Glasilo »Narodne delavske organizacije^ v Trstu v TRSTU naznanja svojim elanom da priredi 0 nedeljo dne l. novembra 1908 ob 10. url predpoludne v dvorani Narodnega doma I. redni OBČMI ZBOR 8e sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev v računov. 5. Nadomestna \olitev odbora. 6. Slučajnosti. ODBOR. so konsumne zadruge res koristne, oziroma nevarne? , Ko smo se v prfjšnjih člankih poza-bavali g pomenom konsumnih zadrug, naj bo na koncu dovoljeno, da kar na rfttko pregledamo pogoje, ki so pri Slo-eHcih v Trstu dani za vstanovljanje kontnih zadrug. Pri tem nočemo pozabljati a Politični položaj v Trstu. . Reklo se je nedavno na nekem prednju pri sv. Ivanu, da delavci morajo o°bro prevdariti, predno ustanove kako °0sumno zadrugo, češ, če je društvo v s abih rokah, je polom gotov. O tem ni v°i»a. Konsumno diuštvo je trgovec. Izskustvo nas uči, da je solidnost v pbra-tovanju prvi pogoj vsake trgovine. Ce je trgovec slab, je slaba tudi njegova trgovina, in polom je neizogiben. Iz tega neizpodbitnega dejstva ni pa, po našem skromnem mnenju, nikakor dopuščeno sklepati na vrednost konsumnih zadrug za delavstvo. Gotovo ga ni človeka, ki ne bi priznal, da so na primer posojilnice in hranilnice zelo važen in močen fakt ir v narodnem gospodarstvu, posebno z ozirom na malega človeka. In vendar le: če je vodstvo pososojilnice ali hranilnice v slabih rokah, je polom gotov, likvidacja je neizogibna. Ali je pa radi tega dopuščena trditev, da so posojilnice in hranilnice manj vredne za narodno gospodarstvo V Po našem mnenju ne ! Da morajo tudi konsumne zadruge računati z rizikom, to mora vsak pameten vstanovitelj konsumnih zadrug imeti pred očmi. V tem spoznanju bo njegova prva in glavna skrb, zagotoviti novemu konsum-nemu društvu primerno moralno in strokovno vsposohljeoo vodstvo, zanesljivo in strogo nadzorstvo. To je c nditio sine qua non. O tem seveda ne more biti diskusije. Sicer pa je riskantoost konsumnih zadrug izražena že v deležih, ki so pri vseh konsumnih društvih razmeroma zelo nizki. Menda ga ni podjetja, ki bi bilo spojeno s tako nizkimi žrtvami pri razmeroma znatnih koristih, kakor je ravno konsumna zadruga. Z ozirom to trdimc lahko in z vso odločnostjo, da'je pri konsumnih zadrugah riziko velik, da pa ni nikakor večji kakor je pri drugih gospodarskih narodnih podjetjih. Na istem predavanju se je sicer priznalo, da so mnenja o vrednosti konsumnih zadrug različna, a se je vendar na koncu konstatiralo, da se trgovcem ni treba bati konsumnih zadrug, češ, da je pri malih trgovcih postrežba boljša, a da so trgovci v stanju dati delavcem vtč udobnosti, nego konsumne zadruge. Mi pozdravljamo z iskrenim veseljem vsako besedo, ki je namenjena dokazati našim trgovcem, da se jim ni treba bati konkurence konsumnih zadrug, čemur mi dostavljamo, da ni pričakovati od ene narodne organizacije, da bi atentirala na obstanek ene ali druge panoge narodnega gospodarskega življenja. Vendar moramo zelo dvomiti, ali bi delavci ne imeli pri konsumni zadrugi vsaj ne slabšo postrežbo, nego pri malih trgovcih. To je pač umevno. Mali trgovec je in mora biti špekulant v lastnem interesu; konsumna zadruga je in mora biti špekulantinja v i n-tere.su svojih članov. Delavec se nahaja nasproti malemu trgovcu v raz- merju pogodnika — notabene gospodarsko šibkejega in zaradi tjga izrabljivejega —, dočim se pri konsumni zadregi delavec nahaja nasproti uradniku prodajalcu v razmerju gospodarja, torej gospodarsko vsaj enakostoječega in neizrabljivega faktorja. Mali trgovec ravna z delavcem tako, kakor se njemu ljubi ; uradnik prodajalec konsumne zadruge mora ravnati tako, kakor zahteva to interes celokupnosti članov, oziroma volja članov (vodstva). Konsumna zadruga ima v svojih rokah upravo in ima moč odstavljati uradnika, ki ne bi primerno postrezal članom zadružnikom. Reklo se je, da so pri konsumni zadrugi upravni stroški veliki. Tudi to je res. Toda tudi mali trgovec ima več ali manj enake stroške. Te upravne stroške malega trgovca ne nosi trgovec sam, ampak konsumenr, v našem slučaju delavec. Da je to res, dovolj je, če pomislimo, da so v ceni posameznega pridelka ali izdelka izraženi: stroški izdelovanja, stroški posredovanja, stroški prevažanja, carine even-tuelno doklade, skladiščni stroški in upravni (režijski) stroški prekupo-vanja (male trgovine) kakor: dprema, reklama, plače, najemnina itd., torej stroški, ki jih ima tudi konsumna zadruga. Razlika je samo ta, da pri malem trgovcu plačuje vse te troske kousumentj a prebitek (dobiček) ostaja ves trgovcu, dočim pri kunsumni zadrugi plačujejo iste troške sicer tudi člani-zadružnik', a dobivajo zato na koncu leta tudi povrnjeno, kar so plačali čez pravo ceno pridelka, torej dobiček (dividenda). Sicer pa je še vprašanje, ali nimajo mali trgovci razmeroma večih nepotrebnih stroškov, nego konsumne zadruge. Pomislimo na primer na reklamo, ai je pri konsumnih zadrugah nepotrebna, pomislimo nadalje, da konsumne zadruge prezirajo posredovalno trgovino in radi tega prihranijo na provizi)ah, prisjojbinah itd. Iz vsega tega je razvidno, da upravno tehnični pomisleki, ki so se v zadnjem času izrekli, nikakor ne obstojajo, če 9i je podjetje in posebno vrhovno vodstvo svesto svoje naloge in posebno odgovornosti, ki jo ima nasproti članom-zadružnikom in nasproti organizaciji oziroma stranki, iz katere je izšla. Ge se je ob gorenji priliki kazalo tudi na konsumna društva, ki jih je na Kranjskem ustanavljala klerikalna stranka in ki so ena za drugo propadale, potem je to izjema, ki potrjuje naše pravita. Ni smeti namreč pozabiti, da je na Kranjskem klerikalna stranka ustanavljala konsumne zadruge poglavitno v strankarske namene. Zeljna hipi,ih vsp hov, je klerikalna stranka premalo skrbela za srce v življenju konsumne zadruge : za vodstvo. Nesposobnost in nekorektnost sta bili posledice, ki so rušile temelje konsumnili zadrug ene za drugo. Konsumna zadruga, kakor vsako drugo ljudsko gospodarsko podjetje, ne sme biti sredstvo kakemu strankarskemu cilju, ampak mora biti sredstvo velikemu cilju gospodarske povzdige in zboljšanja klaver-nih razmer trpečega ljudstva. To mora biti namen vsake zadruge, posebno konsumne zadruge. Poglejmo na ponosni Milan, diko in ponos moderne Italije. S krepkim zadruževanjem je sicer momentano oslabil kacega zasebnega podjetnika, a je slednjič dosegel ono ravnotežje, ki je potrebno v igri gospodarskih stremljenj enega naroda. V Milanu je delavec postal resničen faktor gospodarskega razvojnega procesa : v Milanu je delavec postal zadrugar, producent, vdeleženec splošnega blagostanja. In v tej smeri se hočemo tudi mi, pig-mejci, gibati. V zadružništvu leži bodočnost tudi slovenskega delavca. To se je vže jelo spoznavati, to treba, da spoznajo tudi drugi stanovi, katerih interese morebiti nameravano gibanje vtegne začasno paralizirati. Slovenski trgovci naj uvidevajo, da je en reden in honeten konkuret, kakor bi ga predstavljala delavska konsumna zadruga za njih manj nevaren, nego vsa ona množica malih trgovcev, ki se vsako leto etablirajo v Trstu, podprti na tuj, večkrat tudi tujerodni kapital, in ki ovirani v svojem razvoju od pomanjkanja strokovne izobrazbe in podjetnega duha životarijo, kakor se plavi „iz rok v usta'*. Prepričani naj bodo slovenski trgovci, da se res nimajo bati delavske konsumne zadruge. Ista jim ne bo občutljivo škodila, a vtegne jim koristiti: opomnila jih bo, da je položaj stav. trgovcev, kakor sploh trgovcev v Trstu vsaki dan resneji in da se jim je treba lotiti močnega orožja : organizacije slovenske trgovine v Trstu. Doli s tesnosrčnostjo ! Po primimo se resno vsaki svojega dela, vredimo si [medsebojno razmerje, opustimo vsa osebna nasprotstva, organizirajmo vsaki svoje vrste in bodočnost bo naša! ! V. J. Klofač: Poslanstvo nar. socljalne stranke v češkem narodu. Lindner kaže še drugo idejo potla-čujočo sebičnost in vzbujajočo plemenite čute. — Poleg narodne misli ceni kot vzgojitelj tudi versko idejo, seveda nikakor slepo, praznoverno eerkveništvo, marveč ono idejo, ki se peča s problemi, ki skušajo razrešiti razmerje med mojim malen- PODLISTEK. H. v. Vese. . Kazalec na uri se je nevzdržlivo na-^rej pomikal, tekla je že enajsta ura. i Ut*aj je vladala trda noč. Pripravljata se e ^ nevihti. Vsa narava je ležala v trdnem, tttvem spanju. Niti listič se ni ganil na sokih; vitkih topolih, niti muren ni pel ,v°j čri-čri v gluho noč, Zdelo se ti je, bi se vse krepčata in boječe pripravljata va Nastajajoči boj elementov. Le včasih je daljavi votlo zadonelo. Je-li to grom — j* tnorda sopiha tovorni vlak s postaje akek po strmem obronku proti Trstu ? Izpil sem zadnji kozarec in se nerad Poslavljal od prijazue družine, da pohitim gluho, nemo tišino. »Hugo !“ spregovori stari gospod L., č°8tani vendar nocoj pri na?. Vihar te 0 riivno na potu vjel“. j . »Ne, ne ! Oprostite ! Jutri na vse zgo-moram biti v Cerknici in bojim se, da Pr‘ Vas zaspal. Saj vihar šd ni tukaj cjjjHo stari cesti sem v pol uri pri svojem »Po stari cesti hočeš sedaj ob enajstih ponoči iti ? Ali se nič ne bojiš ?“ »Česa bi se pa bal ? Roparjev ni več in bi tudi imeli z menoj kaj mata opraviti, ka,ti moja žepa sta suba kot ribniška roba. No, če me pa dež ujame, to še ni najhujše". »No, no !“ se dobrovoljno nasmehne stari gospod. »Kaj pa Abrahama Pilgrama se nič ne bojiš ?“ »Abrahama Pilgrama ?“ vprašam začudeno. „Kdo pa je to ? Kolikor jaz vem, je bil to svoječasno slavni dunajski arhitekt. Kaj pa ima ta z našo staro cesto opraviti ?“ »Tvojega arhitekta ne poznam in me tjidi nič ne briga. Jaz mislim Pilgrama, ki v takih nočeh, kot je danes, od pam-tiveka pri kapelici na stari cesti straši". „0 tem še pisem ničesar čul in se tudi prav nič ne bojim. Strah je v sredini votel, po straneh ga pa nič ni!“ „Da, da, taka je mladina današnja !“ se smeje stari gospod L. »Nič ji ni sveto, ničesar se ne boji. Jaz pasem poznal, ko sem bil še mlad fant, človeka, ki je s tem duhom prav pridno zahajal. Bil je krojač po imenu Titus, jaz sem mu dal priimek »Feuer-luchs" radi rudečih las in brade. Nič ni delal in vedno je imel dosti denarja. Ljudje so si pripovedovali, da mu ga daje strah na stari cesti". »Kdo pa je bil ta Abraham Pilgram ? Ali vam vaš krojač Titus ni nič natančnejšega povedal?“ »Ej kdo bi neki bil ? Titus nam je samo to izdal, da se prikaže v nočeh pred nevihto okoli enajste ure pri stari kapelici. Visoka postava bledega lica v vojaški uniformi z globoko, krvavečo ram pod srcom, to je Pilgram, kakor ga je opisoval Titus in drugi ljudje, ki so ga videli. Povedal nam je Titus še, da se prikaže srečnim ljudjem, če ga ob enajstih ponoči kličejo m sicer trikrat po vrsti : »Abraham Pilgram ---------Abraham Pilgram--------- A—bra—ham—Pil—graaam—" in da jim tudi rad pomaga". Neznosna tišina je vladala, ko sem stopal po stari cesti. Niti glasu daleč na-okolo, na nebu pa so viseli težki, grozeči oblaki, ki so vsak trenotek grozili s pravim vesoljnim potopom. Bližal sem se kapelici. Par korakov cd mene so se temneli mogočni orjaki starih lip in med njimi so se nerazločno beleli zidovi stare kape lice. Nehote sem se spomnil pripovedke starega g spoda L. »Kdo je pač bil oni Abraham Pilgram, ki živi v spominu ljudstva ? Tako nenavadno ime sa pač ni brez povoda ohranilo v njegovem spominu. Morda je bil to častnik iz Napoleonove vojne, ki je tukaj za svojega carjav padel. Saj pripovedujejo ljudje, da je pri kapelici v Napoleonovih dobah divjal krut boj. — Ali je bil morda kak vodja neštetih roparskih druhali, ki so tod domovale ? — Ah, neumnosti ! Pustimo to —“. V daljnem zvoniku rakovške cerkve j e odbila enajsta ura. Razločno so v nočni tišini bili udarci na moje uho. Zdajci zagledam pri kapelici zelenkast svit. Kako to, da še vedno gori večna luč ? Pač čudno A nagajivec se ms je lotil in s zategnjenim glasom sem zavpil: »Abraham-------Pilgram----------------------------------A—bra—ham-Pil—gram- Aa—brrra -haaam—Piiil — graaam---------- Približal sem se čisto kapelici. Zdajci začudeno obstojim in gledam. — Zelenkasta luč, katero sem imel za večno svetilko pred oltarjem, se loči od kapelice in kakega pol metra od tal zapleše po cesti. Sedaj zagledam drugo, tretjo----------— kostnim, nevzglednim, umrljivim „jaz‘‘ in neznanim, neskončnim vesoljstvom, med tajnostjo sveta, ki nima mej in nima konca, kot nima početka ! Ta ideja nam tudi ni neznana, in tudi s tem se načelno razločujemo od socialne demokracije ki o nadzemeljskih in verskih vprašanjih neumno ponavlja fraze, ki človeka dirnejo s svojo omejenostjo, kolikor tudi s svojo surovostjo in nizkoto. Kdor prevdarja o razmerju svojega „jaz“ k večni svetlobi brez mej in koncev, ta ne more biti slab človek. Če zremo v morje planetov, v kojem je naša zemlja le neugledna točka, na kateri nekoliko let živimo, če vidimo solnce in mislimo pri tem, da so za tem solncem milijoni in milijoni solcc in solnčnih sistemov, o katerih nimamo niti pojma in tudi nikdar pojma imeli ne bomo, da ni nikjer in tudi ne more biti nikjer konca vesoljstva, tedaj se oprostimo naivnosti cerkveniških nazorov o svetu, ki so napravili s sveta in človeka središče vsega vesoljstva, prihajamo vsak po razmerju svoje olike k pravi veri, resno vpoštevajoči neprodirne tajnosti vesoljstva, Boga moderne, premotri-vajoče duše, Boga, ki je vesoljstvo brez konca, brez mej, brez početka, ki se v vsem in povsod ravna po zakonih neumlji-vih našim možganom, Boga, ki je vstvar-jajoča večna moč, proti kateri ni naše kratko življenje v primeri z večnostjo nič, in proti kateremu so vse naše slabosti, hrepenenje po slavi, po bogastvu in moči in druga in druga tako malenkostna, da si bolj malenkostnih v resnici niti misliti ne moremo. Naši predniki so radi o takih vprašanjih premišljali. Primerno svoji dobi so se naravno opirali na nauke Krista, na evangelij, toda to, na kar so se opirali, je postranska stvar ; glavno je, da so ne-premišljajoč o razmerju svojega smrtnega „jaz“ k Neskončnemu in Večnemu, umevali malenkostnost mnogih svojih vsakdanjih želja in pri mnogih celo spoznali njih ničevnost, nepravičnost, da, tudi hudobnost, in iz njih verskega naziranja, resnično utemeljenega, rodilo se je docela dosledno potem tudi plemenito Mvljensko nazir arije, upirajoče se vsaki družabni nejednakosti, nadvladi človeka nad človekom, gonji po marnonu in neopravičeni moči, — rodil se je socijalizem Taborov, rodili so se Češki Bratje! * Imamo-li dospeti do globoko utemeljenega življenskega naziranja, pri katerem bi v resnici in ne samo z usti, čutili ne-obhodnost bratsko družabnega sožitja in splošne jednakosti, moramo pustiti da vzklije to naziranje iz nas prešinjajočega svetovnega naziranja, nastajajočega v misleči in čuteči duši vsled prenpšljanja o vprašanjih našega „jaz“ in neskončnega vesoljstva, Sele, če smo se zavedali, kako neznatnim mravlinčkom je vsaki izmed nas v neomejenem svetu, ko smo se osvestili, kaj pomenia teh par let, ki jih tu preživimo, proti večnosti, tedaj šele čutimo, kako smešno je koprneti po dostojanstvih, titulih, slavi in bogastvu, kako lnivično je škoditi drugim in druge — mravljinčki so isti kot mi — zatiiati, in v naši duši rastejo drugi čuti ia druge želje, krasnejše in plemenitejše, iz našega svetovnega in življenskega nazirania izvira čut bratske skupnosti z ostalimi, s katerimi nas je usoda sklenila, in rodi se močna, goreča želja osladiti jim teh par let življenja, kar tu prežive, biti jim v radost in biti njih radost! Včasih zaidem na pokopališče. Tam četrto — — — šest plamenov s zelenkastim svitom zapleše v kolobarju okolo mene. Stal sem nepremično. Luči so se vedno bolj bližale, bile so najmanj deset do petnajst centimetrov visoke in so nemirno sem ter tja" plapolale. No, čakaj Abraham, tvojih poslov se kaj hitro iznebim. Skočim proti najbliž i in jo hočem zgrabiti a luč zgine, kot bi se bila v tla pogreznila. Ko pa mirno obstojim zaplapola nedaleč od mene zopet v še lepšem svitu. Vsedem se na kamen in opazuiem čudne prikazni, ki neutrudljivo ponavljajo svoj ples okrog mene. Čudne misli se me polaste, vse bajke in pravljice o vešah in grobeljnih blodnih dušah mi vrše po glavi ? Od časa do časa ponavljam svoj prvotni poskus a vedno z istim uspehom. Končno se me polasti besnost. Kot divji skačem v krogu in bijem s palico slepo po zraku. Luči vgašajo po vrsti, a črez par trenutkov zopet vsplamte na drugem mestu. Stara igra se vedno ponavlja. Nazadnje jo uderem z največjo hitrostjo po cesti navzdol. Nekaj časa vidim še vedno zelenkaste plame,ne ob svoji strani, a konrčno zginejo. (še vedno sem na vso moč hitel po cesti navzdol. Zdajci bleščeč blisk pretrga rad čitam na tablicah imena onih, ki trohne pod zemljo. Kako slavna so bila včasih ta imena, kaki bogataši, ljudje moči, velikega vpliva, občudovanja, predmeti strahu, zavisti, ljubezni in sovraštva. In glej — sedaj se enako v prah preobrača telo reveža, kakor telo kralja, imena najslavnejših in najbogatejših med njimi so zapadla popolnoma pozabljenju in mi čutimo, kako postransko in malenkostno je bilo celo njih nekdanje ponašanje, napihovanje in cela njih moč. V takem trenotku posebno močno čutimo malenkostnost vse ljudske domišljavosti, in tedaj se posebno jako oglaša v nas prepričanje, da ne sovražiti, ampak ljubiti moramo drug drugega, in če smo tu na zemlji par trenotkov, je dolžnost nas vseh, si te trenotke vzajemno ustvariti prijetne. Veliki X, Neznano, ali kakor vže hočete to imenovati — to nam je vse eno — Priroda ali Bog — na imenu res ni ležeče, temelj je vedno eni in isti — to vse. kar pod težo Neskončnosti in Večnosti čutimo, nas sili k omenjenim socijalnim čustvim in dolžnostim. Tak socijalni vzgojevalni pomen ima tedaj, dragi prijatelji, ideja narodna in resnično verska, ki pa vsekakor — to je popo'noma iasno — s klerikalizmom in nestrpnim, dobičkarskim današnjim cerkve-ništvom nima in ne more imeti prav nič skupnega, Zanikajte ideje, kot delajo socijalni demokratje, in povejte potem, s čem in kako hočete v človeku zadušiti sebičnost,' kako ga vblažiti in vzgajati za veliko ulogo vseljudskega pobratenja in socijalne pravičnosti ? Pedagog Vam reče : potem je to naravnost nemogoče ! In to pravimo tudi mi, to vemo, in radi tega imamo v časti nsrodno misel, videč v njej vrelec naj plemenitejših čutov, in radi tega pov-zbujamo tudi ljudstvo, naj obrača svojo pozornost tudi na svetovna vprašanja in se na ta način očišča in povspenja k 'dobremu, umevajoč malenkostnost marsičesa, — za kar je bilo do sedaj pripravljeno se ravsati in kavsati. Socijalna demokrac ja se za vse to nič ne briga. Ona zida svojo agitacijo samo na sebičnost onih, k katerim govori. In tedaj opažamo zanimive pojave : delavec je besen socijalni demokrat, toda kakor hitro postane mojster, tu napravi jedno-stransko v njem negovana sebičnost z istega ne le nasprotnika soc. demokracije, marveč vsega delavstva in njegovih teženj, i teh najbolj opravičenih. Na Dunaju na primer postaja Luegrovec. Ko bi v njem ne bila nahujskana sebičnost, marveč sistematično odgojevan smisel za pravičnost in ljudskost, ne mogel bi se nikoli spremenit', moral bi ostati vedno pravičen in hu-manen, isto tako kot delavec, kakor tudi kot delodajalec. Seveda v tem oziru ni mogoče tajiti, da gotove preporne točke vedno so in ostanejo med temi, ki za mezdo delajo, in temi, ki delo dajejo. Saj so tudi znotraj delavskih poklicev gotove meje in v gotovi meri tudi gotovi prepiri. In k stavkam je prišlo celo v socijalno demokratičnih pod-jetjih. Ti različni gmotni interesi, ki delijo n. pr. delavca od obrtnika, so p-i nas često vitalnim agitatoričnim sredstvom sovražnim strankam, ki tedaj dokazujejo da za obrtnika ni mesta v narodno-socialni stranki, ker so v njej tudi delavci. Kdor površno uvažuje in sodi, zamore biti omajan, nikdar pa ne previden in inteligenten obrtnik, Lto tako, kot se ne more nikdar omajati razsoden, pošten delavec, ki bi oblake, za trenotek sem videl vso pokrajino, staro cesto, jezero, Cerknico, razsvetljeno kot v belem dnevu a žarek ugasne, črna noč me obda. Jeznorolmeč grom pretrese zemljo in nebo in prve težke kaplje počnejo padati na žejno zemljo. V istem trenotku začutim kako me zgrabi nekdo od zadaj za suknjo in me vleče nazaj. Ne verujem sicer vražam, niti nisem bojazljiv, a vendar so se mi takrat lasje na glavi zježili. Trdno oklenem svoio grčavko in s vso močjo zamahnem nazaj — palica žviž-gaje prereže nočni zrak, ne da bi zadela na kako zapreko, toda istočasno začutim še močnejši sunek nazaj. Zabliska se, z grozo se ozrem nazaj in zagledam — močno trnjevo vejo, ki moli, s plota o cesti, na katero se je bila moja suknja vjela. V daljavi pa se čuje od kapelice zamolklo zlobno hdiotanje... Do kože premočen sem prišel v naj-večjem viharju domov. Truden sem se vlegel k spanju, v sanjah pa me je celo noč zasledoval Abraham Pilgram v stari vojaški uniformi, z globoko rano pod ercom. Krog mene pa so plesali pošastni njegovi trabantje — zelenkasto bleščeče veše. moral po isti logiki pobegniti, videč v isti vrsti obrtnika. Poznamo že dobro svoje sovražnike in radi tega dobro umevamo njih argumentacijo. Stranka narodno-30cialna kot stranka politična in kot stranka socialna ni stranka razredna in razrednega boja. To je socialna demokracija in še ta samo proti srednjim stanovom in ne proti vele-kapitalizmu, kateremu služi in je z njim zadovoljna. V boju za državljansko svobodo in pravice celega naroda, za resnični naoredek in za kulturo moramo stati vsi v jedni vrsti, če hočemo pokazati nekako moč in komu imponirati. Ne bi imelo smisla, da bi se no stanovih zabubali, obrtnik in delavec. Naslairajoč se na socialno filozofijo, glasom katere je dolžnost dobrih in plemenitih lj udi j katere koli družabne vrste podati si roke, da skupno grade boljšo ljudsko družbo, imamo tudi kot socialna stranka skupni temelj, na katerem zamorejo stati roko v roki delavec, obrtnik in inteligent, V socialni politiki smo sicer idealisti, toda ne utopisti, radi tega nam je mogoče, oziraje se praktično, realistično na vsa vprašanja, skupiti vse. ki jim gre za povzdigo pomena dela in varstvo onih. ki ga proizvajajo, specijalno pa za njih zavarovanje proti vsem nezgodam, v starosti, bolezni, inva-liditeti itd. Ča se morajo celo naši Mar.visti v državnem zboru čisto proti svojemu programu postaviti na ta tla praktične in dosežne socialne politike, moremo in moramo se je tem odločneje in možatejše držati, ko smo bili vedno nasprotni utopizmu soc. demokracije. Nam je vse eno, kaj bo črez 15 tisoč let, mi hodimo tudi v socialni politiki po tleh in ne v oblakih, in se nam gre za to. kaj bo letos ali v dozirni dobi naše delavsko ljudstvo jedlo, in pod kakšnimi pogoji ima sedaj delati. Mi se brigamo za našo generacijo, svoje otroke in vnuke. Kdor pride za nami, naj deluje naprej in g-e naprej. Mi hi bili srečni, če dosežemo vsaj toliko, da bi imel vsaki priliko do njemu ugodnega dela, za to delo da bi bil tako honoriran, da zamore sebe in svojo rodbino dostojno vzdrževati in da ima pri zakonito ustanovljenem delavnem času toliko časa, da se zamore pečati z vzgojo svoje rodbine in z lastnim vzgajanjem. I dalje: da bi bil v?aki, ki dela — in to je i delavec i kmetovalec i rokodelec — zavarovan proti bolezni, nezgodi, invaliditeti in starosti, in če umrje, da bi b la zavarovana njegova vdova in njegove sirote. Naši specijalni programi pa govore jasno, kaj zahtevamo od države, od dežele, od občine (opozarjam tu na naš izdelani komunalno-socialni, program na socialno pohtiko občin I) in slednjič, kaj zahtevamo od nas sanfih. In sedaj smo pri imenitni okolščini. Angleški delavec ne pričakuje rešitve samo od države. I. Moral sem pisati n°ki osebi list. Začel sem naslov :* „Veleodlični gospod", — prečrtal sem ia nadomestil: „Yelečislani gospod" — in zopet sem prečrtal in sedaj napival tretji in definitivni zavitek : »Gospod X. Y. v Z.“ Pripovedujem to zato, ker mi je všinila pri tem misel, kako smo malenkostni. Ni to nič novega, ali je resnica, ki bi jo trebalo popraviti. Vse naše življenje je utopljeno v formah, s katerimi ne moremo dospsti k naravnemu občevanju, k jedru življenja. Smo deca, ki jej lupine in pozlatice nenavadno imponujejo. Smo demokrati, a naše vedenje je nedemokratično. Priznavamo v teoriji enakost vseh občanov, ali v praksi smo si razvrstili s voj poklic v gospoda šefa, ravnatelja itd. itd. Američani se nazivajo vsi „you“ (vi) od šolarja do gosnoda prezidenta, prip-'-iujoč k temu g. X, gospa X, gospica X. Vrlo preseneti Američana pa tudi Angleža, ko pride k nam in «liši : „Jaz sem dr. X.“ „Jaz sem čevljar X,“ „Jaz sem gospa učiteljica X.“ itd Pravijo si samo »Gospod Meden", »gospa Medenova", popolnoma ne brineč se zato ali se kdo bavi s tem ali onim duševnim poslom, dali je soprog dame slučajno svetnik ali ne. Vidim gospoda svetnika, ki je dolgo koDrneče čakal, da je dobil naslov pravega svetnika, kako razjarjeno vrže novine s pripombo: »Torej jaz nisem družabno višji kakor moj čevljar?" Ne, gospod svetnik, ne milosti"a, od!očno ne, vedite, da ne. Izvršujete svoje delo morda intenzivneje, sprejemate za to večjo plačo, imel ste priložnost duševno se bolj poglobiti, imate iz tega le sam dobiček. To je vaša zasebna zadeva. Vaš čevljar, ako se spozna na dreto in kveder, ako je dober družinski oče, je ravnotako važen član družbe, ako' ravno ga ne krasijo redovi in tituli, \ časih je potreba hiti revolucijonar-jem in to od pete do glave. A to je ravno v tem našem birokratičnem zisteiuu. Vi ki nakladate po ulicah pepel, nič se ne tla-: čite v ozadje. Boditi si svestni namena svojega de’a. Ve milostive dame, ne dajte si servilno in ponižujoče poljubljati rok od vaših služkinj in elegantov. Vi kmetje, ko greste v urad štet vaše težko zaslužene davke, ne prožite tako hrbtov in n« tresite se tako govoreč: »Ponižno jih prosim. .“ vzravnajte se možato in svobodnega državljana do.tojno, poštenega človeka vredno, storite, kar storiti morate, zahte- j vajte, kar je vaše. Bodi vsakdo z nas; fanatičnim apostolom teh misli, ne pripo-znavajmo jih samo v teoriji, temveč jih proizvajajmo v življenju. Mnogo sveta sem prebredel, z mnogimi narodi občeval, ali nisem ga našel| naroda-ki bi toliko dal na občevalno formalnost kakor naši bratje preko Kolpe in Sotle-Človek bi napisal celo essay o hrvatsk'h titulih. Ne motim se ako trdim, da vsak stan ima svojega. Velemožni, Veleodlični-veleučeni kar otresajo ozračje, ako si v družbi hrvatskih intelierentov. Zdravnike ia doktorje sploh se na Hrvatskem naziva 2 j »veleučeni" in »clarissime". Ali vidim de| sem propovednik v puščavi — ali vendar ne obupujem. Vidim jasno, da ta nezdravi živelj v našem narodnem življenju pola-, gano odumira, da se misel in beseda! demokratična v življenje vteluje. Posebno! naši sokolski krogi naj bi si to zapisali v srce. Tyrš se je trudil v svojem Sokolu žo j pred 40 leti, da odstrani »stanovsko razvrstitev". Trebalo bi energično nastopiti. In jaz bi imel predlog, ki bi bil morda nemožen ljudem na rokah in nogah zvezanim, duševno pohabljenim, ki pa bo ipak morda veselo pozdravljen in dopolnjen. Nedavno me jo zelo razveselilo, k v sem čital da se je f Logatcu zbralo par odločnih mož, , ki n« bodo več klobukov snemali. Naši občinski sveti na pr. naj bi izdali sledeči razglas-' »Občinski svet v X. v prepričanja da je družabno življenje prepolnjeno okO" stenelimi f-rnvuni in razi kovanjem izdala lične odznake »narodnih demokratov" ki bi prihranili človeku nepotrebno poja*' njevan e svo ih načel, ki bi bili javnim pri' znanjem demokratične misli. Konečno 1 papir in zavitki, na katere bi se smelo pisati samo »gospod" in nič več bi s« tudi dobro prodal'. — Odprimo okna ! DELAVCI, TOVARIŠI, pujte svoj list „Na r o d a1 D e la v e c‘(, ker edino tako boste dokazali, da ste res za' vedni delavci. Politični razgled. Deželnozborske volitve v Istri. Politično društvo za Hrvate in Slovence y Istri je izdalo sledeči proglas na volilce kmečkih občin v Istri: Hrvatje in Slovenci Istre! Vam priporočamo, da na predstoječih molitvah poslancev za deželni zbor v skupini kmečkih občin oddaste svoje glasove sledečim možem: 1) V drugem volilnem okraju z glavnim voliščem v Kopru gg. Matku “Mandič profesorju v Trstu, Josipu Valentič učitelju pri sv. Antonu. (K “temu volilnemu okraju pripadajo: sodni okraj Koper, sodni okraj Piran: davčni občini Sv. Peter na Krasu in Kortedizola; sodnega okraja Buje davčna občina Krasica). 2. ) v tretjem volilnem okraju z glavnim "voliščem v Voloskem gg : Matku Mandič profesorju v Trstu, dru. G j uri Č e r v ar, odvetniku v Voloskem. (K temu volilnemu okraju spadata sodna okraja Volosko in Podgrad)., 3. ) V četrtem volilnemu okraju zglavnim voliščem v Pazinu gg.: dru. D i n k u Trinajstič odvetniku v Pazinu, Avguštinu R a j č i č, nadučitelju v Volo-skem-Opatiii. (K temu volilnemu okraju pripadata sodna okraja Pazin in Labinj.) 4. ) V petem volilnem okraju z glavnim voliščem v Buzetu gg.: Ivanu Sancin, učitelju poljedelstva v Buzetu in Šimi Bervarju, župniku v Ždrenju. (K temu volilnemu okraju pripadajo sodili okraji Buzet, Motovun, Poreč.) 5. ) V šestem volilnem okraju z glavnim voliščem v Puli gg. dru. Ivanu Z u c c o n, odvetniku v Puli in Luki Kirac župniku v Ližn anu. (K temu volilnemu okraju spadajo sodni okraji Pula, Vodnjan in Rovinj). 6. ) V sedmem volilnem okraju z glavnim voliščem v Krku gg.: Antonu A n-<1 r j j č i č u umirovljenemu župniku v Krku 1° Simi K v i r i n u K o z u 1 i č u, posestniku v Malem Lošinju. (K temu volilnemu ?kraju pripadajo sodni okraji Krk, Cres in Lošinj.) Od gori omenjenih sodnih okrajev, Pripadajočih tem volilnim okrajem kmečkih «bčin, so izključene vse one kmečke občine in mesta, ki so pridružena volilnim okrajem ttest, trgov in obrtnih krajev. Prevrat na Balkanu. Duhovi so se nekoliko polegli po sen-zacijonaln h političnih dogodkih na Balkanu. Tudi bojno navdušenje v Srbi.i in Crnigori vidno pojema. Sedaj je zanimanje evropske javnosti obrnjeno k vprašanju sklicanja < vropske konference. Kamen spod-tike je določitev programma : Brez vdeh žbe vseh Velesil ne hi imela konferenca zraida, Mi Avstro-Ogrska se hoče iste vd ležiti le tedaj, ako ne bo govota o Bosni in Her-Cegevini. Pred vsem bo šlo v konferenci o ?8Ukcijoniranju sedanjega stanja 'na Balkanu • •h o nekaterih korekturah na berolinski Pogodbi. Tako bode eno najbolj poglavitnih vPfašanj ono o odp ranju Dardanel, morskega preliva, ki veže Egejsko morje in 8 tem svetovno morje s Črnim morjem. Busija napenja vse svoje silej da bi se ji °dprlo Črno morje, da bi potem mogla razvijati svojo tamošnjo vojno moč. Turčiji seveda to po gode iu Angliji tudi ne prav. Važno notranje vprašanje monarhije ^0 tudi konečna vredi tev drživnopravneg* Ozmerja Bosne k Av.triji. Tu treba zlasti ublažiti apetit Madjarov, ki bi hoteli tudi Bosno pogoltniti za svojo politično megalomanijo. Aneksija Bosne je stala največ denarja *n krvi Avstrijo, in poslednja more tudi ®edaj trpeti posledice tega političnega čina ®a gospodarskem polju, namreč bojkot avstrijskih izdelkov na Turškem. Bilo bi vendar preneumno, da bi bila Av.trija šla po "Pstanj v ogenj za nezmiselne aspiracije v elemadjarov. DOMAČE VESTI. Pojasnilo. — Glasilo Jožeta Kopača ima v svoji zadnji številki nntico ,,-D« bi 2nnl tudi vi nemško11. V tej notici joka Kermolj, da je imel priložnost priti v do-i- ko z enim inteligentnim slovenskim narodnjakom, kateri mu je baje rekel, da ne zna prav dobro slovenski in bi rad nemško z njim govoril. Dalje pravi, da mu je odgovoril nekaj. kar si bodo njegovi brumni čitatelji sami mislili. No, mi bi pa povejdali narav-n°8t, kaj so si mislih njegovi čitatelji, namreč, da gospod pek nemško ne zna. Ker gosp. časnikar Kermolj ni imel poguma v svojem listu povedati ime do-tičnega narodnjaka, mu povemo mi, da dotični gospod ni slovenski narodnjak, ampak zastopnik čeških narodnih socialistov iz Prage. To, kar predbaciva Kermolj drugim, je sam storil; on je bil namreč tisti, ki je vprašal gori imenovanega gospoda, da ako ga ne razume, lahko nemško ž njim govori. (Samo ako bi znal). Kar je pa zastopnik narodnih socijalistov odločno zavrnil. Ker je pa veleumni gosp. Kermolj že omenil pogovor med njim in zastopnikom čeških narodnih socijalistov, hočemo tudi mi izpregovoriti nekoliko besed o tem ve-lezanimivem dogodku. IZJAVA. Gospodu odgovornemu uredniku V. Kermolj v Trstu. Dne 4. t. m. pod častno besedo izjavili ste, da mi bodete v prihodnji štev. »Delav-kega lista« dokazali, da je državnozborski poslanec Burival na shodu N. D. O. nastopil kot veliki lažnjivec s tem, da je rekel, da ima njegova organizacija 23.000 članov. Sicer ste sami priznali, da nimate nikakega pojma o Buri-valu in njegovi organizaciji, ampak sklicevali ste se na nekega Kopača, ki Vam bode baje preskrbel natančne statistične podatke. Ker do danes tega niste storili, Vas ne smatram kot časnikarja, ampak navadnega lažnjivca, kateri ne zna druzega kot poštene ljudi obrekovati. S primernim spoštovanjem Jan Skalulc. Op. uredništva : Celi pogovor med g. Skalakom in Kermoljem prinesemo v prihodnji št. »Narodnega delavca4*. Ljudje, ki ne držijo svojo častno besedo. Predzadnji »Delavski list« nam je obljubil, da bode v prihodnji številki prinesel natančno statistično poi-očilo o češki narodnosocijalni železničarski organizaciji. To poročilo pa da jim bode baje preskrbel Jože Kopač. Radostno smo pričakovali, da bodo to tudi storili in tako vsaj nekoliko popravili blamažo, ki so jo napisali teden poprej v svojem li-ttu. Toda čakali smo zastonj in prvi blamaži je sledila še veliko večja. V zadnjem »Delavskem listu44 čitamo toliko zaželjeno statistično poročilo veleučenega gospoda Krpača. Stvar je sicer zelo smešna, ampak ker morajo naši tovariši imeti tudi nekoliko zabave, smo ponatisnili to velevažno statistično poročilo, ki se glasi: »Poslanec Burival je imel prav, ko ie rekel, da šteje njegova organizacija 23 tisi č organiziranih. 01 kar je bila ta organizacija ustanovljena, niso nikdar napolnili številk umrlih članov. Vsak nov čan je dobil vedno večjo številko. Največ ima ta organizacija takih članov, ki so člani socialističnih organizacij in ne plačujejo in nočejo plačevati v narodno. Toda Buf val jih ima vendar zapisane. (Prav tako kakor delajo narodnjaki v Trstu). Zapisane jih imajo. Ker pa ti nočejo plač-vati, naredita Klofač in Burival vsako leto po par veselic z dobičkom katerih se plača članske prispevke takih članov. Ce bi hottli tudi mi tako delati, potem bi imeli danes najmanj 10 milijonov organiziranih. Toda naj Burival vzame proč od organizacije vse tiste, ki niso železničarji, vse tiste, ki so umrli, tiste, ki so izstopili in tiste, ki nočejo p’ačevati, potem bo videl, da jih ni niti 2000.44 No, sulaj naj pa še kedo reče, da niso gospodje okrog »Delavskega lista« dobro it formirani. Pa vsaj ni čuda, ako imajo take in enake informacije od vsevedovega Kopača. (JEjlen najboljših slovenskih politikov. — Ta teden je razpošiljalo društvo ,,Ljudski oder44 nekake letake, na katerih vabi k predavanju, o zadnjih dogodkih na „Balkanu44. Predaval pa da bode eden najboljših slovenskih politikov E. Kristan, ,,Ža počt44, kedaj se je še kaj slišalo o kakem njegovem političnem delovanju, kedaj o kakih uspelih. Ali je iz ojeval doslej na volišču kako zmago ? Ali strmoglavil že kakega kler kalnega voditelja ? Ali liberalnega matadorja ? Ali mogoče kakega nemčur-skega „Mihelna?4,Ali pa laškega ,,Šovinista ‘? Ne in zopet ne. Zastonj iščemo slavno ime Vašega „Etbinčka44 v analih bližnje in dajne zgodovine naše Slovenije. Tudi jeden revolucijonar ! Kakor poroča »Češke Slovo«, list narodne soci-jalne stranke na Češkem, prosil je soci-jalno-demokratični po-lanec Nemec za od-puščenje jednega meseca zapora; vlada mu je »drage volje« odpustila. Mi pa vprašamo, kakšen politični karakter imajo ti 80cijalno-demokratični poslanci, ki se narodu predstavljajo kakor prvi nasprotniki vlade, a sami za svojo osebo prosijo za odpuščenje kazni, katero so zaradi političnih pregreškov dobili ? Radi bi vedeli, kakšne usluge ima c. kr. vlada od »sodrugov44, da jim tako rada odpušča. Zastonj gotovo ne! Plod kulturnega delovanja »Ljudskega odra“. »Ljudski oder44 — dete n tukajšnje jugoslovanske socijalne demokracije — je društvo, ki ima hvalevredni namen širiti luč prosvete, izobraževati ljudstvo ! Namen je res hvalevreden. Le žal, da, mesto da bi se izobraževali, se v tem društvu njega člani učijo terorizma in na-silstva. Bratranca Gropajc, stanujoča na Vr-deli, sta tudi dobila izobrazbo od »Ljudskega odra44. Minole nedelje sta bila oba v neki gostilni na Vrdeli. V isti gostilni je bil mej drugimi tudi zidar Ivan Sopar. Ta poslednji je pa slovenski narodnjak in j ni dobil ljmDkoodrske izobrazbe. V g - i stilni so si nekaj sporekli, Oba Gropajca * sta namreč zasramovala Separja, ker je ta trdil, da se še ni in da se tudi ne bo — da-si delavec — nikdar izneveril svojemu narodu. Neizobraženi Šepar je slednjič smatral, da je bolje, če se odstrani in je šel iz gostilne. Izobražena Gropajca sta pa stopila za njim in ga na ulici zavratno zabodla z nožem. To pa ni edini tak slučaj. Zalibog je še mnogo družili tac h slučajev, ko so ljudskoodrsko izobraženi sodrugi na tak način pokazali svojo izobrazbo, oziroma plod kulturnega delovanja »Ljudskega odra44. Kaj je Kopač: uslužbenec c. kr. drž železnic, ali vodja jugoslovanskih soc. demokratov v Trstu ? Če vprašate njega, vam bo dejal, da je on isti, ki se žrtvuie za delavstvo, isti, ki se trudi za zboljšanje razmer delavskega stanu. — Če vprašate pa dejstva, ki naravnost kričijo, bodete takoj izvedeli, da je ta človek pod krinko socijalnega demokrata v službi c. kr. državnih železnic, ker drugače bi mu g. dvorni svetnik Ruff ne poveril nabiranja delavcev za drž. železnico v Trstu ! Pobiralcem socijalno-demokratič-nega davka, ali takozianim »eksekutorjem44 jiriporočamo, naj nikar ne bodo tako nestrpni. Vraga vtndar, počakajte vsaj, da j dobijo ljudje plačo v roke. Saj »llikce44 J vam ne odijejo, vsaj one ne, ki so vam j namenjene! Ali se pa bojite, da bi vam jih marsikdo ne dajal več, če mu ne stojite j vedno za petami ? Najbrže bo pač tako, j ker veste, da le potom terorizma dobivate j še nekoliko „thk“. Slovensko gledališče v Trstu. — j Tržaško dramatično društvo vprizori jutri večer na odru ,,Narodnega doma44 v Trstu | Cankarjevo dramo v treh dejanjih »Kralj na Betajnovi44. Režiser g. A. Verovšek. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri zv. TOVARIŠI! Čitajte Vaš list »Narodni Delavec44 in zahtevajte ga po vseh kavarnah in gostilnah. 1 ..... Delovanje N. D. 0. v Trslu. Sestanek voznikov, ki je bil napovedan za jutri v »Narodnem domu44 pri sv. Ivanu, je radi nepredvidjenib zaprek odnesen na še nedoločen dan. Odborniki železničarske skupine, so nnprošeni, da se vdeležijo polnoštevilno seje, katera se vrši v torek dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Veselični odsek ,N. D. 0“ — Preteklo soboto se je zbralo lepo število mladeničev v naši dvorani, da ustanove veselični odsek. Podpredsednik Jaklič je v daljšem govoru pojasnil pomen istega in omenil tudi naš prepotrebni podporni zaklad, za katerega je dolžnost vsacega člana, po svojih močeh skrbeti. To pa dosežemo najlažje s prireditvami domačih zabav, dramatičnimi predstavami in plesi. Izvolil se je nato odbor izmed navzočih članov, kateri je sklenil, da priredi še v tekočem letu sledeče zabave: Dne 25. t. m. »Dramatično predstavo44, dne 15. novembra »Martinov večer44, dne 5. decembra »Miklavžev večer44 in 31. decembra »Silvestrov večer44. Bratska narodna društva pa opozarjamo, da ne mislimo s to našo novo ustanovitvijo veseličnega odseka nikomor škodovati, temveč bodemo tudi v naprej priporočali našim članom njihove prireditve. Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3‘SiO GOVEKAR: .Dobra gospodinja', gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano............„ 2’SO „Štiri ruske slike", povesti .... „ —-60 BENEŠ : .Brodskovskl odvetnik" . „ 1-50 Kip Gregorčiča....................„ 4 — Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. Balončki v narodnih barvah po raznih cenah. NOVOST! NOVOST HakitI za dvorane In vrte pri • • • • zabavah • • • • v belo-modro-mdečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni in papirnici j osip Gorenjec TRST. - Ulica Taldirivo 40. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Moliti a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnili najlinejšili in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17. in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh naj-linejSe sladščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Gul. Civilna in vnjaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno in se dostavljajo na dom August Stular. TRST, vla delle Poste 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice) Podpisani priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v Rojanu, ul. a Montorsino št. 7, kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijalije in druge jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah. Udani Ivan Košmerlj Ivanov. AUSTRO-AMERIKAMA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST- NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRS T—NO VJ-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos in Montevideo, odhod vsaki mesec. ..... . . Veliki transatuintski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksuoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trntu, ulica Mollu Plooolo št. 2, ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. s Restavracija, s Trst — Grand Rotcl BflLlKAN — Trst S S Kavarna, S S cene zmerne. ZIVMOSTEMSKR BRNKR PRO CECHY R MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko. Ustanovno leto I8G8. CENTRALA v PRAGI. Menjalnica : Via Nuova štev. 29. PodPUŽnica V TPStu. Bančni prostori: Via S. Nicol6 30. telefon i 21-57 — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostojovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI. KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO - - - - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - - Akcijski kapital: K 20,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi črez: 9,300.000. — Brzojavi: Žlvnostenskii, Trst 4 V 4 MA Vloge na vložne knjižice ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA - - Tekoči računi in računi na bančni žiro. * - STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM - - - -........VKRCANJA. - - - - - - - Krojač Pavel Kočevar se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom Sokolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske krojef Postrežba točna.. cene zmerne svoji k svojim! Kočevar, Krojač TRST, ulica Nicolo Machiaveli 13, TRST. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel , pekarno in slndščičamo Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobec. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : [lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11* Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai 1'ratelli dalmatl“ ulici Zudecehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Katarina Vatovec priporoča sl. občinstvu svojo v ulici Belvedere 7 kjer ima na razpolago najbolja vipavska in istska vina. kakor tudi izvrsten kraški teran in Dreherjevo pivo. Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi jedili. Dr. Fran Korsano [specijalif t za sifilitične In kožne bolezni j Imn svoj umbulatorij jj v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. ?' (nad Jadransko Banko) H Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 9 6. in pol pop. : Pekarna Josip Vatovec : ulica Sette fontane 83 L trst s protojo slaSčic. - Vsak čas mi kruli. Postrežba na dom. Moke iz prvih ogrskih m'inov. Dezertni prepečenci. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za gospe, gospode in otroke Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano Sostllno s krasnim grlom : „M Ml ritTOYD“: v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dreherjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. v/jy/s//s//s,/S/r/,z//s//j:'ys//jmw/s//s//s//s^ Dronnde v,S!lk?rž1nih spisov ali ti-riCVUUK skovm Iz slovenščine ali hrvaščine na italijanščino ozir. nasprotno, oskrblja v tem popolnoma izvežbana oseba. Naslov v uradih »Narodne delavske organizacije« ulica Lavatoio št. 1, I. Podpisana priporoča sl. občinstvu svojo gostilno „Pri rajonskem hribu'* g Rojanu za cerkvijo, kjer toči najbolje vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino po jako zmernih cenah. Ima na razpolago tudi pivo Goss. Točna postrežba. Antonijo Mesesnel. • • • • ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi naj nižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za orkvljo sv. Antona novega). Podpisani priporoča svojo GOSTILNO t id. deiristria 658 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. 1Dl=>^^c=JDC Slovanska Knjipveznica v Trsta ANTON REPENŠEK ul. Cecilia št. 9. priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprosteje do najfinejše vrste. Postrežba točna ln solidna. Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča „Pri stari Breskvi41 v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. H Podpisani priporočam sl. občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“ > dobro znano gostilno gnijemo Seftanz g uliti Geppo 16 kjer točim pristno vipavsko po 80, na dom po 72 st. liter in črno istrsko vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudi Krnovo pivo. Postrežem tudi lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo kuhinjo in z mrzlimi jedili. Tcjurli Josip Furlan. ——■———■ Podpisaui priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer tqči najboljše „Križko vino“. in pivo Pun-tigam. ‘— Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici IVIiramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. C NOVO POGREBNO PODJETJE v Trstu, ul. Tincen/iO Bellini 13, telefon 1402 tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi n: izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnloa ln zaloga venoev ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga vožčenlh sveč, lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v inozemstvo. VODSTVO. | TRST, ul. Giosue Carducci 1L (prej ul. Torrente), TRST. fl g Vrhu tega po Jako nizkih cenah: U V barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi obiečice za otroke. — 1 Paletots. površniki, raglau, ulster, jope. jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za I kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsmki, I ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške. JJ ^zdelujejo se obleke po meri. JCsr Govori se siovensko^j Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. ssOSREDNJA BANKA $ ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. Vlog okoli: K 85,000.000 Naslov za brz.: SPOROB ANKA vloge na knjižice. Vloge na tekoči račun do X ] Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0 Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije -JADRANSKA BANKA v TRSTU- >oslopje) il /O/ VLOGE NA KNJIŽICE. /4/0 — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN Via della KUPUJE IN PRODAJA V£EDjNOSTfiE PRPIHJE (REJ4TE, OBLIGACIJE, ZASTAVJ4A PISMA, PRIdORITETE, DELfilCE, SREČKE i. t. d.) ____VALUTE IH DEVIZE ~~ ~ PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Uradne ure; 9 — 12., Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje) Esloit menic ii lota, loma naročila S#FE-DEPO$IT§ Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica _ DOKUMENTOM VKRCANJA. 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA11 - Trst. — Telefon : 1463 in 793. ========= VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI