Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 8. MARCA 1962 Leto XIV. — Štev. 9 Cena 20 din
SKLEPI OKRAJNE KONFERENCE SZDL
Konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Murska Sobota je na osnovi poročila, referata o nadaljnjih nalogah in razprave ugotovila, da so bili v obdobju med dvema konferencama v Pomurju doseženi pomembni rezultati v razvijanju in uveljavljanju delavskega in družbenega upravljanja v rasti komunalnega sistema, v nadaljnji izgradnji materialnih osnov gospodarstva, v postopnem izboljševanju pogojev za delovanje šol in zdravstvenih zavodov, v izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev ter v poglabljanju socialistične zavesti občanov. Uveljavlja se novi gospodarski sistem in delitev dohodka v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih in čutijo se prednosti tega sistema v ekonomskem in političnem pogledu. Doseženi uspehi so plod velikih naporov Vseh proizvajalcev in zavestnih političnih sil.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je k tem uspehom veliko pripomogla s svojim idejno političnim delom pri tolmačenju in uveljavljanju socialističnih principov in pravilnih stališč ter s konkretnim reševanjem raznih problemov.
Ob doseženih uspehih in iz izkušenj v dosedanjem delu je konferenca globlje analizirala in nakazala tudi nekatere sla -bosti in pomanjkljivosti, ki so zmanjševale te uspehe.
Referat o bodočih nalogah je konferenca osvojila. Izhajajoč iz referata in razprave je sprejela naslednje zaključke:
Okrajna in občinske organizacije SZDL bodo v prihodnje usmerile svojo politično dejavnost še bolj intenzivno v reševanje notranjih gospodarskih in družbeno-političnih problemov v komuni in še posebej v delovnih kolektivih.
V .pripravah na volitve novih delavskih svetov si bo So-cialistična zveza skupno s sindikati, prizadevala v delovnih kolektivih še temeljiteje pojasrniti cilje novega gospodarskega sistema in zlasti pravice in naloge delavskega samoupravljanja v pogojih decentralizacije upravljanja. Formalne pravice upravljanja naj zaimenjajo dejanske, da bodo o problemih razvijanja proizvodnje in delitve ustvarjenega dohodka odločali vsi proizvajalci in da bodo delavski sveti ter sindikalne organizacije pobudniki in nosilci najnaprednejših stališč. Dobra obveščenost proizvajalcev o bistvenih vprašanjih proizvodnje in delitve in možnost demokratičnega obravnavanja in odločanja je za nadaljnji, uspešen razvoj gospodarstva in tudi drugih služb bistvenega pomena.
Socialistična zveza se bo zlasti zavzemala za pravilno delitev dohodka po delu, ker od tega pričakujemo hitrejši napredek gospodarstva, osebne potrošnje in več sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v komuni.
Delitev osebnega dohodka mora postati čim bolj pravilna in mora temeljiti na celotnem poslovnem uspehu. Le tako bo vzpodbujala proizvajalce k večji in boljši proizvodnji, skrbnejšemu gospodarjenju s proizvajalnimi sredstvi, k štednji in znižanju materialnih stroškov. Delitev med ekonomskimi, obračunskimi enotami in celotnim podjetjem mora biti v skladu z doprinosom teh enot, kar velja v enaki meri za uprave in druge neproizvajalne službe podjetij.
Poseben problem predstavljajo nizko akumulativne gospodarske organizacije, ki ne morejo delavcem zagotoviti minimalnih za življenje neobhodnih dohodkov in tudi ne sredstev za razvoj podjetja. V
teh organizacijah je nujno podrobneje analizirati vzroke in podvzeti ukrepe za izboljšanje poslovanja. S popuščanjem v finančnih obvezah in toleriranjem slabosti teh organizacij bodo občine še nadalje dopuščale životarjenje teh kolektivov.
Pomanjkljivo sodelovanje organov komune zlasti zbora proizvajalcev s samoupravnimi organi podjetij, delavskimi sveti ima za posledico, da zbori proizvajalcev ne obravnavajo problemov družbeno-ekonomskega značaja v komun: kompleksno in zato tudi ne povezujejo gospodarskih organizacij za reševanje skupnih problemov ter vsklajevanja razvoja komune. Zato naj si organizacije Socialistične zveze v občinah v bodoče zlasti prizadevajo, da bodo delovni kolektivi spoznali najvažnejše potrebe, katere je treba v komuni zadovoljevati in da bodo pri tem v večji meri sodelovali in soodločali. V ta namen naj organizacije sklicujejo zbore proizvajalcev v kolektivih in krajevnih skupnostih, posvetovanja in javne tribune in to za vprašanja nadaljnjega razvijanja gospodarstva, šolstva, zdravstva, komunalne in stanovanjske izgradnje, trgovine, prometa, družbene prehrane in ostalih skupnih potreb.
Za bodoči razvoj gospodarstva je zelo važno smotrno regionalno planiranje. V okviru takega regionalnega plana mora dobiti svoje mesto industrija, obrt, kmetijstvo, trgovina, gostinstvo in turizem, šolstvo, zdravstvo, komunalne ureditve in urbanizacija posameznih večjih naselij.
Hiter razvoj družbenega sektorja kmetijstva zahteva, da izdelajo občine skupno s kmetijskimi organizacijami programe ureditve kmetijskega prostora za daljše obdobje in določijo smer proizvodnje ter lokacije specializiranih h socialističnih proizvodnih obratov. V okviru tega programa morejo dobiti kmetijske organizacije in to socialistična kmetijska gospodarstva ter kmetijske zadruge svoje konkretne zadolžitve.
Vloga kmetijskih zadrug pri nadaljnjem razvoju socialističnih odnosov in proizvodnje v kmetijstvu je še zelo pomembna. Občinske in krajevne organizacije Socialistične zveze in ostal družbeno-politični činitelj morajo okrepiti napore za napredek odnosov na vasi. Proces vključevanja zemlje in kmečkih gospodarstev v socialistično proizvodnjo in kooperacijo je počasnejši, kakor bi z ozirom na objektivne možnosti in pripravljenost ljudi lahki bil. Delovni kolektivi poslovnih enot Socialističnih kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug naj pojačajo poslovne stike z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci in preko različnih oblik sodelovanja povečajo svoje proizvodne kapacitete in v dopolnitev lastne proizvodnje vključujejo kmetovalce v organizirano proizvodnjo. V organizirano proizvodnjo je treba hitreje vključevati vso zemljo, katero ponujajo v odkup ali zakup in pri tem upoštevati obojestranske interese, preprečevati preplačevanje in na primeren način reševati vprašanja starejših za delo več nesposobnih ljudi.
Med organizacijami, ki se ukvarjajo z odkupom kmetijskih pridelkov prihaja do nekaterih nesoglasij. Vsako monopoliziranje v tem prometu je škodljivo. Prav tako pa sc škodljive tudi tendence, ki lahko privedejo do tekmovanja v zviševanju cen. Pri odkupu kmetijskih pridelkov je važno to, da naše prideloval-
(Nadaljevanje na 3. strani)
RAZPRAVLJALI NA SEJI OK ZKS
MLADINSKI AKTIV NE MORE OBSTOJATI SAMO NA OSNOVI AKTIVISTIČNIH SESTANKOV
V PETEK JE OKRAJNI KOMITE ZKS OBRAVNAVAL OBLIKE DELA IN VLOGO KOMUNISTOV V LJUDSKI MLADINI. UVODNO POROČILO V ZVEZI Z OMENJENO PROBLEMATIKO JE PODAL ORGANIZACIJSKI SEKRETAR OK ZKS TOV. IVAN GRIMŠIČ.
Poročilo, ki je izhajalo iz ugotovitev aktiva okrajnega komiteja ZKS, je analitično in z mnogimi primeri prikazalo
stanje v mladinski organizaciji. Občinski komiteji LMS so še sestajali —- je bilo rečeno v poroči lu -- največkrat le pred določenimi akcijami Kljub temu, da so se občinska vodstva ob nedavnih mladinskih konferencah kadrovsko okrepila, doslej niso bili zabeleženi vidnejši uspehi. Občinski komi teji LMS pa istočasno ugotavljajo, da ne dobiva mladina sistematične pomoči s strani osnovnih organizacij ZKS, SZDL, sindikatov itd To potrjuje dejstvo, da so se prav komunisti zelo slabo odzvali povabilom na mladinsko konference. Uspehi so bili za beleženi predvsem v klubskem življenju, to pa seveda samo
tam, kjer je imela mladina primerne prostore na razpolago. Razgovor z mladino v Kr zeve:h (Prekm.), je pokazal da mladinski aktiv na vasi ne more obstajati samo na osnovi aktivističnih sestankov: potrebni so 'minimalni pogoji za delovanje mladinskih aktivov (prostori, itd.). S temi problemi se srečujejo celo nekateri občinski komiteji LMS, ki nimajo primernih prostorov: Lendava, Radgona, Petrovci. Beltinci. Za redno funkcioniranje mladnskih komitejev je bilo često tudi premalo denarnih sredstev. Od šest občin imajo samo v Radgoni in v Ljutomeru stalno nameščene ga predsednika, v Murski So-
boti pa sekretarja,
Skoraj pri vseh občinskih komitejih so se komisije komiteja zelo poredko sestajale, kar je slabilo aktivnost komiteja kot celote. Ob analizi je bilo ugotovljeno, da preširoka fronta dejavnosti komitejev drobi aktivne sile. Pri tem pa ne kaže iskati krivde le v sistemu dela občinskih komitejev LMS, pač pa je ob teh ugotovitvah nujno povečati vsebinsko in kadrovsko pomoč komunistov, v podjetjih pa tudi sindikatov.
Aktivi LMS v podjetjih še niso organizirani povsod, kjer so za to pogoji. Mladina ugotavlja, da tudi centri za usposabljanje poudarjajo preveč strokovnost, vse premalo pa je družbeno-politične vzgoje. Prav tako so klubi mladih proizvajalcev prepuščeni večinoma posameznim mladincem. Poudarjeno je bilo na seji komiteja tudi delo mladine na šolah. Ugotovljena je bila premajhna orientacija občinskih komitejev LMS na ta vprašanja. Več bi moralo biti na naših šolah marksističnih krožkov in drugih oblik dejavnosti ki naj bi jih vodila mladina sama. Glede mladinskih političnih šol pa je bilo rečeno, da je bilo kadrovanje v te šole omejeno več ali manj v cilju prosvetljevanja, manj pa v cilju idejne rasti mladine.
Kot v poročilu, tako je bilo tudi v razpravi poudarjeno, da je potrebna večja aktivnost, predvsem mlajših komunistov v mladinski organizaciji. Na šolah naj bi o oblikah in metodah političnega dela večkrat razpravljali tudi aktivi komunistov prosvetnih delavcev, prav tako naj bi posvečali večjo pozornost mladim ljudem v podjetjih, kjer pogostokrat mladino samo kritizirajo, ne obravnavajo pa je tako kot bi bilo to za mlade ljudi, ki so zrastli v novih pogojih, potrebno.	-jm
DOBRE PRIPRAVE — ZAGOTOVLJEN USPEH
V teh in bodočih dneh pred nami obilo nalog. V gospodarskih organizacijah so v razpravi zaključni računi za minulo poslovno leto, zbori občanov razpravljajo o načrtih svojih komun za tekoče leto, hkrati ob tem velja urejati vrsto tekočih nalog in — prav v tem obdobju so tudi v
Prostovoljna dela vaščanov Boračeve pri gradnji vodovoda, ki ga bodo speljali od slatinskega obrata v Boračevi v vas, v dolžini 500 m.
središču pozornost; volitve novih samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah. Kako pomembne so volitve samoupravnih organov za naslednje obdobje, točneje rečeno, kako pomembne so priprave na te volitve, kakšne naj bodo, na kaj velja biti pozo ren ob pripravah, nam pove recimo dvoje dejstev: O volitvah in nalogah je že pred dnevi razpravljal sekretariat izvršnega odbora Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in o tej problematiki bo, kot smo zvedeli, v naslednjih dneh razpravljalo tudi predsedstvo Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Ta družbeno polifona naloga je torej v ospredju.
Sicer pa to ni prav nič čudnega. Z letošnjimi volitvami se namreč zaključil e dvoletno obdobje in delovanje samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Za to minulo dvoletno obdobje pa je značilno nekaj zadev. Prav v tem času, torej pred skopim letom dni, je bilo objavljenih vrsto zakonskih prdpisov, ki so postali za gospodarske organizacije izredno pomembni, kajti na osnovi teh se je začelo (čeprav je moč v samem sistemu še zaznati tudi določene deformacije zadeve, ki imajo še prizvok nekdanjega administrativnega urejanja), obdobje, v katerem sta pomembna
(Nadaljevanje na 2. strani)
SKLAD ZA TELESNO KULTURO
Letošnje leto so pionirske igre posvečene telesni kulturi; Dan mladosti bi naj bil višek tovrstne dejavnosti. Občinske komisije so sprejele svoje načrte tako za aktivnost kakor tudi za materialni razvoj, predvsem za gradnjo igrišč in drugih oh stotov za telesno kulturo. Pa sredstva? Mladina hoče graditi, hoče igrišča, bazene, naprave, rekvizite, a kje vzeti sredstva za to, na to je često težko dati odgovor. V večini naših občin so že poskusili rešiti to vprašanje tako, kot so ga lani že v mnogih občinah Slovenije — s formiranjem skladov za telesno kulturo. V te sklade bodo kanalizirali sredstva, ki so jih že doslej dajala podjetja za posamezne panoge športa, sedaj bi se naj ta sredstva delila preko sklada. Osnovno rešitev pa prav gotovo predstavlja prizadevanje, da bi se najminimalnejši del narodnega dohodka komune stekal v ta sklad, kljub temu, da telesna kultura ni najminimalnejši del družbenega standarda. Seveda so še druge možnosti za usmerjanje sredstev v sklad kot del prometnega davka na alkohol, sredstva iz športne stave, organizacija tedna telesne kulture, v katerem bi vse prireditve del dobička od-
stopale za sklad, menim, da bi tudi del preventivnih sredstev iz zavodov za socialno zavarovanje upravičeno pršel v sklad telesne kulture. Morda vseh teh sredstev prvo leto res ne bo veliko, toda če sredstva, ki so doslej šla po raznih nekontroliranih kanalih za šport, spravimo pod streho družbene kontrole in dodamo vsaj nekaj iz tega, kar smo omenili, bo več, kot je bilo doslej, ko marsikje ni bilo nič. Svet za telesno vzgojo pri občinah in občinske zveze za telesno kulturo so prav gotovo
že podvzele priprave v tem smislu in ne bodo dopustile tega vprašanja povsem nerešenega, v večini občin so osnove za formiranje tovrstnih skladov že sprejete.
Če torej priznavamo telesno kulturo kot del družbenega standarda, potem prav gotovo ne bomo več dopustili, da bi se športna dejavnost in gradnja objektov, predvsem igrišč, izvajala le z najskromnejšimi sredstvi dosedanjih dotacij in z beračenjem po podjetjih, temveč je treba najti ustreznejšo in uspešnejšo zakonito osnovo.	I. O.
EPIDEMIJA GRIPE TUDI V POMURJU
Dnevno časopisje vsak dan prinaša sestavke o obolelosti ljudi za gripo. Iz Madžarske poročajo, da je za gripo obolelo čez 200 tisoč ljudi.
Tudi pri nas v Jugoslaviji se je pojavila gripa in sicer najmočneje v Vojvodini, kjer so ponekod prav zaradi tega morali zapreti celo šole. V zadnjem času pa se je pojavila epidemija gripe tudi v Pomurju.
Ljudje, ki so oboleli za gri-
po, iščejo zdravniško pomoč v ambulantah ali pa pokličejo zdravnika na dom. Po nepopolnih podatkih je iskalo zdravniško pomoč v soboški ambulanti v zadnjem času preko 250 ljudi. Iz posameznih šol v Murski Soboti smo izvedeli, da so zaradi gripe razredi skoraj
prazni. Zgodilo se je, da je od 25 učencev v razredu prišlo v šolo le nekaj čez deset.
Zdravniki v soboški ambulanti so nam zaupali, da imajo z zdravljenjem ljudi, obolelih za gripo precej dela. In to ne samo v ambulantah, temveč je vedno več zdravniških obiskov tudi na domu. Ti obiski trajajo včasih tudi do dvanajstih ponoči in še dalj.
Zdravniki priporočajo bol-
nikom ležanje, kajti gripa brez komplikacij traja le tri dni.
Bistveno za gripo je, da bol-nik v nekaj urah dobi visoko temperaturo, občuti pa bolečine v trebuhu, vnetje grla, glavobol itd.
O velikem številu obolelih za gripo poročajo tudi iz Ljutomera, Radgone, Lendave ter ostalih občinskih središč v Pomurju.
-me
8. MAREC — MEDNARODNI PRAZNIK ŽENA
 Naša skupna naloga
V kolikor bi hoteli vsaj bežno oceniti dosedanje delo konferenc za družbeno aktivnost žena v pomurskih občinah, bi bilo treba priznati, da povsod večjih rezultatov za zdaj še ni. Potrebno je namreč še daljše obdobje, da bodo ti rezultati vidni, dejstvo pa je, da vloženi trud ne bo zaman, saj gre za našo skupno nalogo.
Tudi v soboški občini ima konferenca izdelan program dela, njeni organi pa so se zavzeli med drugim za to, da so, oziroma bodo ob letošnjem 8. marcu proslave na vseh krajevnih sedežih, osrednja proslava pa v Minski Soboti. Na vseh proslavah bodo govorili o ženi kot družbeni delavki, pripravili pa so tudi kulturne programe in družabne večere.
Med problemi, ki jih je nakazala konferenca minulo jesen, je predvsem otroško varstvo. Le-to je v našem okrajnem središču najbolj urejeno, konkretne zamisli pa so tudi že na Cankovi, pri Gradu in drugod. Ustanove za otroško varstvo bodo nedvomno razbremenile kmečko ženo. Mnogo lahko pričakujemo v tem pogledu od krajevnih skupnosti, ne glede na to, da je za zdaj pri Gradu vprašanje prostorov.
Resen problem na podeželju je tudi izumiranje klasične obrti. Tudi nedavne letne konference krajevnih organizacij SZDL soboške občine so pokazale, da se zlasti ženo zavzemajo za ustanovitev raznih servisov: krpalnic, šivalnic, pralnic in drugih. Potrebne bodo tudi kovaške delavnice v obliki servisov, ker se bodo krajevne skupnosti morale spoprijeti prav z vsemi problemi, vse to pa jim bo nudilo široko torišče dela.
Da se žene zavzemajo za ureditev družbene prehrano v Murski Soboti, ni treba posebej poudarjati. Vse kaže, da bo letos v tem pogledu le storjen krepak korak naprej, kar je tudi že skrajni čas. Naloge, ki jih je nakazala lani jeseni konferenca za družbeno aktivnost žena v Murski Soboti, a tudi vse druge naloge, ki jih zajema plan dela tega organa, so številne in pereče. Za njihovo izpolnitev se bodo morali zavzeti prav vsi činitelji, ob strani pa ne bodo smele stati tudi gospodarske organizacije, ki bodo motale najti pot tudi do krajevnih skupnosti v občini.
V	petrovsko-šalovski občini se Jo pokazala največja potreba po raznih tečajih in seminarjih z ženami. Sem sodi tako politično delo kot strokovno delo, pomoč ženi in materi na domu ter drugo. Kaže, da se je predsedstvo konference za družbeno aktivnost žena že učinkovito lotilo reševanja problematike mlečnih kuhinj. Sestavili so posebno komisijo, ki rešuje problematiko nedejavnosti in slabega poslovanja mlečnih kuhinj. Po vaseh je pripravilo predsedstvo že razne tečaje, glavni usmerjevalec tega dela pa je tudi v tej občini Socialistična zveza.
Ne glede na to, da konferenca lani jeseni ni preveč uspela, pa so žene na minulih konferencah krajevnih organizacij SZDL in drugače odločno postavile zahtevo po izobraževanju. Do zdaj so že imeli šiviljsko-prikrojevalni tečaj v Šalovcih, ki se ga je udeleževalo 60 žena in mladink, uspel gospodinjski tečaj v Šulincih, te dni pa teče šiviljsko prikrojevalni tečaj z zelo zadovoljivo udeležbo v Petrovcih.
Pred nedavnim se je ponovno sestalo tudi predsedstvo konference za družbeno aktivnost žena v Beltincih. Razpravljali so predvsem o praznovanju 8. marca in se zavzeli, da bodo proslave v sleherni vasi. Zal pa letos občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije niso ničesar prispevale za pogostitev žena. Spričo tega se je predsedstvo zavzelo za to, naj bodo proslave povsod, kjer to dovoljujejo lokalne možnosti: v Črensovcih, Bistrici, Trnju, Gančanih in morda tudi drugod.
Te dni naj bi bila posvetovanja po vaseh, na njih pa naj bi razpravljali o večjem uveljavljanju žena, o šolskih mlečnih kuhinjah in drugem. V podjetju »Beltinka« nameravajo izvesti anketo, ki bo prav gotovo pokazala marsikaj zanimivega in nakazala poti, kako bi kazalo zaorati ledino glede družbenega uveljavljanja žena v tej pomurski občini. Že doslej so večkrat razpravljali o potrebi po otroškem varstvu in ustrezni ustanovi, vendar za zdaj za to ni sredstev. Prav tako se zavzemajo za zgraditev večje pekarne v Beltincih, od koder bi razvažali kruh po vaseh občine in opravljali tudi zamenjavo za moko. Vsekakor bi tudi to olajšalo delo ženam.
V	Lendavi so imeli poleg ostalega že lani več razgovorov z ženami na pobudo občinskega odbora SZDL oziroma ustrezne komisije. Ti razgovori so med drugim prispevali k temu, da so nekateri problemi danes že urejeni, ali pa se urejujejo (prostori za sestajanje žena v »Mehaniki« in v Tovarni dežnikov in pletenin, kjer je zaposlenih največ žena). Že prej pa so žene dale pobudo za ustanovitev oddelka za varstvo šolskih otrok ter za to, da dobivajo v vrtcu otroci zaposlenih staršev kosilo. Šolski otroci imajo v vrtcu tudi posebno vzgojiteljico.
Jesenska konferenca za družbeno aktivnost žena je pokazala vrsto problemov s komunalnega področja, s področja dela stanovanjske skupnosti, zdravstvenega varstva, zlasti pa glede izobraževanja žensk na delovnem mestu. Tako organizacija glede izobraževanja že teče v Tovarni dežnikov in pletenin, a tudi v »Mehaniki« bodo pristopili k splošnemu izobraževanju in izobraževanju na del vnem mestu. To bi bilo dobro tudi pri Kmetijsko-gozdnem gospodarstvu v Lendavi, vendar je za zdaj še vse pri starem.
Naposled se bodo v lendavski občini zavzeli, da bo v prihodnje v delavskih svetih in upravnih odborih večje število žena kot doslej in to zlasti tam, kjer je zaposlenih največ žensk. To velja tudi za vodstva krajevnih skupnosti, ki jih bodo ustanovili do jeseni. Kar zadeva nezaposlene žene. so številne možnosti za zaposlitev pri kmetijsko-gozdnem gospodarstvu, vendar se žene ogibljejo dela na polju in si morajo pomagati z delovno silo iz Medjimurja. Razen v izjemnih primerih pa nezaposlenost žena v Lendavi ni več problem, vsaj socialni problem ne. Drugače je z dekleti iz nekaterih okoliških vasi, ki nočejo iti drugam, čeprav
ima zavod za zaposlovanje ponudbe iz drugih okrajev naše republike.
Seveda so se tudi v lendavski občini zavzeli za primerne proslave dneva žena.
V Ljutomeru beležijo uspehe predvsem glede varstveno-vzgojil ih ustanov in pomožne šole za duševno defektne otroke. Zdaj se je predsedstvo konference za družbeno aktivnost žena e lotilo problema mlečnih kuhinj po šolah. Dalje žene v ljutomerski občini v precejšnji meri obiskujejo šole za starše v Ljutomeru, Križevcih, Stročji vasi in Razkrižju, vendar so premalo storile doslej za izobraževanje žena gospodarske organizacije. Sicer pa je vinograd-
Pni pletilnem stroju
niško gospodarstvo pripravljeno prevzeti materialne stroške vrtca v Železnih dverih, vsi obeti za ustanovitev vrtca pa so tudi v Stročji! vasi Potreba bi bila še na Cvenu, problem so le prostori. Razpravljajo o potrebi tudi že v Razkrižju, medtem ko se bo za obstoječi vrtec v Križevcih morala bolj zavzeti krajevna skupnost in starši. Pri vseh vrtcih bodo morale svoje prispevati tudi gospodarske organizacije.
Hvalevredno je, da se v delu društev prijateljev mladine najbolj odlikujejo žene. Na drugi strani pa je v Ljutomeru zaposlenih mnogo žena iz oddaljenih vasi, ki se vodijo v službo s kolesi.
Podjetja so že razmišljala o organiziranih prevozih, vendar so vrgla puško v koruzo, ko so prišla do zaključka, da to ne bi bilo rentabilno. Da bi vplivale na to, kako se delijo finančna sredstva, bi morale žene sodelovati v več jem številu v ljudskem odboru, v svetih in komisijah, predvsem pa v svetu za gospodarstvo in svetu za družbeni plan in finance. Sicer pa so se žene že zavzele za ureditev zimskega kopališča in drugo. Seveda bi pa tudi kazalo več kmečkih žena vključiti v šolske odbore, hkrati pa bi ob vedno večjem prilivu žena v mesto morala podjetja skrbeti bolj kot doslej za pridobitev kvalifikacije Tudi v prihodnje pa naj bodo sekcije SZDL osnovna oblika dela za aktivizacijo žena in dvig njihove zavesti, — poudarjajo na Občinskem odboru SZDL v Ljutomeru.
Med probleme, ki najbolj žulijo zaposlene žene v G. Radgoni, sodi nedvomno varstvo otrok, družbena prehrana in pralnica. Kar zadeva varstvo otrok, narašča število zaposlenih, zato je koristen predlog žena, da naj bi načrti za gradnjo blokov upoštevali tudi sobo za varstvo otrok pri novogradnjah. Žene so tudi dale priporočilo, da naj bi odprlo podjetje »Mlekopromet« mlečno restavracijo. Vse kaže, da to ne bo neizvedljivo. Največja ovira je v tem, ker za zdaj podjetje še ne proizvaja mleka v originalnih steklenicah.
Žene so tudi dale priporočilo kmetijskim družbenim posestvom glede bivših viničarskih hiš, ki niso več primerna za stanovanja. Zavzele so se tudi za izobraževanje na delovnem mestu, pri čemer bodo morali prispevati svoj delež glede pomoči sindikati. Vsa podjetja so na pobudo predsedstva konference za družbeno aktivnst žena obljubila, da bodo ob 8. marcu pogostila žene, povsod v večjih krajih pa bodo proslave.
Kar zadeva stanovanjsko skupnost, nikakor ni prav, da ta ne more zaživeti. Tudi nedavni plenum stanovanjske skupnosti ni bil sklepčen. Problemov, ki bi jih stanovanjska skupnost morala reševati, je dovolj, tako glede otroškega vrtca, ki sicer deluje, a nima zadostnih zmogljivosti, glede družbene prehrane in še marsičesa.
Izkušnje že kažejo, da sc bo konferenca za družbeno aktivnost žena sčasoma uveljavila, saj so vsa podjetja doslej odgovorila na pobude predsedstva. Sicer pa se žene v posameznih krajih (Lutverci, Kapela) zavzemajo še za zdravstveno prosvetljevanje, pri čemer pomaga Ljudska univerza. Predsedstvo je tudi za to, da bi matere ob porodu dobile namesto denarja, ki jim pripada po predpisih socialnega zavarovanja, ustrezne zavojčke s perilom in drugim, kar otrok potrebuje, vendar se podružnica Zavoda za socialno zavarovanje togo drži predpisov in ne upošteva dovoli socialnega stanja na terenu. Pri tem bodo lahko mnogo pomagale sindikalne podružnice, zlasti pa kaže, da bodo to novost naiprej vpeljali v »Avtoremontu«. Dogaja se namreč velikokrat, da pridejo babice ali zdravniki k porodom, za otroka pa ni niti najnujnejšega perila, ki bi ga potrebovali.
BOJAN SINKO
Tovarna perila in težke konfekcije v Soboti zaposluje pretežno žene
Posvetovanje o kulturno-prosvetni problematiki radgonske občine
Kultura in prosveta-stvar vsakega občana
V ponedeljek je ObO SZDL G. Radgona sklical posvetovanje o kulturno-prosvetni problematiki v občini Gornja Radgona. Posvetovanja so se poleg predstavnikov Svobod in prosvetnih društev, gospodarskih organizacij in družbeno-političnih delavcev radgonske občine udeležili tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, predsednica OO SZDL Murska Sobota Sida Podlesek in podpredsednik OLO M. Sobota Franc Šebjanič.
Uvodni referat je prebral predsednk sveta za prosveto in 'kulturo pri ObLO Gornja
Radgona Mladen Tancer. Referat n razprava, v kateri je sodelovalo okrog 20 diskutan-
tov, sta vsestransko osvetlila dosedanje delo na kulturnoprosvetnem področju in dala smernice, kako naj bi bilo to delo v bodoče čimbolj raznoliko in kvalitetno. Največji poudarek so dali medsebojni povezavi občinske Zveze Svobod in prosvetnih društev in sveta za prosveto in kulturo. Ko so govorili o ljudskih knjižnicah, so omenili, da v občini deluje 10 knjižnic, od teh ena občinska knjižnica v okviru Ljudske univerze. Pri tem so ugotovili, da je knjig v knjižnicah premalo, saj pride na 4 občane le ena knjiga. Menili so, da je potrebno zagotoviti sredstva predvsem za centralno knjižnico, ki bi morala imeti vse knjige, ki danes izhajajo na slovenskem knjižnem trgu.
Ko so govorili o zveznem festivalu »Bratstva in enotnosti«, ki bo leta 1964 v Gornji Radgoni, so omenili, da bo to edinstvena prilika za afirmacijo dela dosedanjih prosvetnih in drug h društev v občini. Zato bo potrebno vsebinsko plat kulturno-prosvetne dejavnost v radgonski občini še bolj poglobiti in pri tem angažirati čimveč ljudi. Radgončani, ki imajo že pevsko tradicijo v mladinskem pevskem zboru, bi lahko prirejali mladinske glasbeno-pevske festivale. Zato naj bi tudi Pomurski sejem, ki bo letos jeseni v Gornji Radgoni, pomenil določen premik v okviru kulturno-prosvetne dejavnosti.
Na posvetovanju so tudi načeli probleme drugih vrst kulturno-prosvetnih in izobraževalnih dejavnosti. Predlagali so, naj se v Gornji Radgoni ustanovi sklad za finansiranje teh dejavnosti. Za izredno pomembne dejavnosti na kulturno-prosvetnem področju pa bi kazalo ustanoviti Kerenčičeve nagrade. Ob koncu posvetovanja so sprejeli zaključke, ki bodo služili kot napotilo za bodoče kvalitetnejše delo na kulturno-prosvetnem področju.	-r-
Dobre priprave-zagotovljen uspeh
(Nadaljevanje s 1. strani) tako prizadevnost gospodarske organizacije same, kot tudi vse večje delovanje tržišča.
In v tem obdobju je bilo izredno zaznavna razgibanost in prizadevnost v delovnih organizacijah in drugod za nadaljnji razvoj samoupravljanja, za večjo rast gospodarstva, hitrejšo rast produktivnosti rast nacionalnega dohodka in hkrati s tam seveda tudi rast življenjske ravni. (Lahko trdimo, da je tudi na tem področju odpovedala statistika, kajti težko je z gotovostjo trditi, koliko je novih samoupravnih orga-
nov — obratnih delavskih svetov, zborov proizvajalcev, zborov ekonomskih enot itd.)
In v tem obdobju so v gospodarskih organizacijah izdelali tudi pravilnike o delitvi čistega in osebnih dohodkov pravilnike, ki nimajo skorajda nič skupnega z dosedanjimi tovrstnimi samoupravnimi akti delovnih kolektivov. Izhodišče zanje je namreč gospodarski sistem današnjega obdobja.
Volitve novih samoupravnih organov so torej že s teh vidikov izredno pomembne. Iz prakse namreč vemo. da so dobre priprave za takšno ali drugačno opravilo tudi že zagotovilo za bodoče uspehe. In zato so priprave na volitve delavskih svetov tako izredno pomembne. Ob tem ne gre samo za nekatere organizacijsko-tehnične priprave, ki j h ne velja podcenjevati, temveč za vse tiste zadeve družbeno-političnega pomena, ki naj dajo pe'at dosedanjemu delovanju in iz katerih naj bo razvidna bodoča usmeritev, bodoče delo in bodoče naloge samoupravnega mehanizma v delovni h organizacijah.
In napak bi bilo, če bi te naloge omejevali samo na gospodarske, ali kot pravimo tudi delovne organizacije same, na njen družbeno-politični aktiv. Podjetje je tesno povezano s komuno in komuni mora biti še kako mar, da delovna organizacija dobro in rentabilno posluje. Gre torej za obojestransko povezanost, za vzajemno delovanje teh dveh neločljivih organizmov, hkrati s tem pa tudi za organsko prevzemanje dolžnosti takrat ko se začrtuje bodoča smer razvoja. Podpredsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tovariš Leopold Krese je v razgovoru o pripravah pred volitvami, novih delavskih svetov dejal, naj bi pri teh pripravah sodelovali tako sindikati kot Socialistična zveza in Zveza komunistov. Dejal je. da bodo prizadevanja za kadrovsko in vsebinsko najboljšo izvedbo volitev tudi najboljšo zagotovilo za uspešno urejanje d3nes sicer še težkih problemov, s katerimi se srečujemo tako v gospodarskih organizacijah kot v občini.
PREVRNIL TRAKTORSKO PRIKOLICO
Na Razkrižju pred tehtnico se je pred nekaj dnevi prevrnila traktorska prikolica. Na prikolici je bilo naloženih pet glav goveje živine. Ena od krav si je zlomila vrat ter so jo morali takoj zaklati. Do nezgode je prišlo zaradi tega. ker je traktorist Franc Bobnjar iz Stročje vasi zavozil pred tehtnico na kup zemlje.
OPREMOTEHNA - TEHNOPROMET 1:0
To, da se dobijo v nekaterih soboških prodajalnah že skoraj vsi električni artikli je znano vsem. Ni pa vsem znano, da so cene električnih predmetov in to od -kuhalnikov pa do električnih štedilnikov različne velikosti, ter hladilnikov, v posameznih prodajalnah kaj različne, kljub temu. da so navedeni artikli proizvod iste tovarne.
Velikokrat slišimo, da se kupci pritožujejo, češ. v Murski Soboti pa je električni štedilnik ali pa hladilnik veliko dražji kot v Mariboru ali kje drugje. Zakaj so v mariborskih prodajalnah ti predmeti cenejši, nam ni znano. Znano pa je to, da so cene navedenim električnim predmetom v posameznih prodajalnah V Murski Soboti različne.
Pred nekaj dnevi smo se pozanimali za cene električnih štedilnikov, hladilnikov, loščilcev za parket, sesalcev za prah ter pralnih strojev. Ugotovili smo naslednje:
V	OPREMOTEHNI v Murski Soboti stanejo hladilniki znamke »Himo« 65 1itrski 69 tisoč dinarjev, hladilnik znamke »Zapas« 120 litrski pa 130 tisoč dinarjev. Električni štedilnik znamke »Tobi« s 4 ploščami 62 tisoč dinarjev, štedilnik iste znamke na tri plošče pa 45 tisoč dinarjev. Pralni stroj »Himo« 83 tisoč dinarjev.
V	TEHNOPROMETU v Murski Soboti je cena navedenih artiklov naslednja. Hladilnik »Himo« 65 litrski stane 70.500 dinarjev, hladilnik »Zapas« 120 l trski pa 137 tisoč dinarjev. Električni štedilnik s štirimi ploščami znamke »Tobi« 64.200 dinarjev, prav toliko stane štedilnik s tremi ploščami. Pralni stroj »Himo« pa stane v zgoraj navedeni prodajalni 87.500 dinarjev.
Če primerjamo cene navedenih predmetov v omenjenih prodajalnah, bomo ugotovili precejšnjo razliko. Zakaj tolikšna razlika v ceni bi nam pa lahko odgovorili le v navedenih prodajalnah.	-mi
Še vedno aktualno vprašanje
Skrb za varstvo otrok je vprašanje, ki ga želijo, v kolikor se to le da, rešiti v vseh občinah. S tem bi namreč olajšali zaposlitev matere in razbremenili zaposlene starše
V	soboškem vrtcu je nekaj čez 150 otrok. Upravni odbor otroškega vrtca v Murski Soboti pa je sklenil, da bodo sprejeli še okrog 20 otrok in sicer v starosti od dveh let in po1 dalje.
Na enem izmed roditeljskh sestankov v soboškem otroškem vrtcu so se starši, katerih otroci bodo letos v jeseni šli v šolo, vprašali, kam z otroci v času, ko ne bodo v šoli. Upravni odbor vrtca je sklenil, da bodo to skušali rešiti še letos do jeseni. V ta namen bodo izpraznili en prostor, v katerem bi bili šolski otroci v času, ko so starši zaposleni. Celotna oskrba v soboškem otroškem vrtcu znaša dva tisoč dinarjev, v ta znesek je vračunano kosilo in dopoldanska malica.
V	lendavski občini je bilo v
zadnjem času ustanovljenih več otroških vrtcev in to v Dolini, Kapci, Pincah, Lakošu, Petišovcih ter v Genterovcih. To so dvojezični vrtci, samo slovenski vrtec pa nameravajo ustanoviti v Turnišču. Stanje otroškega vrtca v Dobrovniku je sedaj v zimskem času slabo. To pa zaradi tega, ker starši običajno vzamejo otroke pozimi domov. Poleti, ko pa se zopet začne delo na polju, pa se vrtec napolni.
Krajevne skupnosti na vasi so organizirale, da starši lahko plačajo za varstvo otrok tudi v naravi. Kosilo v vrtcih pa stane 1500 dinarjev.
Potreba po ustanavljanju otrošk h vrtcev se kaže tudi v ljutomerski občini. Ljutomerski ortoški vrtec je s 1. marcem prevzela stanovanjska skupnost. V tem vrtcu plačujejo starši za celotno oskrbo 3500 dinarjev.	-ml
Prve mladinske delovne brigade
Med mladino prevladuje vedno večje zanimanje za delovne akcije, ki bodo prav tako kot lani tudi letos. Občinski mladinski komiteji, kakor tudi okrajni komite LMS, že sedaj zbirajo prijave za zvezno delovno akcijo Paračin—Osipaonica na odseku, dolgem 95 kilometrov. Zvedeli smo, da se je že do sedaj prijavilo preko 35 mladincev in mladink.
Iz soboškega okraja se bosta udeležili zvezne delovne
akcije dve mladinski brigadi in sicer kmečka ter srednje-
šolska MDB. To bo že XV. Pomurska MDB Štefana Kovača. Prva bo šla na dvomesečno delovno akcijo meseca aprila, druga pa meseca julija.
Prav tako kot prejšnja leta, tako bodo tudi letos imeli mladinci in mladinke v brigadi priložnost obiskovati strokovne tečaje. V vsakem naselju
bo nižji in višji traktorski tečaj, v posameznih naseljih pa bodo strokovni tečaji kot na primer zidarski, obrtniški itd. Ker pa le-ti ne bodo v vsakem naselju, bo kljub temu mladini omogočeno, da se bo lahko preselila v tisto naselje, kjer bodo ti strokovni tečaji obstojali.
2
POMURSKI VESTNIK, 8. mar. 1962
SKLEPI OKRASNE KONFERENCE SZDL
DOLGOROČNE NALOGE ORGANIZACIJ SZDL
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne gospodarske organizacije kmetijske pridelke višje ovrednotijo.
V okraju in v občinah so sprejeti petletni programi razvoja, ki so osnova letnim družben m planom. Petletni plan in tudi letni plani postavljajo pred delovne kolektive in vse delovne ljudi okraja velike naloge, ki so izredno pomembne za celoten nadaljnji razvoj. Zato je najvažnejša naloga organizacije SZDL v okraju in v občinah, da za uspešno izvajanje teh nalog zainteresirajo vse proizvajalce in občane, da ti zlasti sodelujejo pri sprejemanju letnih družbenih planov in da organizacije Socialistične zveze stalno zasledujejo izvrševanje plana in se trudijo za ustvarjanje takih odnosov, ki bodo vplivali na dobro izpolnjevanje nalog.
Proizvodni, finančni, investicijski in ostali plani posameznih gospodarskih organizacij so pomanjkljivi zlasti, ker predvidevajo majhen fizični. porast proizvodnje in pretirano predvidevajo tuja sredstva za investicijsko izgradnjo. Pogost je pojav, da so delovni kolektivi slabo seznanjeni s plani svojega podjetja. Te plane morajo dejansko sprejemati proizvajalci v okviru eko-
nomskih enot in celotne gospodarske organizacije. Tist3 podjetja, ki še n majo izdelanega in sprejetega dolgoročnega programa perspektivnega razvoja, naj to čimprej storijo.
Za realizacijo petletnega programa je izredno važno ustvarjanje lastnih sredstev za potrebe razširjene reprodukcije, za soudeležbo pri investicijskih posojilih in za obratna sredstva. To naj bo stalna skrb ljudskega odbora, organov delavskega samoupravljanja ter ostalih subjektivnih sil. Za izpolnitev te naloge je potrebno, da vodijo delovni kolektivi tako politiko delitve čistega dohodka, ki bo omogočala rast skladov.
Za izvršitev petletnega programa investiranja je potrebne tudi združevanje finančnih sredstev gospodarskih organizacij preko bančnega in kreditnega sistema. Razen nekaj izjem, glede tega nismo uspeli vali. Na podlagi dogovorov in pogodb je možmo zbrati del sredstev za tista vlaganja in objekte, ki imajo prednost in so ekonomsko in družbeno najbolj utemeljena.
Vedno bolj dosledno uveljavljanje novega gospodarskega sistema, ki povzroča težave slabo organiziranim pod-
jetjem, terja prav posebno, da podjetja uporabijo lastna in dobljena finančna sredstva čim bolj ekonomično. Ugoden investicijski učinek bo dosežen le na osnovi dobro prq-učenih ekonomsko in tehnično dokumentiranih programih Napačna so stremljenja tistih občin in organizacij, ki se glede investicijskega vlaganja zapirajo sama vase in gledajo na gospodarski razvoj ozko in izolirano. Posledice takih gledanj se pozneje pokažejo v težavah, ki nastanejo, ko je treba vložena sredstva odplačevati. Poleg navedenega je pri investicijskih vlaganjih zlasti skrbeti za ekonomska izvrednotenja, ki se kažejo v rentabiliteti	ekonomičnosti i n
produktivnosti.
Tudi v našem okraju so se združile odnosno pripojile nekatere gospodarske organizacije. Socialistična zveza smatra za potrebno, da posebej opozori naj poteka sleherno združevanje na podlagi predhodno solidno pripravljenih ekonomskih izračunov, ki pokažem vse ekonomske prednosti združevanja. Samo združevanje pa je potrebno temeljito prediskutirati z organi upravljanja in delovnimi kolektivi, ki se zdržujejo. Le tak način združevanja je lahko uspešen.
kovnih šolah je dosežen napredek. S politiko smotrnega štipendiranja naj komune, zlasti pa gospodarske organizacije, še bolj skrbijo za hitrejši
dotok strokovnih kadrov, ki so potrebni v vseh vejah gospodarstva in prav tako v negospodarskih dejavnostih, zlasti v zdravstvu, šolstvu in kultu-
ri. Število izrednih slušateljev višjih šol stalno raste. Zato je potrebno v okrajnem centru organizirati odgovarjajoče oblike pomoči tem kadrom.
SOCIALISTIČNA ZVEZA —
DEMOKRATIČNA PRAVICA OBČANA
V. kongres SZDL Jugoslavije je postavil Socialistično zvezo, kot najbolj množično politično organizacijo, v kateri in preko katere imajo delovni ludje pravico, da kot v eni najvažnejših oblik samoupravljanja v političnem in družbenem življenju uresničujejo demokratične pravice. Osnova organzacije Socialistične zveze je občinska organizacija, ker je v notranjem živlienju naše družbe komuna osnovna skupnost proizvajalcev in potrošnikov. V komuni se razvija proizvodnja in potrošnja in tu se deli velik del narodnega dohodka za razvoj gospodarstva in razvijanje vseh potrebnih družbenih služb. Občinska organizacija SZDL mora občanu na razne načine omogočiti, da bo seznanjen z delovanjem komune, da bo spoznaval skupne potrebe in za zadovoljevanje teh potreb vedno več ustvarjal in odločal o delitvi in uporabi skupnih sredstev.
Za to vlogo se morajo občinske organizacije hitreje oblikovati v samostojen družbenopolitični činitelj v komuni. V tej zvezi je potrebno globlje spoznavati vlogo SZDL, kot instrument občanov za sodelovanje v upravljanju. Vse to zahteva večjo sistematičnost dela občinskih odborov in njihovih komisij ter aktivnost celotnega odbora. V ta namen je potrebno pritegovati nove kadre, ki imajo interes za delo na določenem področju. Za uspešnost delovanja so občin-
skim odborom nujne strokovno izdelane družbeno-politične analize raznih problemov, do katerih je potrebno zavzemati politična stališča. Prav tako naj še smeleje razvijajo oblike dela, kot so posvetovanja, javne tribune, razgovori z organi samoupravljanja, zbori občanov in zbori volivcev — proizvajalcev. Za informiranje občanov in v pomoč krajevnim organizacijam sta še nezadostno izrabljena Pomurski vestnik in lokalna radijska postaja.
Odnos občinskih organizacij SZDL do krajevnih organizacij, kot njihovih sestavnih delov je še premalo proučen. Omejevanje krajevne organizacije na reševanje lokalnih zadev otežkoča večjo politično aktivnost članstva in občanov Krajevna organizacija sicer
mora vplivati na reševanje zadev, ki nastajajo v krajevni samoupravi, vendar naj vzpodbuja za reševanje teh zadev odbor krajevne skupnosti in družbene organzacije ter organe samoupravljanja. Občinski odbor SZDL naj deluje tako, da bo krajevnim odborom posredoval vso politično problematiko komune, okraja in širše skupnosti. Krajevni odbori bodo na ta način sposobni vse važne stvari posredovati občanom preko sekcij, javnih tribun in zborov občanov, da bodo ti lahko o njih odločali v raznih organih samoupravljanja. Občinski odlomi bodo ob taki aktivnosti krajevnih organizacij spoznavali družbene probleme in mnenja občanov ter dobivali razne vzpodbude za svoje delo
JAVNE TRIBUNE - PRIMERNA OBLIKA DELA
V zadnjem času so se začele razvijati javne tribune, na katerih odbor krajevne organizacije podrobneje seznani občane s posameznimi zadevami, ki jih zanimajo. Ta oblika je za naše razmere zelo primerna. Pravtako pa je treba z večjim prizadevanjem razvijati sekcije za razna vprašanja. Sekcije so namreč oblike v katerih zainteresirani občani temeljiteje razpravljajo o političnih problemih iz raznih področij (zunanja politika, gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kultura, samouprava itd.).
Ureditev prostorov za krajevne organizacije, skrb za potrebna finančna sredstva in v zvezi s tem redno pobranje članarine, so prav tako važne neposredne naloge za učvrstitev krajevnih organizacij.
Zastoj odnosno majhen porast članstva ni v skladu z razpoloženjem prebivalstva, o katerem zlasti priča velka pripravljenost za razne prostovoljne akcije. Hitrejše načrtno pridobivanje članstva naj spremlja večja vsestranska politična aktivnost celotne organizacije v okraju.
V KOLEKTIVIH MORA BITI VZPODBUDA  ZA ODKRIVANJE NOTRANJIH REZERV
Pri izvajanju petletnega plana in letnih družbenih planov imajo okrajna in občinske organizacije SZDL, sindikati in organi delavskega samoupravljanja važno nalogo, da vzpodbujajo delovne kolektive za večjo proizvodnjo, produktivnost, izkoriščanje obstoječih kapacitet, dobro gospodarjenje in odkrivanje vseh notranjih rezerv. Delitev osebnih dohodkov po delu že prispeva k temu, treba pa je prve izkušnje oceniti in pomagati delovnim kolektivom, da detitev dohodka dalje razvijajo v okviru ekonomskiih enot, odnosno gospodarske organizacije.
Da pospešimo stablizacijo gospodarskih razmer, je v tem letu zlasti potrebno vsklajevati rast osebnih dohodkov s proizvodnostjo dela.
Gospodarske organizacije bodo morale v bodoče odvajati več sredstev iz čistega dohodka za obratne namene. Redno izterjevati dolžnike in prenehati s kreditiranjem kupcev. Za boljše kreditiranje gospodarstva naj v bodoče v večji meri skrbijo komunalne banke, katerim je v našem kreditnem mehanizmu omogo-
čiti boljše možnosti poslovanja.
Negativen pojav, ki vpliva na stabilnost tržišča je stalno zvišanje cen. To je v precejšnji meri posledica prehoda na ekonomske cene na področju proizvodnje, storitev in uslug. Poleg objektivnih razlogov je pri zviševanju cen opaziti tudi subjektivne, zlasti pri neupravičenem zviševanju cen v nekaterih trgovinah, gostilnah, mesnicah, v maržah kmetijskih zadrug itd. Na te pojave bodo morale organizacije Socialistične zveze hitreje in uspešneje reagirati v interesu potrošnika.
Te in še druge probleme v gospodarstvu je treba zasledovati z dobro izdelanimi analizami v podjetjih, komunah zbornicah in bankah.
Obsežne naloge v gospodarstvu zahtevajo, da čimprej pridobimo zadostno število kadrov z ustrezno strokovno usposobljenostjo. Poleg štipendiranja na rednih in izrednih šolah je treba hitreje razvijati centre za izobraževanje zaposleni na delovnih mestih in jim omogočiti v materialnem in kadrovskem pogledu uspešno delovanje.
terja od organizacij SZDL, da posvetijo več skrbi sestavi in delovanju ter vzgoji šolskih odborov, kakor tudi raznim oblikam sodelovanja staršev z učno-vzgojnimi zavodi. Tudi družbene organizacije, ki delajo z mladino se naj bolj na« črtno povezujejo v enoten vzgojno-izobraževalni proces.
Pri štipendiranju na rednih visokih, višjih in srednjih stro-
NADALJNJE IZVAJANJE NAČEL ŠOLSKE REFORME. TERJA PRILAGODITEV DRUŽBENEMU RAZVOJU
Na področju negospodarski dejavnosti je v obdobju med dvema konferencama zaznamovan večji napredek zlasti v šolstvu. To ugotovitev potrjuje povečana materialna baza, vzgojno izobraževalnih ustanov, intenzivnejše izvajanje šolske reforme, uvedeno je finansiranje iz skladov in izvedene so prve priprave za novo delitev dohodka v šolstvu.
V naslednjem obdobju bo potrebno nadaljevati s smotrno izgradnjo šolskega prostora ob sodelovanju materialnih sredstev družbenih skladov gospodarskih organizacij in občanov. Temeljiteje je potrebno proučiti organizacijo šolske mreže in to prilagoditi perspektivnemu razvoju komun in krajevnih centrov ob upoštevanju potreb in možnosti kvalitetnega osemletnega šolanja. Uresničevanje novega družbeno ekonomskega položaja šol povzroča šolskim kolektivom in odborom težave. Zato je potrebno, da jim organizacije SZDL nudijo vsestransko podporo. Čimprej je treba opustiti administrativni način finansiranja šol, izvesti kategorizacijo ter po takih objektivnh merilih zagotoviti potrebna gmotna sredstva za izboljšano osnovno dejavnost šol. Pri finansiranju strokovnih šol naj bi bile v večji meri udeležene gospodarske organizacij, posebno pa še kmetijsko-gozdarska in obrtno komunalna zbornica.
Priporočilo Zveznega odbora SZDL in utemeljena težnja po boljši stimulaciji učno-vzgoinega osebja, narekuje intenzivnejšo pomoč učiteljskim zborom pri izdelavi pravilnikov o notranji delitvi dohodka, ki naj hi bili rezultat temeljitih analiz in razprav v katerih naj sodelujejo samoupravni organi v šolstvu in politične organizacije.
Nadaljuj izvajanje načel šolske reforme terja večje prilagajanj šolskega dela v vsebinskem pogledu našemu gospodarskemu in družbenemu razvoju. Težnja mladine po nadaljnjem šolanju in velike potrebe po strokovnih kadrih narekujejo utrjevanje in razširjanje učno-vzgojnega dela na srednjih ter ostalih strokovnih šolah, pri čemer je nujno sodelovanje gospodarskih organizacij zlasti pri uvajanju dela v proizvodnji v učne programe. Posebna skrb v materialnem kadrovskem in političnem pogledu je posvetiti kvalitetnemu izpopolnjevanju dvojezičnega pouka na narodnostno mešanem področju. V vzgojno izobraževalnem sistemu terjajo več pozornosti predšolske ustanove, na kar nas opozarja resolucija Ljudske skupščine o otroškem varstvu. To velja še posebej za predšolske ustanove na narodnostno mešanem področju.
Dejstvo, da postajajo šole samostojne družbene ustanove
Državni udar v Burmi
V petek navsezgodaj je armada prevzela oblast v Burmi. Načelnik generalštaba general Ne Vin, za katerega so svoj Čas trdili, da je dober vojak in da se ne vmešava v politiko, je dal zapreti večje število ministrov, premiera U Nuja pa močno zastražiti.
— Burmansko unijo je zadnje čase pretresala notranja kriza. Dežela, ki jo tvorijo večinski narod Burmancev ter manjše nacionalne skupine Čini, Kačini, Sani in Kareni, je bila centralno upravljana, kar ni bilo všeč prebivalcem Sana Ti že dolgo zahtevajo, naj b» bile vse nacionalno-teritorialne enote enake v okviru federalne ureditve.
— Premier U Nu je čutil ta odpor in pred kratkim pozval vse prebivalstvo in vsa politična gibanja, naj odpravijo seme razdora. To je v nekem smislu pomenilo, da je pripravljen na kompromis in revizijo ustave.
Nekateri trde, da je nameraval nacionalizirati burmanski uvoz in
s tem prizadejati kakih 2500 zasebnih uvoznikov. Vlada ni zaman zatrjevala, da se zadnje čase krepe tuji interesi v državi in da so mnogi trgovci prodali svoja uvozna dovoljenja tujim družbam.
Ali se je general Ne Vin pridružil nezadovoljstvu prizadetih burmanskih finančnikov? Skoraj zanesljivo je, da je s prevratom onemogočil, da bi prebivalci Sana uresničili svoje želje. To naj bi pomenilo, da se je zavzel za močno osrednjo oblast. Kam pa bo krenila nova vlada — general Ne Vin vodi posebni vojaški svet in je že imenoval novo vlado —, bomo videli te dni. Ne Vin Je vsekakor pokazal, da ni več »poslušen vojak«, temveč da želi biti politik.
KONEC POBUDE?
Iz Bonna je konec tedna prišla presenetljiva novica. Veleposlanika Krolla, ki je konec decembra lani »samovoljno« pričel razgovore s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, so kar z dvema brzojavkama povabili, naj se vrne v Bonn na »referiranje«.
Zahodnonemški tisk je namreč začel trditi, da je v razgovoru z zahodnonemškimi novinarji nastopil z nenavadnimi predlogi. Bonnska vlada naj bi privolila v sovjetski predlog o sprejemu obeh Nemčij med Združene narode, v internacionalni Berlin in v mejo na Odri in Nisi. S tem bi odprli obdobje tesnih stikov s SZ. Zahodna Nemčija naj bi tudi dala SZ večje posojilo.
Te trditve je sam Krol pozneje zanikal, toda dvomi so ostali..
Nekateri men jo, da so si Krollovo »tiskovno konferenco« v tej obliki izmislili tisti, ki žele, da bi ga čimprej odpoklicali iz Moskve. Namigujejo, da stoji za njimi celo sam kancler Adenauer.
Ali ne bi pomenil umik človeka, ki se je zavzemal za sodelovanje z veliko vzhodno sosedo (ob podpori določenih nemških finančnikov in industrialcev), zaostritev odnosov? Ne smemo pozabiti, da se je pred nedavnim premier Hru-
Zgoraj: dosedanji premier U Nu, pod njim vodja prevrata, general Ne Vin
KOČA POPOVIČ V ZAR
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič se mudi te dni na uradnem obisku v ZAR. Z ministrom Mahmudijem Favzijem bosta zamenjala mišljenje o vseh perečih vprašanjih sadobnega sveta. Del razgovorov sta že imela v Kairu, drugi del pa bosta opravila v Hardagu ob Rdečem morju. Kakor poročajo, bosta, kar zadeva medsebojne odnose, uresničila sklepe razgovorov Tito-Naser.
NEJASEN P0L02AJ
Podtalna francoska vojska prireja te dni prave pokolje domačinov v onih alžirskih mestih, kjer je evropskega prebivalstva dovolj. Očitno je. da se policija ne trudi, da bi Alžirce branila. Se nič ni slišati o tem. da bi vojska kje zaščitila prizadete, čeprav je predsednik Debré ukazal enotam, naj pridejo v mesto in narede red.
V razmeroma napetem ozračju so se v sredo začela zaključna pogajanja med alžirsko in francosko vladno delegacijo, potem ko sta obe vladi sprejeli načelen sporazum o premirju in prihodnosti Alžira. In prav tak položaj žele desničarski skrajneži, da bi do izvedbe načela o alžirski samoodločbi ne prišlo.
»Nezaželeni« Kroll
ščev raztovarjal z vzhodnonemškim predsednikom Ulbrichtom. Ali ne bo Moskva v primeru, da Krolla »javno obsodijo«, uresničila svojo grožnjo ter sklenila z Vzhodno Nemčijo separatno mirovno pogodbo?
ZDA BODO OBNOVILE JEDRSKE POIZKUSE
Ameriški predsednik Kenne-dy je sporočil, da bodo ZDA konec aprila nadaljevale z jedrskimi poizkusi. Tudi doslej je opravljala podobne poizkuse manjše moči — pod zemljo. Ameriki se je pridružila Velika Britanija in tudi poizkusila svojo prvo podzemno jedrsko bombo v ameriški državi Nevada.
Zanimivo je, da je ameriški predsednik pojasnil svojo odločitev podobno kakor septembra Hruščev. Pravi namreč, da morajo »poskrbeti za ameriško varnost, ker je SZ s svojimi poizkusi izpopolnila svoje orožje«. To sovjetsko »opravičilo« je lani hudo napadel in obsodil, sedaj pa ga sam ponavlja.
Prvi ameriško-sovjetski stiki takoj na novega leta dan in pozneje so odprli upanje v boljšo prihodnost mednarodnemu miru in sodelovanju. Nato smo bili priče raznih »razorožitvenih pobud« tik pred pričetkom razorožitvene konference osemnajstih. Ko tudi te niso uspele, pa je prišla v svet napoved o novih jedrskih poizkusih. Sedaj samo še čakajmo na podobno odločitev v Moskvi — in svet se bo znašel v novi nevarnosti pred okrepljenim atomskim sevanjem, pred katerim so državnike že doslej večkrat opozorili znanstveniki vsega sveta.
Nič čudnega ni, če Washington te dni prejema kopice pisem, v katerih ljudje in organizacije vsega sveta, obsojajo ameriško odločitev, kakor so svoj čas obsodili odločitev v Moskvi. Kdo Se lahko verjame napovedim, da se bodo na ženevski konferenci osemnajstih potrudili poiskati ustrezno rešitev, ko pa se ne morejo sporazumeti o dokončni prepovedi Jedrskih poizkusov, za katere dovolj jasno vedo. da škodujejo človeškemu življenju.
BOJI V KAMINI
Pred sestankom predsednika kongoške vlade Adulo in katanškega secesionista Čombeja v Leopoldvillu je prišlo v Kamini do spopada med četami OZN in katanško žandarmerijo. Vesti te vrste so prinesli katanški viri. Čombe sam je izjavil, da so napad uprizorili »tisti, ki ne žele, da bi se sestal z Adulo«. Znano pa je. da se osebno nič kaj ne zavzema za dogovor o bodočem sodelovanju.
POMURSKI VESTNIK, 8. mar. 1962
3
Nekaj primerjav-v številkah
V zadnjih treh letih se je povečal narodni dohodek na prebivalca v Pomurju od 80 tisoč 500 na 125 tisoč dinarjev. Investicijska vlaganja v osnovna sredstva so porastla v gospodarskih panogah od 2.408 milijonov dinarjev v letu 1959 na 3.551 milijonov dinarjev v letu 1961; v negospodarskih investicijah pa od 557 milijonov na 1.049 milijonov dinarjev. Zlasti so se povečale investicije v kmetijstvu in sicer od 445 milijonov dinarjev v letu 1959 na 1.327 miljonov dinarjev v letu 1961.
Leta 1953 je bilo 71.9 odst. kmečkega prebivalstva. Po ljudskem štetju lani je bilo ugotovljenih za 4,2 odst. manj prebivalstva kot leta 1953, kmečkega prebivalstva so našteli 66,9 odst. Družbeni sektor gospodarstva je lani dosegel 55,4 odst. narodnega dohodka.
Družbena posestva v Pomurju imajo 7.027 hektarov obdelovalne zemlje, zasebni kmetovalci 80.348 hektarov. V naslednjih petih letih naj bi se povečale površine obdelovalne zemlje v socialističnem Sektorju gospodarstva za 6 tisoč hektarov, v pogodbenem sodelovanju pa naj bi bilo preko 35 tisoč hektarov zemlje. dočim je bilo leta 1960 v kooperativnem odnosu 9.150 hektarov obdelovalne zemlje.
Lani so kmetijske zadruge obdelovale že 1.900 hektarov zemlje Zadružni traktorji so leta 1958 preorali 3.195 hektarov, naslednje, leto pa že 9.448 hektarov obdelovalne zemlje.
Kooperacija pri pšenici in pri koruzi se je v primerjavi s prejšnjimi leti, lani po kakovosti izboljšala.
Šolstvo je stalo občine v lanskem letu precejšnja sredstva: Beltinci 61 milijonov. dinarjev, Gomia Radgona 91 milijonov, Lendava 114, Ljutomer 106, Murska Sobota 265, Petrovci-Šalovci 34 milijonov dinarjev.
Na 100 hektarov obdelovalne zemlje je na družbenih kmetijskih gospodarstvih, zaposlenih povprečno 30 ljudi, če pa dodamo k temu še sezonske delavce, dobimo število 54 zaposlenih, kar kaže, da je organizacija dela na posestvih še precej primitivna in uporabljajo premalo mehanizacije.
To je nekaj številk in primerjav iz poročila in razprave na nedavni okrajni konferenci Socialistične zveze.
Vsak devetnajsti državljan
Skupno sodeluje v raznih samoupravnih organih komun v našem okraju 6.581 državljanov, ali vsak 19. odrasel prebivalec Pomurja. Tu pa n so všteti tisti, ki sodelujejo v raznih organih okrajnega ljudskega odbora, v upravnih odborih skladov, zbornic, v obratnih delavskih svetih in svetih ekonomskih enot. V delavskih svetih in upravnih odborih gospodarskih organizacij je 1.721 proizvajalcev, od tega 21 odst. žensk in 18 odst. mladine. V 15 kmetijskih zadrugah je v zadružnih svetih 898 zadružnikov — kmečkih proizvajalcev. Tudi šolski odbori štejejo 1.021 članov.
Družbeno upravljanje na stanovanjskem področju je bilo uvedeno leta 1954. V letu 1959 so se povečala sredstva s katerimi so razpolagali hišni sveti, razširila pa se je tudi pristojnost teh organov. V soboškem okraju je 225 hišnih svetov s 780 člani.
V okraju deluje tudi 55 poravnalnih svetov. Ti organi se hitro uveljavljajo.
IZ RAZPRAVE NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL — IZ RAZPRAVE NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL — IZ RAZPRAVE NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL
Za načrtno, dosledno
in organizirano delo v kmetijstvu
O problemih, ki se pojavljajo v kmetijskih organizacijah, je govoril tov. Stefan Antolič Poudaril je, da je naš individualni proizvajalec doumel proces naše socializacije. Situacija na vasi je danes taka, da ljudje najdejo razumevanje in vidijo perspektive. Res je tudi, da so v zadnjem času, zlasti po izdaji knjige tov. Kardelja, naše organizacije Socialistične zveze razvile veliko aktivnost pri tolmačenju. Danes je vprašanje naših potencialnih možnosti, — je menil tov. Štefan Antalič, da to pripravljenost na terenu izkoristimo in pristopimo k organizaciji pravih socialističnih odnosov na vasi. Spričo te pripravljenosti pa je treba k nadaljnjemu delu pristopati mnogo bolj načrtno, mnogo bolj dosledno in mnogo bolj organizirano.
V nadaljevanju je tov. Antalič med drugim rekel, da nam Je zaradi vsega tega potrebnih še ve? kmetijskih organizacij in da ima tukaj kmetijska zadruga svoje mesto pri nadaljnji socializaciji vasi in pri nadaljnjem razvijanju na-
še proizvodnje. Gre pa za drugačen način dela, za drugačen pristop k temu. Potrebno je pristopiti k Urejevanju celotnega našega kmetijskega prostora in razdelitvi nalog, dela in funkcij, ki jih naj ima naša kmetijska zadruga v urejevanju tega kmetijskega prostora.
Nato je tov. Antalič omenil na-
logo, da maramo osredotočiti svoje sile na izgradnjo velikih kmetijskih obratov, kjer bodo lahko postavljeni najbolj čisti socialistični odnosi in da je treba potencialne sile usmeriti v te oblike, ob tem pa ne pozabljati ostalih nalog, ki jih imamo. Zlasti tukaj nastopa naloga SZDL, predvsem pa občinskih vodstev, ker je taka
politika urejevanja kmetijskega prost ra neke vrste regionalno planiranje. Zato bi morala biti sedaj skrb naših političnih vodstev v komunah, da predvidijo in skupaj s kmetijskimi organizacijami določijo smer proizvodnje, se z njimi dogovorijo tudi glede lokacije posameznih obratov, njihovega načrtnega razvijanja, itd.
Zaradi velikega števila diskutantov so bile posamezne razprave na nedavni konferenci SZDL predložene predsedstvu konference v pismeni obliki. V našem listu pa smo objavili izvlečke iz gradiva celotno razprave. Razpravo so predložili v pismeni obliki B. Zadravec, G. Grof, J. Kocon in S. Tomelj.
PROBLEMI NOTRANJE DELITVE DOHODKA
Tov. Jože Slavič je zelo obširno govoril o nekaterih ugotovitvah in problemih notranje delitve dohodka v gospodarskih organizacijah. Najprej je s številkami ilustriral gibanja v gospodarstvu našega okraja v preteklem letu, nato pa menil, da podatki govore o tem, kako se najhitreje dviga delež zveze, najpočasneje pa podje-
tij. Ta delež v relativnem odstotku celo pada. Menil je tudi, da je v splošnem stopnja rentabilnosti in pa stopnja akumulativnosti pri taki delitvi narodnega dohodka zelo visoka, saj obsega glede na celotni dohodek, če bi odšteli sredstva za osebne dohodke, ta ostanek krog 20% iz gospodarstva: za akumulacijo, kar je pri naši strukturi zelo visoka številka.
V nadaljevanju jo tov. Slavič menil o vplivu novih instrumentov tudi to, da nas je obdavčitev prizadela še toliko bolj, ker so gospodarske organizacije zaradi slučajne strukture proizvodnih panog uživale v veliki večini v prejšnjem sistemu te. ali druge izjemno instrumente, s čemer so se morali kolektivi več ali manj hitro sprijazniti, če se je v družbenem merilu šlo za uveljavitev načela enakih pogojev za vse. V takem startu pa je tudi vzrok izredno visokega odstotka porasta dohodka federacije v Pomurju.
Nato je tov. Slavič govoril o iskanju mesta našega lokalnega gospodarstva in posameznih gospodarskih organizacij v formiranju večjega dohodka, o analiziranju in realnem planiranju proizvodnje in dohodka, o raznih subjektivnih zaprekah ter o številnih problemih, ki jih je pokazala sama uveljavitev novega gospodarskega sistema. Dejal je med drugim, da bi morali biti kolektivi v enaki meri kritični tudi do delitve znotraj podjetja, prav tako, kot so kritični do delitve zunaj, čeprav je večkrat narobe. Zadnji sestanki in obravnave s predstavniškimi organi podjetij pa so pokazali tudi na mnenja, češ da še razmere pri nas niso zrele za decentralizacijo, ker še niso zreli delavci. Naslednji ugovor je bil, čas, ki je potreben za urejevanje notranjih vprašanj. Dalje je ponekod še mnogo nejasnosti okrog obratov, ekonomskih in obračunskih ter poslovnih enot. Se vedno si namreč povprečni proizvajalci v konkretnem podjetju pod eno ali drugo stvarjo ne predstavljajo določene vsebine. S tem v zvezi je tov. Slavič poudaril, da ni važno ime, važna je funkcija naših proizvajalcev v upravljanju podjetja.
Tov. Slavič je zaključil, da bo samo s tem, da bo zavestni socialistični proizvajalec pritegnjen v svoji enoti k upravljanju, sogospodarjenju, lahko izkoristil vse svoje sposobnosti v delovnem in poslovnem procesu. Naloga subjektivnih sil v komuni, predvsem
v Socialistični zvezi pa je, da odpiramo široka vrata udejstvovanja neposrednega proizvajalca na vseh področjih.
NOVI GOSPODARSKI SISTEM
ne pozna občinskih mej
Tov. Peter Vujec iz M. Sobote jo v svoji razpravi najprej med drugim poudaril, da smo med obdobjem zadnjih dveh konferenc dosegli tudi določen razvoj na gospodarskem in negospodarskem področju. Za ta razvoj so se organizacije SZDL, ljudski odbori, sindikati, ZK, gospodarske in ostale organizacije tudi borile. Za ta razvoj smo mobilizirali predvsem lastne materialne in subjektivne, sile. Tov. Vujec je nato podrobno omenil rezultate tega razvoja.
Nadalje je tov. Vujec govoril o tem, da ta razvoj ni potekal brez težav in problemov. Zelo mnogo je bilo primerov ozkega gledanja in zapiranja samega v sebe. Zelo često so pri tem bile zelo trdne ograje okrog podjetij, kakor tudi občinske meje. Vse to pa je negativno, škodljivo in nezdravo. Taka gledanja morajo v celoti odpasti, ker noro gospodarski sistem ne pozna občinskih mej, niti trdnih tovarniških ograj.
Nato jo tov. Vujec govoril o nalogah, ki jih zahteva novi gospodarski sistem, predvsem pa kategorija dohodka od vseh novih objektov, kakor tudi celotnega našega gospodarstva. To so pred-
vsem dolgoročni programi njihovega razvoja, skrb za formiranje lastnih sredstev, lastnih skladov, uspešnejše izvajanje združevanja finančnih sredstev gospodarskih-organizacij in to na podlagi konkretnih razgovorov in potreb, dalje da lastna in dobljena sredstva čimbolj ekonomično trošimo, da dosledno upoštevamo potrebo domačega in zunanjega trga, itd. Ko je. podrobneje govoril o združevanju podjetij, je rekel, da je to združevanje treba izvajati predvsem na podlagi ekonomskih interesov vključenih podjetij, na podlagi demokratičnega postopka in prostovoljno odločitve organov upravljanja, na podlagi dobro pripravljenih material v in analiz. Vsa gospodarska gibanja je treba sproti analizirati, analize pa morajo izdelovati podjetja, občine, zbornice in banke. Kot važno nalogo je med drugim omenil še stabilizacijo tržišča.
Naposled je tov. Vujec omenil združevanje gospodarskih organizacij v večja podjetja in v zvezi s tem kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« ter njegove značilnosti in prednosti.
VELIKI USPEHI
NA GORIČKEM
Tov. Jože Kolarič je v svojem prispevku k razpravi med drug m poudaril, da so v petrovsko-šalovski občini dosegli v okviru idejno močne SZDL velike uspehe. Pred tremi leti je veljala ugotovitev, da je v občini nizek hektarski pridelek, da so bila ve območja brez električnih priključkov, da so bili brez šole in da je potrebno mobilizirati vse sile za zgraditev cest med posameznimi vasmi.
Ko pa v tej pomurski občini pregledujejo opravljene naloge prvega petletnega plana, ugotavljajo, da so s političnimi akcijami dosegli, da je elektrificirano vse območje občine, da so s prostovoljnimi prispevki vložili v elektrifikacijo 200 milijonov dinarjev. Za dograditev cest so vložili s prispevki 10 milijonov, za dokončno dograditev šol 10 milijonov dinarjev in pa čutili so razumevanje družbe, ki jim je pomagala.
Za gradnjo vaških domov niso imeli posebnih možnosti in je
SZDL za gradnjo veliko prispevala. Ko so prosvetni delavci začeli zapuščati občino in se selili tja, kjer so jim nudili boljše življenjske pogoje, se je pojavil pred vsemi občani problem, kako ustvariti vse pogoje, ki so za prosvetnega delavca primerni. S pravilnim razumevanjem so dosegli, je med drugim dalje poudaril tov. Jože Kolarič, da so se občani vključili v akcijo in da so te naloge opravljene.
»Smo območje«, je nato rekel tov. Kolarič, »kjer pred leti sploh ni bilo avtobusne zveze s središčem Pomurja. Borili smo se za to, da prihajajo avtobusi, nimamo pa ceste, ki bi povezovala naše kraje z drugimi kraji LRS.« Dodal je, da mobilizirajo v občini vse sile za dokončno dograditev ceste Mačkovci — Šalovci, za začetek turističnega razvoja pa so lani zgradili tudi turistični dom.
Naposled je govoril tov. Kolarič o nalogah s področja kmetijstva. 	
ČLOVEK - PROIZVAJALEC
v središču novega gospodarskega sistema
Tov. Boga Verdev je uvodoma omenil, da se je organizacija Socialistične zveze predvsem v merilu okraja in občin, manj pa v krajevnem merilu aktivno ukvarjala s problematiko gospodarstva in še posebej s problemi, od katerih rešitve je odvisno hitrejše ali počasnejšo razvijanje socialističnih proizvodnih odnosov in socialističnih družbenih odnosov. Okrajna in občinska vodstva so bila zlasti aktivna v borbi za uveljavljanje novega gospodarskega sistema.
V nadaljevanju je tov. Verdev poudaril stališče Socialistične zveze, da uveljavljanje novega gospodarskega sistema ni kampanjska stvar, temveč proces, ki terja stalno, koordinirano in poglobljeno delo na široki fronti. Omenil je tudi, da so obravnavale nedavne konference s predstavniki gospodarskih organizacij po občinah konkretne probleme, nato pa je govoril o pravilnikih o delitvi dohodka. Dejal je, da bo lahko rezultat le-teh pozitiven, če bo sleherni proizvajalec spoznal, kakšna je njegova vloga v teh pravilnikih in v zvezi z njim. Človek -- proizvajalec je središče novega gospoddarskega sistema in če ta človek ne razume, kaj hočemo od njega, potem so naši pravilniki več ali manj le krpa papirja. Po sodbi tov. Verdeva je zelo važno delo ZK, SZDL in sindikata v borbi za osvojitev slehernega proizvajalca, v borbi za pravilno informiranost.
Dalje je tov. Verdev goVoril o odnosih na relaciji podjetje komuna, o vlogi ZK in članov ZK, ki delajo v Socialistični zvezi ter se nato podrobneje zadržal pri novi delitvi dohodka, novih merilih. za delo, in vlogi kalkulacije. Poudaril je, da gre za to, koliko kosov, za kakšno ceno in s kakšnimi stroški naredi posamezni pr izvajalec ter je zato važno, da sleherni proizvajalec spozna svojo kalkulacijo. Tu se pojavljajo novi problemi in sicer se terjajo modernizacije tehnoloških procesov, terjajo se strokovni kadri in izobraževanje na delovnem mestu, saj smo po njegovih besedah zelo kmalu ugotovili, da je celo pometanje neke vrste znanost.
itd. Dalje se terja za delo sposobne proizvajalce, a tudi socialne probleme je treba reševati na novi način. Tov. Verdev je omenil še kontrolo bolniških izostankov, zahtevo po kvalitetnem delu zdravstvenih domov, problem čakanja v teh domovih, vse tudi iz razloga, ker je čas postal dragocen. Dodal je, da se pojavlja tudi potreba organizirane prehrane in organiziranega letnega odiha.
Delavec spoznava, da mu je za delo potrebna izobrazba in je tako prisiljen, da opušča delo v kmetijstvu, saj spoznava, da mu delo v obratu pomeni poglavitni osebni dohodek. K temu je treba dodati še spoznanje, da je bolje delati na rednem delovnem mestu, kjer lahko boljše zasluži, kot je zaslužil po starem načinu dela s honorarnim delom vred Proces v tej smeri pa terja tudi ekonomsko osvoboditev družine in njeno sprostitev za izobraževanje in produkcijo. Tako bo tudi laže reševati stanovanjske probleme.
Nadaljnji problemi, ki jih je med drugim navedel tov. Verdev. so v planiranju, to pa od spodaj navzgor, v hitrem in solidnem obveščanju, v reagiranju na vsakodnevne stroške na vsakem delovnem mestu in podjetju, v sistemu evidence, itd. Poudaril je tudi potrebo po obratnih knjigovodstvih, in prenosu upravljanja na obratne delavske svete. Ocenil je tudi miselnost računovodij, vsaj nekaterih, ki mislijo, da odgovarjalo le banki in ne tudi kolektivu, ki jih plačuje.
Naposled je tov. Verdev govoril o izvozu, gospodarjenju z deviznimi sredstvi, o participaciji pri devizah, o posledicah pretiranega centraliziranega deviznega sistema ter se zavzel za decentralizacijo gospodarjenja z devizami. Spregovoril je še o nekaterih problemih bančništva in ob koncu rekel, da je planiranje od zgoraj navzdol nasprotje novega gospodarskega sistema. Ker pa novi ekonomski sistem vedno bolj komercializira miselnost ljudi, je konkretno delo političnih faktorjev še kako nujno potrebno v tem obdobju našega socialističnega razvoja.
Pravila podjetja so pogoj za ustalitev
V gospodarskih organizacijah na področju okraja je bilo z novim letom po večini opravljeno zahtevno delo prilagoditve notranje delitve že doseženih stopnji neposrednega odločanja proizvajalcev v svojem dohodku. Pri tem je bilo napravljeno važno analitično delo, ki posega na vsa področja gospodarske organizacije sploh. Bilo je potrebno znova presoditi tri najvažnejše elemente obstoja in razvoja posamezne organizacijske enote kot torišča, kjer se ustvarja dohodek. Ti so že splošno znani pojmi: gospodarnost, ekonomičnost, rentabilnost, donosnost, deloma storilnost v podjetju in produktivnost. V tem so sicer ponekod šele začetniki. Vendar, prvi korak je storjen. Hotel bi se dotakniti še ene plati istega vprašanja, na katero nas opozarja stanje v našem gospodarstvu.
Ugotovitev, da je ob takem razvoju formiranja in delitve dohodka zaostalo osnovno for-
Jože Slavič
muliranje dolžnosti in pravic organizacijskih enot in notranje organizacije podjetja in s tem tudi vloge proizvajalca samega. To nas sili, da takoj popravimo. Začeti pa je treba pni osnovi, ki je dana, to so pravila podjetja. V mojem izvajanju se ne bom toliko ustavljal pri samih pravnih formulacijah tega vprašanja, temveč pri ciljih tega opravila. Dejstvo je, da so pravila podjetja tisti temelj, ki lahko dani razvoj podjetja, kot združitve svobodnih proizvajalcev, ki gospodarno z družbenimi sredstvi, pospešuje ali zavira. Pri nas imamo slučaje, ko že več nihče v podjetju, razen ime-
na in osnovnih določil ne ve, kaj pravila sploh pravijo, ker jih sploh ni več. Le izjemoma pa nam ta osnovni temelj podjetja pove, kaj o tem, da so razen direktorja, delavskega sveta in upravnega odbora še kaki decentrilizirani organi upravljanja ali vodenja poslovnega procesa. Te iz teh razlogov je potrebna dopolnitev pravil. Toda to delo ni samo formalno povečevanje obsega in vsebine, temveč vprašanje zakonske legalizacije teh organov, njihovega nastanka in prenehanja, kakor tudi delovanja. Tu je važno omeniti vprašanje notranjega stopničenja pooblasti in pristojnosti na eni strani organov upravljanja
in gospodarjenja, na drugi strani pa vodenja tekočih po slov (ekonomsko-tehnični proces) in organov po posebnih zakonitih določilih. Nujna dopolnitev je že tu. Isto je na ostalih področjih. Tako n. pr, za disciplinsko postopanje pri ekonomski enoti ni druga stopnja neka centralna disciplinska komisija, temveč občinska komisija, česar marsikje niso upoštevali in so ustanavljali notranje instance.
Pred kolektive so se z uvajanjem novega sistema in decentralizacije postavile nove, zahtevne naloge. Tisti kolektivi, ki žele približati ustvarjanje in delitev dohodka delav-
cem, so iskali take osnovne edinice v podjetju v katerih je to možno, logično in upravičeno. Delavci take enote naj razpolagajo s takim dohodkom, ki realno prikazuje vse rezultate gospodarjenja in so tako zainteresirani, da razvijajo gospodarjenje v celoti. Tako ne razpolagajo samo s sredstvi za lastno delovno silo (osebnim dohodkom) temveč z vsemi sredstvi, ki so lahko element gospodarjenja. Pri nas je to še praviloma nepopolni obseg gospodarjenja, ki včasih določno ne pove miti o razpolaganju s stroji in napravami. Vendar je napredek v smeri popolnega gospodarjenja potreben. Stati tam, kjer smo ne-
hali konec 1961. leta bi pomenilo nazadovati. Na vse to nam v osnovi moram dati odgovor že pravila podjetja. Razni pravilniki so pa večkrat še podrobnejša razčlenitev njihovih načel. Najvažnejše v pravilih je, kako določiti tako organizacijo podjetja, ki bo torej v največji meri omogočila produktivnost, rentabilnost in ekonomičnost podjetja in uveljavila pravice upravljanja Zato naj se v pravilih točno označi delokrog in pravica z dolžnostmi posameznih organizacijskih enot in njih članov Razen zakonitih določil, ki to vprašanje rešujejo iz pravnega stališča torej ne pozabimo
na njihove praktične rešitve pravilih. Materija pravil mora iz področja gospodarjenja zajeti sledeče: organizacijo podjetja, organe podjetja, vodenje podjetja, poslovni proces, planiranje, notranji odnosi ugotavljanje in delitev dohodka in sredstva podjetja Vsa ta določila so v sedanjih pravilih kaj skopa in se jih lahko kaj različno tolmači.
Organizacijo podjetja je treba podrobno opisati in shematično prikazati. Le tako je možno, da se ustvari podlaga za analitično oceno delovnih mest in prepreči, da so isto opravilo nalaga več (ali nobeni) osebam ali organizacijskim enotam. Opisati je treba vsebino in delokrog dela posameznih organizacijskih enot, ugotoviti pogoje formiranja ekonomskih enot.
obratov in obračunskih enot. Pri tem je upoštevati še nekaj izoblikovanih kriterijev okrog pojmovanja decentralizacije. Eden izmed takih je, da naj obratni delavski svet obstaja le v več ali manj zelo samostojnih obratih in ima najširša pooblastila in samostojnost poslovanja n. pr. samostojno sprejema proizvodni plan, prodaja izdelke. Ekonomske enote imajo praviloma le svojega voditelja (ali je to tajništvo ali svet) in jih upravljajo delavci neposredno. Določiti je najnižje število, pri katerem ekonomska enota veljavno sklepa o važnih vprašanjih. Pri obračunskih enotah ne govorimo o samoupravljanju v polnem obsegu, temveč le o knjigovodstvenem nasledovanju nekaterih elementov lastne cene (predvsem stroškov). Pri obratu in ekonomski enoti je torej nujno, da tvorita organizacijski del gospodarske organizacije z odrejeno dejavnostjo, ki se da knjigovodsko popolno
meriti in evidentirati in se to tudi dela. Drugače je samostojno zbiranje in delitev dohodka le fraza. Ko smo tako ugotovili značaj in stopnjo samostojnosti posameznih enot, to vpišemo v pravila.
Pri upravljanju in organih upravljanja je več nejasnosti prav zaradi nepoznavanja vloge organizacijskih enot podjetja. Zato je upoštevati notranje odnose pri njihovem formiranju. Splošno pravilo naj bo, da je vsak zaposleni proizvodno, poslovno on dsciplinsko odgovoren, le enemu organu in enemu starešini istega ranga. Torej je delavec v obračunski enoti odgovoren najprej vodji le-te, nato ekonomski enoti, ekonomska enota kot celota obratu, obrat pa pod-
jetju, odnosno njegovemu delavskemu svetu. Usluge drugim lahko vrši vsakdo le iz svoje osnovne organizacijske enote. Naveden je primer najbolj razčlenjene stopničavosti upravljanja iz katerega lahko odpade eden ali več vmesnih členov, če je organizacija manj razvajena. Iz takega pojmovanja sledi, da se praviloma sodelavcev kot oseb ne »posoja«, kot je še marsikje praksa temveč le daje medsebojne usluge organizacijskih enot medsebojno polno zaračunano vrednostjo delovne sile (živega dela).
Delavski svet podjetja praviloma zadrži le tiste pravice
4
POMURSKI VESTNIK, 8. mar. 1962
IZ RAZPRAVE NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL — IZ RAZPRAVE NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL — IZ RAZPRAVE
NEKATERE IZKUŠNJE VG LJUTOMER
Na minuli tretji okrajni konferenci SZDL je delegat inž. Slavko Nemanič iz Ljutomera govoril o nekaterih izkušnjah v novem gospodarskem sistemu, ki so ga na Vinogradniškem gospodarstvu Ljutomer pričali uvajati v letu 1961. Omenil je pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki določa tudi to, da se oseb-
ni dohodek oblikuje iz finančnega plana po normah, razen del, ki jih ni moč obračunati po akordih. Ti osnovni dohodki so nekake akontacije. Na gospodarstvu niso predvideli nobenega povečanja osebnih dohodkov, pač pa samo merila, s katerimi se lahko povečajo ti dohodki, v kolikor se dohodki povečajo realno s proizvodnjo.
Za delitev osebnega dohodka je odločilen uspeh. Ta delitev pa Je različna po posameznih ekonomskih enotah, ker imajo nekatera ekonomske enote boljši, druge slabši uspeh. Osebni dohodki se delijo nekako tako: 60% dobi delavec v obračunski enoti, okrog 30% v ekonomski enoti in le 10% iz uspeha celotnega podjetja. Tov.
Nemanič je dejal, da na gospodarstvu smatrajo, da je ta način, ko dobijo člani kolektiva na proizvajalnem mestu največ, bistveno določilo novega sistema. Kar zadeva delitev dohodka na osebne dohodke in sklade, je ta po ekonomskih enotah različna. Kjer je mnogo osebnega dohodka, imajo manjše sklade, drugi pa imajo večje sklade, ker je manj osebnih dohodkov v skupnem dohodku. O obratnem primeru bi tisti, ki ima malo osebnih dohodkov, na račun drugih dobil večje. Pravilnik gospodarstva predvideva tudi 70% vseh skladov v ekonomskih enotah, le s 30%  pa so skladi zapopadeni v skupnem podjetju.
Ko je nato navedel še nekatere podrobnosti pravilnika, je inž. Nemanič navedel, da so bili delavci po sprejetju pravilnika zelo zavzeti, da se čim hitreje opravi delo. Izrazil je še prepričanje, da je prav ta sistem nagrajevanja zelo stimulativen za proizvajalce.
PESTRO DELO KRAJEVNIH ORGANIZACIJ
Tov. Rudi Rapl se je omejil v svoji razpravi na nekatere ugotovitve in probleme v zvezi z delom in metodami organizacije SZDL, njenih sekcij, itd. Dejal je med drugim, da je bilo delo v merilu soboške občine in prav tako na območju krajevnih organizacij SZDL silno pestro. Bila je vrsta posvetovanj, ki je dala vrsto predlogov in sklepov.
Po njegovih besedah so obravnavali lani celotno problematiko na področju šolstva, zdravstva, kmetijstva, komunalne dejavnosti, organizacijskih problemov, bila so posvetovanja gospodarskih organizacij, predstavnikov zdravstvenih delavcev, aktivov žena, itd. To sicer pestro delo pa ni dalo tistega sadu, ki bi ga sicer moralo, to pa zaradi nekaterih pomanjkljivosti.
Kar zadeva razpravo o petletnem perspektivnem planu, so o tem razpravljali delavski sveti, upravni odbori, na terenu razni faktorji družbenega upravljanja, nato pa so se te razprave odvijale na izborila volivcev, o petletnem planu pa so razpravljale, tudi konference SZDL. Tov Rapl je izrazil še mnenje, da je bilo glede tega vloženega precej dela, vendar pa
je bilo manj zainteresiranosti naših državljanov. Ugotovitve z zborov volivcev v soboški občini kažejo, da je bila udeležba bolj slaba ponekod 10-odstotna, morda še manjša, v nekaterih primerih pa tudi večja.
Naposled je govoril tov. Rapl o opravljenem delu s področja gospodarstva, o vprašanju delitve dohodka in drugem ter s tem v
zvezi iznesel nekatere ugotovitve z območja soboške občine.
PREOBLIKOVANJE OBRTNE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI
O nekaterih najaktualnejših problemih v obrti je govoril prispevek, ki ga je predložil tov. Gusti Grof iz Murske Sobote. Le-ta v začetku omenja, da se postavlja pred obrtno in komunalno dejavnost potreba po preoblikovanju obeh dejavnosti. To zahteva celotni razvoj našega gospodarstva, predvsem pa sedanja struktura potrošnje. Osnovno preoblikovanje obrti je usmerjeno predvsem v povečanje produktivnosti na temelju boljšega sistema in delitve dela, uvajanje administracije, izboljšanje sistema delitve dohodka v obrtnih podjetjih in uvedbo sodobnega sistema in oblik izobraževanja.
Nato je tov. Grof navedel podatke, ki pričajo o tem, da Je bila in je tudi danes obrt deležna premajhne pozornosti tudi glede vlaganja sredstev v njen razvoj, čeprav je obrt po važnosti oziroma po vrednosti proizvodnje tretja panoga v gospodarstva Pomurja. Poudaril je tudi, da se pristojni organi niso držali načela, ki je bilo postavljeno, da se naj v obrt vračajo vsaj tista sredstva, ki jih ona ustvarja. Pri tem je važna tudi pomembnost, lastnih sredstev in njihovega racionalnega trošenja.
V nadaljevanju omenja prispevek podrobnejše stanje na področju obrti, formiranje večjih obrtnih podjetij in združevanje raznih strok ter ustanavljanje obrtnih centrov, pri čemer je treba temeljito analizirati pogoje in možnosti združitve. Naposled omenja prispevek nadaljnji razvoj oziroma programiranje obrti ter realno planiranje, a tudi storitveno obrt v okviru stanovanjskih servisov, čeprav uredba točno določa, s katerimi dejavnostmi se lahko ukvarjajo servisi stanovanjskih skupnosti. V teh tudi ni delavskega upravljanja. Ne kaže sicer zanikali pomena stanovanjskih servisov pri dopolnjevanju zmogljivosti storitvenih obrti, vendar se njihova dejavnost ne sme izroditi.
SOCIALISTIČNA ZVEZA - JAVNA TRIBUNA OBČANOV
Tov. Milan Klemenčič iz Gornje Radgone je govoril najprej o minulih konferencah krajevnih organizacij SZDL. Dejal je, da so se v vseh krajevnih organizacijah dokaj skrbno pripravili na konference, saj jim je prisostvovalo okrog 18% članov. Le-ti so živo posegali v razpravo. V nadaljevanju je tov. Klemenčič omenil delo občinskega odbora SZDL kot kolektivnega organa, ki bi bil odgovoren za družbeno politično delovanje v komuni.
Sicer je v radgonski občini 16 krajevnih organizacij Socialistične zveze, ki so vse sprejele programe dela. Slednji kažejo težnjo po operativnem reševanju nalog, premalo pa je zavzetosti za delo društev in organizacij. Omenil je primer Vidma, kjer SZDL smatra, da je dolina probleme direktno reševati. posamezna društva pa stojijo ob strani. Poudaril je, da bodo le z nenehnim družbeno-političnim delovanjem lahko zagotovili, da bo SZDL postala vsesplošna družbeno politična organizacija, kakor tudi javna tribuna občanov.
DIJAKINJE NA GOSTINSKI ŠOLI V LJUTOMERU SO RES DELAVNE
Gostinsko šolo v Ljutomeru obiskuje 29  dijankinj, ki so kljub kratki dobi učenja zabeležile že lepe uspehe. Skoraj vse dijakinje so članice TVD »Partizan« in Ljudske tehnike. Pet dijakinj
obiskuje politično šolo. Tudi na kulturno prosvetnem področju ne zaostajajo, saj so ob državnih praznikih pripravile več proslav, prejšnjo soboto, pustno maškarado, sedaj pa se že vneto pripravljajo na zaključek prvega šolskega leta.
Mlade gostinke se poleg rednega pouka usposabljajo tudi pri praktičnih vajah. Prakso imajo vsak dan razporejeno po skupinah. Tu se učijo kuhati, streči in se v drugih podobnih oblikah pripravljajo za svoj poklic.	O. Deži
MALA KRONIKA
TRČILA AVTOBUS IN
TOVORNI AVTOMOBIL
Dne 1. tega meseca je prišlo v Šratovcih do, prometne nesreče, ki je terjala večjo materialno škodo. Na ovinku v omenjeni vasi sta trčila tovorni avtomobil, ki ga je upravljal Jože Korošec iz Gornje Radgone in avtobus, katerega je upravljal Alojz Gracelj iz Maribora. Tovornjak je vozil iz Smeri Radenci, avtobus pa iz Gornje Radgone. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidne vožnje obeh šoferjev.
Na avtobusu je nastalo za okrog 500 tišoč dinarjev materialne škode, medtem ko na tovornjaku le za okrog 50 tisoč dinarjev. Nekaj potnikov v avtobusu je bilo laže poškodovanih.
Istega dne je prišlo do manjše prometne nesreče v vasi Predanovci, kjer sta trčila tovorni avtomobil, ki ga je upravljal Bela Ivanič iz Murske Sobote in osebni avtomobil, katerega pa je upravljal Ludvik Černi iz Beltinec.
Prometno nesrečo je zakrivil voznik osebnega avtomobila, ker se je ob priliki srečavanja s tovornjakom ni dovolj umaknil na
desno stran cestišča. Na obeh vozilih je nastalo za okrog 10 tisoč dinarjev materialne škode.
Z OSEBNIM AVTOMOBILOM
ZAVOZIL V JAREK
V vasi Večeslavci je z osebnim avtomobilom zavozil v obcestni jarek Jože Obal iz Pertoče. Vozijo je zaneslo v obcestni jarek vsled spolzke ceste, kjer se je tudi prevrnilo na levo stran. Poleg omenjenega voznika so bili v avtomobilu še štiri osebe, od katerih je dobil eden lažje telesne poškodbe.
MOPEDIST PODRL KOLESARJA
Dne 26. februarja se je pripetila prometna nesreča na  odseku Kamenščak — Ljutomer. Pri nesreči je bil težje poškodovan kolesar Alojz Lašič iz Branislavec ter bil tudi takoj prepeljan v soboško bolnišnico. Ponesrečenec je uslužbencem prometne milice povedal, da ga je na omenjeni relaciji podrl mopedist. Mopedist se ni ustavil pač pa nadaljeval z vožnjo. Zadevo raziskujejo uslužbenci prometne LM iz Murske Sobote.
VESTI
Zimski čas je kot nalašč za pridobivanje kuharske umetnosti in drugih veščin, ki bi jih rada obvladala vsaka napredna gospodinja.
Kuharski tečaji — na sliki so udeleženke kuharskega tečaja v Šulincih — so postali v Pomurju že ustaljena oblika izobraževanja naših žena in deklet.
MURSKA SOBOTA — Kmetijsko-gozdarska zbornica za Pomurje v Murski Soboti je v sredo priredila v sejmi dvorani okrajnega odbora SZDL enodnevni seminar za vodje kadrovskih služb v kmetijskih organizacijah. Na seminarju je predaval direktor Višje kadrovske službe iz Kranja tov. Kamušič. Seminar je v celoti uspel.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — Kmetijska zadruga »Mursko polje« Križevci pri Ljutomeru je pred kratkim prevzela od VG Ljutomer 160 hektarov kmetijskih površin na območju Bučečovec in Kokorič. Ta površine je prevzela na osnovi dogovora o nadaljnjem razvoju kmetijstva v ljutomerski občini. Zaradi takega povečanja površin bo zadruga kmalu primemo okrepila tudi svoj strojni park.
G. BISTRICA — Prosvetno društvo »Mura« v G. Bistrici pa bo prihodnji mesec predstavilo z igro Namišljeni bolnik«. Z igro nameravajo gostovati tudi v nekaterih okoliških vaseh.
LJUTOMER — Stanovanjska skupnost v Ljutomeru je zasnovala še en servis in sicer frizerskega. Ta servis bo imel svoje delovne prostore v dosedanjem mestnem frizerskem salonu.
BELTINCI — Aktiv LMS je pripravil za 8.marec samostojno proslavo. Na sporedu imajo enodejanko in nekaj recitacij. Nastopi bo tudi ženski pevski zbor iz podjetja »Beltinka«. Proslava bo v kinodvorani.
BELTINCI — Občinski komite LMS v Beltincih jo pred kratkim pozval mladino, naj sodeluje v krvodajalski akciji. Odziv je bil dober, saj se je prijavilo za odvzem krvi blizu dvajset mladincev in mladink. V beltinski občin: pa že zbirajo tudi prve prijave za mladinsko delovno brigado.
Razkrižje — Na Razkrižju, so pred dnevi sklicali razširjeno sejo krajevnega odbora SZDL, na kateri so se med drugim pomenili o nalogah sekcij in o proslavi. Dnevi žena, o. nakupu televizorja, za katerega bodo vaške organizacije prispevale večino sredstev. Kakor pravijo, bodo televizor kupili še ta mesec.
LJUTOMER — V prvi polovici marca bodo začeli v Ljutomeru plesni tečaj. Tečaj bo vodil znani plesni mojster Simončič iz Maribora. Kakor smo zvedeli, je zanimanje za tečaj v Ljutomeru in okolici precejšnje.
ŽENA - DOM - DRUŽINA
Čestokrat nam delajo sitnosti stekleni zamaški pri kristalnih posodah ali steklenih posodah za zdravila oziroma kemikalije, ker se ne zapirajo dobro. To nevšečnost bomo odstranili na ta način, da hrapava mesta narahlo premažemo z vazelinom. 
Ako želimo, da se riba med cvrtjem ali kuhanjem ne bo razpustila, jo pol ure prej podrgnemo s krhljem limone. Riba bo ostala tdi za oko nekoliko lepša.

Na klobuku iz svetle klobučevine so nastali madeži zaradi lasne maščobe. Klobuk želimo obnoviti.
Mastne madeže odstranimo najprej z navadnim čistilnim sredstvom (Flex, K 2, bencin), potem pa vso površino klobuka skrtači-
mo z ostrejšo ščetko, ki smo jo pomočili v drobno kuhinjsko sol. Polst se bo nekoliko spustila, dlake pa bodo spet mehke in svetle.
VREČICA ZAČEVJE
Kadar odhajate na potovanje, morate s sabo vzeti nekatere najnujnejše stvari, zlasti če boste odsotni dalj časa. S čevlji je običajno največ težav. Velikokrat jih zamotamo v papir ali najlonsko vrečico in jih damo na dno kovčka. Najbolje je, da imamo za vsak par posebno vrečko.
Na sliki vidimo praktično vrečko za čevlje, narejeno iz vzorčaste tkanine z velikimi žepi za nogavice. Za izdelavo take vrečke je potrebno 90 cm vzorčaste tkanine enake širine. Ako boste za izdelavo take vrečke uporabili staro letno obleko iz kretona, tedaj jo podložite z navadnim belim blagom, da bo trpežnejša.
ROJSTVA
Rodile so: Helena, Horvat iz Fokovec - deklico. Angela Lukač iz Bakovec — deklico. Ana Žižek iz Velike Polane — dečka. Rozalija Györek iz Filovec — deklico. Marija Serec iz Tišine — deklico. Terezija Horvat iz Dokležovja — dečka. Marjana Gomboc iz Gerlinec dečka, Terezija Bunderla iz Rakičana — deklico, Angela Gurman iz Matjaševec - deklico.
POROKE
Poročili so se: Franc Bencak, kmet iz Satahovec in Ema Martinec, kmetovalka iz Satahovec: Anton Mulec, trgovski pomočnik iz Murske Sobote in Marija Rajnar, uslužbenka iz Rakičana; Teodor Obal. upokojenec iz Nemčavec in Zlata Veren, kmetovalka iz Bodonec: Ivan Gregor, vodovodni inštalater iz Murske Sobote in Helena Pavel, delavka iz Murske Sobote: Jožef Kuzmič, pekovski pomočnik iz Murske Sobote in Trma Temlin, natakarica iz Murske Sobote.
SMRTI
Umrli so: Jožef Štefanec, upokojenec iz Murske Sobote, star 69 let: Matija Horvat iz Murske Sobote. star 80 let: Marija Irgolič, upokojenka iz Črešnjevec, stara 70 let. Jožef Zelko, kmet iz Doliča, star 51 let
dolžnosti in pravic proizvajalca
in dolžnosti, ki so v interesu vsega podjetja in vseh nižjih enot. Njegova vloga pride ze1o jasno do izraza v koordinaciji splošne poslovne politike (enotni plan. investicije po e-fektu itd.). Težko je reči kaj vse naj spada v pravice in dolžnosti ostalih organov, ki so v podjetju. Ponekod so npr. obrati v najemanju delovne sile popoolnoma samostojni drugje zahteva delavski svet pedjetja več mest, ki jih razpiše sam. Postaviti je tudi pravil da o vseh stvareh, o katerih sklepa ta najvišji organ podjetja, poroča sam. Ponekod namreč hočejo uveljaviti načelo dvojnosti (ali večkratnosti) članstva v delavskem sve-
tu po vzorcu organov ljudske oblasti. To tolmačijo za boljšo povezavo dela. Tako naj bbil član DS iz skupnega delavskega sveta podjetja v obratnem DS od tam zopet v ekonomski enoti. Ne branimo, da je nekaj članov lahko. Ni pa to pravdo. Za ekonomsko in obračunsko enoto velja še enkrat spomniti, da nimajo ožjih organov upravljanja.
Pravice in dolžnosti DS so naštete v zakonu. Isto tako so dane tudi osnovne smernice za njihovo izvolitev. Prav tako upravnih odborov. Te pravice in dolžnosti se torej razdelijo med vse organe, ustanovijo se lahko nove, ki morajo biti se-
veda v skladu z zakonitimi predpisi. Nobena ne sme ostati izven medsebojne delitve pristojnosti in dela. Pri kolektivnem upravljanju ekonomske enote ne smemo pozabiti ne pravice in dolžnosti tega kolektiva. V vsakem slučaju je treba predvsem ugotoviti za ekonomsko enoto sledeče:
razdelitev na nižje organizacijske enote (skupine, del. m.) ugotovitev osnovnih delovnih mest
upravljanje s sredstvi (kdo s čem)
razporejanje na delovna mesta
—	organizacija evidence za potrebe upravljanja ekonomske enote
—	pritok surovin, polizdelkov in materiala
—	določanje prodajne cene ekonomske enote;
— vprašanje medsebojne odgovornosti organizacijski enoti - vprašanje označbe, loma, prekomerne obrabe strojev službena, potovanja delovni sestanki in sklic kolektiva.
Nadalje, je določiti vlogo ekonomske enote v planiranju od predlaganja do sprejema plana in ji priznati posebne možnosti stimulacije za preseganje plana. Razpolaga naj s posebej ustvarjenimi ali prihranjenimi sredstvi. Pri dajanju teh pravic ekonomskim enotam smo v praksi še zelo skopi. Najmanj je v sedanji fazi že razpolaganje z osebnimi dohodki, kar so več ali manj dobile kot pravico vse
ekonomske enote. Več odprtih vprašanj je na področju amortizacije, skladov in rezerv osebnega dohodka. Tudi te pravice je opredeliti v pravilih. K temu poglavju še spadajo kompetence po delovnih razmerjih in higiensko tehnični zaščiti. O disciplinski odgovornosti sem omenil že uvodoma. Kjer se samoupravljanje razvija in že prerašča bolj iz pravice v dolžnost, je večkrat pomanjkljivo rešeno vprašanje pristojnosti posameznih neposrednih vodstev poslovnega procesa. Te morajo biti določene predvsem z izvrševanjem volje organov upravljanja, vendar s čvrsto nakazano pristojnostjo in samostojnostjo v
poslovnem in proizvodnem procesu. Zato je potrebno natančno določiti delokrog direktorja in ostalih vodij samostojnih služb in organizacijskih enot. Določena morajo biti vodilna mesta podjetja in organizacijskih enot in dolžnosti in pravde na teh delovnih mestih. To je obenem že kriterij za ocenitev važnosti posameznega delovnega mesta Za direktorja (upravnika, obratovodjo, vodjo ekonomske enote) je treba določiti predvsem obseg: organiziranja, vodenja in poslovanja enote ali podjetja način izvrševanja odredb organov upravljanja
razvijanje proizvodnje in poslovanja
zastopanje podjetja (org. enote) in dajanje pooblastil drugim osebam
priprava materiala za organe upravljanja in državne organe skrb za delovanje vseh organov podjetja, ki so navezani na material upravnih organov podjetja
povezovanje podrejenih služb podjetja (org. enote)
Za organizirano tehniko poslovanja je v prav lih treba določiti najpotrebnejše okvire v katerih se naj odvija. Tu so važne predvsem razne vrste in koristniki evidence, izračuni, notranja kontrola, pot dokumentacije v proizvodnji odnosi med ekonomskimi enotami, način inventure, finančna in materialna odgovornost itd. sl. Važno je tudi določanje rokov notranjega obračuna.
Ostalo nam je še važno vprašanje, ki spada v pravila in to je postopek pri sprejemanju važnejših aktov in pravilnikov podjetja. Pri razmejitvi pravic organov sem to že omenil. Gre namreč za to, da imajo posamezne strokovne službe dovolj časa in možnosti zbrati in urediti problematiko, organi upravljanja pa možnost biti seznanjeni z njihovo vsebino in dati svoje mnenje Prav tako ne smemo pozabiti na pravice kolektivov pri tem. Za nekatere akte je minimalno delo razprave in začetek veljavnosti predpisal zakonodajalec, z druge moramo to sto-riti sami v kolektivu. Po mnenju večih gospodarstvenikov
spadajo razen pravil in plana v kategorijo važnih predpisov predvsem še osnovni pravilniki v organih upravljanja, o razdelitvi dohodka in osebnih dohodkov področje delovnih odnosov in vsaj še HTZ. V različnih kolektivih lahko k temu dodajo še kaj več.
Tudi o sredstvih podjetja naj bo govora v pravilih, toda ne v taki obliki, da že z malo spremembo instrumentov ne bi bila več uporabna. Važno je namen in važnost posameznih vrst sredstev omeniti vsaj toliko, da je možno že n. pr. pravilnik o delitvi dohodka nasloniti na pravila tako da že vnaprej odpadejo
razne nepotrebne želje ob zaključku bilanc.
Tako sestavljena pravila, ki obliku:e o že razen navedenega gradiva tudi ostalo obvezne ureditev predpisanih osnovnih pravnih praktičnih vprašani (n. pr. firma), so lahko šele podlaga za pravilno in uspešno funkcioniranje ostalih pravnih predpisov podjetja.
Skrajni čas je, da v vseh naših organih upravljanja to spoznajo. Predvsem pa je to naloga strokovnih kadrov v podjetju. Prepisovanje res ni umestno. Proizvajalec mora že v pravilih videti osnovni pravni red in pogoje za samoupravljanje.
POMURSKI VESTNIK. 8. mar. 1962
5
Predstavniki sosednjih avstrijskih okrajev v Murski Soboti
V preteklem tednu so bili na obisku v Murski Soboti zastopniki radkersburškega, feldbachškega in Jennersdorfskega okraja. S predstavniki soboškega okra nega ljudskega odbora so razpravljali o nekaterih praktičnih vprašanjih glede izvajanja maloobmejnega prometa in mejnih prehodov. V razgovoru so sodelovali tudi nekateri zvedenci. Obojestransko so ugotavljali, da se maloobmejni promet zadovoljivo razvija in da stalno narašča. Na razgovorih so poleg drugega omenjali tudi vprašanja prometne povezave med Avstrijo in Pomurjem, ki se kaže med drugim tudi v potrebi po gradnji primernega mostu čez Muro pri Radgoni. V razgovorih sta med drugimi sodelovala tudi predsednika soboške in gornjeradgonske občine. Gosti iz Avstrije so si ogledali nekatere soboške ustanove in podjetja, predsednik okrajnega ljudskega odbora, tov Rudi Čačinovič pa je povabil goste po končanih razgovorih na kosilo.
Zastopniki našega okraja so se odzvali povabilu avstrijskih gostov in bodo v kratkem obiskali sosednje avstrijske okraje.
-jm
Sezona že s 1. marcem
Predlanskim je trajala sezona v Radencih 6, lani 9, letos pa bo trajala 10 mesecev, ker so zdravilišče odprli že 1. marca.
Od 1000 prijavljenih gostov jih je že prvi dan prispelo okrog 50. Med prijavljenci je tudi nekaj Avstrijcev, v glavnem pa pridejo ti aprila in maja. Penzionske cene bodo tudi letos vzklajene s cenami na tržišču, vsekakor pa bodo nižje kakor v kateremkoli drugem slovenskem zdravilišču in na Jadranu. Razlike v ceni med glavno, pred in posezono bodo okrog 30 odst.
V zvezi s proslavo 80-letnice obstoja zdravilišča bodo v glavni sezoni organizirali v Turističnem tednu različne prireditve. Takrat bodo odprli olimpijski bazen in weekend 
hišice v novem parku zdravilišča. Hišice že postavlja lesno podjetje iz Murske Sobote. Do glavne sezone bosta urejeni tudi kavarna in kinodvorana ter nekatere komunalne naprave kot razsvetljava ter ceste in poti v parkih ter parkirni prostori nasproti gostilne »Pri pošti«. Z glavno sezono bodo letos pričeli že 15. maja.
V	tem letu bodo začeli graditi v zdravstveni coni zdravilišča sanatorij, na Kapeli pa veliko sodobno gostišče, ki bo imelo vse značilnosti naših Slovenskih goric.
V	zvezi z hitrim razvojem zdravilišča, ki se kaže v zadnjem letu, skrbi podjetje tudi za vzgojo kadra in naraščaja. Skupno se bo v teh letih izobraževalo na raznih šola 132 ljudi.
Stanovanjske hiše na tekočem traku
Lesno predelovalno podjetje v Murski Soboti začelo serijsko proizvodnjo udobnih weekend hišic — V kratkem na tekočem traku tudi izdelava cenenih montažnih stanovanjskih hiš.
Montažni oddelek Lesno predelovalnega podjetja v M. Soboti je začel, razen montažnih avtomobilskih garaž, letos izdelovati tudi cenene week-end hišice. Prvo serijo teh hišic bo v glavnem kupilo Zdravilišče Slatina Radenci za svoje namene. Za te hišice, ki so
jih doslej razstavili v Mariboru in Radencih, pa so se začele zanimati tudi nekatere pomurske sindikalne organizacije. Razen tega pa pričakujejo veliko naročil iz sosednjih republik in okrajev. Zaradi tega v podjetju menijo, (Nadaljevanje na 7. strani)
Nove montažne weekend hišice
IZ RAZPRAVE NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL — IZ
Delovna in ne učna obveznost
O uveljavljanju Zakona o finansiranju šolstva v soboški občini je razpravljala tov. Štefka Brglez. Ko je govorila o ugotovitvah posvetovanj s predsedniki šolskih odborov, upravitelji šol, prosvetnimi delavci in drugimi — v sodelovanju s pedagoškim zavodom in upravno-političnimi predstavniki, je omenila problem, ki se je pojavil v zvezi s sistemizacijo delovnih mest na posameznih šolah.
Tu je predvsem poudarila zaključke, ki so ga rodile razprave, da je treba tudi pri prosvetnih delavcih govoriti o delovni obveznosti in ne o učni obveznosti. Zato so v soboški občini postavili načelo, da je delovna obveznost prosvetnega delavca 42 ur tedensko, ki so jo razčlenili v tri dele: delo v razredu, dodatno pomoč učencem in svobodne aktivnosti, -- drugače rečeno, vsa učnovzgojna dejavnost šole, kjer so zraven učenci — in tretjič čas, ki je potreben prosvetnim delavcem, da se za prej navedeni obliki dela tudi pripravijo.
Drugi problem so težnje posameznikov. da hočejo v pravilnike o razdeljevanju osebnih prejemkov spraviti vse razne dosedanje posebne dodatke, ki so jih prejemali prosvetni delavci do zdaj: stanovanje in kurivo, za delo v razredih z več učenci, za delo v oddelkih z več razredih itd. Poleg tega so se pojavili še drugi problemi, na primer upoštevanje šolske in delovne prakse, stalnost v stroki in na delovnem mestu, težavnost delovnega mesta itd.
Ko je omenjala razne izračune, je tov. Brglezova dejala, da so
Potreba pa servisih na vasi
bili dokaj težavni izračuni za osebne izdatke glede na postavljeno načelo delitve po delu. Doslej še namreč ni izkušenj o tem, kaka merila so najboljša. Pri tem izračunu so izhajali v soboški občini iz sistemizacije delovnih mest in da bi se približali povprečju mesečnih prejemkov 40.000 dinarjev. Za takšno višino so se morali odločiti spričo dosedanjih premikov, praznih mest in pomanjkanja predmetnih učiteljev.
Naposled je tov. Brglezova omenila nekatere negativne pojave, ki jih je zaslediti v soboški občini pri dosedanjem delu.
Delegat Anton Bratkovič je govoril med drugim o ustanavljanju obratov v Bakovcih. V zvezi s tem je omenil brivnico in otroški vrtec. Oboje so v Bakovcih doslej urejevali v okviru krajevnega odbora, kar pa je že temelj za bodoči razvoj krajevne skupnosti. V Bakovcih je namreč vedno več zaposlenih v vedno bolj se razvijajoči soboški industriji, zato prihajajo potrebe po servisih v tem kraju bolj do izraza.
Tov. Bratkovič pa je omenil v svojem prispevku k razpravi prav tako delo sekcij SZDL in sploh vlogo Socialistične zveze pri reševanju raznih perečih problemov našega družbenega razvoja na vasi.
PO XII. KOLU V POMURSKI KOŠARKARSKI LIGI
VELIKI IV MALI DERBY
Pomurski košarkarji imajo za seboj že tudi dvanajsto kolo tekmovanja v okviru svoja tekmovalne lige. To nepopolno kolo — zaradi odsotnosti službujočih sodnikov sta morali moštvi Elana I in SKŠ Rakičan odigrati samo prijateljsko tekmo — je bilo znamenju dveh derbyev: med moštvoma SŠTV in Grafičarja v odločilnem srečanju za končno razvrstitev na lestvici in med zadnjima na lestvici — Slogo in Agroservisom. V prvi tekmi smo lahko videli pod kosi enakovredna nasprotnika, ki sta se borila za vss. vendar pa je moštvo Grafičarja šele v drugem polčasu prišlo v odločilno vodstvo in tako tudi zaključilo to zanimivo srečanje. V drugi tekmi je moštvo Sloge prepričljivo premagalo svojega nasprotnika in se je tako pomaknilo za tri tekmovalne točke navzgor od zadnjega na lestvici. Srečanje med moštvoma ESŠ m Elana II se je končalo tako, kot smo pričakovali: z zmago favorita. Rezultati: SŠTV : Grafičar
41:49 (16:14), ESŠ : Elan II 69:57 (28:19), Elan I : SKŠ (preložena), Sloga : Agroservis 64:35 (24:14).
Po XII. nepopolnem kolu III. tekmovanja za košarkarsko prvenstvo Pomurja, v katerem je nastopilo 53 igralcev, med njimi je 33 nastopajočih doseglo skupno 315 košev, izgleda lestvica takole:
ESŠ	12	10	0	2	801:484	20
Elan I	11	10	0	1	794:482	20
Grafičar	12	9	0	3	613:463	18
SŠTV	12	7	0	5	789:601	11
SKŠ (Rak.)	11	5	0	6	544:667	10
Elan II	12	3	0	9	516:700	6
Sloga	12	2	0	10	602:952	1
Agroservis	12	1	0	11	432:772	1
Najboljši strelci v XII. kolu: Š. Avguštin (ESŠ) 39, I. Hochstädter (Agroservis) 25, V. Marič (Agroservis) 22, M. Škafar (Slogi) 19, P. Juteršnik (SŠTV) 17 košev itd.
KOŠARKARSKO PRIJATELJSTVO V RAKIČANU Pretekli petek bi morala biti v Rakičanu košarkarska tekma za prvenstvo med domačo SKŠ in moštvom Elana I. Ker pa deligiranih sodnikov ni bilo, sta se moštvi pomerili prijateljsko. Zmagali so domačini z rezultatom 58:54. Gostje so igrali precej ležerno in gledalci so si lahko ustvarili vtis, da je to le trening tekma prvega moštva Elana pred srečanjem za prvenstvo.
IZŠEL BO
      ZBORNIK PZP
Izvršni odbor PZ v Murski Soboti je sklenil, da bo letos v počastitev 10-letnice organizacije izdal v nakladi 2000 izvodov Zbornik Počitniške zveze za Pomurje. Imenovali so že poseben odbor, ki bo zbral in uredil gradivo. Zbornik naj bi tiskala »Pomurska tiskarna« in bo predvidoma izšel ob koncu septembra. Poleg informacij o delovanju organizacije v Pomurju, opisov raznih izletov in potovanj naj bi prinesel tudi krajšo razpravo »Kulturni spomeniki v Pomurju«, opis spomenikov NOB, opis etnografskih značilnosti naše pokrajine in točen opis Pomursko transverzale. M. D.
NA POTI DECENTRALIZACIJE TUDI V ROKOMETU
PRVI ZARODEK ObRO
Na letnem občnem zboru rokometno sekcije TVD »Paitizan« v Gornji Radgoni — zbora se je udeležilo okrog 58 članov in članic iz osnovnih rokometnih organizacij, kar je že rekordno število — so med drugim ugotovili, da se je rokomet v radgonski občini zelo razširil zlasti po formiranju
občinske tekmovalne lige, ki Je prva te vrste v Pomurju. V tej športni igri je kljub organizacijskim, kadrovskim in zlasti gmotnim težavam dosežen velik napredek v množičnosti in upoštevajoč tamkajšnje razmere in možnosti — tudi v kakovosti. Letos sl bodo prizadevali, da bi dosegli še večjo kakovost, zlasti s tem, da bi se vodilno moštvo vključilo tudi v tekmovanje v okviru II. pomurske rokometne lige. V ta namen nameravajo okrepiti eno ali dve moštvi. V okviru občinske rokometne lige je doslej nastopalo 7 članskih in 2 ženski tekmovalni ekipi, v občini pa imajo še več rokometnih zarodkov, ki pa Jim bo še potrebno dati ustrezno organizacijsko obeležje. Rokometna igrišča imajo za sedaj v Gornji Radgoni, v Boračevem in na Kapeli Ta igrišča še niso povsem urejena, vendar so na najboljši poti, da kmalu bodo, saj je zavzetost mladih rokometašev velika, slasti v prostovoljnem delu in organizaciji raznih prireditev. Na občnem zboru so se zavzeli tudi za urejen sistem tekmovanja, kot ga določa tekmovalni pravilnik.
V novo izvoljenem 17-članskem odboru bo odslej deloval tudi ožji sekretariat s tekmovalno komisijo, ki bo prvenstveno skrbela za še večji razmah rokometa v radgonski občini. V programu že imajo nekaj tekmovanj za pokal in propagandne nastope v Apačah in pri Vidmu.
Hvalevredno Je predvsem to, da je iz rokometne sekcije radgonskega »Partizana« pričelo izžarevati prizadevanje, ki prestopa ozke društvene okvire in že pre-
haja v občinske. V tem pa je tudi jamstvo, da bo iz sedanjega zarodka v društvu morda že v jeleni zraslo občinsko rokometno vodstvo, ki bo lahko še uspešnejše zaoralo v rokometno ledino. -sk
ŠPORTNI DAN NA
OSEMLETKI II.
Na Osnovni šoli II je bil športni dan; izvedli so tekmovanje, ki spada v njihov tekmovalni načrt Jugoslovanskih pionirskih iger.
V	orodnem mnogoboju je sodelovalo 11 moških in ženskih tekmovalnih vrst. Prvo mesto med ekipami pionirjev Je osvojila ekipa 8b razreda, med pionirkami pa 7b razreda. Med posamezniki Je zmagal Ludvik ŠAROTAR, Draga BARBARIČ in Živa BARBARIČ pa si delita prvo in drugo mesto v konkurenci pionirk. Najboljši tekmovalci in tekmovalke bodo sestavljali vrsto, ki bo zastopala šolo na tekmovanju za občinsko prvenstvo v orodnem mnogoboju.
Izvedli so še tekmovanje v namiznem tenisu. V ostri konkurenci pri pionirjih je osvojil prvo mesto učenec 8b razreda. Ludvik BENCAK, Majda TOPLAK pa je postala prvak v konkurenci pionirk.
M. T. Osn. šola II M. Sobota
MARIBORČANI V GOSTEH
V	ponedeljek sta se prijateljsko srečali košarkarski moštvi Elana I in Kmetijske srednje šole iz Maribora. Zmagali so gostje z rezultatom 80:57. Najboljša Igralca na terenu sta bila Zelko pri domačih in Sopovič pri gostih. Oba sta dosegla za svoji moštvi tudi največ točk.
Tempo igre Je bil zelo hiter in pri igralcih Elana se je takoj pokazala premajhna kondicijska vzdržljivost. Gostje so prikazali lepo košarko; napadali so zlasti po obeh krilih. Sodnika Gomboši in Györfi sta dobro opravila svojo nalogo.
TUDI V ODBOJKI
Odbojkarska tekma med moštvoma soboške Gimnazije in Srednje kmetijske šole iz Maribora se Je končala z rezultatom 2:8 (15:4) in (15:7), kar je bilo tudi pričakovati, saj odbojke na gimnaziji sploh ne igrajo.	Jani
Pred finišem v Pomurski strelski ligi
  V OSPREDJU FAVORITI
Samo še nekaj kol in izvedeli bomo, katera strelska družina izmed nastopajočih sl bo priborila pravico do nastopa na tekmovanju za republiško prvenstvo. Favorizirana moštva se že postopoma oddvajajo od ostalih in prehajajo v vodstvo. V prvi skupini ima najbolj ugodne izglede za I. mesto SD »Borec«, saj je v zanimivem srečanju premagala svojega najbolj nevarnega tekmeca — SD »Kovinar« z rezultatom 1622:1607. V ostalih skupinah je zmagovalca za sedaj še težko predvideti. To še posebno velja za tretjo skupino, v kateri se enako borijo za prvo mesto strelske družine -Obrtnik«, »Boris Kidrič« in Radenci. Kaže pa, da bo najbolj uspešna strelska družina iz Radenec, saj ima največ strelcev z izkušnjami, ki so potrebne na takih nastopih. Sicer pa raje počakajmo do konca tekmovanja!
Zdaj pa še poglejmo, koliko tekmovalnih točk so si doslej na-
brale posamezne tekmovalne skupino (navajamo samo one, ki so dosegle več kot pet tekmovalnih točk, lestvico pa bomo objavili ob zaključku tekmovanja): I. skupina: -Borec« — Murska Sobota 12, -Kovinar« — Murska Sobota in -Graničar« — Cankova po 10, -Miro Križanič« - Križevci 8, Mačkovci, »Efenko« — Radgona, »Sograd« — Murska Sobota in »Zvezda« - Rogaševci po 6 točk itd. II. skupina: »Lovec« — Krog 14, -Ciril Jureš« — Želez. dveri II, 14, Dobrovnik, -Tekstilec« — M. Sobota, »Iskra« — Moravci in Lendava po 8 točk, -Polet« - Rankovci in Veržej po 6 točk itd 111. skupina: »Boris Kidrič« — M. sobota, -Obrtnik« — Murska Sobota, Ljutomer, »Stano Rozman« — Prosenjakovci po 10, Gederovci in Radenci po 8, Bogojina 6 točk itd. IV. skupina: »Rudar« — Presika 8, Jeruzalem, Noršinci in »Goričko« — Kančevci po 6 tekmovalnih točk itd.
Zakaj premajhno zanimanje -za Počitniško zvezo?
Na vseh sestankih in občnih zborih se ponavlja enak refren: pomurska Počitniška zveza se Je skromno zaprla v ozek krog so-
boških srednjih šol in nekaj delovnih kolektivov, kar ji onemogoča večjo razgibanost. Potem
pet: zakaj se tudi na srednjih šolah in drugod v Soboti vse premalo mladih ljudi zanima za to organizacijo. Glavni vzrok Je prav
gotovo velika razgibanost samega vodstva organizacije. Arhiv Jo v ekonomski srednji šoli, blagajna v -Pomurskem tisku«, propaganda pa na gimnaziji. Zaradi tega Izvršni odbor ne more biti pravi usmerjevalec posameznih družin, ki imajo često dokaj slaba vodstva in gospodarijo čisto po svoje. Ni prav, da ima Zveza tabornikov precej neizkoriščenih prostorov, da pa nima Počitniška zveza, ki Je prav tako pomembna vzgojna organizacija, nobenega prostora. Pomanjkanje prostora Je tudi vzrok, da Počitniška zveza samo životari, da stoji zgolj na majavih nogah mesečnih sestankov, ki pa so preskromen element za redno delovanje.
Tudi propaganda do sedaj še ni odigrala svoje vloge; vodstvo se Je vse premalo zavedalo, da Je ta eden osnovnih činiteljev za razmah dejavnosti Počitniške zveze.
Razpravljamo še dalje: kako vzbuditi zanimanje pri kmečki mladini? Širša posvetovanja so pokazala, da bi občinski odbori PZ propadli že takoj po svojem nastanku, zato jo tudi odpadel načrt, da bi Jih ustanovili. Nove člane naj bi pridobivali z učinkovitejšo propagando in s postopnim ustanavljanjem družin v posameznih obratih in vaseh. Občinski odbori bi nastali šele potem kot posledica potrebe po ožjem vodstvu v občinskem merilu, ne pa kot organ, ki bi ustanavljal organizacijo na svojem terenu. Pri ustanavljanju družin pa naj bi se oprijeli naslednjega pravila: ne se zanašati na vodstva posameznih organizacij, ampak pridobivati najprej nekaj ljudi iz vasi ali tovarne, ljudi, ki bodo p t m p e-vzeli pobudo za ustanovitev družino v svojem okolišu. Prime : če gredo člani družine z ESŠ na izlet, naj vzamejo s seboj tudi nekaj mladih članov kolektiva Tovarno perila »Mura« in pri njih vzbudijo zanimanje za tovrstno dejavnost. Ti bodo namreč pozneje v svojem kolektivu z majhno propagando zlahka ustanovili počitniško družino.
Izkazalo se je, da je povezava Počitniške zveze z ostalimi organi-
zacijami nujno potrebna, predvsem še s sorodnimi organizacijami (Zvezo tabornikov, Planinsko zvezo in Turistično zvezo). Potrebna Je tudi povezava z organizacijo SZDL in z mladinsko organizacijo. Nedavni sestanek Izvršnega odbora PZ s predstavniki okrajnega vodstva SZDL in LMS je pokazal, da je tribuna mnenj raznih organizacij zelo dragocena.
Izvršni odbor namerava v zvezi s propagando pripraviti Javno oddajo »Spoznavaj svoj kraj«. Na njej bodo sodelovale vse soboška družine PZ. V okviru Počitniške zveze pa bodo formirali tudi posebno skupino, ki bo po Pomurju prirejala zabavne programe in bo obenem tudi najboljša propaganda za organizacijo.
Miran Dolinar
Mladinsko športno društvo „TABORʻʻ v Ljutomeru
V mesecu aprilu bomo na Prešernovi šoli v Ljutomeru praznovali prvo obletnico obstoja mladinskega športnega društva. V tem kratkem razdobju smo imeli že lepe uspehe. Od petih sekcij so najbolj aktivne atletska, rokometna in sekcija za vaje na orodju. Nižje razrede pa moramo pohvaliti za redno vadbo temeljne telesne kulture, ki Je od začetka šolskega leta na programu vsak teden. Vodniki so naši najboljši telovadci na soli — med njimi tudi večkratni reprezentanti našega društva v atletiki, rokometu in vajah na orodju.
Začeli smo že tudi uresničevati zastavljeni program letošnjih JPI pod naslovom »Leto telesne kulture mladih«. Prva večja prireditev je bilo tekmovanje za občinsko prvenstvo v orodnem mnogoboju. Tega tekmovanja pa se žal udeležujejo vedno le ljutomerske šole — lahko pa bi prišli tudi zunanji, ker so vaje primerne tudi za tiste, ki še nimajo opremljenih telovadnic. Na tem tekmovanju sta zmagali obe naši ekipi. Posebno dobra je bila moška ekipa, ki ima prav gotovo ugodne izglede tudi na tekmovanju za okrajno prvenstvo. Seveda bodo morali še pridno vaditi.
Nekaj učencev že več let uspešno nastopa za našo šolo, kot na pr. Božo Topolinjak. Letos sta prišla zraven še mlajša brata Zdenko in Davorin, tako da sedaj nastopajo že kar trije bratje. Prav tako sta odlična brata Janko in Jožef Stajnko, ki že tudi uspešno nastopata dve leti. Pri deklicah pa Je najboljša Jelka Senčar, letošnja občinska prvakinja in vsestranska telovadka, najboljša rokometašica in atletinja.
Sedaj so pred nami treningi za okrajno tekmovanje v vajah na orodju, treningi atletov in rokometašev, skratka: številna manjša in večja tekmovanja v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger.	Zc
Na soboški Srednji šoli za telesno vzgojo so spet priredili šahovsko simultanko, ki se je končala z rezultatom 8:2 v korist prof. Titana. Zmagala sta dijaka Huber in Glažar.
Dijakinje SŠTV bodo v počastitev letošnjega Praznika žena krenile na pot po južni Pomurski transverzali, ki bo vodila skozi kraje Prlekije. To bo hkrati prvi organizirani pohod po južnem delu transverzale.
Prejšnji četrtek so priredili v Beltincih smuške teko za starejše in mlajše pionirje. V tem zanimivem tekmovanju je nastopilo 57 mladih smučarjev. Pri starejših pionirjih je zmagal Franc Glažar, pri mlajših pa Lado Perkič. Tekmovanje je dobro uspelo kljub slabim snežnim razmeram.
Na zadnji seji sekretariata Okrajne zveze za telesno vzgojo v Murski Soboti so razpravljali tudi o aktivnosti posameznih občinskih zvez v Pomurju. Ugotovili so, da za sedaj najbolje deluje občinska zveza za telesno vzgojo v Murski Soboti, dokaj aktivna je tudi zveza v Gornji Radgoni, medtem ko občinski zvezi v Beltincih in Lendavi sploh ne delujeta, ljutomerska zveza pa ima v svojem delovanju napačno usmeritev, saj Je še vedno občinska zveza -Partizana«, čeprav Je znano, da Je lahko to samo strokovna zveza, medtem ko bi morala splošno vodstvo in usmerjanje na področju telesne kulture v svojem okolišu prevzeti občinska zveza za telesno vzgojo. Sedanji status te zveze v Ljutomeru torej ni v skladu s sklepi I. kongresa telesno vzgoje, zato bodo skuhali ta organizacijski -vozel« čimprej razvozljati z odgovornimi činitelji v Ljutomeru.
Pred dnevi je bil ob 90-odst. udeležbi članov v Beltincih občni zbor ŠŠD »Enotnost«. Na obenem zboru so ugotovili velik napredek zlasti v rokometu, saj so se pionirko v tem športu uvrstilo na tretjo mesto v republiki, medtem ko so v okrajnem merilu že tretjič zapored osvojilo prehodni pokal in ga tako dobile v trajno last. Letos bodo, kot so se dogovorili na zboru, uredili šolsko dvorišče v telovadišče z igrišči za odbojko, košarko in rokomet. Sodelovali bodo tudi pri gradnji plavalnega bazena in slačilnice.
V programu športnega dneva soboških gimnazijcev so sodelovale v košarki tudi ženske ekipe. Srečanja posameznih ekip so bila v Rakičanu. Novi prvak gimnazije v ženski konkurenci je ekipa 3b razreda, ki jo presenetljivo premagala favorita za osvojitev I. mesta — ekipo 3a razreda samo z eno točko prednosti (19:18).
PIONIRJI V ORODNEM
MNOGOBOJU
Svet za telesno vzgojo pri ObLO Murska Sobota je pred dnevi priredil II. tekmovanje za prvenstvo osemletk v orodnem mngoboju. Tekmovanja so se udeležile z 48 posamezniki tekmovalne ekipe treh šol, preseneča pa zlasti odsotnost zastopstev nekaterih večjih podeželskih šol.
Pri pionirjih je zmagala vrsta
Osnovne šole I z 222,7 točke, med posamezniki je bil prvi Bavčar s 39,5 točke, pri pionirkah je zmagala vrsta Cenovne šole II z 212,43 točk, pri posameznicah pa Barbaričeva z 39 točkami.	P. J.
ŠPORTNI DAN V MOŠČANCIH USPEL
Moščanski pionirji so prejšnji teden izkoristili ugodne snežne razmere in v okviru JPI uresničili zimski del svojega tekmovalnega programa. Športni dan je proti pričakovanju zelo dobro uspel; tokrat je bilo izvedenih kar šest disciplin zimskega športa. Tekmovali so v smuku, slalomu, teku na 1500 m, moškem in ženskem sankanju. Prva mesta v posameznih disciplinah so zasedli naslednji pionirji: v smuku Jože Zelko, v slalomu Janez Palatin, v teku na 1500 m Jože Zelko, v skokih Jože Sever (6,10 m) pri sankanju — moški Dezider Bohar, pri sankanju — ženske Olga Lendvaj.
Pionirji se že pridno pripravljajo na medrazredna tekmovanja v raznih športnih panogah za spomladansko sezono.	O. D.
STRELKE V POČASTITEV DNEVA ZENA SOBOTA IN SAPAČEVA V nedeljo je bilo v Murski Soboti tekmovanje v streljanju z zračno puško v počastitev 8. marca Dneva žena. Tekmovanje je priredil okrajni strelski odbor.
Tekmovalo Jo 17 strelk: dve ekipi iz soboške in ena iz radgonske občine, medtem ko Ljutomerčank tokrat zopet ni bilo, čeprav so sicer sprva najavili njihovo udeležbo, Lendavčanke pa bržčas niso prišle zaradi zakasnelega obvestila o samem tekmovanju.
Rezultati: skupinsko: 1. Sobota I s 768, 2. G. Radgona s 628 in 3. Sobota II s 594 krogi. V zmagovalni ekipi so bile: Lojzka Kurbus (Borec), Jolanka Sapač (Kovinar), Emilija Horvat (Tekstilec), Marija Banko (Noršinci) in Marija Kouter (Kovinar).
Posameznice: l. Jolanka Sapač (Sobota) s 168, 2. Pavla Klemenčič (Radgona) s 161, 3. Marija Banko (Sobota) s 158, 4. Lojzka Kurbus (Sobota) s 158 krogi itd.	I. P.
SOBOTA : ALUMINIJ (Kidričevo)
7:0
Preteklo nedeljo je bila v Murski Soboti prijateljska nogometna tekma med prvo enajstorico Sobote in moštvom Aluminija iz Kidričevega. Kljub razmočenemu terenu so tekmo s prepričljivim rezultatom odločili v svojo korist borbeni in tehnično bolj izkušeni domačini. Njihova zmaga Je vsekakor zaslužena, čeprav tudi gostje niso zapustili slabega vtisa pri občinstvu.
6
POMURSKI VESTNIK, 8. mar. 1962

Stanovanjske hiše na tekočem traku
(Nadaljevanje s 6. strani)
da bodo do začetka turištične sesone stežka zadostili potrebam. čeprav bodo do takrat predvidoma izdelali preko 100 takšnih hičic.
In še nekaj podrobnosti: hišica stane približno 300.000 dinarjev. Zunanja obloga je iz lesa, notranja pa iz lesonita in prevlečena z žametom. Med stenami pa je seveda primerna toplotna izolacija. Vgrajeni sta dve omari, dve ležišči, ter vodovodna in električna napeljava. Če pa je potrebno, dopušča prostor vgraditev še dveh ležišč.
Isto podjetje nas bo v krat-
kem času presenetilo še z enim svojim izdelkom, ki je predviden za serijsko prozvodnjo. Računajo, da bodo čez nekaj tednov začeli izdelovati poskusno serijo cenenih montažnih stanovanjskih hiš. Ker so v tem času začeli šele s pripravami načrtov, so nam lahko povedali le to, da bodo pri izdelavi teh hiš poskrbeli predvsem za troje: za nizko ceno, primemo velikost ter primeren izgled. Te hiše bodo imele predvidoma dve sobi, kuhinjo in ostale pritikline, stale pa bodo po predračunih od milijon tristotisoč do milijon in pol.
OBČINSKI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA MURSKA SOBOTA
vabi na
SVEČANO AKADEMIJO
ki jo priredi ob praznovanju 8. marca, mednarodnega praznika žena, dne 8. marca 1962 ob 20. uri v Kinu Park Po končani akademiji bo družabni večer v vseh prostorih Hotela »Zvezda« v Murski Soboti
Občinski odbor SZDL
Čestitka
Marjeti Miholič-Berdenovi v Kanadi, želimo vse najboljše za 26. rojstni dan. Lepe pozdrave tudi možu Štefanu in bratu Francu Mihaliču v Kanadi.
Prav tako pozdravljamo brata Ludvika in Janeza iz Čentibe in Čikečke vasi.
Ladislav Miholič in mama iz Motvarjevec
ČESTITKA
Na medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomiral Tonči Lopert iz Bogojine.
Iskreno čestitamo!
Prijatelji
DRAŽBENI OKLIC
Dne 17. aprila 1962 ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mlajtinci 1/2 vl. št. 10, 56 in 516.
Cenilna vrednost 1,093.075 din.
Najmanjši ponudek 728.740 din.
Okrajno sodišče v M. Soboti
M. Sobota, dne 24. 2. 1962
OBVESTILO
Gradbeno podjetje »Gradbenik« Izola, obvešča, da do nadaljnjega ne sprejema gradbenih delavcev. Gradbeno podjetje »Gradbenik« Izola
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA proda osebni avtomobil, znamke Fiat Zastava 1400 v voznem stanju. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije m družbene organizacije. Po preteku 14 dni imajo pri nakupu pravico nastopati zasebniki.
Reflektanti naj se zglasijo na OLO, v ekonomatu, soba 26 II najpozneje do 23. marca 1962.
VREMENSA NAPOVED za čas od 9. do 18. marca
Vseskozi nestalno s pogostimi padavinami (sneg do nižin) in razmeroma hladno.
Dr. V. M.
MALI OGLASI
SALONSKI biljard z barvnimi luknjami, 180 cm dolg in električni mali biljard, prodam. Plačljivo lahko v mesečnih obrokih. Črešnar, Kajuhova 8. Maribor.	M-193
POSESTVO, srednjeveliko, vseh kultur, z elektriko ih vodovodom. v bližini Maribora, ob glavni cesti, pri avtobusni postaji, ugodno prodam. Naslov: Anton Jarc, Sp. Kungota d. Pesnica pri Mariboru. M-199 POSESTVO in hišo z gospodarskim poslopjem, prodam. Oglasite se pri Krajnc, Iljaševci 41, p. Križevci pri Ljutomeru. M-201 HIŠO z gospodarskim poslopjem in posestvo v izmeri 5 ha. dam
v	najem. Po možnosti tudi pro-
dam. Vprašati: Antonija Budja, Rožički vrh 51, p. Videm ob Ščavnici.	M-202
MOTORNO KOLO. znamke »Pretis NSU«, 150 ccm. v dobrem stanju, prodam. Plačilo ugodno. Interesenti naj se javijo v likvidaturi Narodne banke Murska Sobota.	M-209
RADIO APARAT, znamke »Savica«, skoraj nov. dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upra-
vi lista.	M-211
TRAVNIK v izmeri 35 arov, po zelo ugodni ceni. v bližini Markišavec — Puconci, prodam. Naslov v upravi lista.	M-212
HIŠO s 3-sobnim stanovanjem in kuhinjo, v centru trga, ob avtobusni postaji, zaradi starosti, prodam. V hiši elektrika. Ivan Horvat, Gradišče 43. Sv, Trojica
v	Slovenskih goricah. M-213 DEBELO SVINJO, 200 kg, poceni
prodam. Naslov v upravi lista.
	M-222
ŠPORTNO TORBICO sem našla od Zenkovec do Lemerja. Lastnik se naj oglasi pri Magdi Lešnjak, Lemerje 38.	M-219
GRADBENO PARCELO v Murski Soboti, prodam. Naslov v upra-
vi	lista.	M-220
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 9. marca — Frančiška Sobota, 10. marca — Viktor Nedelja, 11. marca — Krištof Ponedeljek, 12. marca — Gregor Torek, 13. marca — Kristina Sreda, 14. marca — Matilda Četrtek, 15. marca — Klemen
ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA
Od 10. do 17. marca 1962 bodo opravljali nedeljsko in dežurno službo naslednji zdravniki:
10.	marca — dr. Sedlaček
11.	marca — dr. Sedlaček
12.	marca — dr. Udovč
13.	marca — dr. Sedlaček
14.	marca	—	dr.	Udovč
15.	marca	—	dr.	Udovč
16.	marca	—	dr,	Sedlaček
17.	marca	—	dr.	Udovč
OBVESTILO
Zdravstveni dom Murska Sobota obvešča prebivalstvo, da naj kliče zdravnike na hišne obiske samo v najnujnejših primerih, zaradi pomanjkanja zdravnikov. V ostalih slučajih naj prihajajo pacienti v ambulante v rednem delovnem času.
ADMINISTRATIVNO MOČ
sprejmo honorarno Realitetna agencija Maribor, poslovalnica Murska Sobota. Ponudbe, pismene ali osebno na Realitetno agencijo Murska Sobota.
KINO

MURSKA SOBOTA — od 9—11. marca italijanski barvni kinemaskopski film: »Teror barbarov«; od 19.—13. marca češki film: »Vrnjeni k življenju«; od l4.—15. marca italijanski vistavisionski film: »Cocara«.
LJUTOMER — od 10.—11. marca zahodnonemški barvni film: »Grofica Marica«; od 14.—15. marca ruski film: »Leningrajska simfonija«.
BELTINCI — od 10.-11. marca francoski film: »Notredamski zvonar«. 
GORNJA RADGONA — 9. marca (izredni) domači mladinski film: »Ti loviš«; od 10.—IX. marca ameriški barvni film: »Čaj in simpatija«; 14. marca ameriški film: »Jutri bom jokala«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 10. do 11. marca madžarski film: »12 zadetkov«.
ŠALOVCI — od 10—11. marca poljski film: »Pet iz ulice Barske«.
VELIKA POLANA — od 10,—11. marca ameriški barvni film: »Prijateljsko prepričevanje«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 10,—11. marca angleški film: »Ker veter ne zna brati«; 14. marca italijanski film: »Siromašni a lepi«.
PREKLIC
Štefan Klar, Ivanci št. 17, p. Bogojina, prepovedujem vsako hojo in vožnjo preko mojo parcele št. 1031 k. o. Ivanci ter bom vsakogar, ki bi hodil ali se vozil po navedeni nepremičnini takoj sodno preganjal.	D-215
Komisija za imenovanje n odstavitev direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Murs|a Sobota razpisuje delovno mesto	
DIREKTORJA TRGOVSKEGA PODJETJA NA VELIKO IN MALO »POTROŠNIK« MURSKA SOBOTA
Pogoji:
Višja strokovna izobrazba — komercialist v trgovini s 5-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba — komercialist v trgovini z najmanj 8-letno prakso v trgovski stroki ali v sorodn gospodarski organizaciji.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in krajšim opisom dosedanjega dela je treba poslati najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa Občinskemu ljudskemu odboru Murska Sobota.
Upravni odbor Zavoda za urbanizem v Murski Soboti razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	mesto administratorke
2.	mesto risarja
Poleg tega pa razpisuje Zavod še naslednja honorarna delovna mesta:
1.	tehnični arhivar, knjižničar in dokumentarist
2.	statistik
3.	gradbeni tehnik za nizke gradnje
4.	absolvent srednje ekonomske šole
5.	geodetski risar,
6.	modelar in izdelovalec reliefov
Pod zap. št. J. redne zaposlitve je potrebna srednješolska izobrazbi z znanjem strojepisja, pod zap. št. 2. pa nižja šolska izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje je potrebno poslati do 15. marca 1962 Upravnemu odboru Zavoda za urbanizem v Murski Soboti.
ČZP Pomurški tisk »Dobra knjiga«, Murska Sobota in vse knjigarne v Lendavi j Ljutomeru in Radgoni, sprejemajo naročila za
NOVI SLOVENSKI PRAVOPIS
Za naročnike bo cena knjigi, vezani v polusnje 4.500 din, v kolikor bodo knjigo plačali do 15. aprila 1962.
Cena knjigi v prosti prodaji bo mnogo višja.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Ind. podjetju »INDOPOL« Ljutomer razpisuje delovna mesta
1.	tehničnega vodje
2.	vodje splošnega oddelka
3.	finančnega knjigovodje
4.	saldokontista
5.	obratnega knjigovodje
Pogoji:
pod točko 1. tekstilni tehnik z najmanj 3-letno prakso, ali krojaški mojster moški in ženske stroke z najmanj 8-letno. prakso na vodilnih mest h; pod točko 2. uslužbenec z višjo ah srednješolsko izobrazbo z najmanj petletno prakso;
pod točko 3. finančni knjigovodja z najmanj 5-letno prakso;
pod točko 4. samostojen saldokontist; pod točko 5. knjigovodja z najmanj 5-letno prakso.
Zaposlitev stalna, nastop službe pod točko 1., 4., 5. takoj, pod točko 2. s 1. majem 1962 in pod točko 3., 1. aprila 1962. Plača po Pravilniku osebnih dohodkov.
Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnih mest.
  Železniško transportno podjetje
MARIBOR
obvešča cenjene komitente, da je na železniški postaji v Mariboru začela z delom
ŽELEZNIŠKA CARINSKA ŠPEDICIJA
z namenom, da pomaga izvoznikom in uvoznikom hitreje opraviti potrebne formalnosti pri carinjenju pošiljk.
Železniška carinska špedicija posluje v zgradbi železniškega tovornega skladišča postaje Maribor v lahko dostopnih prostorih, sprotno zasleduje dotok pošiljk ter zaradi, tega lahko hitro posreduje tako, da je strankam prihranjena nevšečnost iskanja špediterja in mnogoteri nepotrebni stroški, zlasti plačilo ležnine in vozovne zamudnine.
Razen navedenih posredniških uslug opravlja špedicija tudi prevoze z lastnimi kamijoni v Celju in v Mariboru ter dostavka pošiljke prejemnikom na dom in jih pošiljateljem prevaža z doma na železniško postajo.
Vse nadaljnje informacije nudi Železniška carinska špediciija Maribor, Partizanska c. 50, telefon 36-65, interna številka 285.
Pričakujemo Vaša naročila, ki jih bomo kakovostno in po nizki ceni izvedli.	ŽTP MARIBOR
Komunalno podjetje v Murski Soboti zaposli takoj
1.	gradbenega tehnika ali delovodjo
2.	več polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev
za delo pri kanalizaciji	-	-
Prejemki po Pravilniku o delitvi dohodka. Interesenti naj se prijavijo na upravi podjetja.
RADIJSKI PROGRAM
 RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 11. marca do 18. marca
NEDELJA,
8.00 Mladinska radijska igra — Leopold Suhadolčan: Medvedek na obisku; 8.40 Vesele pesmi za otroke — z beograjskega festivala; 8.55 Medigra z orkestrom Les Baxter; 9.05 Z glasbo v novi teden; 9.45 »Tovariš, pojdi domov« in še dve jugoslovanski skladbi;
10.00	Se pomnite, tovariši. . . Be-triani, Knific, Veble: Skozi boje in taborišča; 10.30 Koncertna matineja; 11.30 Nedeljska reportaža; 11 50 Kitara in mandoline; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja; 15.15 Trikrat pet; 15.30 Z našimi pevci v komičnih operah; 16.00 Humoreska tega tedna — Ilf in Petrov: Gorim in ne zgorim; 16.20 Popoldne ob radijskem sprejemniku; 17 05 Franci Sturm: Komorna sonata za violino in klavir; 17.15 Radijska igra — Matej Bor: Raztrganci; 18.20 Ivo Lhotka — Kalinski: Sedem bagatel; 18.30 Športna nedelja; 19.05 Zabavna glasba; 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Zabavni zvoki;
21.00	Koncert treh umetnikov: Menuhina, Nicoleta, Brittna; 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana; 23.05 Plesna glasba.
PONEDELJEK
8.05 Uverture in legende; 8 40 Pet pevcev — pet popevk; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Trije odlomki iz Poličeve opere »Deseti brat«; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Gašper Dermota poje slovenske ljudske motive v priredbi Tončke Maroltove; 11.15 Naš podlistek — P. Highsmith: Odtis na zapestnici; 11.35 Sest etud za klavir Raffaela d’Alessandra (Doris Heuser); 11.43 Luboš Sluka: Sonata za violončelo in klavir; 12.05 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Radijska kmečka univerza — Avgust Bukovec: Vrednost medu in njegova uporaba; 12.25 Melodije ob 12.25;	13.30 V
plesnem ritmu Balkana; 13.55 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavnih melodij; 15.20 Pri skladatelju Vladimirju Lovcu — Sarabanda — Menuet — Romanca za violino in
klavir — Pet bagatel — Allegro giocoso; 15.40 Literarni sprehod — Jean Cou: Božja milost; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Melodije v mraku; 18.45 Radijska univerza — Slavko Faust: Zanimivosti iz sodobnega letalstva; 19.05 Igramo za vas; 20.00 Glasbena skrinja; 20.45 Kulturna tribuna; 21.00 Veseli intermezzo; 21.10-22.53 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22 53 Literarni nokturno; 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.20 Nočni akordi.
TOREK
8.05 Gorenjski vokalni kvintet; 8.25 Glasba ob delu; 8.55 Pogled skozi razprta vrata; 9.25 Simfonieta in concertino — Jurij Gregorc: Simfonietta, Primož Ramovš: Concertino za klavir in orkester; 10.15 Izberite melodijo tedna!; 11.00 Gioacchino Rossini: Kvartet številka 1 v F-duru za flavto, klarinet, rog. in fagot! Radijski pihalni kvintet) — Prva izvedba posnetka; 11.15 Napredujte v angleščini 3. lekcija (ponovitev); 11.30 Opera na Holandskem festivalu 1961;	12.05
Kmetijski nasveti — Ing. Vukadin Šišakovič: Kompleksna zaščita vinogradov; 12 25 Melodije ob 12.25; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Dunajski valčki; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Viharno desetletje: 14 35 Španija od daleč in blizu; 15.20 Slovenski oktet zapoje 3 pesmi Antona Försterja; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Izbor iz Čajkovskega — I. oddaja — Romeo in Julija, uvertura-fantazija, Variacije na rokokojsko temo za violončelo in orkester. Italijanski capriccio; 18.00 Poročila aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Zanimivosti iz operne hiše (Bellini in Donizetti); 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Nekaj Chopina; 20 00 Melodije pristanišč igra orkester Les Baxter; 20.15 Radijska igra —
Barrie Stavis: Človek, ki ni nikoli umrl; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (20): Bela Bartok; 23.05 Četrt ure z ansamblom Mojmira Sepeta; 23.20 S popevkami po svetu.
SREDA
8.05	Trio Maksa Kovačiča; 8.20 Zvočna mavrica; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9 25 Med jugoslovanskimi baleti — Steva Hristić: Četrta suita iz baleta »Ohridska legenda«, Marjan Kozina: Baletna suita; 10.15 Od tod in ondod; 11.03 Zabavni orkester RTV Zagreb; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Iz Lortzingove opere »Car in tesar«; 12.05 Deset minut s Črnimi oglarji; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Dušan Terčelj: Stabiliziranje polsladkih vin; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Nekaj pesmi jugoslovanskih narodov; 13.45 Majhni zabavni ansambli; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Pogled skozi razprta vrata; 14.35 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 15 20 Od arije do arije; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 Klavir v ritmu; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Niccolo Paganini: 24 kapric za violino solo, 1. oddaja: Kaprice št. 1—6, Violinist Ivan Kawaciuk (S komentarjem Roka Klopčiča); 18.40 Heitor Villa-Lobos: Skladba za kitaro; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Operetne melodije v izvedbi zabavnih orkestrov; 20.00 Iz studiov naših radijskih postaj; 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe — Carl Maria von Weber, Ciklus vodi prof. Pavel Šivic; 21 00 Pojoči mozaik; 22.15 Po svetu jazza — »Shakepseare in jaz« I. oddaja; 22.45 Glasbena medigra; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jean Jacques Russeau: Vaški vedež; 23.35 Plesna glasba.
ČETRTEK
8.05	S simfonično glasbo križem kražem po Evropi; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Viharno stoletje; 9.25 Domače skladbe za klavir in violino; 9 40 Pet minut
za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov; 11.30 Raznoterosti iz arhiva zabavnih melodij; 12.05 Slovenske narodne poje Marija Gazvoda; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Viktor Repanšek: Letošnji izbor sort in vzorcev semenskega krompirja; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Ra1-ka Sikoška; 13.50 Ilja Hunik: Ondraš, baletna suita — Prvič v našem sporedu; 14.15 Sovjetska in poljska zabavna glasba; 15.20 Yos-hinao Nakada (japonski skladatelj): Iz suite »Čas« (Pianist Marijan Lipovšek) Prva izvedba; 15 30 Turistična oddaja; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 To in ono o Bing Crosbyju; 18 30 Plesni orkester Max Greger; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Dva baleta iz opere Faust; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Lepe melodije z orkestrom Alfred Scholz; 21.00 Literarni večer — Villonov testament; 21.40 Janez Matičič: Suita za godala (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad); 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo — II. oddaja: Borut Turk; 22.45 Za ljubitelje popevk in južnoameriških ritmov; 23.05 Smetana — Janaček — Dvorak; 23 45 Plesni orkester Ray Anthony.
PETEK
8.05 Glasba ob delu: 8.40 »Ljubljanski zvon« p. v. Jožeta Hanca poje pesmi Zorka Prelovca; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Zanimivosti iz operne hiše (ponovitev); 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Od tod in ondod; 11 00 Prizor iz 3. dejanja opere »Samson in Dalila«; 11.15 Naš podlistek D. Ewen: življenje Georga Gersh-wina — I.; 11.35 Od polke do calypsa; 12.05 Vaški fantje igrajo in
pojo; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Mira Puc: Vpliv proizvajalca na živinorejsko proizvodnjo; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Serenada Frana Lhotke in nekatere druge hrvatske skladbe; 13.50 Češka zabavna glasba; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Črnolasec; 14.35 Poje Mario del Monaco; 15.20 Od pianina do velikega plesnega orkestra; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Pisan glasbeni popoldan; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Kvintet bratov Avsenik; 18.25 Ruske narodne pesmi poje Boris Hristov; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Zabavna glasba slovenskih avtorjev; 20.00 Dva domača virtuoza — hornist Jože Falout in flavtist Boris Čampa; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Hammond orgle; 20.35 Spoznavajmo svet in domovino; 21.35 Vedri ritmi; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23 05 Nočni koncert z deli sodobnih avtorjev.
SOBOTA
8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji: 8.35 Ali vam ugaja?; 8 55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Črnolasec; 9.25 Odmevi
iz starega Dubrovnika — Ivan Mane Jarnović: Concertino za godala, Antun Sorkočević: Romanca iz opere »Astrologo in villa«; 9.40 Improvizacije za tri instrumente; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Zabavni zvoki; 11.30 Uvertura in tri scene iz Wagnerjevih »Mojstrov pevcev«; 12.05 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi »Štirih fantov«; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Gvido Fajdiga: Organizacija čredenja na velikih in malih obratih; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje; 13.45 V tričetrtinskem taktu; 14 00 Frederick Delius: Simfonična suita »Florida«; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Trije veliki zabavni orkestri; 15.40 Mariborski ženski vokalni kvintet; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Ray Conniff s svojim orkestrom; 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Iz Puccinijeve »Tosce«; 18.45 Okno v svet; 19.05 Domači zvoki v pisanem zaporedju; 20.00 Zabavne melodije; 20.20 Ja-ques Perret — Jean Forest: Korporala se drži smola — n. epizoda: Korporal se odpelje; 20.50 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba.
Radio Murska Sobota
NEDELJA
12.00	Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Obvestila, reklame; 12.35 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.00 Želeli ste, poslušajte.
PONEDELJEK
17.00—17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila.
TOREK
17.00	Lokalna poročila; 17.10 Obvestila, reklame: 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Glasbeni spored.
ČETRTEK
17.00	Lokalna poročila; 17 10 obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte.
SOBOTA
17.00	Naš sobotni sprehod: 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05—08 in od 15 00—23.00 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 06 do 23.00 ure.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu  - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11

1-365
POMURSKI VESTNIK, 8. mar. 1962
7
KONJ REŠIL GOSPODARJA SMRTI
V globokem snegu je 90-let-nega starca čuval njegov konj. Starec je izz Rabrova v bližini Štipa odšel s sinom in vnukom s planine Bjelasice, kjer je iznenada zapadel globok sneg. Trojka je nameravala pred mrakom prispeti do vasi Mačeva. Neurje je postajalo vedno močnejše in strašno. Začela se je spuščati tudi megla. Gligor Jovanovski je rekel sinu in vnuku, naj pohitita za čredo ovac, da bi jih čimprej spravili na varno.
Ko je jahal sam po viharju, je Gligor zašel s poti in padel v snežni metež. V globokem snegu je bil starec brez moči. Vnuk in sin sta srečno prišla do vasi. Ko sta se grela v topli sobi, ni nihče pomislil na starega Gligorja. Ko ga pa ni bilo od nikoder, sta postala zaskrbljena. Medtem se je zmračilo in iskanje je bilo o-
težkočeno. Iskali so ga, a na klice ni bilo odziva. Treba je bilo počakati jutro.
Vas je zaspala. Skupina kmetov, ki ga je zjutraj odšla iskat, ni dolgo iskala. Nedaleč od poti so kmetje zagledali konja. Ko so se približali, so zagledali Gligorjevo glavo, kako moli iz snega. Vsi so mislili, da je starec mrtev. Toda kmalu je začel dajati znake življenja. Reševalci so bili presenečeni. Ko si je nekoliko opomogel, so ga začeli izpraševati.
Povedal jim je, da je padel v sneg in ni mogel iz njegovega objema. Konj je stal ves čas ob njem in ga grel s svoj' m dihanjem. Če je starec hotel zaspati ga je budil s hrzanjem. Starec in njegov doživljaj je predmet razgovora v vsem okolišu.
V zaklani kuri čez 250 jajc! (B. D. iz M. Sobote)
Kot smo že poročali, je bilo v nedeljo v Ptuju veliko kurentovanje, katerega si ogledalo več
tisoč ljudi.
Drobne zanimivosti
MIŠI V TELEVIZIJSKEM
SPREJEMNIKU
V tovarni »Vunateks« se je nenadoma pokvaril televizijski sprejemnik. V njem je nastalo čudno prasketanje, potem pa ni bilo ne slike, ne zvoka. Poklicali so strokovnjaka. Ko je odprl aparat, je imel kaj za gledati. V aparatu je namreč gnezdilo deset — miši.
UMAZANA KONKURENCA
Zahodnonemški list »Bild« piše o zavisti, s katero spremljajo v Angliji gospodarstveniki gospodarski vzpon Zahodne Nemčije, kar pripisuje predvsem disciplini nemškega delavca in hkrati pripominja:
»Stavke v Nemčiji, to je tisto, kar bi angleški gospodarstveniki najbolj pozdravili.«
VSAKEMU PO ZASLUGI
Na Dunaju so zaprli nekega Karla Mihaleka, ki je prodajal prostore na planetu Veneri in jih je nekaj tudi prodal. Prodajalec planetarnih prostorov Mihalek se bo v kratkem zagovarjal pred sodiščem, kupce teh prostorov pa so poslali na opazovanje.
ŽIVA POŠILJKA
Gcrtruda Woods je prišla na genialno zamisel, kako bi javno protestirala zaradi zamude pri razdeljevanju pošte v Angliji. Sla je na neko londonsko pošto, noseč okrog vratu veliko tablo z naslovom ministra Reginalda Bevinsa iz Parlamenta. Hotela je samo sebe poslati s pošto na označeni naslov. Začudeni poštni uradnik je prosil za nasvet predstojnika. Gretrudo so odbili, češ da britanska pošta več ne sprejema »človeških paketov«, četudi je bila Gertruda Woods predpisano frankirana.
Pred drugo svetovno vojno je namreč v Angliji obstajala možnost, da človek samega sebe pošlje kot ekspresni paket na določeni naslov. Uredbo so ukinili leta 1939. Pristojbina je bila šest penijev.
NI PRAVICE
Premier MacMillan odgovarja v Parlamentu na pripombe o nepravični razdelitvi državnih bremen:
»Ves svet je poln krivice. Jaz sem služil med vojno v Franciji in lahko bi vsak čas umrl. Tisoče mojih tovarišev je padlo, jaz sem pa ostal živ.«
SREČANJE V VSEMIRJU
Ko je komentiral uspešni vsemirski polet Američana Glenna in ga primerjal s prejšnjima vsemirskima poletoma sovjetskih kosmonautov, je londonski radio poročal tudi to:
»Brezbožni propagandisti sp trdili tudi to, da ni boga zato, ker
ga Gagarin in Titov nista srečala med poletom skozi vsemirje. podpolkovnik Glenn je pobožen kristjan. Med njegovim poletom je bil duhovnik pri njegovi družini in pobožni ljudje po vsem svetu so se pridružili njihovi skupni molitvi.«
To, če je. zahvaljujoč tem okolnostim, prišlo tokrat v vsemirju do srečanja, prepušča BBC ugibanjem svojih poslušalcev.
POTREBUJEM BOLNIČARJA ZA LEVA . . .
Tako se je glasil oglas, ki ga je dal v časopis študent Edmund London v Philadelphiji. Javilo so je 35 kandidatov. Večina je mislila, da gre za šalo. Vendar si je levinja »Laura« v resnici zlomila nogo. Veterinar jo je obvezal in naročil mirovanje. Edmund Lon-
don je imel tiste dni izpite na visoki šoli, pa je potreboval pomoč za nego levinje.
PO NEURJU TIFUS
O poplavah od nizozemske do vzhodnonemške meje smo poročali, kakor tudi to, da je bil najtežje prizadet Hamburg. Ljudem brez strehe nad glavo preti nova nevarnost: tifus! Vojska je dobila povelje, da ustreli vsakogar, ki zaradi ropanja bega po razvalinah poplavljenega področja.
Z druge strani Atlantika se je velik hudournik spustil pod obronke Santa Monice, z močjo planinske lavine, uničujoč vse pod seboj.
Razkošna četrt Hollywooda, katero je prejšnje leto opustošil požar, je bila ponovno žrtev neurja. Umrlo je dvajset ljudi.
USPEH PD IZ KUZME
Izobraževalno umetniško društvo »Vladimir Gortan« iz Kuzme je zadnjo nedeljo uprizorilo komedijo »Slaba vest«.
Režija se je mladi učiteljic« Kristini Kučanovi vsekakor posrečila. Igralci so se trudili, da bi čimbolj verno prikazali svojo vlogo. Za to prizadevnost jih moramo pohvaliti, vendar pa bi mogoče lahko nekateri igralci vseeno več prikazali. Svoje vloge so najboljše podali naslednji igralci: Ernest Kular, ki je odlično podal vlogo očeta Rokasa, Julijana Fartek, ki je dokaj dobro podala vlogo mlade navihanke Lizike, vlogo starega očeta, ki je pred smrtjo in se ne more odločiti, komu naj prepusti posestvo, pa je odlično odigral Anton Flegar, vlogo »furmana«, ki je tudi neke vrste prenašalec raznih novic, pa je dobro odigral Jože Zrim.
Občinstvo, ki je skoraj napolnilo dvorano, je bilo s prireditvijo zadovoljno in si želi v Kuzmi vsekakor še več takšnih prireditev.
VELIKI ŠTIRJE IN
KARNEVAL
Tudi letos so bile širom Evrope številne karnevalske povorke. Karnevalska povorka v Vareggiu je najbolj znana v Italiji, vendar so bile figure, ki so se vozile po ulicah, že zastarele in so leta in leta govorili, da jih je treba sežgati. To se je tudi zgodilo: po nesrečnem slučaju so v velikem požaru zgorela lesena skladišča z vsemi starimi figurami, zato je bila letošnja karnevalska povorka v novi »obleki«.
Na sliki: Veliki štirje na 50 megatonskih bombah v Viaregiu.
Pravni kotiček
VPRAŠANJE: Sosed me je prosil, da mu pomagam pri podiranju drevja. Med podiranjem me je oplazila veja, tako da sem zadobil hujše poškodbe. Vprašujem, če mi jo sosed dolžan povrniti nastalo škodo, zlasti plačati znesek, ki sem ga dal za bolnico, potem mi nadomestiti izpadli zaslužek ter nekaj dati na račun prestanih bolečin?
K. O.
ODGOVOR: V primeru se lahka zahteva plačilo le iz naslova odškodninske odgovornosti. Taka odgovornost je podana, če je povzročitelj škode ravnal krivdno, to se pravi naklepno ali pa malomarno. V vašem slučaju bo sosedova malomarnost podana, če je sosed vodil podiranje drevja nestrokovno, to se pravi, da ni podvzel potrebnih varnostnih ukrepov, ali pa je celo odklonil varnostne mere ter nasvete, ki ste mu jih predlagali. Le v slučaju, da so podane omenjene okolnosti, pride do sosedove odškodninske odgovornosti. Lahko je tudi slučaj, da je malomarnost poda-
na pri obeh, tako na vaši strani kot tudi na sosedovi. Takrat se tudi škoda porazdeli med oba in sicer v razmerju sokrivde. Torej je dejansko vprašanje, če je podana sosedova malomarnost, ali je pa poleg njegove malomarnosti podana tudi vaša. Če pri sosedu ne bo ugotoviti malomarnosti, je do dogodka prišlo po naključju, za katerega posledice sosed ne odgovarja, ali pa je škodni dogodek nastal le vsled vaše malomarnosti ali nepažnje.
UTOPLJENEC V MURI
Ko Je pred nekaj dnevi F. I. iz Hotize šel po poti ob Muri, se je ob pogledu v zdrznil. Ob bregu je zagledal človeško truplo. Obvestil je vaščane in postajo LM. Ugotovili so. da gre za 58-letno Magdaleno Sabo iz Hotize, ki je odšla od doma in se potepala po okoliških vaseh.
Kakor so ugotovili, je bila v vodi več kot dva tedna. Po vsej verjetnosti ni napravila samomora, pač pa ji je spodrsnilo in je padla v Muro, od koder se ni mogla rešiti.
-ek
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
VRNJENI V ŽIVLJENJE — Češki film režiserja Jirika Krejčika po scenariju Otokarja Kirchnerja. To sodobno filmsko delo o lepi, poredni in razposajeni Jitki, ki pooseblja današnjo češko mladino na stranpoteh, je nedvomno zelo zanimivo za slehernega gledalca. Lepotica Jitka je obsojena na kazen v kazensko poboljševalnem domu za mladoletnike, toda nemirna kri jo pripravi do tega, da pobegne že prvo noč v svojo staro družbo pokvarjenih fantalinov, pripravljenih ob vsakem času za krajo in nasilje.
Film nam ves čas kaže nemirno pot Jitke in njenih pokvarjenih pajdašev na robu pločnika in sicer tistega, ki vodi od kriminala do rešetk in zapahov. Na tej »relaciji« spozna Jitka natakarja Tonija, poštenjaka, ki se vanjo zaljubi. Jitkinim pajdašem Toni kajpak ni všeč in to mu tudi pokažejo. Sele naposled Jitka spozna, da takšno življenje ne pelje nikamor in zaradi Tonijeve ljubezni odide v poboljševalnico, po prestani kazni pa zaživi z njim boljše, lepše in pošteno življenje. Takšen konec pa Je tudi ena izmed pozitivnih strani filma, ki ga je vredno videti.
Film bo v začetku prihodnjega tedna na sporedu Kina »Park« v Murski Soboti.
CIOCIARA - Italijanski film režiserja Vittoria De Sica, o katerem gre glas, da je dala Sophia Loren v njem svojo življenjsko vlogo. Znano je, da je dobil film lani na festivalu v Cannesu posebno priznanje s tem, da so ga prireditelji uvrstili v spored predvajanih filmov s posebnim povabilom, Sophia Loren pa je prejela svoje največje priznanje, prvo nagrado za najboljšo žensko vlogo. Vsekakor je film eno izmed uspelih del prej omenjenega znanega italijanskega režiserja.
Film se dogaja med minulo vojno na italijanskem podeželju, kamor se zateče vdova Ceriza s svojo hčerko pred bombardiranjem Rima. Vojne grozote in druge okoliščine pripeljalo do tega, da se mati in hči skoraj popolnoma od-
tujita druga drugi in šele žalost spričo smrti bivšega študenta Michela, ki so ga ubili Nemci, ponovno združi mater in hčerko. Poleg Sophie Loren nastopajo v tem filmu, za katerega velja, da se Je neverjetno hitro (za naše pomurske razmere) pojavil na naših platnih, tudi Raf Valone, Eleonora Brown, Jean-Paul Belmondo, Renato Salvatori in drugi. Za film velja zapisati še to, da bo lahko vsakomur žal, kdor ga bo zamudil.
Tudi ta film bo na sporedu soboškega Kina »Park« in sicer sredi prihodnjega tedna.
NOTREDAMSKI ZVONAR —
Francoski film, čigar zasluga je. da nam grbavec Quasimodo že tretjič zvoni na filmskem platnu. Francoski pisatelj Victor Hugo seveda ni mogel vedeti, da bo njegov roman tako iskano blago za filmarje vsega sveta. Prvič Quasimodovega zvonenja nismo slišali, ker je to bilo še v dobi nemega filma, drugič pa je zvonil leta 1939 v istoimenskem Dieterlovem filmu znani Charles Laughton. Tokrat lahko slišimo danes skoraj prav tako znanega (vsaj po popularnosti) Anthonija Quinna, ki je na splošno sicer dober, a igralsko le senca Laughtona, saj je bil ta doslej najboljši Quasimodo.
Gina Lollobrigida se v filmu očitno trudi, da bi bila Esmeralda, kakršno je opisal Victor Hugo, z dodatkom scenaristov Preverta in Aurenchea — dekle, prepolno temperamentna in utelešene erotike. V trenutkih ji to celo uspe, toda bolj po zaslugi narave kot umetniškega talenta. Sicer pa je znano, da sta scenarista zatajila, saj so dialogi zvočni, a prazni. Ves film Je dober spektakl, tehnično dovršen, toda umetniško enak nogometašu, ki strelja samo z eno nogo.
Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina Beltinci.
LEPE. TODA REVNE — Francosko-italljanski film režiserja Dina Rissija, ki je posnel pred pol desetletja ta film po izrednem uspehu filma »Revni, toda lepi«.
Zato lahko smatramo film kot nadaljevanje prvega. V obeh filmih z uspehom nastopajo Marisa Allasio, Maurizio Arena, Renato Salvatore, Lorella De Luca in Alessandra Pandro.
V obeh filmih nas zabavata Romalo in Salvatore, oba zaljubljena v lepotico Giovano in šele konec drugega filma nas prepriča, da je njuna ljubezen jalova, saj se Giovanna poroči s — tretjim, naša znanca pa z vztrajnima sestrama, ki pobereta naposled ves izkupiček — vsaka dobi tistega moža, ki si ga je želela . . .
Film bo prihodnjo sredo na sporedu kina v Križevcih pri Ljutomeru.	- hjš-
Rex Stout
ZGODBA O PSU
(Nadaljevanje)
Wolfe je sedel pri svoji mizi in bral; sredi sobe je ležal zvit na najboljši preprogi v hiši... Nero. Pes me je pozdravil, tako da je vzdignil glavo in z repom potrepljal po preprogi. Wolfe me je pozdravil z godrnjanjem.
»Pripeljal sem družbo,« sem mu sporočil. »Preden jo predstavim, bi moral. . .«
»Jo? V tej hiši stanujejo moški! Lahko bi si bil mislil, da boš pripeljal kako krilo!«
Lahko jo napodim, če je ne maraš. Tako sem jo dobil«. Nadaljeval sem, ne da bi razvlačeval zgodbo, a mislil sem na vsako bistveno stvar. »Lahko bi jo bi sam pretipal, ampak bilo bi tvegano. Povej mi, ali hočeš ali ne?«
»Presneto.« Oči somu zašle h knjigi in ostale dovolj dolgo, da je prebral odstavek. »Pa bodi, pripelji jo.«
Stop i sem k vmesnim vratom med to in sosednjo sobo, jih odprl in rekel: Prosim, vstopite, gospodična Jones«. Prišla je in ko je stopila mimo mene, me je ošinila s hrepeneč m pogledom, ki bi se mi bil lahko zadrl naravnost v srce, ko bi ne bilo nobene ovire. Ko je vstopila, je pes nenadoma skočil na noge in planil proti njej s čustvi, ki so mogla pomenki samo pristno zadovoljstvo« Postavi1 se je pred njo in mahal tako hitro z repom, da se je videla samo nerazločna črta.
»Glej no,« je rekel Wolfe. Kako se imate, gospodična Jones? Pišem se Nero Wolfe. Kako je že psu ime?«
Rečem vam, da se je obvladala! Pes je pomenil zanjo popolno presenečenje. A brez na rahlejšega znamenja zadrege je iztegnila roko in ga narahlo potrepljala, potem pa stopila k rdečemu usnjenemu naslonjaču in sedla.
»Smešno vprašanje za začetek«, je rekla. »Sprašujete, kako je ime vašemu psu«.
»Fej«, je zarobantil Wolfe. »Ne vem, na kako stališče se nameravate postaviti, a po tistem, kar mi pravi gospod Goodw;n, mislite reči, da je bil namen vašega sestanka z gospodom Talentom osebne narave, kar nima nič opraviti z gospodom Kampfom ali njegovo smrtjo. Pes je naredil to trditev za nevzdržno. Očitno vas zelo dobro pozna — in to je pas gospoda Kampfa. Torej ste gospoda Kampfa dobro poznali. Če to skušate zankati, si boste nakopali na vrat gospoda Goodwina in druge izučene moške, ki bodo vrtali po vaši preteklosti in sedanjosti, to bi pa bilo več ko neprijetno ne glede na to, koliko ste recimo popolnoma nedolžni pri umoru ali kakršnemkoli drugem nezakonitem dejanju. To vam ne bo dišalo. Kako je psu ime?«
Pogledala me je in vrnil sem ji pogled. Pri luči bi jo ocenil kot zelo lepo in s tem izboljšal Talentovo oznako. Odgovorila je, ne da bi premišljevala več kot sekundo:
»Ime mu je Bootsy.«
Pes, ki ji je ovohaval noge, je vzdignil glavo in pomahal z repom.
Sveta nebesa,« je zamrmral Wolfe. »Samo tako in nič
drugače?«
Drugega ne poznam«.
»Vi se pišete Jewel Jones?«
Da. Pojem v nočnem lokalu, ampak trenutno ne delam.« Zamahnila je z roko, zelo sočutno, a tokrat je bila kretnja namenjena njemu, ne meni. »Verjemite mi, gospod Wolfe, ničesar ne vem o tem umoru. Ko bi vedela karkoli koristnega, bi bila nemudoma pripravljena povedati, zakaj prepričana sem, da ste tiste vrste mož, ki razume, ki me ne bo ranil, če to ni potrebno.«
Poskušam razumeti«, je suho rekel Wolfe. »Ste gospoda Kampfa intimneje poznali?«
Da, tako bi rekla.« Nasmehnila se je kot razumevajoči razumevajočemu. »Nekaj časa. Zadnje dni ne — zadnja dva meseca sploh ne.«
»Psa ste spoznali v stanovanju na Perry Street?«
Tako je. Kako leto sem bila tam prav pogosto.«
»Sta se z gospodom Kampfom prepirala?«
Ah ne, nisva se prepirala. Kratko malo nisem šla več tja. Imela sem drugega — bila sem zelo zaposlena.«
»Kdaj ste ga videli zadnjič?«
»Pred kakima dvema tednoma, v klubu. Prišel je v klub enkrat ali dvakrat in govoril z menoj.«
»Prepira pa ni bilo nobenega?«
»Ne, ni bilo ničesar, za kar bi se lahko prepirala«.
»Se vam kaj zdi, kdo ga je ubil ali zakaj?«
»Nikakor ne.«
Wolfe se je zleknil na stolu. »Ali poznate gospoda Talenta intimno?«
»Ne, ne, če mislite... seveda, prijatelja sva. Živela sem tam. Imela sem stanovanje v drugem nadstropju.«
»Na Arbor Street št. 29?«
»Da.«
»Koliko časa? Kdaj?«
Skoraj leto. Takrat sem odšla — poglejmo — pred kakimi tremi meseci. Zdaj imam majhno stanovanje na vzhodni Devetinštirideseti cesti«.
Tedaj poznate tudi druge? Gospoda Meegana in gospoda Chaffeeja in gospoda Alanda?«
»Poznam Rossa Chaffeeja in Jerryja Alanda, Meegana pa ne. Kdo je to?«
»Najemnic na Arbor Street št. 29. Prvo nadstropje«.
Prikimala je. »Da, seveda, to je stanovanje, kjer sem bila jaz«. Nasmehnila se je. »Upam, da so mu popravili tisto majavo mizo. To je bil eden od razlogov, zakaj sem odšla. Opremljena stanovanja so mi zoprna. In vam?«
Wolfe se je zmrdnil. »Da, v načelu. Torej imate zdaj svoje poh'štvo? Ga je priskrbel gospod Kampf?«
Zasmejala se je — bolj zahihitala — in oči so ji zaplesale. Razumem. Phila Kampfa niste poznali«.
Torej ga ni priskrbel on?«
»Nikakor ne.«
»Gospod Chaffee torej? Ali gospod Aland?«
»Ne in ne.« Nadaljevala je zelo resno. »Poglejte, gospod Wolfe. Neki moj prijatelj je bil pač silno dober zastran tega pohištva in to pustiva lepo pri miru. Gospod Goodwin mi je rekel, da vas zanima umor in prepričana sem, da si ne želite vrtati v kup stvari samo zato, da bi me žalili, mene in mojega prijatelja, zato lepo pozabiva na pohištvo.
(Nadaljevanje)
8
POMURSKI VESTNIK, 8. mar. 196?