi sklenila tudi s koncertno poslovalnico in uredništvom Snovanj. A. Z. Kamilo Vujčić od 9. do 29. julija v galeriji Prešernove hiše v Kranju Likovno dogajanje v Hlebi nab, ki mu je Krsto (le gedušič že v tridesetih letih našega stoletja dal specifični Idejni in likovni profil, je danes preraslo ožji hrvatski okvir in v zadnjih letih rodilo celo posebno inačico slovenskega naivnega slikarstva. Sugestivna umetnost vodilnega mojstra Hlebinske šole Ivana Generalica je našla v zadnjih desetletjih številne občudovalce pri nas in na tujem, med slikarji pa vrsto posnemovalcev oz. naslednikov, med katere štejemo tu- di Kamila Vujčića iz Zagreba. Odlična risba kot jo poznamo iz miniaturnega slikarstva, intenzivnost in jasnost barv, poudarjena plastičnost upodobljenih predmetov, izbira snovi in razpoložen jskost, vse te lastnosti, ki jih srečamo v Generalice vem slikarstvu, so značilne tudi za Kamila Vujčića, le da je motivni svet pomaknjen v Belo krajino, od koder izvira slikarjev rod. Podatki o slikarju: »Rojen sem bil 10. decembra 1943 v Zagrebu kot prvi otrok Janka Vujčića iz Rosalnic pri Metliki in Karoline štular iz Radovič pri Metliki. Po končani osnovni šoli sem se izučil kleparstva, poklica, ki ga opravljam tudi sedaj. Z risanjem in slikanjem se ukvarjam od rane mladosti. Za naivno slikarstvo sem se odločil, ko sem občudoval Generaličeve slike in si želel, da bi tudi sam slikal in prikazal motive iz Bele krajine, kjer sem pri dedu in babici vsako leto preživljal šolske počitnice. Kot mestnemu otroku so mi ostali v spominu nepozabni motivi ob Kolpi, seniki, stogi, živina na paši, kmečko delo in življenje na deželi.« Henrik Marchel od 9. do 29. julija v galeriji Mestne hiše v Kranju Dosledna je očitna pripravljenost slikarja Henrika Mar-chela, da obvladuje stopnjo za stopnjo, ki jo narekuje slikarju proces obvladovanja čiste slikarske materije (in tudi njene dejanske predstavitve v temni gami), prek koncentracije le-te oziroma sllkarjevega izolacijskega posega, tako da jo osami na beli površini kot žarišča, ki pa ne ugašajo, temveč predstavljajo vzroke za razvoj novih misli in pobud, skratka, slikarjev boj za ohranjanje anonimnosti avtorskega rokopisa — v takih okvirih se giblje mladi kranjski slikar. Očitno sprostitev v odnosu oblika barva je Marchel nakazal pred približno tremi leti, ko je barva pričela prevzemati primarno vlogo. Kolorit je tako postal nosilec pobud iz realnega, nešteto pojavnosti polnega organskega sveta; zato je tudi od časa do časa še zatrepetal e skoraj impresionističnem siju oziroma je že pridobival kroglaste oblike. Od teh kroglastih preko v smislu kristalaste strukture zloženih barvnih skladov do vehementnih, vezanih potez, ki si podrejajo prostor, je pripeljala Marchela pot dO sedanjih likovnih zapisov: na eni strani torej čista optična senzacija gladke fakture organskih oblik, ki pa jih povsem nevsiljivo vpenja vase barvit geometrijski okvir, v bistvu za Marchela vedno značilen trden konstrukcijski element v njegovem slikarstvu. Kolikor ga ni vedno našel, pa se zdi, da mu je to sedaj v celoti uspelo. Marchelov vstop v novodobno ornamentiko je uspešen In prepričan sem, da ga bo zmogel še ponoviti. A. Bassin Šolska vrata so se zaprla Spet se je končalo šolsko leto. Kot vedno, so tudi tokrat učenci in dijaki dobili spričevala, ki so pokazala, koliko so se trudili med šolskim letom. Nekateri so bili zadovoljni, ker so še enkrat dokazali svoje sposobnosti. Ker so uspešno končali, imajo na voljo dva meseca počitnic, ki jih bodo porabili za oddih, ali pa se bodo bolj posvetili stvarem, ki so se morale med šolskim letom umakniti učenju. Nekaj pa jih je bilo med njimi, ki so kislih obrazov zapuščali šolska poslopja. Med letom so se premalo trudili in zato jim spričevalo »krasijo* nezadostne ocene. Kar so zamudili prej, bodo morali nadoknaditi med počitnicami. Namesto, da bi šli na morje ali v gore, bodo morali sedeti doma s knjigo v roki. No, teden ali dva počitnic si pa vseeno lahko privoščijo, da bodo potem bolj sveži in še z več volje nadoknadili zamujeno. Solze tu ne pomagajo. Na koncu vedno zbiramo rezultate in iščemo vzroke za relativno slab uspeh na naših šolah. Ker nisem strokovnjak na tem področju, bi telko navedel vse najpomembnejše elemente, ki vplivajo na uspeh oziroma neuspeh. Če so pogoji za šolsko leto normalni, potem so izključni krivci dijaki sami. Premalo časa posvečajo učenju in dajejo prednost športu, kinu itn. Preveč se ukvarjajo z izvenšolskimi in drugimi dejavnostmi, ki jih na koncu tako pritegnejo, da pozabijo na učenje. Nekateri med njimi pa seveda živijo v okolju, ki jih ovira pri učenju. Mnogi, posebno na podeželju, nimajo doma vseh pogojev za nemoteno učenje. Mnenje nekaterih je, da so za neuspeh krivi tudi učni programi, ki so preobsežni in včasih preveč zahtevni. Pogosto se dogaja, da enostavno zmanjka časa, da bi se dijak pripravil za vse predmete. Posamezni predmeti so tako obširni, da dijak često porabi zanje ves čas, ki ga ima na voljo za učenje. V nerazvitih področjih botrujejo slabemu uspehu neustrezni prostori, v katerih poteka šolski pouk, pomanjkanje učiteljskega kadra in morda še kaj. Razen tega pa morajo otroci teh predelov trdo delati tudi doma in imajo malo časa za učenje. Včasih zasledimo misli, da bi bilo potrebno naše šolstvo v celoti reformirati. Tisti, ki zagovarjajo to stališče, trdijo, da se šolski sistem ni bistveno spremenil od časov Franca Jožefa. Ob današnjem neprestanem razvoju in hitrih spremembah, bi bilo potrebno v šolskem sistemu izvesti korenite reforme, ki bi ne nazaduje vplivale tudi na boljši učni uspeh. Brez dvoma je veliko problemov, S katerimi se srečujejo tako profesorji kot dijaki. Ko se zaključi šolsko leto, nanje pomislimo in poudarjamo, da jih moramo čimprej rešiti. Ko pa se prične novo šolsko leto, ostane več ali manj vse po starem. M. GabriJclčlč Novinar Glasa na Etni En dan na Etni Dva tisoč kilometrov do Sicilije 3370 metrov je visoka Etna. Zaradi svoje višine se pozimi prav nrič mediteransko ode-ne s snegom, poleti pa se turisti čudijo njenim zelenim pobočjem, ki se niti proti vrhu ne spremene v sivo skalovje. Prve dni junija je bila videti Etna povsem miroljubno: rahlo se je kadilo iz ogromnega kraterja, za katerega pravijo, da je širok 530 metrov. Nikjer sledu o kaki lavi, grmenju, toči kamenja, ki bi se valilo po pobvhjju, in podobne zanimive reči, zaradi katerih prihajajo /e od 5. aprila letos na Sicilijo turisti iz vsega sveta. V časopisih je sicer pisalo, da je iz kraterja prejšnji dan pricurel potoček lave, vendar pa še tako vztrajno iskanje z daljnogledom po južnem pobočju ne odkrije ničesar. Treba se je pač podati bližje v pobočje prepredeno z asfaltnimi cestami in potmi. Turisti, ki prihajajo z letali iz vseh koncev do Catanie, si organizirajo avtobusne prevoze do observatorija na višini 1800 metrov. Do tam je speljana lepa asfaltna cesta, do vrha pa radovedneže potegnejo z žičnico. Žičnica sedaj ne vozi več, ker jo je ogrozila lava. Lava je pregnala iz opazovalnice tik ob kraterju tučja povsod. Vznožje in pobočja Dobrih deset metrov visok potok lave je zasul cesto v kraju Fomazzo na pobočju Fine V ospredju je postavljen oltar, kjer se zaustavljajo procesije. SUHIjancl molijo, naj Jim narava ne uničuje imetja. vid kana so namreč izredno rodovitna in zato je obdelan prav vsak košček površine. Nenavadni so stož.časti kakih 50 metrov visoki hribčki ob vznožju vulkana. Zaradi izredne rodovitnosti jih je poljedelec obdelal prav do vrha. Po njih rastejo trta, masline, zelenjava. Kot da ne bj 3000 metrov nad obdelanimi zelenimi vrtovi visela večna grožnja z ognjem in uničenjem. Za to se Sicili janci ne menijo: hi>te obdelovati razpadlo rodovitno lavo, s kamioneti vozijo vsak dan zelenjavo in zrele češnje v bližnja manjša in večja naselja in prodajajo gospodinjam kar pred vrati ali pa trgovcem z zelenjavo. Morda jih v njihovem življenju ne bo doletela nesreča, za kmete pa, ki niso našli obdelovalne zemlje v nižini in so se morali lotiti obdelovanja više v še vedno zelo položnem pobočju radodarne in krute gore obenem, pa je ta grožnja že večkrat postala resnica. Ne sicer tako kot pred 800 leti, ko je sežgala mesto Catair.o pod svojim vznožjem ali kot je Vezuv na sosednji celini s pepelom zasul Pompe je. Notranjost vulkana se nenadoma zgane, iz žrela pod si lovili m pritiskom priteče lava in se začne plaziti po pobočju navzdol počasi do 30 metrov na dan ali še počasneje kot dolga večkrat razcepi jena črna kača žlrindre podati požira rodovitne z.asaienc vinograde, vrtove m kamnite hiše. Površina toka se hitro strju-je v večje in manjše kose močno podobne žlindri iz naših železarn. Notranjost črne kače pa je dlje časa topla in živa, pomika se počasi po pobočju, išče dolinice, k|er se odcepi, da bi dmg krak črne žJindre stekel drugam. Ponekod je ta črni trak ši rok tudi sto melrov, dni,:h* najst kilometrov. Ponekod se jc iz lave še kadilo, kosi so bili še topli, nekateri celo vroči, pač različno od vrste kamenin, ki se je strjevaila. Veter je nosil različne vonje, od sladkobnih do /veplenih spet dese. t, visok pa kakih pet motrov. Dolžino je težko oceniti, morila deset, pet in kdove kakšnih se KJjtlb lasnemu in sončnemu dnevu se oči začno solziti zaradi drobn« liue.i pi.dui. ki sili v oči in škripi ie pod ■Obad. Ob potokih lave so speljane steze, ki so jih skoz.j vinograde in sadov ii|ake i/ hodih turisti Turist, ki bega z avtom po asbdt u .im 1'tni med goMo naseljenimi kraji, bo težko našel na ogromnem pobočju lavo, če ni prej v časopisih prebral, da je vulkan vrgel iz sebj ogenj po jugovzhodnem pobočju. Ko ste enkrat na tistem koncu, pa je treba domačinom samo omeniti lavo, pa vam bodo povedala za Fornazzo. Na zemljevidu ga ni, pre-irftijhen kraj je. Tik do prvih hiš se je privalila ogromna količina tople žlindre, se ustavila ob prvih hišah in se nasula na cesto. Zdaj je tam in se ne premakne. Kljub vročemu soncu se ohlaja, dim se pokaže tu in tam. Dovoljuje, da turisstavili tik pod lavo oltar s sv. Agato, ki naj jun pomaga zaustaviti lavo. Nekdo je s pladnjem pobiral od turistov piosto-voljne prispevke — kdo ve zakaj ali za ogled lave ali v verske namene, kajti prav tedaj je mimo prišla procesija. Sicili janci se verjetno ne čudijo več- nadnaravni moči njihove gore, ki jim spreminja življenje m pokrajino, skušajo pa v skladu z veisko tradicijo prositi svoj vulkan, naj ne uposlosi njihovih vinogradov in ne poruši njihovih hiš. Čudo narave, ki privablja turiste, pa Sici-Ijanei ne glodalo vdam V usodo in nemočni Va nekaterih delih imiIv-jm vulkana buldožerji že pripravi iajo teren za gradnjo ie/u, ki bi speljal lavo stran od naseljenih krajev, če I i se vulkanu zazdelo, tla bi spet bliuval lavo. Vulkan se |e umiril, l.ava se je strdila in za. 'a verjetno po malem le razpadati v rodovitno pist ikoda je ocenjena na mili |ai de Ki. Znanstveniki skušajo ugotoviti metode, s katerimi bodo lahko napovedovali erupcije. Za zdaj šc ne moi cio !V> takrat pa lx) od vulkanov e prizanesljivo*! i odvisno, ali bo uničena letina in premoženje nekaj desetin poljedelcev na pobočjih vulkana v.akih no-kaj let ali moula deset let. Cas določa n.uava L. Mencinger MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 224 Pritrdila je in omenila neki augsburški list, ga ima sedaj doma v Borjani in ki ga bo odvetniku priporočeno poslala, čim se bo vrnila domov. — To bo zadoščalo, — jo jc pomiril odvetnik, . ° Pa je odhajala od njega mimo sodne palači 111 ■« spomnila, da je v njej presedela nekai ^esecev po krivem osumljena vohunstva in da 1° je naposled rešila iz ječe soproga predsednika V°JaŠkega sodišča in hčerka sodnega svetnika r- Waldemeiei ja, ii je bilo žal, da se tega ni 5Pomnila že pri odvetniku. »Ja,« se Stefi nasmehne, ker ta ,ja' pomeni, Z*3 le imela srečo, saj je na odvetnika naletela °* vlaku. Sam jo je povabil v kupe, ko jo je Ogledal. Pričo. ona pa mu je lahko navedla novo J~ Hčerka dr. VValdemeierja! Ja, pravi Oba *nam. Ugleden gospod. Ne bo mi težko stopiti Pozn " njim bes*i V St'k- In Prepričan sem, da bo njegova eJa zalegla za tisoč prič. To -Upanjem, saj ji je odvetnik prebudil vero, da ~°OJena tožba za ločitev zakona s Federlom ahka dobljena in v ta pogovor zapletel celo j Sp°da, očitno svojega dobrega znanca in pri-J,a,c'.ia, s katerim se je vozil skupa i proti S.ilz °Ureu. Neki Štefan Zweig je bil to, bržkone tudi avokat (Stefi takrat ni vedela, da je to že dolgo I ji vr°P> znani in slavni avstiiiski pisatelj), ^ Ce advokat ne, izredno pameten m razgledan Vek, saj je govoril o lani umorjenem Rathe- nauu kot o svojem prijatelju, s katerim se je srečal komaj nekaj mesecev prej, preden so ga nasprotniki njegove politike umoiili na isti cesti v Berlinu, po kateri se je odvetnikov prijatelj zadnjič peljal z Rathenauom. — Po fotografiji sem ugotovil, — je rekel, za njegovo, za Rathenauovo smrt pa je zvedel v nekem, za Stefi neznanem VVesterlandu. Imel je občutje, da se nad Nemčijo zgrinja nova katastrofa, neko podobno občutje, kakršno ga je navdajalo pred izbruhom svetovne vojne, ko je zvedel za smrt nadvojvode Franca Ferdinanda. Ta katastrofa seveda ni bila vojna, zato pa je bila inflacija. Avstrijska inflacija, povojni padec avstrijske valute od ene do petnajst tisoč je bila po mnenju tega gospoda otročja igra v primerjavi z nemško inflacijo, ki je bila še bolj nerazumljiva, še bolj absurdna. Časnik, ki si ea zjutraj plačal za petdeset tisoč mark te je zvečer veljal že sto tisoč. Sicer pa Stefi pozna te stvari, saj se je z njimi zadnje čase seznanila sama, še več pa je zvedela o tem pri Fricovih domačih. Tudi ta gospod je pripovedoval o razcvetu različnih špekulacij in o vojnem veledobičkarju Stirmesu, ki se okorišča z nenehni n padanjem marke tako, da dviga svoj kredit (ja, tudi Fricovega očeta je opeharil) in kupuje vse, kar je le mogoče kupiti od premogovnikov in ladij, do tovarn in delnic, od gradov do posestev. — a vse pravzaprav za nič, saj sc mu vsak znesek, vsak dolg spremeni v nič. — Samo špekulant je in ljudje brez sleherne morale v inflaciji uspevajo in si z denarjem, ki se nenehno spreminja v nič, grabijo imetje in posest, če bo šlo tako naprej, bo Stinnes imel v svojih rokah ne samo četrtine posesti v Nemčiji, marveč še več. Tako je govoril gospod, odvetnikov prijatelj, potem pa ugotavljal podobno kakor Fric, a še bolj Fricov prijatelj, protestantski pastor Ulrich. na katerega sta s Fricem po naključju naletela v bližini protestantskega pokopališča nedaleč od Kaisei-Allee, ugotavljal, da nemška gospodarska enje in delo na hribovskih kmetijah (2) Prahe niso orali Ja Petih večjih vinarskih kmetijah (dve sta manjši), ki merijo Približno devet do dvajset hektarov s košeninami tn Seno>( -na* eltni vred, se je med obema vojnama pridelalo na vsaki ^ Približno po 60 do 120 mernikov čiste pšenice (mernik kR žita), 20 do 60 mernikov čiste rži, 40 do 70 mernikov s"tiee W in pšenica pomešana), 30 do 60 mernikov ozimnega • oliko jarega ječmena, 40 do 80 mernikov ovsa za k°'dt> i j. * 'n živino sploh, 40 do 100 mernikov ajde (jejde), 15 do <11 Il^''rn"40v prosa In približno toliko fižola. V času gospo- , e krize smo povsod pridelali tudi po 10 do 30 mernikov k°rtUe. Ntaj ^jo V 1 slno gojili tudi PiV i K' (>(i kraja dajala Pa ... k'p Pi idelek. Se pozneje h,''' Menda seme zaradi dilQ podnebja izro J'' h,ia' ,u(i m kolobai (enje 10 kmalu ^olcjj"110 ocenili najprej v D0r>iui,' "a *tante. Vsak 1*1 /i"" obložen stan. opustili. oh i—»-ani je Vtllk< dob,, |etmi dl.v., Srtl° m.* i, s"i"'l> moko «H0 J 1 »Udi med ki usno ^SEfe»■.....za k ^le« *•. Sejo 'v',a sk'".«i ne pride- J.Cc' Ni Si'powbno iu !!la,Jio I • ^Pak največ le N. Sk mo> pa oves m jo SS*^ VS1 kmetje zda, JO mlevske izdelke v trgovini. Sicer pa tudi naših dobrih starih mlinarjev ni več, da bi nam mleli take količine žit za vso dolino, kot so jih med vojnama. Takrat je bilo ob Hotoveljščici kar pet mlinov, danes je menda samo še eden — na elektriko, ker večina vode steče v v no učinkovali, zato pa so toliko bolj na k,,L'J" politikom in ki se še niso zavedale, da so P1-1 zaprav zasužnjene s strani politikov, ki jim v9 litika pomeni samo 'imeti in obdržati oblast uresničitev svoje moči in svojih osebnih koi's na račun vladnih, zatiranih in na vse način*-' 1 , rabljenih podložniških množic'. ^ Na Hitlerjevo zdravico je knez-regenl Pa* odzdravil in se zahvalil za Hitlerjeve Pr'sr\5 besede', naslovljene nanj in na princeso besede, ki so ga 'tako globoko pretresle' in *, jim bo 'hvaležen', za besed' m za 'dokaze pi"1* nega in ljubeznivega gostoljubja'. SEZONSKO ZNIŽANJE OBUTVE OD 12.7.71 GLAS * 27. STRAN KAJ JE PISAL 75 let PRED SEDEMDESETIMI LETI figC » požarne brambe « v Preddvoru V zadnji junijski in prvi julijski številki Gorenjca so bili spet objavljeni ostri po-kmični članki. Napredna stranka je pri občinskih volitvah v Kranju spet zmagala, lekarnar Karol Savnik je oil znova izbran za župana. , »Voli/ni boj je bil viharen *n strasten, od strani napadajoče stranke tako malo dostojen, tako malenkosten, da so se v njem zrcalile večkrat najniije človeške strasti. Ti gospodje, naši nasprotniki, so *°f stari Burboni. Ne poza-■90 ničesar, ne nauče se ničesar, žive od danes do jutri.« ^animiveje bo gotovo pa-J^rkovati po drugih »Gorenj-čevih« novicah, saj so zrcalo ^sa izpred sedmih desetletij: *Srbski krali in kraljica Pojdeta obiskat ruskega car-Obisku pripisujejo političen pomen.« *Ruskim vseučilišnikom so Se Pri zadnjih izgredih storile velike krivice. Te pa je car docela odpravil.* *Na Španskem vlada v Va- lenciji veliko vznemirjenje, ker so našli v neki kapeli dvanajst mladih deklic, ki so Postale Žrtve pohotnosti nekega Paskala Gomeza. V ka-pel,) jc deklice zvabil pod Pretvezo verskih vaj.« *K«fcor sme v eni prejšnjih Jjfvu** .« omenili, je Sloven-sk" Planinsko društvo uredi-Sv. lottU vremensko J°*ta;0. To je ZAZMl le hi-llr°Kiiijična opazovalnica III. ro,r.ctcr. Slednjega, dra-■°ceni // )losteric-b*rometer, W P •••/«/ tiovi vi emenski opa-r"y:.v'M:c/ osrednji meteorolo-Slčn' zavod na Dunaju.* . *BUzu Javornika je ustrelil 7**C l.uekmau srnjaka, ki '* ''"'I namesto rogov veliko JJJ"*o bulo. Take spalce so Pos/|,'/i(u rakaste bnle.in "Izkopanine v Tajim- D" JJJfJ so izk,>pali 49 okost-JJ*»v. Naši, so še tetizen JJ*6. steklen rog, bronaste 2"Cov. nožev in koial.l Ko s1U.So Začeli tudi onkraj Ct-e takoj naleteli na okOSt- Lesen most če/. Savo je Pr"adejal starim Kranjca noir> obilo |eze. Ker |e bil TOiČen, t. j. državen, občina ni bila dolžna skrbeti za popravila. »Gorenjec« se je takole pohudoval: »Skrajni čas je, da se ali korenito jyypravi ta prazgodovinska stavba na koleli ali pa da se že vendar enkrat prične resno misliti na zgradbo novega modernega mostu, kateri bo imel pač tudi potrebni hodnik za pešce. Ti so pri današnjem velikem prometu na savskem mostu v smrtni nevarnosti, ako bi se splašil kak konj ali ako bi nastala sploh kaka panika.« »V kamniškem kopališču se letos pridno oglašajo tujci. Nekateri so došli celo iz Ka jire, Malte in Angleškega.« »Petletna morilka. V Srni helu na Saksonskem je 21 junija petletna Ema Weisser z nožem umorila svojega 8 mesecev starega bratca.« »Potovanje okoli zemlje. Pariški list Malin je preteče ni mesec naročil svojemu so delavcu Stieglerju, da potuje okrog sveta. Obhodi naj ga v 69 dneh. Nekateri zair/u jejo, da je zemljo mogoče obhoditi v 58 dneh. Dne 29 maja je Stiegler dospel v Ir-kutsk v Sibiriji in za to pot rabil 12 dni. če mu bo mo goče tako hitro nadaljevati potovanje, bo Stiegler obšel zemljo v 49 dneh in 19 urah.« »V Pragi so imeli Sokoli zlet, na katerega so prišli poljski, ruski, črnogorski, hrvatski, francoski, danski, ameriški in tudi slovenski gimuasti. Slovencev je bilo 37, gorenjskega Sokola je a stopal brat Janko $a\i\!- / Kranja. Vseh t\'\^ ljujejo vsem, ki so P0****^ pri gradnji doma, P°^J krstili v soboto In na koncu šc macini »V. pa še kranjski občinski ščmi in družbonopoH^ yi oi'gani/aci jam zu Sušniku tovariSu Tonetu V0£ in Francu Roglju ter jjg činom: predsedniku i I nega odbora Francu ?0 f (| ju te. Pavlu Drakslen" Pavlu Zirovniku. „ , ' OtsJ04*301 visok kombiniran *tefv V0Z1CEK' Taler r*a. Kranj, Levstikova 3 3505 $Jt°dam kravo s teletom, nturška gora 5, Cerklje 3506 podani 2 DVODELNI OK-Ua * r°le' okvirjem, Praprot-Pohca 4, Cerklje 3507 l9Pr°dam kravo, Dražzi ^e 3508 0MA°Drni SOBN° OMARO. MjJ2q° Za živila, VELIKO t\aS] Pr»memo za kmetijo. 0v v oglasnem oddelku p 3509 °TR,wni d<*rO oh ramen i cEk športni VOZl- *a dvojčka, Brezje 47 a iativr113111 kombinirani itali-Ulicakl 0TR°SKI VOZIČEK, Mladinski briirad 2. Pr 3511 (tve^Uani KRAVO džersi z Go]ni£ tc''čkoma (ion. e 6. p »12 HE gajbice ter SU- sk>v bKE 24, 4« mm. Na- V v OESKE °8lasnem oddelku Pr 3513 ^nlont111 TV sprejemnik ?0rJev,tUi Preze,J. Kranj, Napi 1 3S14 ^aToI', 2Sl) BETONSKIH 40x^x?š 40x 30k20 in 300 ^»itu| • le/eišek Milan, Pi,)(j »15 S^ičino"1 'dlv l,i>,v' vsako fotar p Ccna 5 din za kg, 3eva 26 'K' Tl'*il'"• Cankar-pr 3516 ^Ue"1 sen* RDI-d 1)1, J'k()s<) ™ krmo PrQ) p Br»'k 56 3517 >0H J"1 rabljen II I I Al ^iem^V^-torenz s konver-■„RAl)|0 (l.i(,lav y T~*-r-ko "' '(' bogal s feporl tos frired«vami. Ker so le-Kost ••delovanju povabili ker V* sosednje Koroške in ori, ,0t,,) v Prihodnjih letih b0 c.t,IIl,lii enakih srečanj, Post i Plni lcckn v Naklem Pild| tradicionalen. Petek T ^ot'° občinstvu v 'Bi-M ■ 14- ur> predstavili 1 Cl "on.ačih ekip v ma- lem nogometu. Ob 19. uri pa bo v dvorani kulturnega doma odprto prvenstvo Naklc-ga v judu, kjer lanskoletni prehodni pokal brani domačin Kdo Z.aplotnik. V soboto ob 14. uri se bodo na rokometnem igrišču pomerili ro-koiuelasi Križ, Dupelj ter do-maeini. Ob 17. uri bo odbojkarsko srečanje domačih ekip in ob 20. uri tekmovanje v nami/nem tenisu za posameznike. Za zaključek športnega tedna pa se bodo v nc-deljo ob 8. uri na nogom l nem igrišču srečale enajste-rice St. Janža (Koroška), Predoselj in Naklega za prehodni pokal ZB. —d h ^fcjski četverec odličen ra/vos°i-t0 je pris,a na Blrd v,s;uik 'a ,K)vica' tla se J° rni,,*-:. 1 četverca brez kr- nik m ScMavi' Bere, Potoč- da. Mandič in Janša z Bleske Il,a v finale lucei n l'n,, J° Odlični Blejčani 1 v četrti skupini ^kmovanja madžarski čoln, kombinirani čoln Južne Afrike in Francije, posadko univerze Cambridge in VK iz Basla. Osvojili so prvo mesto z odličnim časom 6:17,76. V nedeljo je bilo finalno tekmovali |e. Ulejeaui so zasedli v močni mednarodni konkurenci peto mesto. M. II. Kranj, 13. julija — letno kopališče je bilo danes prizorišče prvega obračuna slovenskih plavalcev. V prvem kolu za pokal PZS se je namreč pomerilo nad 110 plavalk in plavalcev iz devetih slovenskih klubov — Celulo-zar (Krško), Fužinar (Ravne), Ilirija (Ljubljana), Ljubljana, Neptun (Celje), Delfin (Rovinj), Rudar (Trbovlje), Koper in domači Triglav. Kljub dokaj topli vodi (23° C) so bili doseženi poprečni rezultati. Še najboljšega je dosegla Triglavanka Mandeljc na 200 m prsno, ki je svoji ekipi priplavala 888 točk. Že po prvem kolu je prišlo do presenečenja, saj jc povedla Ljubljana pred Ilirijo in Triglavom. Rezultati: moški — 400 m Državna reprezentanca na Bledu in v Kranju Jugoslovanska nogometna reprezentanca — jutri se bo v Beogradu srečala z izbranim moštvom, ki so ga izbrali novinarji, 18. julija pa se bodo v Riu v prijateljski tekmi pomerili z nogometaši Brazilije, na kateri se bo sloviti nogometaš Pele poslovil od nogometne reprezentance Brazilije — je po nekaj letih spet na pripravah v Sloveniji- Pod vodstvom v. d. zveznega kapetana Vujadina Boško va ter trenerja Lušticc in Zeca se je v soboto v hotelu Golf na Bledu zbralo 15 kandidatov za majico z državnim grbom. Med njimi je šesterica igralcev Crvene zvezde (Dujković, Pavlovič, An-tonijevič, Filipovič ter Dža-jit), trije člani letošnjega državnega prvaka Hajduka (Vukčevič, Holcer in Jerko-vie), po dva izbranca imata beograjska ligaša Partizan in Beograd (Paunovič in Bjeko-vič ter Petkovič in Stefano-vič), po enega pa sarajevski Železničar (Bukal) in kot edini slovenski predstavnik član ljubljanske Olimpije Oblak. Ker je na blejskem stadionu prevelika trava za uigravanje reprezentance, le-ti vsak dan trenirajo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Kot zanimivost naj povemo, da stadion na Maracani v Riu lahko sprejme nad 170 tisoč gledalcev, in da je predsednik SFRJ Josip Broz-Tito odlikoval najboljšega nogometaša Brazilije — člana ekipe San t osa ter »črnega bisera« in »kralja nogometa« Pe-leja z medaljo jugoslovanske zastave. —dh kravi: 1. Rudan (Delfin) 4:45,0, 2. Andrič (Ilirija) 4:45,1, 3. Cargo (Celulozar) 4:49,7; 200 m prsno: 1. Zavrl 2:51,8, 2. Erženičnik (oba Fuž) 2:57,2, 3. T. Slavec (Triglav) 2:58,0; 100 m delfin: 1. Kostanjšek (Lj) 1:05,7, 2. Andrič (H) 1:07,6, 3. Zavec (Fuž) 1:08,1; 100 m hrbtno: 1. Rudan (Del) 1:07,4, 2. Potočnik 1:08,9, 3. Jurman (oba II) 1:10,4; 100 m kravi: 1. Linhart (Lj) 58,8, 2. Kram-berger (Koper) 1:02,0, 3. Potočnik (H) 1:03,4; 200 m mešano: 1. Kostanjšek (Lj) 2:29,6, 2. Breznik (H) 2:37,2, 3. Valel (Fuž) 2:37,2. ženske: 400 m kravi: 1. Kramberger (Ko) 5:44,4, 2. Sever (Lj) 5:47,6, 3. Šavlj (Ko) 6:00,0; 200 m prsno: 1. Mandeljc 3:01,6, 2. Švarc 3:06,8, 3. Pajntar (vse Tr) 3:11,9; 100 m delfin: 1. Hodej (Rud) 1:26,0, 2. Marolt (Lj) 1:29,1, 3. Drobnič (Lj) 1:29,2; 100 m hrbtno: 1. Porenta 1:16,9, 2. Pečjak (obe Tr) 1:20,3, 3. Stok (Ko) 1:22,0; 100 m kravi: 1. Kramberger (Ko) 1:10,1, 2. Sever (Lj) 1:11,1, 3. Pribošek (II) 1:13,8. Ekipe: L Ljubljana 11291, 2. Ilirija 10595, 3. Triglav 8954 itd. —dh Krivci naj bodo kaznovani Izvršni odbor gorenjske nogometne podzveze je pred dnevi razpravljal o neprijetnostih v zvezi z registracijo nekaterih nogometašev NK Triglav in o pomladitvi treh pionirjev Triglava, in sicer Pompeta, Mraka in Lebar-ja, ki bi morali nastopiti za slovensko pionirsko reprezentanco na državnem prvenstvu v Borovu. Nesporno je, da gre v tem primeru (pomladitev) le za prekršek, ki ga je napravil Rudi Gros kot selektor republiške reprezentance in bo zato moral odgovarjati pred disciplinskim sodiščem NZS. Izvršni odbor GNP pa se ne čuti krivega v primeru dvomljivih registracij Mihe Bajžlja in Marjana Ajdovca. Komisija za registracijo GNP je registrirala omenjena dva igralca na osnovi dokumentov, ki jih predvideva registracijski pravilnik in ki jih je predložil NK Triglav. V prihodnjih dneh bo disciplinska komisija NZS razčistila vse te probleme in nejasnosti ter bomo zato več poročali o teh rezultatih in o »grešnikih«, ko bodo primeri dokončno razčiščeni in krivci kaznovani. Prijateljsko srečanje nogometašev Včeraj sc je vrnila v Francijo 30-članska skupina športnikov iz mesta Sainte Maric aux Mineš. Na 3-dnevnem gostovanju v pobratenem Tržiču sta dve francoski ekipi sodelovali na mednarodnem turnirju, ki ga je priredil NK Tržič. Na tem turnirju četverice je I. francosko mo- štvo doseglo 2. mesto, za domačo enajsterico. Tržičani so prejeli kip nogometaša, dru-gouvrščeni Francozi pa spominski pokal — darili pokrovitelja, občinske skupščine Tržič. Tržiški nogometaši bodo obiskali Francijo v prihodnjem letu. —ok Dr. Franjo Pavlin umrl Včeraj so na ljubljanskih Žalah pokopali generalnega sekretarja Organizacijskega komiteja Planica dr. Franja Pavlina, ki jc moral zaradi zahrbtne bole/ni v 56. letu starosti zaključiti svojo življenjsko In športno pot. Dr. Pavlin je bil eden glavnih organizatorjev v planiškcm komiteju, ki Ima največ zaslug za razvoj naše Planice. V njem je delal z velikim veseljem in ljubeznijo do smučarskega športa. Tudi v zadnjem letu so bile nj »gove misli pri organizatorjih, Ki so sc potego- vali za organizacijo prvega svetovnega prvenstva v poletih v Planici, čeprav je bil priklenjen na bolniško posteljo. Z njim je izgubil smučarski skakalni šport nedvomno največjega organizatorja in zaslužnega moža za razvoj smučarskih skokov in Planice. Njegova vrzel v smučarski organizaciji in pla-niskem komiteju bo nenadomestljiva. Čeprav je želel, da bi dočakal prvo svetovno prvenstvo v Planici, se mu ta njegova zadnja športna želja ni izpolnl!a. J. J. GLAS SREDA — 14. JULIJA 1971 TI *| v p r a sanje vb d g o v o r i Včeraj, 13. julija, so praznovali šoferji in avtome-haniki stanovski praznik. Na ta dan 1943. leta so partizanske enote napadle Žužemberk na Dolenjskem, in v tej akciji so prvič sodelovale tudi motorizirane partizanske enote. Zaradi tega so se slovenski šoferji in avto-mehaniki odločili, da bo 13. julij njihov stanovski praznik V ponedeljek smo poiskali dva šoferja in enega avtomehanika in jih vprašali, kaj sodijo o varnosti in razmerah na naših cestah, in kaj menijo o predlogu, da bi imeli tudi šoferji skrajšano delovno dobo. 0 Peter KALAN, šofer, Transturist Škofja Loka: »Šofer sem 16 let. Prej sem vozil ,rešilca', poldrugo leto pa vozim avtobus. Pri nas imamo premalo cest in še te so si i-be. Pravih avtomobilskih cest sploh ne poznamo. Drugič pa bi rad povedal, da vozniki se premalo spoštujemo prometno kulturo. V tujini jo veliko bolj. Menim, da bi bil pri nas na cestah večji red, če bi prometne žile popravili, če bi imeli šoferji več zavesti, In če bi bili ukrepi prometnih organov strožji. Danes pa je marsikomu vseeno, aH plača 50 ali 100 tisočakov kazni. Nobena stvar ga ne spametuje. 16 let sem že član našega združenja In vrsto let že govorimo o naši skrajšani delovni dobi, ki hI jo zaslužili, saj smo, recimo, na cesti noč In dan. Vsi pravijo, da bi bilo to predrago, saj bi na primer samo anali/a stala več milijonov dinarjev. # Dane GOLOB, avto-meliamk, Creina Kranj: »Za nuhanika sem sc izučil pred desetimi leti. Delam na servisu osebnih avtomobilov na Labo-rah in se v glavnem ukvarjam z vozili znamke NSU. Opažam, da vozniki teh avtomobilov premalo pazijo na prazen hod sklopke, na slabo cesto, ker se izredno hitro razbije korito za olje (karter), pogosto pa se zamaši tudi oljna črpalka. O redu na naših cestah pa menim, da je promet skozi Kranj ob konicah nemogoč, moje sploi-no| mišljenje pa je, da je na cestah preveč vinjenih voznikov in da ne znamo hitrosti prilagajati razmeram na cesti. Strinjam se, da bi morali imeti poklicni šoferji beneficirano delovno dobo.« £ Peter ZUPAN, lofer, Creina Kranj: »Poklicni šofer sem dve leti. Spoznal sem, da so naše ceste izredno slabe, da so šoferji premalo disciplinirani, posebno poglavje pa so nedeljski šoferji, ki nimajo i/ku.šenj, čeprav to mislijo. Preveč zaupajo samemu sebi, divjajo, In zaradi tega toliko nesreč ob nedeljah in praznikih. Izpit še ne pomeni vsega .. . Dobro bi bilo, če bi nam, šoferjem, skrajšali delovno dobo. O tem se sicer precej govori, vendar za /daj lahko samo upamo. J. Košnjek Ob srečanju borcev Prešernove brigade Spomini med V Leskovici — med Poljansko dolino in Cerknem — so se v nedeljo zbrali borci nekdanje Prešernove brigade. Ob tej priložnosti so odkrili sponunsko obeležje padlemu komisarju Ludviku Petelin-šku-Crtu ter razvili prapor borcev NOV te vasi. Najprej so se zbrali na vzpetini nad Novaki in Lcsko-vico, kjer je 15. marca 1944 v hudem boju s sovražnikom padel tovariš Crt. O liku tega izredno priljubljenega borca za novi pravičnejši svet je govoril predsednik občinskega združenja borcev NOV Školja Loka tovariš Miiko Tolar. Med mnogimi udeleženci sta bili tudi dve sestri padlega Crta iz Franko-lovega. Prek košenic tja do golega Porezna so odjeknile tri salve v počastitev spomina borcem, ki so tu padli za plemenite skupne cilje. Pred ploščo so položili vence in šopke, žirovski pevski zbor »Alpina« in njihova godba pa so z izvajanjem obudili spomine na naše žrtve. Osrednja prireditev je bila zalem v sami vasi Leskovica, ki je bila v cvetju, zastavah, Izpisanih geslih in pozdravih nekdanjim partizanom - pre-sernovcem. Glavni govor nekdanjega komandanta te brigade Branka Karapandže-Matjaž.ka je ob vsej prisrčnosti in originalnosti navdušil vso pisano množico, zbrano na prijazni ravnici v senci |x>d košatimi češnjami in orehi. Govoril jc o osebni odgovornosti iri disciplini v današnjem življenju, o današ-njh težavah, o razmerah v svetu in o drugih aktualnih skupnih nalogah današnjega razvoja in vse to s tako prepričljivostjo, povezano z nekdanjim in današnjim življenjem, da so si navzoči često dajali duška z dolgimi aplavzi. Tudi ko je govoril o šovinizmu in pravem nacionalizmu, je dejal: »Ko sem takrat v vojni prišel med vas v Slovenijo, ko nisem znal niti besede slovensko, smo se z vami in z vsemi kmeti tu naokrog lepo razumeli, ker smo bili vsi istih misli, imeli smo iste težnje in iste cilje. Dandanes pa se komplicira in komplicira, da se domala ne bomo več razumeli.« Znova ploskanje! Zaključil je s citatom »Žive naj vsi narodi ...« ob prepričanju, da bodo tudi današnji nasledniki kot takratni borci znali uveljavljati te plemenite cilje pod imenom našega velik i pesnika. Govoril je tudi komandant bi i;> ide M.A, ki pod imenom »Prešernova« Še danes nadaljuje tradicije iz nedavne revolucije z ulijevanjem bratstva med našimi narodi in z Obrambo izbojevane svobode Na okrašenem odru so na stopali vojaki (sedanji preše rnovc i, ki so se tudi v velikem številu udeležili tega srečanja), učenci osnovu • šole iz Gorenje vasi ter godbeniki in pevci iz Žirov. Prapor j j vseh krajevnih zdru- ženj škofjeloške občine s° zatem sprejeli medse še P1* por soborcev iz Leskovice.. Ko je nastopil orkestC* mladih lantov-vojakov /• mačimi in poskočnimi viža1^ so se zavrteli stari in mlad'* Ob poslrežnih mizah P° kozolci in drevesi so postfJj gli z okrepčili in osvc/.-l'; Borci »že belih las, s trebul* in odraslimi družinami« *° je dejal Matjažek, so sc ^ maj prepoznali, toda /••' vsi presenečeni spraševaj drug drugega — »Se spot^j njaš takrat, ko smo napad*" Turjak, ko smo nosili ranjC* ce preko tistih kraških tanj, takrat ko smo šli 113 Trst?« Tisoče je bilo vp>-1' šanj in srečanje sc jc ria^'1* Ijevalo do hladnega poletnefl* večera. K. Makuc Prazn k Bfeda V počastitev krajevne^* praznika Bleda bo do koi*? meseca na Bled U vrsta ' Učnih prireditev, lako bodj že jutri zvečer v festival* dvorani na Bledu bilki'"** plesi, ki |ih bo izvajala s*^ pina Emona iz Ljubljane« petek /večer pa bo slavim na seja krajevne skupn°s Uredite si vaše denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki. 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servisi ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve!