151
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
original scientifi c article                   DOI 10.19233/ASHS.2018.11
received: 2017-08-07
LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE
Lučka AŽMAN MOMIRSKI
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenija
e-mail: lucija.azman@fa.uni-lj.si
Rok ŽGALIN KOBE 
LEGO Architecture, The LEGO Group, Aastvej 1, DK-7190 Billund, Danska
 e-mail: koberok@gmail.com
IZVLEČEK
Namen znanstvene razprave je raziskovanje odnosov med ožjo in širšo lokacijo ter zasnovo in izvedbo stavbnega 
kompleksa Mesta kulture Galicije v Španiji arhitekta Petra Eisenmana. Ključnega pomena v študiji so pridobljeni 
podatki na kraju samem, kjer so ohranjeni tudi izvirni materialni viri, ki pomembno dopolnjujejo pisne vire, in 
dostop do javnosti zaprtih območij. Ugotovili smo, da sta prenos interpretirane strukture poti, javnih prostorov in 
stavbnih celot mestnega jedra Santiaga de Compostela ter uporaba lokalnih materialov v tlakih, strehah in fasadah 
Mesta kulture Galicije značilna samo za obravnavani projekt, povezave med stavbnim kompleksom Mesta kulture 
Galicije in ožjo lokacijo pa so le navidezne. Prostorske prvine širše lokacije oziroma kraja so izražene v izhodiščih 
in postopkih zasnove ter izvedbe, vendar so ti postopki del že uveljavljene metode načrtovanja avtorja ne le pri 
obravnavanem projektu, ampak tudi pri zasnovah in izvedbah drugih lokacij.
Ključne besede: Mesto kulture Galicije, Peter Eisenman, Santiago de Compostela, lokacija, zasnova, izvedba
SITO, IMPOSTAZIONE E REALIZZAZIONE DELLA CITTÀ DELLA CULTURA DI GALIZIA
SINTESI
Lo scopo dell’articolo scientifi co è quello di studiare le relazioni tra il sito e l’area circostante, nonché tra l’impo-
stazione e la realizzazione del complesso di edifi ci della Città della Cultura di Galizia in Spagna, ideato dall’architetto 
Peter Eisenman. Per l’indagine risultarono fondamentali i dati rilevati in loco, dove si conservano le fonti originali, 
che completano in modo signifi cativo le fonti scritte, e l’accesso alle aree chiuse al pubblico. Abbiamo constatato 
che la reinterpretazione della struttura delle vie, delle aree pubbliche e degli edifi ci del centro storico di Santiago 
de Compostela e l’uso di materiali locali nella pavimentazione, nei tetti e nelle facciate della Città della Cultura di 
Galizia sono specifi ci al progetto in esame. I collegamenti tra l’insieme di edifi ci della Città della Cultura di Galizia 
e il sito nel senso stretto, invece, sono solo apparenti. L’area circostante, ossia la località, fi gura tra gli spunti e nelle 
procedure di impostazione e realizzazione, le quali però fanno parte del metodo collaudato dell’architetto, utilizzato 
non solo nel progetto in esame, ma anche nelle impostazioni e realizzazioni di altri siti.
Parole chiave: Città della Cultura di Galizia, Peter Eisenman, Santiago de Compostela, sito, impostazione, 
realizzazione
152
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
UVOD
Enajstega januarja 2011 je bilo s slovesnim odprtjem 
podeljeno dovoljenje za uporabo (Martínez-Fornés in 
Abet, 2011) prvih dveh objektov kompleksa, imeno-
vanega Mesto kulture Galicije (Cidade da Cultura de 
Galicia) v prestolnici avtonomne skupnosti (Comunidad 
Autónoma) Galicije na severozahodu Španije Santiagu 
de Compostela. Otvoritev sovpada z 800-letnico posve-
titve katedrale v tem mestu.
Razvoj mesta Santiaga de Compostela v urbano 
in kulturno središče temelji na legendi o najdbi groba 
apostola svetega Jakoba Velikega (Jakob Starejši ali Jakob 
Zabedejev) med letoma 820 in 830.1 Odkritje oziroma 
novica o odkritju poslednjih ostankov apostola, enega 
izmed dvanajstih Jezusovih apostolov, ki naj bi leta 44 
mučeniško umrl v Jeruzalemu, je bil povod za španske 
krščanske oblasti, da so si pripojile ozek pas severnega 
dela Iberskega polotoka, ki so ga takrat večinoma obvla-
dovali Mavri (Santiago de Compostela, 2011). Alfonso 
II. je na Jakobovem grobu zgradil cerkev, kraljestvo pa 
je postalo varuh pomembnega krščanskega svetišča. V 
srednjem veku je bilo mesto, ki je nastalo okrog cerkve, 
najpomembnejše romarsko središče takoj za Rimom in 
Jeruzalemom. Številni avtorji opredeljujejo katedralo San-
tiaga de Compostela za predstavnico tipa velike romarske 
cerkve (Castiñeiras in Cazes, 2010, 51), kamor spadajo 
tudi nekatere romarske cerkve v Franciji. Romanska faza 
katedrale je bila v gradnji od leta 1075 do leta 1211.
Statistični podatki v zadnjih letih potrjujejo nara-
ščanje števila romarjev v mestu (Ofi cina de Acogida 
al Peregrino, 2017), izjemen obisk romarjev v tako 
imenovanih jubilejnih letih 1993, 1999 in 2004, ko je 
25. julij, dan svetega Jakoba, nedelja; pa tudi naraščanje 
romarjev iz različnih držav in romarjev različnih nacio-
nalnosti, ki v sodobnosti prihajajo iz več kot 150 držav 
(Feijóo v Castiñeiras in Cazes, 2010, 9). Tokovi romarjev 
so s seboj celotno tisočletje nosili kulturne, umetniške 
in trgovske vplive in izmenjave. Fariña (v Castineiras 
in Cazes, 2010, 11), svetovalec za kulturo in turizem, 
trdi, da se je posledično resnično bistvo koncepta multi-
kulturnosti vzpostavilo v Santiagu de Compostela in na 
cestah, ki so vodile proti njemu, že v srednjem veku.
Natečaj za Mesto kulture Galicije je februarja 1999 
razpisal Manuel Fraga Iribarne, zadnji minister špan-
skega diktatorja, prav tako Galicijca, Franka (Francisco 
Franco), ki je bil ob razpisu natečaja predsednik uprave 
Galicije (Xunta de Galicia). Natečajna lokacija je bila iz-
brana na nepozidani vzpetini Gaiás, od koder se odpira 
pogled na zgodovinsko jedro Santiaga de Compostela. 
Za širšo pokrajino so značilni razgibana hribovja in gore 
brez ostrih vrhov (slika 1), številne reke in obalni estua-
riji. Lokacijo na hribu Gaiás na severu omejuje reka Sar, 
na zahodu in jugu lokalna cesta z ozkim pasom obce-
stne zazidave in na vzhodu avtocesta. Glavni dostop do 
lokacije je cesta, ki po vzhodnem pobočju poteka do 
najvišje ploščadi kraja. Vznožje vzpetine je bilo pred 
posegom gradnje Mesta kulture Galicije obdano z njiva-
mi, razen na severu, kjer stoji večnamenski center. Vrh 
vzpetine so prekrivala drevesa in grmičevje. Na lokaciji 
že v preteklosti niso odkrili arheoloških najdb, prav tako 
tudi ne med gradnjo Mesta kulture Galicije.
Ožji izbor projektov in prva nagrada
K sodelovanju na natečaju je bilo povabljenih 12 
arhitektov:2 Manuel Gallego Jorreto (Galicija), Juan Na-
varro Baldeweg (Španija), Santiago Calatrava (Španija), 
César Portela (Španija), Ricardo Bofi ll (Francija), Jean 
Nouvel (Francija), Dominique Perrault (Francija), Gigon 
Guyer arhitekti (Švica), Rem Koolhas (Nizozemska), 
Peter Eisenman (ZDA), Steven Holl (ZDA) in Daniel 
Libeskind (ZDA) (Arhiv, 2011).
Razen Santiaga Calatrave so rešitve poslali vsi 
vabljeni arhitekti. Projekti, ki so se uvrstili v ožji izbor 
žirije, so se precej razlikovali v zasnovi oblik projektov, 
odnosa do lokacije in odnosa do starega mestnega jedra 
Santiaga de Compostela. Manuel Gallego Jorreto (slika 
2a) je predlagal terasast objekt v obliki črke L na vzho-
dnem pobočju hriba z daljšo stranico vzporedno z avto-
cesto, tik pod vrhom vzpetine, kjer ni načrtoval stavbnih 
posegov. Proti staremu mestnemu jedru Santiaga de 
Compostela je avtor predvidel zasaditev različnih kultur 
na terasah, sam stavbni kompleks pa ni bil izpostavljen. 
1 V Padronu (pristanek ladje?) leta 813 najdejo grob apostola svetega Jakoba Velikega (Jakob Starejši ali Jakob Zabedejev) (Santiago de 
Compostela, 2011).
2 Po eden iz Galicije, trije iz Španije, trije iz Francije, eden iz Švice, eden z Nizozemskega, trije iz ZDA.
Slika 1: Širša lokacija (fotomontaža treh podlag): 1. 
topografski podatki (vir: Google Earth, 2011), 2. tloris 
starega mestnega jedra (vir: Google Earth, datum po-
snetkov avgust 2007), 3. tloris Mesta kulture Galicije 
(vir: City of Culture, 2011) (avtorja vsebine: Lucija Až-
man Momirski, Rok Žgalin Kobe; avtor obdelave: Rok 
Žgalin Kobe)
153
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
Steven Holl (slika 2b) z razvejanim sklopom stavb, ki 
z medsebojnimi povezavami posnemajo obliko kristala, 
ni spreminjal topografi je lokacije, stavbe pa so bile ali 
vkopane ali pa so stale na terenu oziroma potekale nad 
terenom. Stavbni kompleks je avtor dominantno izpo-
stavil na najvišjem delu lokacije, neposrednih povezav 
s starim mestnim jedrom pa ni predvidel. Juan Navarro 
Baldeweg (slika 2c) je stavbe razporedil v obliki sidra 
tako, da delno obkrožajo vzpetino in se prilagajajo 
naklonu terena, kjer so predvidene tudi terase. Najvišje 
območje lokacije je ohranjeno nespremenjeno, večina 
stavb je skritih na vzhodnem pobočju, tako da niso 
razvidne iz starega mestnega jedra, prav tako tudi ni bilo 
vzpostavljenih povezav s starim mestnim jedrom. Jean 
Nouvel (slika 2d) je nanizal stavbe ob linijskem objektu, 
v obstoječo topografi jo pa ni posegal razen na preseku 
prebadajočega podolgovatega objekta, ki je potekal od 
severa proti jugu. Ni povsem jasno, ali je odnos s starim 
mestnim jedrom naključen ali ne, saj kompleks leži 
vzporedno s starim mestnim jedrom.
Avgusta 1999 je žirija,3 ki jo je sestavljalo 14 članov, 
od tega trije tujci, izbrala rešitev ameriškega arhitekta 
Slika 2: Natečajni predlogi: (a) Manuel Gallego Jorreto, (b) Steven Holl, (c) Juan Navarro Baldeweg, (d) Jean 
Nouvel (avtor fotografi j: Rok Žgalin Kobe)
3 Kurt W. Forster, Juhani Pallasmaa, Wilfried Wang, Jesús Pérez Varela, Ángel Sicart Giménez, José González Cebrián-Tello, José Llinas, 
Alfredo Díaz Grande, Francoise Chaslin, Federico Garrido Villa, Andrés Fernández Albalat, Luis Fernández Galiano, Fernando Távora, 
Andrés González Murga (Informe de fi scalización de la Fundación Cidade da Cultura de Galicia, 2010).
154
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
Petra Eisenmana.4 Zmagovalni avtor je predvidene 
stavbe razvrstil po najvišjem delu lokacije (slika 3) in 
jih oblikoval kot novo topografi jo. Streha stavb daje vtis 
novo oblikovanega površja kraja. Avtor se pri zasnovi 
referenčno navezuje tako na materialne vire starega me-
stnega jedra oziroma artefaktov, povezanih s starim me-
stnim jedrom, kot tudi na lokalne pisne vire. Odločitev 
žirije o izboru prvonagrajenega projekta je bila skoraj 
enoglasna in temelječa na odličnem konceptualnem 
delu, katerega posebna izvirnost je v volumenski izved-
bi ter je še posebej uglašeno z lokacijo mesta kulture. 
Izboru prvonagrajene rešitve je nasprotoval Wilfried 
Wang, profesor arhitekture na teksaški univerzi v Au-
stinu, predvsem zaradi predvidenega zvišanja stroškov 
gradnje. Svojemu stališču se ni odrekel tudi leta 2011, 
ko je projekt po odprtju prvih dveh objektov kompleksa 
poimenoval »draga napaka« (Harris in Bosco, 2011).
Raziskave o Mestu kulture Galicije
Temeljna literatura z razlago zasnove projekta Mesta 
kulture Galicije je knjiga CodeX (Eisenman, 2005) avtorja 
projekta, ki ga dopolnjujejo besedila Luisa Fernándeza -
Galiana, Manuela Fraga Iribarne in Kurta W. Forsterja. 
V uvodu je dokumentiran razvoj zasnove projekta, o 
kateri avtor trdi, da izhaja iz atributov ožje in širše lo-
kacije/kraja. V nadaljevanju Eisenman opiše prihodnjo 
realizacijo celotnega sestava in vsake posamezne stav-
be. Idejo kodiranja, ki sproži prepis obstoječe lokacije/
kraja, avtor pojasnjuje v intervjuju leta 2004. Pri prepisu 
je prišlo do (navidezno nerazložljive) preobrazbe tere-
na v fi guro brez predhodne opredelitve programa ali 
ustvarjanja osebne slikovite estetike (Eisenman, 2004, 
147). Stavba je zasnovana v nasprotju z običajno zvez-
dniško arhitekturo kot nekakšen antispomenik (Webb, 
2006, 28); torej ne kot ikona, ampak kot del krajine (Ivy, 
2003). V reviji Oris publiciran opis projekta Kostrenčića 
(2001) je poleg objave v Arhitektovem biltenu (Žgalin 
Kobe in Ažman Momirski, 2013) edina podrobnejša 
obravnava v slovenski in hrvaški literaturi. V prispevku 
je poudarjeno, da lokacija ni samo temeljna površina za 
postavitev objekta, ampak vsiljena umetna topografi ja in 
simulacija hriba. V tuji literaturi prevladujejo prispevki, 
ki (nekritično) ponavljajo trditve Eisenmana z bolj ali 
manj istim sporočilom: oblika stavbne celote je zrasla 
iz oblike površja kraja (Deitz, 2005) in bila oblikovana 
kot pobočje, ki je samo zamenjalo nagnjen svet med 
vznožjem in vrhom vzpetine (King, 2003).
Nekateri kritiki prispevajo bolj poglobljene analize 
umetniškega dela ter ločitve njegovih pozitivnih in 
negativnih sestavin. Gómez-Moriana (2010, 101) do-
mneva, da zasnova kompleksa ni bila izpeljana povsem 
tako, kot pojasnjuje avtor projekta, a tega ne razišče: 
»Zgrajeni izid je moral zagotovo vključevati veliko več 
kiparjenja in stiliziranja, kot bi nas rada prepričala reto-
Slika 3: (a) predvidena lokacija Mesta kulture Galicije 
vzhodno od starega mesta jedra Santiaga de Compostela 
(fotomontaža dveh podlag): 1. satelitski posnetek Santi-
aga de Compostela (vir: Google Earth, datum posnetkov 
avgust 2007), 2. letalski posnetek lokacije Mesta kulture 
Galicije (vir: Eisenman, 2005, 10); (b) tloris zasnove 
Mesta kulture Galicije vzhodno od starega mestnega 
jedra Santiaga de Compostela (fotomontaža treh podlag): 
1. satelitski posnetek Santiaga de Compostela, avgust 
2007 (vir: Google Earth, datum posnetkov avgust 2007), 
2. letalski posnetek lokacije Mesta kulture Galicije (vir: 
Eisenman, 2005, 10), 3. zasnova projekta Mesta kulture 
Galicije (vir: City of Culture, 2011); (c) izvedba projekta 
Mesta kulture Galicije (vir: Google Earth, datum posnet-
kov avgust 2007) (avtorja vsebine: Lucija Ažman Momir-
ski, Rok Žgalin Kobe; avtor obdelave: Rok Žgalin Kobe)
4  Peter Eisenman (rojen leta 1932 v Newarku, New Jerseyju), tudi član American Academy of Arts and Letters.
155
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
rika procesa […].« Analizi Stephensove (2011) ne uide 
ugotovitev, da so topografske umetne strukture Mesta 
kulture Galicije posledica obsežnega kopanja in preme-
ščanja zemljine pri njihovem ustvarjanju. Curtis (2010) 
zasnovo, predstavljeno s kartonasto natečajno maketo v 
poenotenem materialu, ocenjuje kot zapeljivo. Z izved-
bo ima Eisenman po njegovem mnenju težave: tako v 
materializaciji konceptov kot v prepričljivosti komple-
ksnosti, ki na koncu po njegovem mnenju vodi v mono-
tonijo izraza. Projekt, opevan zaradi svoje topografske 
občutljivosti, je v resnici zahteval obglavljenje hriba in 
premike milijonov kubičnih metrov zemlje, utemeljitve, 
da Mesto kulture Galicije sledi topografi ji kraja/lokacije, 
pa naj bi se skrivale za dimno zaveso pretencioznega 
teoretiziranja in promocijskega govoričenja.
MATERIALI IN METODE
V pričujoči raziskavi želimo preveriti domnevo, da 
je na zasnovo in izvedbo projekta pomembno vplivala 
širša in ožja lokacija Mesta kulture Galicije. Dodatna 
raziskovalna vprašanja, ki bodo pomagala ovreči ali 
potrditi hipotezo, so še: katere prostorske in oblikovne 
elemente širše in ožje lokacije je mogoče razbrati v 
zasnovi in izvedbi projekta? Ali so postopki načrtovanja 
zasnove in izvedbe Mesta kulture Galicije značilni 
samo za obravnavan projekt? Ali je prišlo do sprememb 
zasnove projekta v njegovi izvedbi?
Z izkustveno znanstveno metodo so bili pridobljeni 
podatki o ožji lokaciji, o širši lokaciji, o zasnovi in o 
izvedbi projekta, raziskovanje premise pa je potekalo 
na treh ravneh: 
• na ravni teoretičnih izhodišč zasnove projekta;
• na ravni oblikovnih elementov zasnove stavbne 
celote;
• na ravni oblikovnih elementov izvedbe stavbne 
celote.
Za raziskovanje teoretičnih izhodišč zasnove pro-
jekta so bile zbrane in pregledane objave, v katerih je 
avtor projekta pojasnil svoja razmišljanja pred zasnovo 
projekta. Pridobljeni podatki so bili obdelani tako z 
analitično metodo kot z grafi čno metodo, ter s sočasno 
uporabo primerjalne metode, ki je ena izmed poglavi-
tnih znanstvenoraziskovalnih metod, s katero je mogoče 
hkrati opazovati podatke, da bi ugotovili njihove skupne 
lastnosti ali razlike.
Za raziskovanje zasnove projekta so bile zbrane 
in pregledane njegove objave. Razstava natečajnih 
projektov je ohranjena v kletnih prostorih zgrajenega 
kompleksa, kamor so nam vstop omogočili arhitekti, 
ki vodijo izvedbo na gradbišču. Zasnova projekta je 
dodatno predstavljena in obrazložena v pritličju stavbe 
arhiva. Ta predstavitev pomembno dopolnjuje pisne 
vire. Pridobljeni material smo interpretirali z grafi čno 
metodo in v tabelaričnem prikazu ob hkratni uporabi 
primerjalne metode. 
Za raziskovanje izvedbe je bila uporabljena metoda 
načrtnega opazovanja na kraju samem. Za preuče-
vanje izvedbe projekta nam je bil omogočen dostop 
do javnih in javnosti zaprtih prostorov, po trditvah 
uslužbencev pa sva bila avtorja pričujočega članka tudi 
prva dejanska uporabnika prostorov knjižnice, kjer smo 
izvajali raziskavo. Raziskovanje, ki poteka in situ, je del 
kvalitativnega raziskovanja. Cilj tovrstnega pristopa je 
pridobiti celosten, sistematičen, povezovalen in inte-
gralen pregled raziskovanega z namenom razumevanja 
procesov snovanja in izvedbe. Značilna za kvalitativno 
raziskovanje (in tudi njegova poglavitna slabost) je 
velika količina podatkov (Groat in Wang, 2002). Zato je 
gradivo, pridobljeno z raziskavo, analitično podrobno 
členjeno: za razumevanje stavbne celote je material 
razstavljen na njegove preproste dele. Ti podatki so 
predstavljeni v preglednici in slikovnem gradivu. 
REZULTATI
Izhodišča zasnove
Za razumevanje izhodišč zasnove projekta Mesta 
kulture je treba preučiti nekatera splošna razmišljanja, 
ki jih avtor uporablja pri svojem delu. Eden izmed 
pojmov, s katerimi se ukvarja, je indeks. Ta se v tem 
primeru ne uporablja v pomenu seznama knjig, katerih 
branje in širjenje prepoveduje oblast (SSKJ), ampak v 
njegovem izvornem pomenu, ki ga tolmačimo samo-
stalniško kot znak, naznanilec, glagolsko pa oznaniti, 
pokazati (Snoj, 1997). 
V esejih Written into the void (Eisenman, 2007, 136) 
arhitekt povzema semiotika Charlesa Sandersa Peircea, 
ki je vzpostavil splošno klasifi kacijo znakov in podob, 
primerljivo z Linnejevo klasifi kacijo za zgodovino 
narave ali Mendelejevo za kemijo (Ažman Momirski, 
1993). Peirceova fi lozofi ja se imenuje pragmatizem in 
je refl eksivna metoda, katere namen je determinirati po-
men idej. Logiko deli na tri dele, v okviru spekulativne 
gramatike pa se ukvarja s formalnimi pogoji znaka. Vse 
je sicer znak, vendar nikoli sam po sebi, ampak vedno v 
nekem odnosu. Tako (a) znak (reprezentant) predstavlja 
(b) objekt nekomu, v katerem sproži bolj razvit znak – 
(c) interpretant. Relacija pomena ali semiotična funkcija 
znakov je za Peircea triadična relacija med (a), (b) in 
(c). V Peirceovi tipologiji znakov je izmed treh kategorij 
določena tudi kategorija ikone, indeksa in simbola (Peir-
ce, 1955). Najbolj znana Peirceova tipologija se nanaša 
na vprašanje, kako znak reprezentira označen objekt, 
hkrati pa vsak znak klasifi cira glede na način, kako znak 
označuje objekt. Ikona se z objektom ujema na podlagi 
nekaterih (bistvenih) lastnosti, indeks je dejansko (fak-
tično) povezan s svojim objektom in simbol označuje 
objekt interpretantu zaradi navade ali pravil (na primer 
znotraj neke kulture).
Svojo interpretacijo pojma indeks Eisenman poda v 
intervjuju leta 2003 (Ivy, 2003), v katerem primerja in-
156
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
deks s stopinjo v pesku. Fizična sled je dejstvo, je nekaj 
materialnega; interpretacija pa je dojemanje in spozna-
vanje nečesa. Ko stopimo v pesek in potem odmaknemo 
stopalo, vemo, da je tja stopila noga. Odločilna pri tem 
je materialnost receptorja; stopinja se npr. pozna le na 
mehki podlagi. Po avtorjevi trditvi obstajajo tudi drugi 
indeksi, kot je indeks sile, ki je odvisen od teže in moči 
udarca noge v pesek. Vržen kos gline deformira predmet, 
ki ga zadene. Predmet s strelno luknjo je znak strela, 
kajti brez strela ne bi bilo luknje. Vendar luknja obstaja, 
ne glede na to, ali jo kdo poveže s streljanjem ali pa ne. 
Indeks je tako prazna fi gura, ki čaka na interpretacijo. 
Eisenmana zanima, kakšne deformacije povzročajo te 
sile, kar je mogoče simulirati z računalniki.
Za zasnovo mesta kulture Eisenman izbere tri indekse 
(oziroma njihove diagrame), ki vplivajo na izhodišče za-
snove oziroma ki »utemeljujejo izvorni genski vir projekta« 
(Cassarà in Eisenman, 2006). Prvi indeks vključuje romar-
ske poti, ki jih Eisenman prevzame iz Codexa5 Calixtinusa 
(Liber Sancti Jacobi), ki naj bi nastal sredi dvanajstega 
stoletja. Sestavlja ga pet delov, vsak pa obravnava različno 
vsebino. Zadnji del je pojmovan kot eden najstarejših 
romarskih vodnikov v Evropi, ki podaja nasvete, ob katerih 
poteh in kako lahko romarji prispejo do svojega cilja, in ki 
opisuje štiri romarske poti. Drugi indeks avtorju predstavlja 
školjka pokrovača. Školjka je arheološki artefakt, ki so ga 
izkopali med letoma 1945 in 1965 znotraj groba v sloju 
zemlje neposredno pod površjem katedrale Santiago de 
Compostela ter datirali na podlagi analogij v čas pred 
letom 1120. Ta artefakt je tudi najstarejši arheološki do-
kaz uporabe školjke kot simbola romanja v Compostelo 
(Castiñeiras in Cazes, 2010, 308). Izvirno je bila školjka 
samo spominek, s katerim so se romarji vrnili z romarske 
poti, vendar tudi Codex Calixtinus opisuje školjko kot 
emblem krščanske dobrote, kot emblem čudežev in celo 
opisuje kraje v Santiagu, kjer je bilo školjke mogoče 
kupiti. Tretji indeks je srednjeveško mestno jedro Santiaga 
de Compostela, njegova romanska in gotska struktura z 
ozkimi srednjeveškimi ulicami in trgi (slika 4).
Zasnova
Skupna površina parcele na vzpetini Gaiás je 
686.000m2, skupna pozidana površina pa 175.000m2. 
Šest stavb je zasnovanih v treh parih (zaradi vizualnega 
zmanjševanja merila kompleksa): en par sestavljata Ar-
hiv Galicije in Knjižnica Galicije, drugi par Center glas-
bene in gledališke umetnosti in stavba administrativnih 
služb, tretji par Muzej Galicije in Center mednarodnih 
umetnosti (slika 5). Skupna površina stavb je 52.000m2, 
ta površina pa ustreza 148.900m2 uporabne površine. 
Načrtovane površine stavb pri zasnovi in izvedbi se 
razlikujejo, prav tako pa tudi njihova poimenovanja 
(preglednica 1). V jugozahodnem vogalu Mesta kulture 
Galicije stojita t. i. Hejdukova stolpa, ki ju je leta 1992 
prvotno zasnoval arhitekt John Hejduk kot botanična 
stolpa za park Belvis v Santiagu. Po njegovi smrti leta 
2000 ju niso postavili. Eisenman ju je umestil znotraj 
kompleksa kot poklon arhitektu, s katerim je vrsto let 
sestavljal t. i. skupino New York Five. V stolpih sta pred-
videna recepcija in informativni prostor.
Oblikovni elementi zasnove stavbne celote so:
1. dvodimenzionalne oblike, ki vplivajo na določi-
tev tlorisa – tloris starega mestnega jedra in javni 
prostori mesta;
Slika 4: Primerjava značilnosti tkiva: (a) staro mestno 
jedro Santiaga de Compostela (vir: Google Earth, datum 
posnetkov avgust 2007), (b) Mesto kulture Galicije (vir: 
City of Culture, 2011) (avtorja vsebine: Lucija Ažman 
Momirski, Rok Žgalin Kobe; avtor obdelave: Rok Žgalin 
Kobe)
5 Codex izvira iz latinske besede caudex, codex, kar izvirno pomeni deblo drevesa, kot tudi dokument, prvotno oblikovan iz lesenih tablic 
(Webster). Eisenman zasnovo projekta za Mesto kulture Galicije opiše v knjigi CodeX (naslov je besedna igra, sestavljena iz besed Index 
(indeks) in Code (koda).
157
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
Preglednica 1: Primerjava poimenovanj in površin stavb Mesta kulture Galicije pri zasnovi in izvedbi projekta. 
Lokacije stavb znotraj kompleksa so oštevilčene na sliki 5 (vir: Eisenman, 2005; Cidade da Cultura de Galicia, 2011) 
(avtorja vsebine: Lucija Ažman Momirski, Rok Žgalin Kobe)
Slika 5 (in sivinska legenda): Tloris Mesta kulture Galicije z označenimi stavbami ter območji obravnave. Območja 
od leve proti desni (vir: City of Culture, 2011): zunanji prehodi med stavbami in območje poti do starega jedra, 
strehe stavb, območje osrednje doline med stavbami, območje izteka stavb, območje parkirišč (avtorja vsebine: 
Lucija Ažman Momirski, Rok Žgalin Kobe; avtor obdelave: Rok Žgalin Kobe)
Stav ba
Ime pri zasnovi v 
Gallegu
Sedanje ime v 
Gallegu
Načrtovana površina 
pri zasnovi
Predvidena površina 
pri izvedbi
1 Arhiv Galicije Hemeroteca Archivo de Galicia 8.500 m2 9.600 m2
2 Knjižnica Galicije Biblioteca Biblioteca de Galicia 15.700 m2 26.000 m2
3 Center glasbene in 
gledališke umetnosti
Teatro de la Musica
Centro de la Música y 
las Artes Escénicas
25.000 m2 55.000 m2
4 Stavba 
administrativnih služb
Servizos Centrais Servizos Centrais 5.600 m2 7.500 m2
5 Muzej Galicije Museo de la Historia Museo de Galicia 14.100 m2 20.800 m2
6 Center mednarodnih 
umetnosti
Nuevas Tehnologias
Centro de Arte 
Internacional
10.750 m2 16.000 m2
7 Stolpa v spomin Johna 
Hejduka
Torres en Homenaje 
a John Hejduk
Torres en Homenaje a 
John Hejduk
350 m2 350 m2
158
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
2. tri dvodimenzionalne mreže, ki določajo kon-
strukcijo – tartanska6 mreža, mreža 16 x 20 in 
mreža 8 x 8 s podmrežama 4 x 4 in 4 x 2;
3. dve tridimenzionalni mreži, ki oblikujeta novo 
topografi jo – linije deformacij in linije valovanja;
4. površine ali pasovi nevtralne podlage oziroma 
ozadja, ki jih določajo tri prej naštete skupine 
oblikovnih elementov.
Našteti oblikovni elementi in njihovi medsebojni 
vplivi so osnova za razporeditve tlorisov, volumnov, 
konstrukcije, prostorov in drugih prvin Mesta kulture 
Galicije. Oblikovni proces zasnove je pri iskanju konč-
ne oblike Mesta kulture Galicije vzporedno obsegal še 
delo z računalniškimi diagrami, delovnimi tridimenzio-
nalnimi maketami iz kartona in lesa ter s prostoročnimi 
skicami.
1. Tloris starega mesta je osnova za zasnovo tlorisa 
Mesta kulture Galicije. Pri zasnovi so arhitekti 
tloris srednjeveškega mestnega jedra Santiaga 
de Compostela dvakrat prilagodili lokaciji in ga 
prenesli nanjo. Nazorna je premestitev strukture 
petih romarskih poti. Prav tako so v tlorisu pro-
jekta uporabljene določene oblikovne značilnosti 
javnih prostorov starega mestnega jedra.
2. Podobno kot pri drugih projektih se tudi pri 
projektu Mesta kulture Galicije avtor sklicuje na 
širši, univerzalni red, ki ga predstavljajo mreže:
• Tartanska mreža (slika 6a)
Osnovni mrežni element Mesta kulture Ga-
licije je tartanska mreža, ki poteka v smeri 
sever–jug oziroma vzhod–zahod. Pasovi 
tartanske mreže so široki osem metrov. Kjer 
mreža v tlorisu oblikuje kvadrate, imajo ti 
stranico 80 metrov. Jugozahodno sečišče 
tartanske mreže določa položaj Hejdukovih 
stolpov. Liniji tartanske mreže, ki tečeta v 
smeri vzhod–zahod, določata pri knjižnici in 
gledališču klančine in vhode v garaže.
• Mreža 16 x 20 metrov (slika 6b)
Mreža modula 16 x 20 metrov poteka sledeč 
smerem neba. Mreža pokriva celotno obmo-
čje Mesta kulture Galicije. Na njenih sečiščih 
leži glavna konstrukcija, ki podpira strehe 
vseh stavb.
• Mreža 8 x 8 metrov (slika 6c)
Osnovni modul mreže 8 x 8 metrov je od mre-
že 16 x 20 metrov zavrten za sedem stopinj 
nasprotno od smeri urnega kazalca. Določa 
nosilno konstrukcijo nadstropij v stavbah, ki 
je ločena od nosilne konstrukcije streh. Mreža 
4 x 4 metre razpolavlja mrežo 8 x 8 metrov. 
Mreža 4 x 2 metra po vertikali razpolavlja 
mrežo 4 x 4 metre.
3. Arhitekti so zasnovo topografi je začeli tako, da 
so lokacijo prekrili s tridimenzionalno podobo 
školjke pokrovače, nanjo pa so položili novo 
mrežo. Školjka je podlaga za novo, navidezno 
topografi jo vzpetine Gaisas.
6 Tartan je vzorec prekrižanih navpičnih in vodoravnih trakov, zlasti v tkaninah v škotskem karu.
Slika 6: (a) Tartanska mreža Mesta kulture Galicije, (b) 
Mreža 16 x 20 metrov Mesta kulture Galicije, (c) Mreža 
8 x 8 metrov Mesta kulture Galicije (vir: City of Culture, 
2011) (avtorja vsebine: Lucija Ažman Momirski, Rok 
Žgalin Kobe; avtor obdelave: Rok Žgalin Kobe)
159
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
Z namenom določanja tretje dimenzije stavb, ki naj ne 
bi bila zgolj dvig ravninske geometrije (planimetrije), je v 
zasnovo vpeljana vrsta različnih »regulacijskih« linij (sli-
ka 7), ki po avtorjevem mnenju v celoto združijo prostor, 
čas in pomen. Te linije so pri izvedbi poimenovane kot 
deformacijske linije in linije valovanja. Linije deformacij 
izhajajo iz serije linij, prvotno urejenih v smeri sever–jug, 
oziroma iz linij tartanske mreže na tleh. Deformacijske 
linije so zavrtene okoli teh prvotnih linij v tlorisni ravnini 
in v prostoru. To ustvarja razprostiranje linij, ki je prika-
zano v zaporedni vrsti vmesnih pozicij linij (vmesnih faz 
postopka). Te ustvarjajo enak vizualni učinek na stavbo, 
kot jih ustvarjajo brazde na školjki. Sledijo si iz stavbe v 
stavbo čez celotno Mesto kulture Galicije. Robovi defor-
macijskih linij so ravni, a niso vzporedni, zato se pasovi 
linij ožijo ali širijo. Mestoma se robova posamične linije 
sekata; tam se pas zoži v eno samo točko.
Linije valovanja potekajo od vzhoda proti zahodu. 
So edine linije, ki so ukrivljene. Izhajajo iz serije linij, 
prvotno urejenih v smeri vzhod–zahod, oziroma iz 
linij tartanske mreže na tleh. Tridimenzionalno vrtenje 
in premiki ustvarijo zaporedje elementov, ki določajo 
potek krivulj.
Izvedba
Oblikovni elementi izvedbe so:
(a)  Fasade
Zunanje stranice stavb sestavljajo steklene, ka-
mnite in stekleno-kamnite fasade različnih oblik.
(b)  Strehe
Prvotno je bil iztek streh stavb (kjer se na površju 
objekti na videz zaključijo in preidejo v tla) 
zasnovan tako, da so se strehe stavb zlile s tlemi. 
Strehe naj bi tudi bile pohodne. A ker predpisi 
ne dovoljujejo pohodnih streh s tako strmimi 
nakloni, je območje izteka stavb dvignjeno, kar 
onemogoča dostop pešcev na streho. Območje 
izteka stavb je od tal dvignjeno pol metra in več.
(c)  Zunanji tlaki
Tlaki so vse površine na parceli, ki niso krite s 
streho oz. so dostopne pešcem (tudi klančina na 
območju osrednje doline, ki je pohodna streha). 
Zunanji prehodi med stavbami in območje ob 
severnem in južnem paru stavb potekajo od 
vzhoda proti zahodu, od območja parkirišča ter 
med posameznimi stavbami. Prehodi se iztečejo 
v pešpoti, ki vodijo po pobočju proti staremu me-
stnemu jedru. Območje osrednje doline Mesta 
kulture Galicije poteka od juga proti severu med 
posameznimi pari stavb.
(d)  Notranjost 
V kategorijo notranjosti stavb spadajo poleg 
notranjih tlakov tudi zunanji tlaki pod streho ali 
arkadami, saj so obravnavani enako kot tlaki v 
notranjosti. Notranjost torej predstavljajo vse 
pokrite površine. Za notranjo stran fasade veljajo 
drugačna pravila kot za zunanje fasade, saj so v 
notranjosti stavb dodatne nosilne konstrukcije. 
Strop v stavbah je oblikovan na enak način tako v 
notranjosti kot tudi pod nadstreški stavb. Konstruk-
cijski elementi v stavbah so stebri, stene in plošče 
nadstropij. Notranji pohištveni elementi, kot so 
npr. omare, mize, sprejemnice, klopi itd., so bili 
prvotno oblikovani v sklopu celotne arhitekturne 
zasnove. V popolnosti so notranji pohištveni 
elementi realizirani v stavbi knjižnice, medtem 
ko je bilo v stavbi arhiva pohištvo prilagojeno 
programu. Notranji tehnični elementi, kot so luči, 
dilatacije, tehnični in varnostni pripomočki itd., 
prav tako sledijo celostni zasnovi stavb.
RAZPRAVA
Širša lokacija
V izhodišču zasnove je širša lokacija oziroma kraj 
uporabljen v postopkih, ki niso značilni samo za ta 
projekt oziroma kraj, na katerem nastaja Mesto kulture 
Galicije. Avtor je iste postopke uporabil že v drugih 
projektih, a jih ni poimenoval na enak način kot pri 
postopku zasnove in izvedbe projekta Mesta kulture 
Galicije. Koncepte slojenja, premestitve, uporabe uni-
verzalnih mrež in izkopa, ki so uporabljeni pri Mestu 
kulture Galicije, lahko zasledimo že pri projektu za trg 
Cannaregio in nato za berlinski Checkpoint Charlie. 
Eisenman je v natečajnem predlogu leta 1978 za 
velik odprt javni prostor, trg Cannaregio v Benetkah, 
uporabil koncept premestitve mrežne strukture bolni-
šnice, ki jo je na drugem koncu Benetk v štiridesetih 
letih dvajsetega stoletja predvidel Le Corbusier (Ghersi, 
Slika 7: Prostorska igra (vir: Razstava 2011, avtor foto-
grafi je: Rok Žgalin Kobe)
160
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
Preglednica 2: Tabela oblikovnih elementov izvedbe projekta Mesta kulture Galicije (vir: Žgalin Kobe, 2014, 
302–304) (avtorja vsebine: Lucija Ažman Momirski, Rok Žgalin Kobe)
 (a) Fasade (b) Strehe (c) Zunanji tlaki (d) Notranjost
Premestitev 
tlorisa starega 
mestnega jedra
_
- prefabricirane 
plošče 50 x 50 cm
- nad nevtralnim 
ozadjem
- pod tartansko 
mrežo in mrežo 16 
x 20 metrov
- rjav lomljen kamen z 
belimi fugami prosto 
položen v smeri 
sever-jug
- pod mrežo 8 x 8 
metrov in nad 16 x 20 
metrov
- sečišča mreže 16 x 
20 metrov so le v 
območju osrednje 
doline
_
Interpretacija 
strukture 
javnih 
prostorov 
mesta
_ _
- 10 cm temno rdeče 
kocke z rumeno 
belimi fugami
- nad mrežo 16 x 20 
metrov - vidna le v 
območju osrednje 
doline v sečiščih s 
steklenimi tlakovci
- pod mrežo 8 x 8 
metrov
_
Talne rešetke _ _
- kovinske rešetke za 
prezračevanje
- nad mrežo 16 x 20 
metrov
- pod mrežo 8 x 8 
metrov in tartansko 
mrežo
_
Tartanska 
mreža
- sprememba v 
barvi fasadnega 
kamna
- povezave med 
tartanskima 
mrežama v tlaku 
in strehi po linijah 
sever-jug v obliki 
zarez
- pločevinaste 
kvadratne plošče 
rumeno bele barve 
s stranico 100 cm 
poglobljene glede 
na strešno površino
- v tlorisu okoli 
osnovne tartanske 
mreže zunanjega 
tlaka zavrtena za 
11 stopinj v levo
- svetlo rjavi 
raznobarvni tlakovci 
20 x 20 cm
- nad vsemi mrežami
_
Mreža 16 x 20 
metrov
_
- 100 cm široke linije 
iz pločevinastih 
kvadratnih plošč 
rumeno bele barve 
s stranico 100 cm
- v območju izteka 
stavb se linije 
mreže 16 x 20 
metrov spremenijo 
iz pločevinastih v 
travnate
- pod tartansko 
mrežo
- sivo-rjave kvadratne 
kamnite plošče, 
položene pet v vrsto 
po širini 120 cm 
široke linije
- nad mrežo 8 x 8 
metrov
- pod tartansko 
mrežo, starim 
mestnim jedrom 
in interpretacijo 
romarskih poti
- sečišča linij v osrednji 
dolini so nad vsemi 
mrežami
-  120 cm široke linije 
v tlaku tal, stopnic in 
dvigal iz pet vzporednih 
pasov iz sivih kvadratnih 
kamnitih plošč
-  nad vsemi mrežami v 
tlaku
-  sečišča določajo položaj 
120 cm kvadratnih 
nosilnih stebrov strehe
161
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
Mreža 8 x 8 
metrov
-  izbočena ali 
vbočena, v 
ravnini s fasado 
pa v obliki 50 cm 
širokega pasu iz 
kamnitih plošč 
obrobljenega z 
dvema ožjima 
pasovoma
_
- 2 cm široke reže za 
odvodnjavanje, ki 
je hkrati dilatacija v 
tlaku
- na sečiščih stekleni 
kvadratni tlakovci
- pod mrežo 16 x 20 
metrov in tartansko 
mrežo
- nad starim 
mestnim jedrom 
in interpretacijo 
romarskih poti
- 30 cm široki pasovi iz 
rdečih kamnitih plošč 
dimenzij cca 30 x 90 
cm v tlaku tal, stopnic, 
dvigal, v nosilni fasadni 
konstrukciji stavbe 
Arhiva in na pohištvu
- pod mrežo 16 x 20 
metrov
- na sečiščih, linijah ali 
izven mreže okrogli 
stebri premera 60 cm
Podmreža 4x4 
metre
- steklene fasade: 
okenski okvirji, 
približno dvakrat 
tanjši od okvirjev 
mreže 8 x 8 
metrov
- kamnite fasade: 
kovinske dilatacije 
širine 3 cm
_ _
-  razporeditev luči v 
stavbi Arhiva
Podmreža 4x2 
metra
- steklene fasade: 
okenski okvirji, 
približno dvakrat 
tanjši od okvirjev 
mreže 8 x 8 
metrov
- kamnite fasade: 
kovinske dilatacije 
širine 3 cm
_ _ _
Linije 
deformacij
- steklene fasade: 
okenski okvirji 
in steklo: steklo 
je v območju 
linije mlečno ali 
obratno, prosojno 
med mlečnima 
pasovoma
- kamnite fasade: 
drugačna obdelava 
in barva kamna
_ _
- v tlaku pol centimetra 
tanke kovinske dilatacije 
po robovih linije
- v stropih, nadstropnih 
ploščah in vertikalnih 
površinah svetlo sive 
vdolbine v mavčno 
kartonskih oblogah
- ne sekajo tlakov mrež 
16 x 20 metrov in 8 x 8 
metrov
- določajo meje pohištva
Linije 
valovanja
- vbočene, 
izbočene linije, 
okenski okvirji, 
sprememba 
materiala ali barve
- valovijo v 
horizontalni smeri
-  določajo 
topografi jo streh
_
- vbočene, izbočene 
linije, okenski okvirji, 
sprememba materiala 
ali barve v stropih, 
nadstropnih ploščah, 
stopnicah in pohištvu
- nad deformacijskimi 
linijami
Površine
nevtralnega
ozadja
-  kvadratne kamnite 
plošče s stranico 
50 cm
-  50 cm plošče iz 
ročno klanega 
rdečkastega kamna 
lokalnega izvora
- svetle 10 cm kocke z 
roza fugami
- na območju parkirišč 
asfalt
- svetlo rjave kvadratne 
plošče s stranico 50 cm 
v tlaku
- stropi iz belih mavčno 
kartonskih plošč
- pohištvo v beli barvi
162
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
2007; Fondation le Corbusier, 2017). Mrežo je razširil 
in jo na novi lokaciji prevzel kot podlago. Raster mreže 
označuje vrsta praznin. Nov oblikovni element poševne 
linije, ki povezuje dva mostova na širšem območju, je 
diagonala nove mreže.
Prekrivanje prvotne referenčne in druge obrnjene 
mreže je v sečiščih poudarjeno z v praznine umeščenimi 
variacijami Eisenmanovega starejšega projekta House 
XIa v različnih merilih: enkrat v velikosti makete, spet 
drugič v velikosti hiše. S tem je avtor sprožil idejo sloje-
nja (layering), tj. idejo avtonomnih podsistemov, ki ima 
vsak svojo strukturo, funkcijo in pozicijo. Sloji, položeni 
drug na drugega, konceptualno določajo celoten projekt 
(Ciorra, 1995, 56–58). Širši prostor in njegovi atributi 
postanejo predmet intenzivnih raziskav. Eisenman je 
poiskal izgubljene pomene in geometrije, ki jih je lahko 
uporabil za strukturiranje novega. Prostorski kontekst je 
tako viden kot palimpsest,7 ki nosi vrsto pripovednih, 
metaforičnih sporočil (Saggio, 2004).
Projekt socialnih stanovanj Checkpoint Charlie za IBA 
(Internationale Bauausstellung) v Berlinu (1981–1985) 
temelji na dvojni strategiji. Najprej je namen projekta 
razkrivanje zgodovine konkretne lokacije in spominov, 
ki so z lokacijo povezani, ter priznavanje, da je prav 
ta lokacija poseben kraj. Drugi namen je opozoriti, da 
je Berlin del prostora celotne zemeljske oble (Bedard, 
1994, 74). V procesu izkopavanja projekt na eni strani 
ustvarja in na drugi uničuje predhodne prostorske raz-
poreditve z nadomeščanjem in zlaganjem razporeditev 
druge na drugo. Lokacija postane arheološko najdišče. 
Obrambni zid iz 18. stoletja, zidovi temeljev stavb 
iz 19. stoletja in mreže zazidave iz 20. stoletja, ki so 
projicirani na obstoječe fasade okoliških stavb, ter ber-
linski zid oblikujejo vozlišče grajenih pasov (zidov) na 
različnih ravneh. Vsi skupaj so kompozicijska osnova za 
ohranitev spomina. Projekt temelji tudi na širšem, uni-
verzalnem redu, ki ga Eisenman najde v Mercatorjevi8 
mreži (Moneo, 2004, 179). Običajnemu kvadratnemu 
rastru arhitekt doda konceptualni pomen. Mercatorjeva 
mreža je položena na in med mreže historičnih zidov. 
Ta drugi sloj umetnih oz. nevtralnih zidov fi zično izbriše 
historične, izrezi v njem pa razgaljajo zgodovino tega 
zemljišča.
V projektu Mesta kulture Galicije je povezava s 
krajem vpeljana že pri glavni ideji kodeksa (codex). V 
kodeksu opisane romarske poti so prenesene v zasnovo 
projekta, zato obstaja simbolna povezava med kode-
ksom in projektom. Avtor poskuša povezati s krajem tudi 
postopke zasnove (indeks in kodiranje), ki naj bi izvirali 
iz kodeksa. Vendar so ti postopki pogost sestavni del 
Eisenmanovega ustvarjalnega dela in jih avtor ne upo-
rablja prvič pri zasnovi projekta Mesta kulture Galicije. 
V tem primeru torej povezava s kodeksom ne izhaja iz 
širše lokacije/kraja.
Ožja lokacija
Med izhodišči zasnove in prostorskimi prvinami 
(ožje) fi zične lokacije Mesta kulture Galicije nismo 
prepoznali povezav. Gradivo razstave na lokaciji Mesta 
kulture Galicije sicer dodatno prikazuje vpliv vegetacije 
na začetno razmišljanje avtorja pri oblikovanju projekta. 
Precej zavajajoča je sicer estetsko dovršena predstavitev 
lesene makete projekta, ki je bila razstavljena tudi na 
beneškem bienalu leta 2004. Na maketi je podoba pro-
jekta, v katerega so vrezani poti in trgi, zlita z lokacijo 
tako prostorsko kot tudi pri izbiri materiala. Na tem 
modelu ni razvidnih mrež, ki so pomemben del zasnove 
in izvedbe.
Pristopi k topografi ji lokacije so lahko različni, tra-
dicionalno umeščajo stavbo na, v in pod lokacijo (slika 
8). Nove paradigme v arhitekturi napovedujejo stavbe, 
poimenovane »landscrapers«; to so tiste arhitekture, ki z 
upoštevanjem geologije in geografi je lokacije razkriva-
jo, posnemajo, nadomeščajo ali (pre)oblikujejo. Betsky 
(2002) našteje strategije, ki predstavljajo nasprotje ene-
mu izmed osnovnih in glavnih tokov snovanja arhitek-
ture v preteklosti: zanikanju lokacije ali kraja, na kateri 
gradimo in kjer gradimo. Te strategije so: (a) premišljeno 
sestavljanje tistega, kar že obstaja, z namenom razkritja 
narave lokacije in kraja; (b) nadomeščanje krajine s 
stavbo, ki prevzema obrise ali videz krajine; (c) prevlada 
oblike terena z gradnjo v teren; (d) stavbe, ki sledijo in 
abstrahirajo obrise površja v obsežnih volumnih. V na-
daljevanju kritik umešča projekt Mesta kulture Galicije 
v poglavje, imenovano Nova narava, torej med stavbe, 
ki spajajo krajino z arhitekturo. V resnici je bil prvotni 
namen projekta zabrisati mejo, na kateri se konča loka-
cija in začne stavba. Do izvedbe te ideje ni prišlo zaradi 
varnostnih zahtev. 
Pomemben podatek o odnosu do ožje lokacije 
je dejstvo, da je bilo za pripravo terena za gradnjo 
odstranjenih več kot tri četrt milijona kubičnih metrov 
zemlje. Vsaj na začetku je projekt zato spominjal bolj 
na »Land art« kot na arhitekturo. Prvotni obris površja 
je bil pomembno spremenjen, topografi ja lokacije pa 
povsem preobražena, in sicer, da bi se ustvarila nova, 
umetna topografi ja stavbnih strešin, ki naj bi posnemala 
nekdanje pobočje lokacije. Dejansko pa topografi ja 
streh novih stavb prvotni lokaciji ne sledi, ampak ustvar-
ja novo lokacijo. Povezava med stavbnim kompleksom 
in (ožjo) fi zično lokacijo je zato le navidezna. 
7 Palimpsest je mlajši tekst na pergamentu, s katerega je bil odstranjen prvotni tekst (SSKJ). Z drugo analogijo Eisenman lokacijo uporabi 
kot izkop oz. najdišče, ki vsebuje sledi spomina.
8 Valjna kartografska projekcija, pri kateri poldnevniki in vzporedniki postanejo ravne črte in se sekajo pod pravim kotom, kar omogoča 
navigatorjem, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte. V smeri tečajev se popačenje povečuje. Je v splošni uporabi kot sistem UTM 
(Universal Transverse Mercator) pri zemljevidih in navigacijski opremi.
163
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
Zasnova
Pri razumevanju zasnove projekta je največji 
problem nejasnost prehoda in postopkov iz makete v 
računalniški model. Razumljivo je samo, da gre za 
združevanje večjega števila geometrijskih sestavov, ki 
so predstavljeni kot neke vrste palimpsest.
V tlorisu zasnove in izvedbe Mesta kulture Galicije 
je mogoče razbrati oblikovne značilnosti tlorisa starega 
mesta. Prenos strukture interpretiranih poti in javnih 
prostorov starega mestnega jedra ter stavbnih celot v 
zasnovo Mesta kulture Galicije je poseben in znači-
len prav za ta kraj in projekt. Enako velja za uporabo 
lokalnih materialov v tlakih, strehah in fasadah Mesta 
kulture Galicije, ki jih je mogoče najti tudi v Santiagu 
de Compostela. Vendar nekateri avtorji (Curtis, 2011) 
opozarjajo na dokaj neposreden navdih, ki naj bi ga 
za zasnovo Mesta kulture Galicije Eisenman dobil v 
projektu Alberta Burrija Grande Cretto v Gibellini na 
Siciliji (slika 9b). Projekt je spomenik rušilnega potresa 
v letu 1968 na mestu samem. Obnova vasi po potresu ni 
bila mogoča, zato so se mestne oblasti odločile za po-
stavitev približno 1,6 m visokega betonskega pokrova, 
razbrazdanega z mrežo nekdanjega cestnega sistema, 
nad zazidano strukturo naselja. Avtor projekta je želel z 
obliko spomenika zabeležiti večni spomin na katastrofo. 
Tihi spomenik je del krajine, razumeti ga je mogoče le v 
izkušnji poti skozi njega.
Zelo podobno izkušnjo ponuja spomenik Holokavst, 
posvečen umorjenim Judom Evrope  v Berlinu, ki ga je 
Eisenman najprej zasnoval skupaj s kiparjem Richardom 
Serro, pozneje pa je osnutek dokončal sam (slika 9c). 
Območje spomenika ni ograjeno, vsaka pot med 2711 
spominskimi kamnitimi kvadri je svoj vhod in izhod, 
vsak obiskovalec mora najti svoje potovanje pri prodira-
nju in prehajanju po valovitih tleh labirinta, ki se dviga-
Slika 8: Različni pristopi k topografi ji lokacije, zadnji 
predstavlja Mesto kulture Galicije (vir: Žgalin Kobe, 
2014)
Slika 9: Primerjava projektov: (a) Mesta kulture Galicije 
(avtor fotografi je: Rok Žgalin Kobe), (b) Grande Cretto 
v Gibelini (avtor fotografi je Goran Rupnik, vir: Grande 
Cretto, 2014), (c) Holokavst – spomenik umorjenim 
Judom Evrope v Berlinu (vir: Jewish memorial, 2014)
164
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
jo in spuščajo. Pri tem občuti izgubo in dezorientacijo, 
kaotične razsežnosti prostora in časa, tesnobo in stiske, 
osamljenost. Na lokaciji se sicer prepletajo številne 
zgodovinske plasti, vendar v tem primeru slednje ne 
vplivajo na združene geometrijske sestavine. Spremi-
njanje valovanja tal je drugačno kot spreminjanje višine 
zgornje ravnine stel (tj. antičnih nagrobnikov). Vsaka 
stela je unikatne oblike in velikosti, s čimer opozarja na 
edinstvenost in istost ljudi, ki so bili umorjeni. 
Izvedba
Projekt Mesta kulture Galicije se od zasnove odda-
ljuje predvsem zaradi delne izgradnje stavbne celote. 
To pomanjkljivost bo vsaj delno omilila načrtovana 
zasaditev rastlinja. Kljub temu bo v primeru neizgradnje 
vseh stavb pogled na Mesto kulture Galicije bistveno 
drugačen od tistega, ki so ga z natečajem predstavili 
arhitekti. Zgrajeni namreč nista dve stavbi na severu, 
posledično pa ostaja razkrita fasada na severni strani 
muzeja zgodovine Galicije, ki je na tem mestu tudi naj-
višja in ki se s celotno stranico odpira proti mestnemu 
središču. Od tod se ne vidi več samo predvideni nežni 
obris umetnega hriba, temveč steklena fasada velikih 
razsežnosti, ki je vrezana v hrib. Projekt, ki je bil izbran 
zaradi ideje z zlitostjo z lokacijo, se zdaj vzpenja nad 
mestom. Manjkajoči sklop stavb, za katerega še ni do-
ločena niti programska zasnova, ostaja na papirju le kot 
del prvotne ideje in možnost prihodnje razširitve.
Tudi pri načrtovanih pešpoteh, ki naj bi povezovale 
staro mestno središče in novogradnjo, bodo nastale 
spremembe. S parkirišč na vzhodu vstopajo obiskovalci 
v Mesto kulture Galicije po več pešpoteh, ki vodijo do 
središčnega trga. Na zahodu se po pobočju proti Santia-
gu de Compostela spuščajo pešpoti. Zaradi gradnje bodo 
te poti prekinjene do zaključka izvedbe vseh stavb, ta pa 
se negotovo odmika. Tako ostaja območje nove ureditve 
do nadaljnjega odrezano od starega mesta.
Kot ugotavlja neusmiljeni kritik Eisenmana William 
Curtis, se prav v izvedbi stavb nekatere geometrije 
izkažejo zgolj kot kozmetična prevara (slika 11). Le 
Corbusier tako situacijo poimenuje iluzija načrtov. 
Mesto kulture Galicije ima ambiciozno perspektivo, da 
postane nova ikona za Compostelo – kot da potrebuje 
novo, doda Curtis (2011). 
ZAKLJUČEK
Curtis (2011, 33) meni, da je bila natečajna rešitev 
lokalnega arhitekta Manuela Gallega Jorreta »v resnici 
najprimernejša za lokacijo, uporabo, simbolno funkcijo 
in izgradnjo v več fazah. Toda naročnik in nekateri člani 
žirije so menili, da se išče stavbno ikono mednarodne 
zvezde, zato so vztrajali pri projektu Petra Eisenmana, 
ki naj bi bil, kakor so trdili nekateri, odziv na topografi jo 
kraja«. Prvotno topografi jo oziroma obstoječo lokacijo je 
bilo treba v celoti preobraziti in poseči vanjo. Kritik meni, 
da se za avtorjevim teoretiziranjem skriva formalist, ki 
krade vire in manipulira z oblikami zaradi njih samih, 
pri čemer je problem vsebine zanj postranskega pomena.
Zasnova in izvedba projekta lokacijo Mesta kulture 
Galicije močno preoblikujeta, zaradi kompleksnosti 
projekta pa je tudi z analitičnim pristopom težko razvo-
zlati povezave med zasnovo in lokacijo. Povezave med 
stavbnim kompleksom Mesta kulture Galicije in ožjo 
lokacijo so le navidezne, saj topografi ja streh novega 
stavbnega sestava prvotni lokaciji ne sledi, ampak tvori 
nekakšno novo lokacijo. Prvotno pobočje ostane razvi-
dno le na prehodih med stavbami. Širša lokacija oziro-
ma kraj je izražen v izhodiščih in postopkih zasnove 
in izvedbe, vendar imajo te oblike načrtnega delovanja 
za dosego končnega oblikovnega cilja splošni, in ne 
samo za ta kraj prepoznaven značaj. Prenos strukture 
interpretiranih poti, javnih prostorov in stavbnih celot 
starega mestnega jedra v projektno zasnovo ter uporaba 
lokalnih materialov v tlakih, strehah in fasadah Mesta 
kulture Galicije sta posebna in značilna prav za ta kraj 
in projekt. Arhitektu torej le delno uspe povezava z 
lokacijo – z arhitekturo spreminja pogoje ožje lokacije 
in se navezuje na širšo lokacijo. 
Raziskavo lahko sklenemo z ugotovitvijo, da danes 
arhitektura oziroma stavbe doživljajo v odnosu do 
kraja in lokacije nekakšno metamorfozo, saj nekatere 
v sodobnosti najbolj inovativne arhitekture/stavbe ne 
samo zasedajo dani kraj/lokacijo, ampak ta kraj/lokacijo 
tudi ustvarjajo. Hkrati spoznavamo, da ostaja pretežno 
nejasno, kolikšen je dejanski vpliv kraja/lokacije na to 
preobrazbo ter kako kraj/lokacija informira/vpliva na 
nove arhitekture/stavbe in kako je kraj/lokacija skozi 
nove arhitekture/stavbe izražena in oblikovana.
Slika 10: Sečišče tartanske mreže na strehi arhiva, 
temnejše barve so tehnične rešetke (foto: Rok Žgalin 
Kobe)
165
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
THE SITE, DESIGN, AND CONSTRUCTION OF THE CITY OF CULTURE OF GALICIA
Lučka AŽMAN MOMIRSKI
University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: lucija.azman@fa.uni-lj.si
Rok ŽGALIN KOBE 
LEGO Architecture, The LEGO Group, Aastvej 1, DK-7190 Billund, Denmark
e: mail: koberok@gmail.com
SUMMARY
New paradigms of architectural design are emerging in the third millennium. An important representative of 
these paradigms is the American architect Peter Eisenman. His project the City of Culture of Galicia has been under 
construction since 2000, and the fi rst two buildings of the complex received their use permit in January 2011. This 
article presents the results of a study of the relations between the building complex of the City of Culture of Galicia, 
its immediate and wider location, its design, and its construction. In the study, the information obtained during on-
site research is of crucial importance. The authors also investigate the city complex in view of other important designs 
and projects by the architect. The fi ndings show that the links between the City of Culture of Galicia and the immedi-
ate location are only virtual because the roof topography of the new buildings does not refl ect the original location, 
but instead creates a new location. The wider location is expressed in the points of departure and the procedures of 
design and construction, but these forms of planning to achieve the fi nal design goal are general and do not involve 
a recognizable character typical only for this area. The transfer of the structure of interpreted paths, public spaces, 
and building blocks of the old city center into the project design and the use of local materials in paving, roofs, and 
facades is special and characteristic precisely for this place and project. Although the contemporary architecture 
and buildings experience a signifi cant transformation in relation to the site, it largely remains unclear what the actual 
impact of the site is on this transformation, how the site informs the new architecture, and how the site is expressed 
and shaped through the new buildings.
Keywords: City of Culture of Galicia, Peter Eisenman, Santiago de Compostela, site, design, construction
166
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 28 · 2018 · 1
Lučka AŽMAN MOMIRSKI & Rok ŽGALIN KOBE: LOKACIJA, ZASNOVA IN IZVEDBA MESTA KULTURE GALICIJE, 151–166
VIRI IN LITERATURA
Arhiv (2011): Javnosti nedostopna arhivska razstava 
natečajnih predlogov za Mesto kulture Galicije v kleti 
kompleksa Mesta kulture Galicije.
Ažman Momirski, L. (1993): Imaginariji arheoloških 
objektov. Magistrska naloga. Ljubljana, Fakulteta za 
arhitekturo, Univerza v Ljubljani.
Bedard, J. (1994): Cities of Artifi cial Excavation – The 
Work of Peter Eisenman 1978–1988. Rizzoli, New York.
Betsky, A. (2002): Landscrapers: building with the 
land. London, Thames & Hudson.
Cassarà, S. & P. Eisenman (2006): Peter Eisenman: 
feints. Milano, Skira.
Castiñeiras, M. & Q. Cazes (2010): Compostela and 
Europe: The Story of Diego Gelmirez. Milano, Skira.
Cidade da Cultura de Galicia (2011): Brošura Mesta 
kulture Galicije.
Ciorra, P. (1995): Peter Eisenman: Bauten und Pro-
jekte. Stuttgart, Deutsche Verlags-Anstalt.
City of culture (2011): Dostopno na: http://
fi les.archinect.com/uploads/ai/aiu_showcase_city_of_
culture_03x.jpg (5. 5. 2011).
Curtis, W. (2010): The 'illusion of plans': Eisenman’s 
landmark vision is a conjuring trick. The Architectural 
Review, 1364, 32–34.
Deitz, P. (2005): Landform future. Architectural 
Record, 193, 10, 94–98.
Eisenman, P. (2004): Barfuss auf weiss glühenden 
Mauern = Barefoot on white-hot walls. Dunaj, MAK, 
Ostfi ldern-Ruit: Hatje Cantz., 
Eisenman, P. (2005): CodeX: the City of Culture of 
Galicia. New York, The Monacelli Press.
Eisenman, P. (2007): Written into the void: selected 
writings, 1990–2004. London, Yale University Press.
Fondation le Corbusier (2017): Dostopno na: http://
www.fondationlecorbusier.fr/corbuweb/morpheus.as
px?sysId=13&IrisObjectId=5784&sysLanguage=en-
-en&itemPos=55&itemSort=en-en_sort_string1%20&ite
mCount=215&sysParentName=&sysParentId=65 (11. 5. 
2017).
Ghersi, F. (2007): Eisenman 1960–1990. 
Dall'architettura concettuale all'architettura testuale. 
Sanitelo, Biblioteca del Cenide.
Gómez-Moriana, R. (2010): City as Landscape: City 
of Culture of Galicia by Eisenman Architects. Mark, 27, 
99–109.
Google Earth (2011): Dostopno na: https://www.
google.si/intl/sl/earth/. (11. 5. 2017).
Grande Cretto (2014): Dostopno na: http://3.
bp.blogspot.com/-jGh2XCUKobk/TdZiERaGYpI/AAA-
AAAAAAIc/fSBcviFV3lE/s1600/27_RIBA-ARHITEKTI-
-GIBELLINA_02.jpg (25. 5. 2014).
Groat, L. & D. Wang ( 2002): Architectural research 
methods. New York, Wiley.
Harris, G. & R. Bosco, R. (2011): Eight years late and 
millions over budget. Dostopno na: http://www.theartnew-
spaper.com/articles/Eight%20years%20late%20and%20
millions%20over%20budget/23247 (16. 4. 2011).
Informe de fi scalización de la Fundación Cidade 
da Cultura de Galicia (2010): Dostopno na: http://
www.consellodecontas.es/sites/consello_de_contas/
files/contents/documents/2004/FUNDACION_CIDA-
DE_CULTURA_2004_C.pdf (15. 4. 2011).
Ivy, R. (2003): Challenging Norms: Eisenman's ob-
session. Architectural Record, 191, 10, 82–88.
Jewish memorial (2014): Dostopno na: http://www.
artsjournal.com/herman/images/JEWISHmemorialPHO-
TO1.jpg (25. 5. 2014).
King, J. (2003): Provocateur becomes a pragmatist. 
San Francisco Chronicle, 13. 11. 2003, E1.
Kostrenčić, A. (2001): Ecce Domus. Oris, 13, 69, 
36–53.
Martínez-Fornés, A. & P. Abet (2011): Santiago estre-
na su nuevo foco de peregrinación cultural. Dostopno 
na: http://www.abc.es/20110112/cultura/abcp-santiago-
-estrena-nuevo-foco-20110112.html (15. 4. 2011).
Moneo, R. (2004): Theoretical anxiety and design 
strategies in the work of eight contemporary architects. 
London, The MIT Press, Cambridge, Mass.
Ofi cina de Acogida al Peregrino (2017): Dostopno 
na: https://ofi cinadelperegrino.com/estadisticas/ (11. 5. 
2017).
Peirce, C. (1955): Philosophical Writings of Peirce. 
New York, Justus Buechler.
Razstava (2011): Trajna razstava Mesta kulture Gali-
cije v stavbi arhiva.
Saggio, A. (2004): Moving Lines. From Cannaregio 
to Castelvecchio. V: Davidson, C. & K. Forster: Peter 
Eisenman. The Garden of Lost Footsteps, an installation 
at the Museo di Castelvecchio. Padova, Marsilio.
Santiago de Compostela (2011): Encyclopædia 
Britannica. Dostopno na: http://www.britannica.com/
EBchecked/topic/523241/Santiago-de-Compostela (15. 
4. 2011).
Snoj, M. (1997): Slovenski etimološki slovar. Ljublja-
na, Mladinska knjiga.
SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika. [Elek-
tronska izdaja 1.1]. Ljubljana, DZS.
Stephens, S. (2011): City of Culture of Galicia Archi-
ve and Library. Architectural Record, 199, 6, 62.
Webb, M. (2006): Santiago's second shrine. The 
Architectural Review, 1309, 28.
Webster. Webster's Online Dictionary: Dostopno 
na: http://www.websters-online-dictionary.org/ (15. 7. 
2011).
Žgalin Kobe, R. (2014): Preučevanje odnosa med 
krajem in arhitekturo v obdobju 2000– 2010. Doktorska 
disertacija. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljublja-
ni, Ljubljana.
Žgalin Kobe, R. & L. Ažman Momirski (2013): Mesto 
kulture Galicije. Arhitektov bilten, 43, 197-198, 63–69.