(finski poročevalec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik-Franc Mazpvec, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proiz- Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dni, 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. GLASILO SOCIALISTIČNI IVI« DfLOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE DOMŽALE, 28. 2.1984, LETO XXIII, št. 3 Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS, na obisku med domžalskimi komunisti Med obiskom v Domžalah se je Miha Ravnik dlje časa zadržal v obratu Helios na Količevem, koder so mu predočili med drugimi tudi uspehe tega kolektiva Miha Ravnik na obisku v domžalski občini: Ob pregledih stanja — več konkretnosti, manj splošnega Pred dnevi se je mudil na obisku v domžalski občini sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik, ki je bil v več ur trajajočem obisku seznanjen z gospodarskimi gibanji in poslovnimi dosežki domžalskega Heliosa, kasneje pa je prisostvoval seji razširjenega komiteja ZKS Domžale oz. predočenju razmer na različnih področjih družbenopolitičnega, samoupravnega in gospodarskega življenja v Domžalah. Miha Ravnika je na obisku v občini Domžale spremljal tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Ludvik Zaje. Ob obisku v eni naših poslovno najbolj uspešnih delovnih organizacij - dofhžalskem Heliosu so Miha Ravnika najprej seznanili s podatki o -avni proizvodnje in izvoza, le-ta seje v tej delovni organizaciji, ki je bila izredno velik uvoznik s konvertibilnega trga, izvoznik pa na klirinškega, zlasti občutno povečal v preteklem letu, saj se je izvoz v države s trdno valuto povečal skoraj za 100 odstotkov, presežen pa je bil seveda tudi visoko postavljeni plan. Seveda je bilo za take rezultate treba povečati v veliki meri tudi fizični obseg proizvodnje, koder beležijo za petino večji porast v primerjavi z letom poprej. Ti in drugi podatki ilustrirajo delovne uspehe kolektiva, kjer so uspeli bistveno zmanjšati tudi stroške ! na enoto izdelka. Vse to je rezultiralo v dobrih poslovnih rezultatih, ki so še seveda pokazali tudi na visokih pov-čnih osebnih dohodkih v Heliosu. Kot je ugotovil Miha Ravnik ;gre v t primeru domžalskega Heliosa za evidentno izkazano enotnost delovnih teamov, uspešnost in enotnost pri sprejemanju odločitev v vodenju kolektiva, nasploh pa je moč take rezultate doseči le tam, kjer je dobra, ustvarjalna delovna klima. Podatki o uspešnem gospodarjenju ne nazadnje kažejo tudi na to, da so ob vseh zaostrenih pogojih tudi še rezerve, ki jih je moč doseči z ustrezno pripravljenostjo delovnih ljudi in pravim načinom stimuliranja za dobro delo. Seveda pa uspehi prinašajo tudi izkušnje na tisto, kar ni bilo v preteklosti še dobro opravljeno. Tudi v družbenopolitičnem delu -se kažejo napake. Denimo v delovanju komunistov, pa mladih v Heliosu in še drugje. V nadaljevanju obiska so predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini na razširjeni seji komiteja ZKS Domžale tov. Mihi Ravniku predložili prerez stanja v domžalski občini na mnogih področjih. Četudi je bilo, kot je menil Miha Ravnik, v tem prerezu uspehov in problemov preveč splošnosti, je vendar pokazal na to, da v domžalski občini lahko govorimo o enotnosti stališč v delovanju družbenopolitičnih organizacij in v političnem sistemu. Prav v uresničevanju nalog političnega sistema so v domžalski občini uspeli v dobršni meri vključiti delavce združenega dela in preseči forumsko delovanje. Ko so spregovorili o delovanju in organiziranosti komunistov v 84 osnovnih organizacijah, so ugotovili, da je mnogo takih komunistov, ki niso dejavni ne v delovni organizaciji ne na terenu, koder živijo. Povezanost člana ZK sploh ne narekuje njegovega odnosa do dela, probleme organiziranja dela komunistov, njihovo neaktivnost, manjšo pripravljenost za delo pa občutijo tudi marsikje v občini. Ko so opozorili na probleme organiziranosti kmetijstva v naši občini, torej panoge, ki ji v pridelovanju hrane posvečajo veliko pozornost, je Miha Ravnik opozoril, da mora biti vsebina evehtuelnih povezovanj, integracij v kmetijstvu na prvem mestu. Sele, ko bo evidentna vsebina, tehtne pridobitve nove organiziranosti agro-živilstva, šele tedaj naj sledijo organizacijske spremembe, ne sme pa biti obratno. M.Brojan Nekateri mentorji, prosvetni delavci in drugi organizatorji aktivnosti v ZPM med slavnostno konferenco Slavnostna konferenca ZPM: Dolgoletna skrb za mlade V sredo, 8.februarja 1984 so prizadevni delavci Zveze prijateljev mladine občine Domžale pripravili slavnostno konferenco ZPM občine. Sekretarka OK SZDL Vera Vojska je v uvodnem govoru poudarila vlogo in pomen Zveze prijateljev mladine ter opozorila na tehtnost delovnih povezav med vsemf strckovno-izobraževalnimi, družbenimi in drugimi dejavniki. Predsednica ZPM občine Domžale Štefka Mlakarjeva je ob začetku slavnostne konference očrtala delovna i Pretirane podražitve v domžalski občini: Cene — poskočile tudi v Domžalah m. V inšpekcijskih službah oz. pristojnih to je pri tržnih inšpektorjih, je tudi v Domžalah stekla akcija za to, da ugotovimo, koliko je bilo potem, ko je pričel veljati zvezni odlok o zamrznitvi cen proizvodov in storitev -neupravičenih podražitev tudi pri nas. V januarju je bilo v tej smeri opravljenih 36 inšpekcijskih pregledov v družbenem sektorju, deloma pa tudi v zasebnem, v teh pregledih pa je bilo ugotovljeno, da tudi v naši občini nismo spoštovali odloka in nismo dosledno izvajali določil odloka. Skupno z občinsko skupnostjo za cene so v inšpekcijskih službah zavrnili 16 predlogov podražitev v zasebnem sektorju in dve v družbenem sektorju, 4 primeri so bili predlagani v postopek sodniku za prekrške. V proizvodnih organizacijah združenega dela so organi tržne inšpekcije \ugotovili, da so primeri, ko so prejeli \*icer potrjene cenitve med 19. 12. in 23.12.1983, vendar pa po tolmačenju (veznega zbora republik in pokrajin ti ceniki niso veljavni in morajo biti zato cene vrnjene na raven pred 19.12.1983. V občini teče akcija, da bi ugotovili, koliko je takih primerov nespoštovanja omenjenega sklepa. Seveda bodo tržni inšpektorji zoper kršilce v okviru svojih pristojnosti tudi ukrepali. Tržni inšpektorji opozarjajo na primere veljavnih podražitev, ko so se določeni izdelki ali vrste izdelkov podražile pred 19.12.1983 in je zato nova cena veljavna, ti artikli pa so dobavljeni šele sedaj, ponekod pa jih celo še ni. Sprotno preverjanje pravilnosti omenjenega opravlja dinamično tržna inšpekcija. Le-ta je denimo že medtem ugotovila, da so nekatere delovne organizacije na zahtevo inšpekcijskih služb že vrnila cene na staro raven, kot denimo Josip Kraš Zagreb in Tovarna nogavic Polzela. Sicer pa je domiselnost proizvajalcev pri iskanju poti k novim cenam neprekos/jiva, saj si znajo domisliti zelo zvite, celo težko dokazljive načine za dosego svojih ciljev — višjih cen. V povezavi s pristojnimi organi bodo delavci inšpekcijskih služb tudi na tem področju s svojimi ukrepi skušali zaščititi potrošnika. Težko je namreč prepričati občana, da je sedanja, bistveno dražja domača klobasa, boljša od prejšnje kranjske klobase, ko pa sta obe enaki. Pri tem ni treba posebej poudarjati — občani pa itak sami ugotovijo — da gre samo za spremembo imena. Enak pojav so tržni inšpektorji ugotovili pri Ljubljanski salami, ki je nenadoma izginila s polic, pojavila pa se je popolnoma enaka salama — seveda dražja — z novim tržnim imenom — Zaloška salama. Pri odkrivanju kršitev pri oblikovanju cen, delavci tržne inšpekcije sami ne zmorejo količinsko zaobseči vsega dela, zato pozivajo občane, krajevne skupnosti posebej pa potrošniške svete, da jih o vseh eventualnih oz. dozdevnih nepravilnostih obveščajo. področja, uspehe in probleme, ki jih pred volonterske delavce Zveze postavljajo razraščajoči se problemi dela z mladimi. Teh problemov je zaradi različnih okoliščin odraščanja mladih, socialnih in drugih razmer zelo veliko, tako da je aktivnost Zveze prijateljev mladine zelo potrebna, pa seveda zato tudi zelo dragocena. Herman Breznik, predsednik Izvršnega sveta SO Domžale je nato izročil trojici posameznikov najvišja republiška priznanja republiške konference Zveze prijateljev mladine. Priznanja so za svoje dolgoletno, neutrudno in prizadevno delo z mladimi prejeli Francka Pezdir, Danica Zidane in Rajko Hafner. Kot je poudarila sekretarka republiške konference ZPM Angelca Žiberna pa gre v delu te organizacije ob vseh konkretnih nalogah, ki jih prinaša t.i. „operativa", tudi za sklop še pomemebnejših zadev, to je zadolžitev, ki naj pripomorejo k uspešnemu preventivnemu delu z mladimi. Teh nalog v preteklosti nismo utegnili reševati v večji meri, odtod tudi mnogo težav! Kažejo pa se iz tega seveda naloge za še bolj uspešno delo za naprej. Naši trije samoprispevki — imamt? kaj pokazati! UVOD 8. marec mednarodni dan žena Tako kot vsa leta doslej, bomo tudi letos 8. marec obeleževali delovno. To je tudi priložnost, da poudarimo revolucionarno poslanstvo žensk in njihove prispevfk, ki so ga na slovenskih tleh doprinašale v vseh zgodovini boja delavskega razreda proti izkoriščanju, za nacionalno in socialno osvoboditev, za družbeni in gospodarski napredek naše samoupravne socialistične družbe. Vsakoletne proslave 8. marca, ki jih tradicionalno obeležujemo, s posvetovanji, predavanji, kulturnimi manifestacijami, tovariškimi srečanji aktivistk NOB, z delovnimi razgovori z družbenopolitičnimi proizvodnimi, znanstvenimi in kulturnimi delavkami, so priložnosti za dogovore, kako hitreje razreševati sistemska, razvojna in vsakodnevna vprašanja, ki neposredno zadevajo družbenoekonomski in politični položaj žensk. Z obeleževanjem 8. marca moramo predvsem poudariti napreden pogled na vlogo človeka in s tem tudi ženske v naši socialistični samoupravni družbi. V pogojih nevarnega slabšanja mednarodnih razmer vse bolj prihaja v zavest celotne svetovne javnosti, da je boj za zboljšanje položaja žensk tesno povezan z bojem za enakopravnost, neodvisnost in suverenost narodov, z bojem za vzpostavitev nove mednarodne ekonomske ureditve in enakopravnih mednarodnih odnosov. V naši državi, kjer je spoznavanje o usodni povezanosti tako imenovanega ženskega vprašanja z zgodovinskim bojem delavskega razreda za osvoboditev človeka prodrlo zelo zgodaj, bomo letošnji 8. marec obeležili v podpori in solidarnosti Jugoslavije z vsemi tistimi narodi, ki se borijo za svobodo in neodvisnost, za trajen mir, ki je mogoč samo z uresničitvijo vizije drugačnega sveta, sveta, kjer bo manj merjenja sil in rožljanja z orožjem, pa več sporazumevanja in sodelovanja za svet demokratičnih mednarodnih odnosov. Se posebej pa bo naša družbenopolitična aktivnost usmerjena v dogovore o: -uresničevanju ciljev in nalog gospodarske stabilizacije, - razvoju možnosti za produktivno zaposlovanje, še posebej iskanju novih možnosti za zaposlovanje predvsem žensk in mladine, -hitrejšemu razvijanju družbene skrbi za razbremenjevanje družine opravljanja tistih nalog, ki omogočajo delavkam in delavcem enakopravno in polno udeležbo v združenem delu in družbenopolitičnem življenju (razvoj družbene prehrane za potrebe družine,, zlasti še za srednješolsko mladino, razvoj storitvenih dejavnosti, sosedska pomoč v KS, razvoj raznovrstnih oblik vzgoje in varstva predšolskih otrok, razvijanje elementov COŠ v vseh osnovnih šolah, itd). To bo omogočalo tudi vsem otrokom enakopravnejše pogoje za zdrav in vsestranski razvoj. Vse to pa zahteva večjo udeležbo žensk v samoupravnih in družben političnih aktivnostih in v vseh procesih upravljanja in odločanja v naši družbi. Kolikor bolj se bodo ženske samoupravno in družbeno angažirale, toliko prej bodo številna vprašanja, ki»,, so obravnavana kot „ženska", postala ne le v besedah, marveč tudi v praksi družbena. Z delovnim obeleževanjem 8. marca bomo potrdili razredno bistvo tega pomembnega praznika revolucionarnega delavskega gibanja. Svet za družbenoekonomski in politični poločaj žensk Predsedstva OK S ZDI. Domžale Komisija za pripravo referenduma za IV. samoprispevek je pripravi/a delovno gradivo, ki obsega poročilo o realizaciji dosedanjih samoprispevkov in zasnovo programa IV. samoprispevka, ki naj bi služilo kot pripomoček za javno, razpravo v vseh sredinah, to je v družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Čeprav bo v okviru Občinske konference SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov pripravljen podroben načrt aktivnosti in potek javne razprave, pa želi komisija predstaviti tista stališča, na podlagi katerih je pripravljena zasnova programa in opozoriti na tiste neposredne naloge, za katere se je potrebno opredeliti v posameznih strokovnih samoupravnih organih, v Samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih. Tako iz zasnove programa izhajajo naslednje naloge: 1. V strokovnih in samoupravnih organih Občinske izobraževalne skupnosti se je potrebno opredeliti do gradnje popolne osnovne šole v Trzinu, Centra usmerjenega izobraževanja v Domžalah in do reševanja prostorov za šolsko prehrano in gradnjo specialnih učilnic. 2. V strokovnih in samoupravnih organih Skupnosti otroškega varstva, se je potrebno opredeliti do gradnje vrtca v Mengšu. 3. V vsaki od 27. krajevnih skupnosti se je potrebno opredeliti, za katere namene se bodo zbirala sredstva v višini 0,5 odstotka (vodovodov, mrliška vežica, prostor za KS, cesta, kanalizacija in podobno). .H mm 1 V osnovni šoli s prilagojenim programom Olge Avbelj pričenjajo pouk prav v teh dneh Pri tem .je pomembno opozoriti na dvoje bistvenih določil zakona o samoprispevku in sicer: a) vsi planirani objekti morajo biti v srednjeročnem planu krajevne skupnosti in s tem tudi sestavni del občinskega srednjeročnega plana; b) sredstva samoprispevka se bodo lahko uporabljala samo za namene, za katere se glasuje na referendumu o uvedbi samoprispevka.- 4. Pri pripravi programa je potrebno izhajati iz tega, da bo mogoče koristiti sredstva samoprispevka v krajevnih skupnostih šele po preteku dveh let,' kar pomeni, da bodo morali biti programi zajeti tudi v smernicah za naslednje srednjeročno obdobje oziroma srednjeročnem planu, kar pomeni, da bodo ti programi že sestavni del srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990. 5. Pripravijalci programa v krajevnih skupnostih se lahko medsebojno dogovorijo za vlaganje v skupni objekt, če so na posameznem območju interesi usklajeni in bi z združevanjem sredstev lahko zadostili potrebam po skupni gradnji objekta s sredstvi samoprispevka. 6. Koliko sredstev bo predvidoma zbrano za posamezno krajevno skupnost, je razvidno iz tabele, ki je izračunana na osnovi števila prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti. Namen uporabe sredstev morajo predlagati organi v krajevni skupnosti", v javni razpravi pa ga morajo potrditi občani na zborih na območju celotne krajevne skupnosti. 7. Ko bodo dokončno oblikovani programi v krajevnih skupnostih, bodo verificirani na Zboru krajevnih skupnosti, predlagatelj tega dela programa samoprispevka pa bo Komisija za komunalne zadeve tega zbora. Vsi trije dosedanji samoprispevki so bili namenjeni izključno razreševanju problemov na področju šolstva. S četrtim pa želimo združevati sredstva tudi za usmerjeno izobraževanje (neuresničen del programa III. samoprispevka), otroško varstvo in za vse krajevne skupnosti. Čeprav ponovno izpostavljamo solidarnost in našo odgovornost za nadaljno izgradnjo šolskega prostora, pa vendar skušamo-* istočasno razreševati tudi nekatere druge potrebe v krajih, kjer živimo. Zasnova programa, ko bo dopolnjen s programi krajevnih skupnosti, bo predstavljala celovit program, o , katerem bomo glasovali na referendumu predvidoma 15. aprila letošnjega leta. Posamezni odbori, ki delujejo pri Komisiji, bodo pripravili še ostala dopolnilna gradiva, s ■ katerimi bomo v javni razpravi do podrobnosti seznanjeni. Samoprispevek je solidarnost, usklajen in dogovorjen program pa osnova za demokratično samoupravno odločitev na dan glasovanja! UVOD V mesecu aprilu 1984 se bo iztekel III. samoprispevek za izgradnjo in obnovo šolskega prostora v občini Domžale. Sredstva iz tega naslova so se v preteklih 15. letih namenjala obnovi in gradnji šol. Leta 1968 smo se namreč v občini Domžale znašli v dokaj težavnem položaju, saj nismo mogli na področju šolstva slediti hitremu razvoju občine. Te težavne in slabe razmere šolanja naših otrok so porodile zamisel, da bi sami prebivalci občine na solidarni osnovi pomagali reševati vprašanja šolskega prostorni in to v obliki samoprispevka. Med delovnimi ljudmi in občani je stekla široka raprava o šolskih prostorih, o možnostih vzgoje in izobraževanja otrok in o gradnji prepotrebnih šolskih prostorov. Tako je bil referendum za I.samoprispevek izglasovan dne 13.4.1969, za I/.samoprispevek dne 31.3.1974 in za 11/.samoprispevek dne 8.4.1979. Ko danes ocenjujemo opravljepo 15-letno delo, ugotavljamo, da smo v glavnem realizirali zagotovljene naloge, le del objektov po programu III. samoprispevka ni bil realiziran, predvsem zaradi velike inflacijske stopnje, finančnih predpisov, ki so zavrli ugodna kreditiranja in pa nekatere spremenjene okoliščine, ki kažejo, da nekaterih objektov ni potrebno graditi v predvidenem obsegu. Ko pregledujemo rezultate treh samoprispevkov in delo v zadnjih 15. letih, ugotavljamo, da so vsi obračuni čisti, da smo s smotrnim vlaganjem opravičili s I., II. in III. samoprispevkom zbrana sredstva in s ponosom ugotavljamo, da smo veliko bogatejši kot smo bili pred 15. leti in da smo pouk velikemu številu naših otrok omogočili v sodobnih in modernih šolah. Ravno ti rezultati pa so motiv, da se bomo lahko in brez pomislekov odločali o novem programu, torej za IV.samoprispevek — za novo veliko solidarnostno akcijo za obdobje 1984—1989. REALIZACIJA PROGRAMA I. SAMOPRISPEVKA 1969- 1974 Program je predvideval vlaganja v sledeče novogradnje in adaptacije: 1. Stirirazredna podružnična šola v Blagovici — novogradnja 2. Novogradnja popolne osnovne šole v Domžalah 3. Novogradnja popolne osnovne šole na Rojah za območje Vir-Količevo-Jarše—Rodica 4. Novogradnja popolne osnovne šole v Mengšu 5. Gradnja telovadnice s stranskimi prostori v Radomljah 6. Gradnja telovadnice, stranskih prostorov in popolna adaptacija poslopja OS Vencija Perka Domžale * 7. Gradnja telovadnice in stranskih prostorov na Brdu 8. Gradnja telovadnice in stranskih prostorov v Moravčah 9. Gradnja telovadnice in stranskih prostorov in adaptacija šolske stavbe v Dobu 10. Zboljšave na podružničnih šolah, zlasti v Trzinu, Dragomlju in Krašnji. Predvideni viri za realizacijo navedenega programa so bili sledeči: 10.283.000 din 9.200.000 din 14.612.000 din 3.005.000 din 37.100.000 din ■ samoprispevek od 1.5.1969-30.4.1974 — proračun občine — 75% bančnih sredstev na vročena sredstva — posojilo Republiške izobraževalne skupnosti Skupaj Dejansko zbrana sredstva v obdobju 1969—1974: *— —samoprispevek — proračun občine — sredstva Temeljne izobraževalne skupnosti — drugi viri Skupaj vsi prihodki — od tega je sklad vročil pri banki — likvidna sredstva sklada Tako so bila na razpolago za investicije v obdobju I.samoprispevka naslednja sredstva: 1. likvidna sredstva sklada 2. Posojila na vročena sredstva pri Ljubljanski banki 3. Posojila izvajalcev gradbenih del 4. Posojila Republiške izobraževalne skupnosti Skupaj S temi sredstvi smo zgradili: 1. Podružnično šolo v Blagovici 2 Osnovno šolo Josip Broz Tito Domžale 3. Osnovno šolo Šlandrove brigade 4. Telovadnico, vezni trakt in 6 učilnic pri osnovni šoli Radomlje 5. Osnovno šolo Matije Blejca Matevža Mengeš 6. Ostali stroški (analize, SDK, plačilni promet, ostalo) Skupaj Poleg navedenih novogradenj so bila opravljena tudi druga dela, v katera so bila vložena sredstva Temeljne izobraževalne skupnosti Domžale in amortizacijskih sredstev za izboljšavo pogojev na nekaterih podružničnih šolah in sicer: — podružnični šoli Dragome!j — podružnični šoli Trzin — podružnični šoli Krašnja — zgrajeno je bilo tudi asfaltno igrišče pri šoli na Brdu. 14.448.000 din 5.459.000 din 7.925.000 din 1.741.000 din 29.573.000 din 13.543.000 din 16.030.000 din 16.030.000 din 22.527.513 din 9.794.487 din 3.500.000 din 51792.000 din 778.000 din 13.985.000 din 16.423.000 din 4.419.000 din 16.040.000 din 147.000 din 51.792.000 din V sklopu programa /.samoprispevka pa nismo realizira/i sledečih naložb: — adaptacija obstoječega šolskega poslopja, dozidava telovadnice in veznega hodnika pri OŠ Dob — gradnja veznega hodnika in telovadnice na Brdu — gradnja veznega hodnika in telovadnice v Moravčah — adaptacija obstoječega šolskega poslopja, gradnja telovadnice in veznega hodnika pri osnovni šoli Vencija Perka. REALIZACIJA PROGRAMA II. SAMOPRISPEVKA 1974 - 1979 Glede na nerealiziran program /.samoprispevka ter dejanske potrebe po gradnji in adaptaciji novega šolskega prostora so delovni ljudje in občani po široki javni razpravi in oceni dosedanjega dela pokazali pripravljenost za novo solidarnostno združevanje — referendum je bil izglasovan 31.3.1974. Program je predvideval: 1. Telovadnico -z veznim hodnikom, dozidavo pri adaptaciji OŠ Dob 2. Telovadnico z veznim hodi kom pri OŠ Janko Kersnik — Brdo 3. Telovadnico z veznim hodnikom pri OŠ Jurij Vega v Moravčah 4. Popolno OŠ Venclja Perka v Domžalah na novi lokaciji 5. Gradnja podružnične šole v Krašnji 6. Vlaganje v podružnične šole: Ihan, Trzin, Vrhpolje 7. Odkup zemljišča za gradnjo Posebne osnovne šole Homec. Predvideni viri sredstev so bili: 1. Samoprispevek od 1.5.1974 do 30.4.1979 28.000.000 din 2. Drugi viri (občinski proračun. Občinska izobraževalna skupnost, posojilo banke in izvajalcev) 13.000.000 din Skupaj 41.000.000 din Dejansko zbrana sredstva pa so bila: 1. Samoprispevek 49.906.000 din 2. Občinski proračun 13.000.000 din 3. Sredstva Občinske izobraževalne skupnosti 10.015.000 din 4. Drugi viri 14.379.000 din Skupaj vsa sredstva 87.300.000 din Z zgoraj navedenimi sredstvi smo realizirali sledeče objekte: 1. Osnovna šola Martin Koželj Dob 15.350.000 din 2. Osnovna šola Jurijyega Moravče 12.800. 000 din 3. Podružnična šola Krašnja 9.940.000 din 4. Osnovna šola Janko Kersnik Brdo 12.500.000 din 5. Obveznosti za odplačilo posojil iz I .samoprispevka 9.800.000 din 6. Dokumentacija in plačilni promet 400.000 din SkuPai 60.790.000 din Preostala sredstva so bila rezervirana za gradnjo OŠ Venclja Perka Domžale, za katero je bi/ položen temeljni kamen 29.11.1978. V okviru programa I/.samoprispevka niso bili realizirani vsi postavljeni cilji, saj so bila znatna sredstva uporabljena za obveznosti iz I.samoprispevka, sprejet je bil tudi zakon o gradnji zaklonišč, poleg tega pa so gradbeni stroški znantno porasli. REALIZACIJA PROGRAMA III. SAMOPRISPEVKA 1979 UVOD 1984 Program III.samoprispevka je bil zglasovan na referendumu 8.4.1979 po širokih predhodnih javnih razpravah v temeljnih sredinah. Nerealizirane naloge iz i/.samoprispevka, hude prostorske težave po drugih krajih občine so narekovale, da se vsa sredstva 11/.samoprispevka namenijo ponovno v celoti za reševanje potreb na področju vzgoje in izobraževanja. Zastavljeni cilji so bili izredno široki ter so zajemali teko novogradnjo, prizidke kot tudi adaptacije obstoječih šolskih prostorom. Program 111.samoprispevka: — OŠ Venclja Perka — novogradnja (960 otrok v 1 izmeni) — Podružnična šola Dragomelj (obnova) — Podružnična šola Ihan (Dozidava in obnova) — Podružnična šola Krtina (obnova) — Podružnična šola Vrhpolje (obnova) — Posebna osnovna šola Olge Avbelj (novogradnja) — Osnovna šola Trzin (novogradnja) — Center srednjih šol Domžale (novogradnja — l.faza) — Osnovna šola Radomlje (dozidava) — Osnovna šola Josip Broz Tito (dozidava) — Osnovna šola Janko Kersnik Brdo (dozidava) — Osnovna šola Šlandrove brigade (dozidava) Skupaj 70.000.000 din 2.000.000 din 4.000.000 din 2.000.000 din 2.000.000 din 30.000.000 din 40.000.000 din 30.000.000 din 15.000.000 din 25.000.000 din 12.000.000 din 15.000.000 din 224.000.000 din PREDVIDENI FINANČNI VIRI Za uresničitev programa gradnje in obnove šolskega prostora v obdobju 11/.samoprispevka od Lmaja 1979 do 30.aprila 1984 so bili predvideni sledeči viri: 1. Samoprispevek 2. Sredstva združena s samoupravnim sporazumom za spremljajoče objekte 3. Občinska izobraževalna skupnost Domžale 4. Del sredstev iz r0,5 % občinskega davka 5. Sproščena vročena sredstva pri LB Banki Domžale 6. Splošna poraba Skupaj 160.000.000 din 20.000.000 din 15.000.000 din 15.000.000 din 14.000.000 din 10.000.000 din 234.000.000 din 2. Sredstva 11/.samoprispevka (do 30.4.1984) 3. Združena sredstva po samoupravnem sporazumu za spremljajoče objekte 4. Občinska izobraževalna skupnost iz rednega programa 5. Sproščena sredstva vezana pri banki 1972 leta 6. Obresti na vezana sredstva 7. Proračun — splošna poraba 8. Drugi prihodki Skupaj 1—8 Realizacija programa III. samoprispevka 1. Obveznosti iz II.samoprispevka 2. OŠ Venclja Perka Domžale 3. Podružnična šola Dragomelj 4. Podružnična šola Ihan 5. Podružnična šola Krtina 6. Podružnična šola Vrhpolje 7. Podružnična šola Blagovica 8. OŠ Olge Avbelj 9. OŠ Trzin 10. Center srednjih šol 11. OŠ Radomlje (dozidava) 12. OŠ Josipjiroz Tito (dozidava) 13. Ostalhstroški Skupaj že realizirano (od 1 — 13) Razlika sredstev med prihodki in odhodki znaša in je namenjena za realizacijo Osnovne šole Trzin. 315.100.106 din 25.482.942 din 2.200.000 din 14.499.166 din 4.260.000 din 17.000.000 din 1.300.000 din 401.100.000 din 11.309. 126.228. 2.230. 24.381. 10.222. 9.540. 17.349. 71.192. 7.709. .635. 904. 2.013. 8.693. 281.100. 979 din 000 din 123 din 061 din 297 din 215 din 359 din 353 din 221 din 800 din 650 din 617 din 811 din 000 din 120.000.000 din , minevajočem obdobju 3. samoprispevka so v Ihanu dogradili vse, kar so učenci in učitelji potrebovali za sodoben pouk. Kraj je mnogo pridobil Dejansko zbrana finančna sredstva 1. Ostanek sredstev iz II.samoprispevka Osnovne karakteristike posameznih zgrajenih objektov po programu III. samoprispevka — Osnovna šola Vencelj Perko Domžale Zgrajena je bila kompletna šola za 960 otrok v. 1 izmeni- Po programu prispevka je bila predvidena brutto zazidalna površina 8.000 dejansko izvedene brutto površine je 8.106 m2. Po programu je bila ocenjena vrednost objekta 70.000.000 din, dejanska vrednost objekta pa je znašala 126.228.000 din. Urediti bo še potrebno dokončno igrišče, kar ni bilo mogoče izvesti zaradi zemljiških problemov. Izvajalec del je bil GIP Obnova Ljubljana, projektanti in Slovenijaprojekt Ljubljana. Objekt je bil predan svojemu namenu 1981. leta. — Podružnična šola Dragomelj Po programu je bila predvidena obnova šolskega prostora za znesek 2.000.000 din, kar je bilo tudi storjeno - dosežena investicijska vrednost znaša 2.230,123 din - med ostalimi posegi je bila v celoti zamenjana streha. Izvajalec je bilo SGP Graditelj Kamnik, projekti Biro 71 Domžale. — Podružnična šola Ihan Po programu se je ^predvidevala dozidava učilnic, večnamenski prostor, telovadnica v skupni površini 250 m2 in odnova obstoječe šole za znesek 4.000.000 din. Dejansko je bil obstoječi objekt adaptiran ter zgrajen prizidek za učilnico, kuhinjo, večnamenski prostor, zaklonišče v skupni površini 593,3 m2. Investicijska vrednost pa je znašala 24.381.061 din. Izvajalec del je bilo SGP Graditelj Kamnik, projekti Biro 71 Domžale. —Todružnična šola Krtina Program je predvideval le obnovo šole ža 2.000.000 din, dejansko pa so bile adaptirane učilnice s spremljajočimi prostori, uredila se je kuhinja in mini telovadnica ter pridobilo stanovanje za učitelje. Skupno je bilo pridobljenih 213 m2 novih površin, vrednost celotnih del pa je znašala 10.222.297 din. Izvajalec del je bilo SGP Gradite/j Kamnik, projekti Biro 71 Domžale- — Podružnična šola Vrhpolje Po programu je bilo predvidenih le 2.000.000 din za izboljšanje pogojev dela. Dejansko so bile adaptirane učilnice s spremljajočimi prostori, urejena kuhinja in mini telovadnica v obstoječem objektu ter izvedena kompletna obnova instalacij. Dosežena je bila tudi investicijska vrednost v višini 9.540.215din. Izvajalec del je bilo SGP Graditelj Kamnik, projekti Biro 71 Domžale. — Podružnična šola Blagovica Program je predvideval dozidavo 206 m2 za znesek 2.000.000 din, dejansko pa smo izvedli prizidek z učilnicami, kuhinjo, večnamenskimi 21.207.786 din OO ZSMS Rafolče aktivna v letu 1984 Pred nekaj meseci je bilo izvoljeno novo vodstvo OO ZSMS Rafolče. Predsednik je Narat Jožko, tajnik Ambrožič Milan in blagajničarka Butalič Mirni. Mladinci so si zadali obilo nalog. Po daljšem zatišju so se zmenili, da se bodo redno sestajali. Vključili naj bi čimveč mladih. Bolj aktivno naj bi sodelovali s krajevno samoupravo, od koder pričakujejo moralno in finančno pomoč. Pripravljeni so se udeležiti vseh delovnih akcij v KS (odvažanje smeti s pokopališča, posipanje ceste, pomoč pri popravilu in gradnji vodovoda, pomoč pri gradnji druž-benega.doma, olepšanje krajevne skupnosti, itd.). Na Gornjem hribu bodo uredili balinišče in prirejali tekmovanja in piknike. Za dan žena nameravajo pripraviti kulturni program. Za volitve bodo uredili prostore. Sodelovati pa hočejo tudi bolj aktivno z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organi v krajevni skupnosti. Že dalj časa pa so uspešni na raznih športnih tekmovanjih doma kot tudi v občini. Za Novo leto je mladincem zelo uspelo silvestrovanje, ki so ga organizirali v garaži pri Ivanu Jeretinu v Rafolčah. V januarju pa je bil organiziran že četrtič slalom za pokal Rafolče. Udeležilo se ga je okoli 400 tekmovalcev. Bila pa je tudi velika udeležba gledalcev. Mladina je organizacijo zelo dobro izvedla, krajani pa so imeli prijetno nedeljsko popoldne. V sodelovanju z OO ZSMS Lukovica je bil organiziran ples. Izbrali so najboljše plesne pare ob igranju domačega zabavnega ansambla „Charlie". Mladim, ki imajo v svoji krajevni skupnosti slabo materialno osnovo, želimo v bodoče čimveč delovnih uspehov. JAVOR Ceniki, ki jih ni nihče potrdil Tržna inšpekcija občine Domžale je pred časom v posebni akciji pregledala poslovanje obrtnikov v storitvenih dejavnostih. Ugotovila je in sicer kar v 150 primerih, da nimajo potrjenih cenikov, nekateri tudi že do 5 let. Za vse take ugotovljene primere so podali prijave sodniku za prekrške, po drugi strani pa to, pomeni da so občanom ti . storitveni obrtniki zaračunavali svoje storitve po cenah, ki jim nihče ni dal „blagoslova'.'. Seveda so te cene občutno višje od tistih, ki bi jih uradno na pristojnem organu potrdili. Skoraj kot javno vprašanje: Oh, ti naši zobje... Lahko se človeku zgodi, da se mu odlomi zob. Ker ima takšno službo, da je -veliko med ljudmi, mu ni najbolj prijetno hoditi okoli brez sprednjega zoba, zato takoj pohiti k domžalskim zobozdravnikom. Tam pa se odvija naslednji pogovor: Zobozdravnik: J a, tale zobek boste lahko dobili čez leto in pol, ko boste na vrsti. Brezzobi: Oprostite, ampak ne morem čakati na zob leto in pol. Ali morda kaj delate doma? Zobozdravnik: Ne, to,,ne, če pa boste samoplačnik, bi lahko do zoba prišli kmalu po novem letu. Ja, kaj pa je hotel brezzobi. Odločil se je za to, da bo pač v celoti pokril stroške. Torej, leto in pol bodo popravljali samo samoplačnikom, na vrsto bodo prihajali, le-ti. Nekateri zobozdravniki se pač odlično razumejo na finance in zaslužek, morda celo bolj kot na humanost. Kdo bo odgovoril zakaj tako? \ Brezzobi Finski poročevalec stran 3 Razmišljanje ob dnevu žena_ Osmi marec — mednarodni dan žena vsega sveta! Koliko solza so prelile in koliko gorja prestale napredne žene sveta od tistega dne, pred več kot sedemdesetimi leti, ko so v Kopenhagnu na Danskem, na konferenci žena, proglasili osmi marec za dan borbenih žena vsega sveta. Z razvojem delavskega gibanja v svetu in pri nas, se je širilo tudi proletar-sko gibanje žena pod vodstvom Klare Zel ki n, Roze Luxemburg, in Dolores Ibaruri. Na raznih sestankih, tudi ilegalnih, so zahtevale svoje osnovne pravice, volilno pravico, skrajšanje delovnega časa, za enako delo enako plačilo, borile so se proti nočnemu delu, proti izkoriščanju otrok. Pridružile so se stavkajočim delavcem, zahtevale konec prelivanja krvi in skorji-co kruha za bolne in lačne otroke. Tako so bile tudi naše žene aktivne že med obema vojnama, v borbi za svoje najosnovnejše pravice. Naše žene so si priborile svoje pravice med narodnoosvobodilno vojno, v katero so se vključile aktivno, zavestno, tudi s puško v roki. Bili so to hudi in surovi časi, ko se je odločala usoda majhnih, a junaških narodov in narodnosti naše lepe, a nikoli uničene domovine. Mnoge so izkrvavele v borbi za svobodo in revolucijo, mnoge so bile ubite, zaklane, zažgane. Kako jim je krvavelo srce, ko so odhajali iz njihovega naročja otroci, po duši in srcu odrasli. Tudi oni so odhaja!ii zavestno, odzvali so se klicu KPJ in tovariša Tita. Branile jim niso, kajti ponosni, nepremagljivi rod je vedel, kaj hoče. Na prvi konferenci AntifaŠistične fronte žena Jugoslavije leta 1942 v Bosenskem Petrovcu, je tovariš Tito rekel: .Jugoslovanske žene, ki v tem neenakem boju s sovražniki toliko žrtvujejo, njihove žrtve ne smejo biti zaman." Bodoče naloge in sklepe so sprejele tudi slovenske žene na prvem kongresu slovenske protifašistične ženske zveze, ki je bil pred 40. leti v prijaznem Dobrniču v Suhi krajini, v prijazni dolinici, kjer se Kras rokuje z Dolenjskim gričevjem. Takrat je bilo njihovo geslo: „Vse za fronto, do končne zmage!". In po končani vojni, ko je bila naša domovina opustošena, domovi požgani, koliko je bilo dela, odrekanja, koliko udarniških, prostovoljnih ur! V današnjem, razburkanem, nemirnem svetu, ko gradimo našo socialistično, samoupravno družbo, koliko žena je vključenih v razne delegacije, kjer je potrebno prisluhniti njihovim glasovom in upoštevati njihove kritike. Žene so aktivne povsod.kot delavke na vseh področjih našega življenja, saj jih je veliko zaposlenih v naših organizacijah združenega dela. Velik delež imajo v bitki za stabilizacijo. Prav tako so aktivne kot aktivistke v družbenopolitičnih organizacijah in drugod. Pomagati jim je treba pri njihovem napornem in vsestranskem delu, posebno še v skrbi za otroke in za humane medčloveške odnose. Tudi naše žene so vključene v največjo žensko mednarodno organizacijo, ki je bila ustanovljena po vojni v Parizu. Skupno z njimi z ženami vsega naprednega in miroljubnega sveta, se bomo še naprej borile za mir, proti vojnam, proti lakoti, nasilju, zatiranju, še posebno za razorožitev, proti jedrski Vojni, ki preti svetu z uničenjem, za prijateljstvo med vsemi narodi sveta. Vtem razmišljanju iskrene čestitke vsem našim ženam za njihov praznik-8. marec! Danica Zidarič prostori, zakloniščem, poleg tega pa je bilo potrebno prestaviti cesto in most ter izgraditi trafopostajo. Dosežena investicijska vrednost znaša 17.348.305 din, pridobljenih pa je bilo 365,6 m2 novih površin. Izvajalec del je bilo SGP Beton Zagorje, projekti Biro 71 Domžale. — Posebna osnovna šola Olge Avbelj Po programu je bilo za ta objekt namenjenih 30.000.000 din, novogradnja pa naj bi imela površino 2500 m2. Prvotna lokacija za ta objekt je bila predvidena v Domžalah, južno od Repovža, vendar je zaradi prevelikih stroškov priprave stavbnega zemljišča prenesena na lokacijo ob Osnovni šoli Josip Broz Tito. Skupna investicijska vrednost objekta bo skupaj s kotlovnico znašala predvidoma 71.192.353 din. Izvajalec del je SGP Beton Zasavje, projekti Biro 71 Domžale. Objekt bo predan uporabniku v rekordnem času, saj je bil zgrajen od aprila 1983 do januarja 1984. — Osnovna šola Trzin V okviru sredstev 11/.samoprispevka bo ostalo približno 120.000.000 din sredstev za realizacijo šole za 480 otrok. Naložba predvideva izgradnjo učilnic, telovadnice, prostorov za prehrano, zaklonišče, večnamenski prostor in sicer vse skladno z republiškimi normativi. Razpoložljiva sredstva iz 111.samoprispevka ne bodo zadoščala za realizacijo tega objekta, zato pa bi ob sprejemu novega samoprispevka ta objekt lahko pričeli graditi že v prvi polovici leta 1984, saj bi lahko najeli ustrezna kreditna sredstva. Projektno dokumentacijo so izdelali projektanti Biro 71 Domžale. V letu 1983 smo poleg zgoraj omenjenih objektov realizirali iz združenih amortizacijskih sredstev še sledeča dela na področju šolskih objektov: — nadzidava in adaptacija šole Jarše (kot nadomestilo enega od programiranih prizidkov k Osnovni šoli Josip Broz Tito po programu 11/.samoprispevka) s 6 uporabnimi učilnicami za znesek približno 17.000.000 din. — večja vzdrževalna dela na osnovni šoli Zlato polje in Češnjice, s katerimi smo zaščitili objekta pred propadom in jima namenili novi funkciji. — ureditev nekaterih kuhinj po šolah. NEREALIZIRANE NALOŽBE V sklopu programa 11/.samoprispevka ne bomo uspeli realizirati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sledečih objektov: — Osnovno šolo Trzin — Center srednjih šol — dozidava pri Osnovni šoli Radomlje — dozidava pri Osnovni šoli Josip Broz Tito — dozidava pri Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo — dozidava pri Osnovni šoli Šlandrove brigade Domžale. Gornjih naložb nismo realizirali predvsem: ■ —zaradi bistveno hitrejšega naraščanja gradbenih stroškov kot osebnih dohodkov, kot glavnega vica\ prihodkov za realizacijo III.samoprispevka — pri adaptacijah starih objektov so se izkazale nove, potrebe po dodatnih delih, ki so dejansko dokončno rešile problem teh Šol'■ter se v bodoče ne bodo več pojavljale na spisku potreb po novih vlaganji/] (Osnovna šola Krtina, Vrhpolje, Blagovica, Ihan) — izpada programiranih virov sredstev kot so: 0,5 % občinskega davka (v celoti) in rednih sredstev Občinske izobraževalne skupnosti Domžale, kateri primanjkujejo sredstva za izvajanje programa redne dejavnosti — nerešena programska osnova za Center srednjih šol, ko ni bilo znano, katere usmeritve in v kakšnem obsegu se bodo dokončno obdržale v Domžalah — spremenjenih šolskih okolišev (z izgradnjo osnovne šole Trzin in spremembo okolišev se razbremenita osnovna šola Venclja Perka in osnovna šola Mengeš) — zaradi nerealne ocenitve nekaterih naložb, ker ob pripravah' na referendum ni bilo izdelane projektne dokumentacije za posamezne objekte. ZASNOVA PROGRAMA IV. SAMOPRISPEVKA Na osnovi dosedanjih- razprav se predvideva nadaljevanje solidarnostne akcije — torej IV. samoprispevek. Vse akcije v zvezi s pripravami vodi posebna Komisija za pripravo referenduma za IV. samoprispevek, v kateri so vključeni najvidnejši predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, kot tudi strokovni delavci s področja vzgoje in izobraževanja, financ in tehničnih opravil. Komisija ima svoje podkomisije* ki strokovno obdelujejo posamezno tematsko področje. Aktivne priprave so se pričele s Lsejo Komisije 8.6.1983. V zvezi s problematiko, kaj naj bo zajeto v programu IV. samoprispevka, je bilo na osnovi strokovne analize ene od podkomisij opredeljeno, da se naj bi sredstva IV. samoprispevka zagotovila za: 1. novogradnjo Osnovne šole v Trzinu 2. Gradnjo vrtca v Mengšu 3. Gradnjo Centra srednjih Šol v Domžalah 4. Reševanje prostorov za šolsko prehrano in gradnjo specialnih učilnic Na osnovi določil Zakona o samoprispevku je potrebno zagotoviti tudi zagonska sredstva, kar je upoštevano pri finančni oceni potrebnih sredstev za posamezne novogradnje. V dosedanjih razpravah na terenu je bilo prisotno dejstvo, da bi morali del sredstev samoprispevka nameniti tudi za najnujnejše reševanje posameznih problemov v krajevnih skupnostih, kar je v obliki predloga pripravljeno tako, da se bo 1,5 odstotka sredstev združevalo za področje vzgoje in izobraževanja in 0,5 odstotka za programe v krajevnih skupnostih. IZRAČUN SREDSTEV IZ NASLOVA IV. SAMOPRISPEVKA Ocena je groba ter narejena na osnovi priliva zadnjih mesecev na račun IV.samoprispevka. Mesečna vsota job 2% samoprispevku znaša 8.000.000 din. -2% samoprispevek (vse realno na dan 1.1.1984): 60 mesecev a 8.000.000 din/mesec = 480.000.000 din — 1,5 % samoprispevek: 60 mesecev a 8.000.000 din/mesec = 360.000.000 din — 0,5 % samoprispevek: 60 mesecev a 8.000.000 din /mesec = 120.000.000 din — nominalna vrednost samoprispevka je izračunana na osnovi ocene, da bodo OD rastli s 25 % letno stopnjo: v 000 din št. mesečni skupaj vzgoja in Programi mes prihodki 2% izobraže- KS (2%) (din) vanje 0,5% 1,5%(din) (din) 1984 8 8.000 64.000 48.000 16.000 1985 12 10.000 120.000 90.000 30.000 1986 12 12.500 150.000 112.500 37.500 1987 12 15.625 187.500 140.600 46.900 1988 12 19.531 234.400 175.800 58.600 1989 4 24.414 97.600 73.200 24.400 Skupaj 60 853.500 640.100 213.400 Rekapitulacija v000 din Višina Realno Nominal. 1. 2% samoprispevek 480.000 853.500 2. 1,5 % samoprispevek 360.000 640.100 3. 0,5 % samoprispevek 120.000 213.400 Stara jarška šola - je odslej - nova. Tisti, ki so prisostvovali njeni otvoritvi, yedo povedati o njej vse najboljše. Vtise o njej strnimo z besedami: Lepo, funkcionalno, prijetno ... OKVIRNI PROGRAM IV. SAMOPRISPEVKA Ocene investicijskib vrednosti so podane na osnovi izdelane projektne dokumentacije in na osnovi grobih ocen za posamezne objekte, in sicer: — 1,5 % za potrebe vzgoje in izobraževanja, — 0,5 % za programe v krajevnih skupnostih. PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA (1,5 % samoprispevek) Izračun je izdelan realno in vrednost objektov je ocenjena po stanju na dan 1.1.1984: -OŠ Trzin-(480 otrok) manjkajoča sredstva 80.000.000 din - vrtec Mengeš (156 otrok) 80.000.000din, — Center usmerjenega izobraževanja — brez drugih virov 90.000.000 din - Prizidek pri OŠ Josip Broz Tito 70.000.000 din — Ureditev in sanacija obstoječih šolskih objektov 40.000.000 din Skupaj 360.000.000 din Pri osnovni šoli I rzin so v celotnem finančnem planu upoštevana tudi sredstva, ki bodo zbrana v višini 120.000.000 din še v času I'II.samoprispevka. Pri Centru usmerjenega izobraževanja bo potrebno združevanje sredstev tudi s strani Dijaškega doma IMP, posebnih izobraževalnih skupnosti in organizacij združenega dela. Pri vseh novogradnjah so pri oceni upoštevana tudi zagonska sredstva. Občinska izobraževalna skupnost in Skupnost otroškega varstva bosta prejeli s srednjeročnim planom za obdobje 1986-1990 podroben program večjih vzdrževalnih del, za kar se bodo porabila sredstva združene amortizacije in druga sredstva. Na ta način bomo zagotovili ohranjanje obstoječih objektov za potrebe vzgoje in izobraževanja. PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI (0,5 % samoprispevka) Program je prikazan v realnih vrednostih in znaša 120.000.000 din. Sredstva za posamezne krajevne skupnosti so izračunana na osnovi števila prebivalcev. v 000 din Krajevna skupnost 0,5 % samoprispevka (din) Blagovica 1,4 1.680 Češnjice 0,2 240 Dob 3,6 4.320 Simona Jenka Domžale 5J8 6.960 Vencija Perka Domžale 6,6 7.920 Slavka Šlandra Domžale 14fi 17.760 Dragomelj — Pšata 1,5 1.800 Homec — Nožice 2,7 3.240 Ihan 42 5.040 Jarše — Rodica 4,6 5.520 Krašnja 1.7 2.040 Krtina 1/9 2.280 Lukovica 2,7 3.240 Mengeš 13,0 15.600 Moravče 6,1 7.320 Peče 1,1 1.320 Preserje 2J 3.480 Prevoje 2,1 2.520 Radomlje 3,6 4.320 Rafolče 0,8 960 Rova 0,9 1.080 Trojane 1.560 Trzin 5,1 6.120 Velika vas — Dešen 0,8 960 Vir 8,2 9.840 Vrhpolje — Zalog 1,8 2.160 Zlato polje 0,6 720 Program bo oblikovan na osnovi sprejetih odločitev v posameznih krajevnih skupnostih. ZAKLJUČEK Za realizacijo programa IV.samoprispevka bo imenovana posebna strokovna komisija, ki bo zadolžena za optimalno in gospodarno trošenje sredstev samoprispevka in tudi za združevanje vseh razpoložljivih sredstev, ki so predvidena kot dodatni viri pri posameznih investicijah. Komisija za pripravo referenduma za IV.samoprispevek Na osnovi 19. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja je Predsedstvo Občinske konference SZDL Domžale na seji dne 15. februarja 1984 sprejelo sklep, s katerim daje PREDLOG da se v občini Domžale prične s postopkom za uvedbo IV. samoprispevka za potrebe vzgoje in izobraževanja ter potrebe krajevnih skupnosti in v ta namen razpiše referendum. OBRAZLOŽITEV: Predsedstvo Občinske konference SZDL je ocenilo, da je iz objektivnih razlogov ostal delno nerealiziran program III. samoprispevka za osnovno in usmerjeno izobraževanje v občini. V preteklih petih letih pa so se na tem področju pokazale tudi nekatere nove potrebe, delno se odpirajo tudi potrebe na področju otroškega varstva, občutne pa so tudi potrebe v krajevnih skupnostih za razreševanje perečih problemov, ki predstavljajo naš skupni interes. Zaradi navedenih razlogov se je Predsedstvo Občinske konference SZDL Domžale po tehtni presoji odločilo, da da pobudo ter pri tem ugotovilo, da je razpis referenduma za uvedbo IV. samoprispevka predviden tudi v planskih dokumentih občine Domžale za to srednjeročno obdobje ter da je izgradnja objektov, katere naj bi financirali ali delno financirali iz sredstev samoprispevka, predvidena tudi v srednjeročnih planskih aktih. Predsedstvo Občinske konference SZDL se je pri oblikovanju te pobude zavezalo, da je ob pripravah na IV. samoprispevek potrebno temeljito oceniti zbiranje in uporabo sredstev III. samoprispevka, pri Čemer zahteva, da naj bo ta ocena in obračun stvaren, konkreten in pripravljen tako, da bo iz njega razvidno, kaj vse je vplivalo na realizacijo sprejetih programov, na kaj so vplivale objektivne danosti in koliko je bilo prisotnih subjektivnih pogledov. Stvarna ocena mora biti izhodišče za realizacijo tistega dela srednjeročnega programa, za katerega smo se že opredelili, vendar pa smo se istočasno tudi dogovorili, da se bomo do njega ponovno opredeljevali z referendumom, kije najbolj demokratična oblika odločanja. Predsedstvo Občinske konference SZDL ocenjuje, da je za zadovoljevanje nujnih potreb delovnih ljudi in občanov potrebno še naprej zbirati sredstva s samoprispevkom, pri čemer je Predsedstvo prepričano v solidarnost delovnih ljudi in občanov, predvsem pa v solidarnost tistih območij, kjer so bile v zadnjih petnajstih letih že zgrajene nove šole prav iz sredstev samoprispevka, torej na osnovi solidarnosti. Pri opredeljevanju do IV. samoprispevka se je Predsedstvo zavedalo tudi sedanjih gospodarskih stisk in težav, ki bistveno vplivajo na osebni in družbeni standard, vendar pa je istočasno ocenilo, da odrekanje delu osebnih prejemkov ne more nikogar ogroziti v njegovi socialni varnosti, zlasti pa še za to ne, ker bomo morali obveznosti plačevanja samoprispevka oprostiti vse z nizkimi osebnimi prejemki. Predsedstvo Občinske konference SZDL bo spremljalo vse priprave na .referendum oziroma na IV. samoprispevek ter sproti opozarjalo na morebitne pomanjkljivosti. Predsedstvo pa je tudi prepričano, da se bomo v predvidenih rokih dogovorili za naš skupni program, da se bomo na glasovanju pošteno odločali, z zavestjo, da se solidarnost vrača le s solidarnostjo ter da bomo še naprej gradili objekte za našo prihodnost -torej za otroke, ki so naše največje bogastvo ter gradili objekte, ki jih potrebujemo v naši neposredni okolici. Predsednik OK SZDL Domžale: Miro Ukmar, 1. r. Dober dan, domžalski občan: Jože Jerman Tokrat je bil moj sogovornik Jože Jerman - Jožinov, znani Radomljan, rojen 1911 v številni družini deželnega cestarja in bajtarja Lovrenca in mame Marije rojene Pestotnik. V družini je bilo 9 otrok. Dva sta umrla v otroških letih, tako, da je bilo ob začetku vojne živih še sedem. Ker starša z edino kravico in prašičkom nista mogla preživeti tako številne družine, so otroci morali že v mladih letih služiti kruh kot delavci v bližnjih tovarnah. Brat Ivan, partizan Mavric, spomeničar je padel v partizanih, sestra Mihela, delavka v Papirnici Količevo se je spoznala in poročila z narodnim herojem Francem Bukovcem, ki je tudi padel v partizanih, ženo brata, mizarja Lovrota so , ' ustrelili raztrgana'. Bila je poštna uradnica v Radomljah. Čeprav brat Lovro, ki je bil operiran še v bivši Jugoslaviji slabo sliši, ni šel v partizane, je gradil barake za partizane. Že pred vojno je bil tako moj sogovornik kakor tudi domači, povezan z organizatorji vstaje na domžalsko-kamniškem območju predvsem z Marjanom Dermastjem in Francem Bukovcem, saj so se predvojni komunisti sestajali prav v njihovi hiši. Zato ni čudno, da so očeta, mamo in starejšo sestro Heleno leta 1942 Nemci izselili v Nemčijo, hišo pa zapečatili. Tu so jih ločili. Oče je bil v Nu rnbergu skupaj s Francem Rojcem iz Hudega. Jože izhaja torej Tz zavedne radomeljske delavske družine. „Kaj pa šola in zaposlitve? " „Osnovno solo sem uspešno končal v Radomljah, 3 razrede obrtne pa v Mengšu. Že kot 12 letni šolar sem nosil opeko v radomeljski opekarni, da sem si prislužil kak dinar. Učil sem se za strojnega ključavničarja v nekdanjem žagarskem obratu Feliksa Stareta, sedanjem podjetju Sloveni-jales Radomlje. Ker ni bilo prostora v delavnici, sem bil leto dni še navaden delavec, šele kasneje sem prišel v delavnico in se izučil poklica. Ko sem se izučil, sem moral iskati drugo službo in jo dobil v tovarni Titan v Kamniku, kjer sem ostal do odhoda k vojakom. Vojaški rok sem služil v Petrovaradinu. Ker sem že od 6. leta dalje sodeloval pri Sokolu v Radomljah, sem bil kot sokolski vodnik poslan v Kragujevac, v Pirotehnični zavod in to preko ljubljanske sokolske župe. Ker je bila takrat v letu 1932 gospodarska kriza, nisem dobil službe in sem se moral po 14 dneh vrniti domov. Kriza je bila tudi pri nas in sem tako ostal leto in pol brez službe. Ko se je kriza malo omilila, sem bil sprejet v Opekarno Radomlje, ki je bila Pavlin Šrajeva, kot strojni ključavničar. Kasneje sem pa po zvezah Franca Bukovca in ing. Krisparja, s katerim sva telovadila pri radomeljskem Sokolu, dobil službo v Papirnici Količevo. Eno leto sem bil navaden delavec, šele kasneje 'sem prišel v strojno delavnico in ostal tu do pričetka 2. svetovne vojne." »Kako ste pa preživljali vojna leta? " „Takoj po okupaciji so Nemci zaprli tehničnega vodjo Opekarne Jančeta Sraja, nakar me je vodstvo Papirnice na zahtevo okupatorjev začasno posodilo Opekarni Radomlje. Že po 14 dneh 15.avgusta 1941 so prišli gestapovci, obkolili opekarno, me prisilili, da sem ustavil parni stroj in skupaj s petimi delavci postavili pred zid takratne pisarne. Vse ostale delavce so postavili v dve vrsti in od njih hoteli izsiliti, da povedo; kdo izmed nas šestih sodeluje s partizani. Če v petih minutah tega ne povedo, bodo postrelili nas in še 15 drugih. Ker nas ni nihče izdal, kljub temu, da so vedeli, da smo že preje sodelovali z ostalimi zavednimi Slovenci, so nas 6 zaprli v skladišče in nato še vsakega posebej zasliševali v pisarni in izsiljevali naj priznamo, da sodelujemo z osvobodilnim gibanjem. Dosegli pa niso ničesar. Ker so zagrozili, da bodo čez nekaj dni zopet prišli, sem se posvetoval s pokojnim Francem Bukovccn, kaj naj storim. Ker je bilo izredno kritično, saj so Nemci požgali domačiji v Dolenjah in izvajali teror, je Bukovec dobesedno izjavil, naj grem v Ljubljano, ker je že bila sestra Mihela tik pred porodom. Tudi pokojna žena Bina, ki je bila zaposlena v Nastra-novem mlinu, je bila opozorjena, naj čimpreje izgine, da ne bo kaj hujšega. Zato sva že takoj naslednji dan s pokojnim Martinom Srajem zbežala v Ljubljano. Tu sem na priporočilo Franca Bukovca dobil zvezo s pokojnim Jožetom Avscem. Približno leto dni sem bil v ilegali na Tržaški cesti pri pokojni sestrični Franji Gradnik, v pričakovanju, da bo vojne kmalu konec, kot je rekel pokojni Franc Bukovec. Do tega trenutka je še šlo. Takrat sem bil pa primoran, da sem iz ilegale šel v službo k takratni električni cestni železnici v Remizo v Zgornji Šiški. Že v aprilu 1942 so me aretirali gestapovci in zaprli v Šempetrs-ko vojašnico, kjer sem bil zaprt 9 mesecev. Ko so ustrelili bana Natlačena, sem bil na listi med talci, ki so jih nameravali ustreliti. Iz prvotnega števila 64 so po raznih intervencijah to število zmanjšali na 20 in med temi me ni bilo in tako sem še danes živ. S pokojnim Avscem, ki je bil tudi tu zaposlen, sem sodeloval pri organizaciji odpora beguncev. Ko sta 1943 Jože Avsec in Škrbine odšla v. partizane, sem nadaljeval aktivno delo za OF. Od leta 1943 dalje sem živel skupaj z ženo v Ljubljani, na Linhartovi cesti. Ker je. bila tudi sestra Mihela opozorjena^naj se pazi, je tudi ona prišla k meni. Po požaru na žagi v tesarskem podjetju Franca Ravnikarja na Linhartovi cesti, sem se po sporazumu med ing. Ženkom in lastnikom Francem Ravnikarjem, zaposlil kot strojni ključavničar v tem podjetju in delal tu do osvoboditve v letu 1945." „Kaj pa delo po vojni? " „Po nacionalizaciji je podjetje prešlo pod Gradiš in postalo obrat Tesarstvo. Po ustanovitvi Republiškega lesno - konstrukcijskega podjetja Tesar Ljubljana Parmova, sem bil premeščen v centralo kot šef remonta in strojnega parka in ostal tu do leta 1961. Tega leta sem z ozirom na dolgoletno prakso postal direktor Opekarne Radomlje in ostal na tem mestu do upokojitve leta 1966. Opekarno sem prevzel v času rekonstrukcije, saj je bilo treba izvesti razna montažna dela. Težave so bile, ker je primanjkovalo denarja. Rekonstrukcija se je zato zavlekla več kot 2 leti in če ne bi dobil v Beogradu izrednega kredita, bi obrat ne šel v pogon. Najhuje je bilo z delovno silo, predvsem zaradi tega, ker se je v letu 1961/62 odprla meja in je večina delovne sile, Prekmurci in Medjimurci, odšla preko meje za boljšim zaslužkom. Na razpolago je ostala predvsem nekvalificirana delovna sila iz Bosne in Makedonije. Polovica dobljenega kredita je bila poravnana še v času ko sem bil direktor, ostalo -pa v času ko je bil direktor Vili Nastran." „Poznan ste, da ste dolga leta sodelovali pri radomeljskem" Sokolu, predvsem pa po tem, da radi prepevate? " „V vrste radomeljskega Sokola sem vstopil že s 6 leti in ostal zvest do okupacije. Bil sem tudi član radomeljske, telovadne vrste. S 15. leti leta 1926 sem. že pel v cerkvenem pevskem zboru, ki ga; je vodil pokojni Franc Plevel. Iz tega zbora smo v letu 1932 organizirali pevski zbor odseka Sokola, ki gaje vodil pok.Rudolf Božič. Po 2 letih smo takratni pevci ustanovili pevsko društvo Edinost Radomlje, ki ga je tudi vodil pok.Rudolf Božič. V tem zboru sem pel do leta 1941. Od leta 1948-1960 sem pel kot 2. tenorist v moškem pevskem zboru Avtoobnove v Ljubljani. Po vojni so pevci bivše Edinosti peli pri Moškem pevskem zboru upokojencev v Domžalah, kasneje so pa ustanovili Moški pevski zbor Gasilskega društva Rudolf Božič Radomlje, ki se je sedaj preimenoval v Moški pevski zbor Radomlje. V tem zboru pojem še sedaj." „Kakine spomine pa imate na stare Radomlje? " „Čeprav je bilo v Radomljah precej kmetov, je bil kraj poznan po tovarniških delavcih, saj so le ti hodili na delo v Induplati, k Bonaču, na Staretovo žago, k Remcu, v Titan in Smodnišnico Kamnik, pa tudi v radomeljsko Opekarno. V Radomljah je bilo kulturno življenje zelo razvito in množično- Predvsem je bil kraj poznan po Sokolu, ki je združeval telovadbo, dramsko dejavnost, pevski zbor, znan je bil pa tudi po plesnih vajah- Številni nastopi so privabljali v takratni center kulturne dejavnosti tega območja poleg domačinov še številne Domžalčane in Kamničane, pa tudi iz bližnje okolice. Kulturno se je udejstvovalo tudi Prosvetno društvo. Važno je bilo sodelovanje članov enega in drugega društva." »Katere so pa najstarejše domačije v Radomljah? " „Naj jih navedem vsaj nekaj: pri Mlinarju-Jašovec, pri Pavelnu-Žabnikar, pri Baležu-Jerman, sedaj Kržišnik, pri Kancu-Jerman, pri Nastranu, pri Fajkelnu-Škrjanc, pri Kralju." „Ali morda veste odkod je nastalo ime Radomlje? " „Pravijo da po številnih mlinih, saj so bili Mlinarjev miin-Jašovec, Kraljev, Jermanov, sedaj Kovačkov na Hudem, Škrjančev na Škrjančem. Pri večini mlinov so bile tudi žage." »Verjetno ste prejeli za svoje delo več priznanj in nagrad? " „Poleg številnih funkcij sem bil odbornik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, v letu 1958 ljudski poslanec zbora proizvajalcev Skupščine LRS, prejel sem tudi red dela, zlato Gallusovo značko, priznanje ZKO Domžale, diplomo Prosvetnega društva Radomlje, častno priznanje za udeležbo v organizaciji osvobodilnega delovanja v Ljubljani ob 30-letnici vstaje, ob 70-letnici pa tudi lepo priznanje radomeljskih pevcev." »O družini nisva takorekoč ie nič govorila? " „Prvič sem se poročil leta 1941 z Bino, hčerko trsarskega mojstra Franca Ravnikarja iz Ljubljane. V zakonu se nama je rodil sin Mišo, ki je. po poklicu dipl. veterinar in je v inšpekcijski službi v Ljubljani. Po smrti prve žene sem se ponovno poročil leta 1976 s Pepo Rihtar-jevo iz Domžal, ki je tako kot jaz vneta pevka in se tako oba še vedno kulturno udejštvujeva. Imam tudi tri vnuke." Sogovorniku, Jožetu Jermanu želim, da bi bil še vedno tako delaven, da bi z ženo se dolgo prepevala v zborih, saj je bila prav pesem tista, ki sta ji bila oba predana od mladih nog. Temu je predpogoj zdravje, ki ga mu tudi želimo. Tone Ravnikar Moravče: Na obisku med najmlajšimi Moravčam! Veliko žensk (mamic) je zaposlenih v Moravčah in okolici v Domžalah, Ljubljani in drugih krajih. Vsaka zaposlena mati'je vesela, če ve, da je njen ljubljenček med delovnim časom v varnih rokah. Tako zaposlene matere lahko dajo svoje otroke od 2 do 5 leta v varstvo v nov vrtec v Moravčah, ki je bil zgrajen s sredstvi Skupnosti otroškega varstva Domžale. Vrtec v Moravčah nosi naslov po domačinki — partizanki Vojki Napokoj - Meti, ki je padla leta 1943 kot skojevka nekje v okolici Zagorja. Pred časom sem se mudil v Moravčah in sicer v dopoldanskih urah ter na sprehodu zamotil starejšo skupino 24 otrok in vzgojiteljico Marijo Pavlic. Za hip so me radovedno gledali, nato pa je njihova tovarišica povedala za časopis: „Naš vrtec se odpre v zgodnjih jutranjih urah, kajti vanj pripeljejo mamice svoje otroke že pred odhodom v službo. Tako so njihovi otroci na varnem dokler se starši ne vrnejo ponje do 16. ure. V vrtcu imamo petdeset varovancev, ki dobivajo celodnevni obrok: zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico". V vrtcu so zaposleni: dve vzgojiteljici, tri varuhinje in ena kuharica. Prostori so tipski, na voljo je igralnica, oddelek za dojenčke in ostali potrebni prostori, ki spadajo vrtcu. Marija je v vrtcu zaposlena že osmo leto; šest let je vzgojiteljica. Poklic si je izbrala zaradi ljubezni do otrok, saj ima tudi sama dva doma v Kokošnjah. Z nagrajevanjem je zadovoljna, tudi s sodelavkami se dobro razume. Delo v vrtcu jo veseli. Srečno Marija! Tekst in foto: Jože Novak 934/2, 935, 936, 937, 938, 939, 940, 941/1, 941/2, 942, 943, 944, 945, 946, 947/1, 947/2, 948, 949, 950, 951, 952, 953 del, 966 del, 967 del, 968 del, 969 del, 970/1 del, 954, 955, 956, 957, 958, 959, 960, 961, 962, 963, 964, 965, 970/2, 970/3, 971, 972, 973,- 974, 999, 1000, 1001,1002,1003,1004,1005,1007,1008 del, 1009 del, 1010/2 del, 1010/5 del, 1010/1, 1010/3, 1010/4, 1011, 1012, 1013, 1014/1, 1014/2, 1015, 1016, 1017, 1018, 1019, 1020/1, 1020/2,1021,1022, 1023, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029,1030,1031,1032, 1033,1034,1035, 1036, 1037, 1041, 1086, 1087, 1089, 1090. K.O. MENGEŠ 642, 643, 644, 646, 647, 648, 649, 650, 651, 652, 653, 654, 657, 658, 661, 663, 664, 667, 668, 670, 671, 673, 674, 675, 676, 677, 678, 679, 680, 681, 682, 683, 684, 685, 686, 687, 688, 690, 691, 3165, 3166, 3167, 3168, 3169, 3170, 3171, 3172, 3173, 3174, 3175, 3176, 3177, 3178, 3179, 3180, 3181, 3182, 3183, 3184, 3185, 3186, 3187, 3188, 3189, 3190, 3191, 3192, 3194, 3195, 3196, 3197,3198, 3212, 3213. KO. TRZIN 306, 307/1, 307/2, 308, 309, 310, 311. KO. DEPALA VAS 640, 641. K.O. DOMŽALE 1764, 1769, 1789/1, 1790/1, 1790/2, 1790/3, 3229/4, 3296, 3297, 3298, 3299/1, 3299/2, 3299/3, 3301, 3302, 3303, 3304, 3305, 3345/2, 3346/2, 3348/2, 3351/2, 3352/2, 3363/1, 3363/2, 3364/2, 3366, i, 3367, 3368, 3369/1, 3369/2, 3369/3, 5481. K.O. HOMEC 13/1, 26, 27/1, 27/3, 27/4, 27/5, 32, 33/1, 33/2, 33/3, 33/4, 51/2, 51/3, 52/1, 52/2, 54, 55, 70/1, 70/2, 71, 78, 79, 80, 81/1, 81/2, 86, 88/1, 88/2, 89, 404, 405, 408, 410, 411, 412, 413, 414/1, 415, 424/1 del, 428 del, 429 del, 430 del, 432 del, 433 del, 434 del, 435 del, 900/1 del. K.O. HOMEC 135, 136 del, 138/1, 139, 151, 152/1, 152/2, 153/1, 154/1, 154/2, 269/1, 269/2, 269/3, 269/4, 269/5, 269/7, 269/9, 269/10, 269/11, 269/12, 269/13, 271/1, 271/2, 271/3, 271/5, 272/1,272/2. K.O. RADOMLJE 264 del. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali pa samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer: - gradnja novih stanovanjskih stavb ni dovoljena; - dovoljena , je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih stavb,vendar se skupne koristne površine prostorov ne smejo povečati v 10 letih za več kot 20 %. Dovoljena je nadomestna gradnja objektov pod pogojem, da se odstrani prejšnji objekt ob vselitvi v nadomestni objekt; . - uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, '-ianovodikove kisline fenola, krezola in drugih podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena. Ni dovoljena intenzivna uporaba drugih agrotehničnih sredstev, ni dovoljena uporaba, blata iz čistilnih naprav brez predhodnih ugodnih analiz; - gradnja naftovoda ni dovoljena; - gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji organov in organizacij iz 4 člena prvotnega odloka; - izkop gramoza načeloma ni dovoljen. Dovoljena je eksploatacija gramoza v gramoznicah posebnega javnega pomena. Dno gramoznice mora biti najmanj 6 m nad najvišjo globino podtalnice. Pogoji eksploatacije morajo biti takšni, da so sprejemljivi z ozirom na zaščito podtalnice. Bodočo izrabo zemljišča opredeljujejo sanacijski programi; - odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je treba sanirati v roku enega leta; - gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena; - gradnja novih vodnjakov in povečanja črpanja iz podtalnice ni dovoljeno, izjema so javni vodovodi. Pitna voda ima prednost pred industrijsko vodo. Javno kanalizacijsko omrežje in priključki morajo biti vodo neprepustni. Nepro-pustnost je treba preveriti s tlačnim preizkusom. Javne čistilne naprave ne smejo biti locirane v ožjem varstvenem pasu. Industrijske odpadne vode morajo biti predhodno nevtralizirane in speljane v javno kanalizacijo. Obstoječe greznice morajo lastniki ali upravljala ukiniti in se priključiti na javno kanalizacijo v 6 mesecih po njeni zgraditvi. Gradnja greznic in ponikovalnic za odpadno vodo ter odprtih gnojišč ni dovoljena. Adaptacija stanovanjskih in ostalih zgradb in nadomestna gradnja morata biti usklajeni z gradnjo kanalizacije. Ponikovanje padavinske vode z asfaltnih cest in ploščadi s prometom ni dovoljeno. Ta voda mora biti speljana v javno kanalizacijo preko lovilca olj in maščob. Obstoječa gnojišča in gnojnične jame morajo biti preurejene tako, da ni nevarnosti pronicanja^ in prelivanja gnojnice v podtalno vodo. Priključek na vodovodno omrežje že grajene stavbe, ki nima možnosti priključka na javno kanalizacijo, se lahko izjemoma dovoli, če ima zgrajeno nepropustno greznico. Za objekte zgrajene z gradbenimi dovoljenji se financiranje odvoza odpadne vode uredi s sanacijskim programom." 8. člen Doda se nov 32.čl., ki se glasi: „Širši varstveni pas s sanitarnim režimom zavarovanja - cona 2 obsega sledeče parcele: KO. LOKA 626/1, 626/2, 847/1, 848/1, 849/1, 850/1, 851/1, 852/2, 852/3, 853/2, 853/3, 855/1, 856/1, 857/1, 858/1, 858/2, 858/3, 858/4, 859/1, 859/2, 860/1, 860/2, 861/1, 861/2, 862/1, 862/2, 862/3, 863, 864/1, 864/2, 865, 866, 867, 868, 907, 909, 910, 911, 912/1, 912/2, 913, 914, 915, 916, 917, 918, 919, 929, 930, 931, 932, 933/1, 933/2, 933/3, 1022 del, 1038, 1039, 1040, 1042/1, 1043, 1044, 1045, 1046, 1047/1, 1047/2, 1048, 1050, 1051, 1052, 1053, 1054, 1056, 1057/1, 1057/2, 1058, 1059, 1060/1, 1060/2, 1061/1, 1061/2, 1091, 1093 del, 1592, 1593, 1594, 1596, 1597, 1598, 1599, 1600, 1601, 1603, 1604, 1606, 1607, 1608, 1609, 1610, 1611, 1613, 3157, 3158, 3159, 3160, 3161, 3162, 3163, 3164, 5130, 5480 del, K.O. HOMEC 3, 5, 6, 8, 9, 10, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 132/1, 132/2, 133, 134, 137, 140, 141/1, 141/2, 142/1, 142/2, 143/1, 143/2, 144, 148/1, 148/2, 149, 150, 153/2, 155,156,157,159,160, 161, 162, 163, 164, 165, 166/1, 166/2, 166/3, 166/4, 166/5, 166/6, 167, 168, 169, 171/1, 171/2, 171/3, 173, 174/2, 175/1, 175/2, 175/3, 249/1, 249/2, 249/3, 249/4, 249/5, 249/6, 249/8, 249/9, 249/11, 250/1, 250/2, 250/4, 250/6, 250/7 , 250/8, 254/1, 254/2, 254/3, 254/4, 255/1, 255/3, 255/4, 255/5, 255/6, 255/7, 255/8, 256/2, 258/2, 258/4, 258/6, 258/7 , 258/8, 258/11, 259/1, 259/2, 259/3, 259/4, 259/5, 260/1, 260/2, 260/3, 261/1, 261/2, 261/3, 261/4, 261/7, 261/9, 268/1,275. K. HOMEC: 4, 5, 6/1, 6/2, 9, 10, 11/1, 11/2, 12/2, 12/3, 12/4, 12/5, 13/2, 13/3, 14, 15, 17/1,17/2,17/3,18/1,19, 20/1, 20/2, 21, 22, 24, 25, 28, 29, 30, 31, 34/1, 34/3, 35/2, 36, 37, 38/2, 39/1, 39/2, 39/3, 40, 41/2,41/3,41/4,42,43, 44, 45, 46, 47, 48/1, 49/1, 49/4, 50/3, 50/4, 56, 57, 58/2, 59/1, 59/2, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 72/1, 72/2, 73, 74, 75, 76, 77, 82, 83, 84, 85, 90/1, 90/2, 90/3, 91/1, 91/3, 92/3, 93/1, 93/2, 94/2, 95, 96, 98, 99, 100, 101/1, 102/1, 102/2, 103/2, 103/3, 103/4, 103/5, 103/6, 105/1, 105/2, 106/3, 106/4, 308/1, 309/1, 309/2, 309/3, 309/4, 310/1, 310/2, 310/3, 310/4, 310/5, 311/1, 311/2, 312, 313, 314, 328/2, 391, 392, 394, 396, 398, 399, 400, 401, 403, 416, 417, 419/1, 419/2, 420/1, 420/2, 421, 422, 423/1, 423/2, 423/3, 424/2, 424/1 del, 428 del, 429 del, 430 del, 432 del, 433 del, 434 del, 435 del, 436, 437, 438, 439, 443/2, 445/1, 446, 447, 448, 449, 450/1, 450/2, 450/5,450/6,450/7, 450/9, 450/10, 451 del, 452 del, 453/1 del, 453/2, 453/3, 453/4, 454/1, 454/2, 454/3, 454/4, 455/1, 455/2, 455/3, 455/4, 455/5, 456, 457, 458, 459/1, 459/2, 459/3, 459/4, 459/5,459/6,460, 461, 462, 463, 464/1, 464/2, 465/1, 465/2, 466, 467, 468, 528/1, 528/2, 528/3, 528/4, 529/1, 530/1, 530/2, 530/3, 530/8, 531, 532/1, 533, 534/1, 535/1, 535/3, 536/1, 540/2, 577/1, 578/1, 613, 614, 900/1, 900/3, 900/10, 900/11, 900/12, 913 del, 915, 921/2, 922/1, 936/3, 951/5 del, Na tem območju je dovoljena pod posebnimi pogoji gradnja čiste industrije in obrti, stanovanjska izgradnja ter vsa spremljajoča gradnja in naslednje dejavnosti: - v kmetijstvu ni dovoljena uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovo-dikove kisline, fenola, kerzola in drugih podtalnici škodljivih snovi; - gradnja stanovanjskih in gospodarskih zgradb je dovoljena pod pogojem, da že pred pričetkom gradnje obratuje kanalizacija, zgrajena v skladu s tem odlokom; - gradnja industrije, ki porabi veliko tekočih naftnih derivatov ter gradnja energetskih obratov na pogon s tekočimi naftnimi derivati ni dovoljena; - gradbišča morajo biti tako organizirana, da je onesnaževanje podtalnice onemogočeno; - mehanizacija gradbišč naj ima predvsem električen pogon; - delavnice in ploščadi za popravilo strojev morajo imeti nepropustno oblogo in kanaliziranje preko maščobnikov v javno kanalizacijo; - skladišče tekočih naftnih derivatov na gradbišču mora imeti nepropustno podlago in lovilno jamo; - organiziran mora biti odvod odpadnih olj; - vsako ponikovanje odpadnih olj ih drugih tekočih naftnih derivatov je prepovedano; - na kanalizacijo morajo biti priključeni tudi začasni sanitarni objekti gradbišč; - velikost skladišč nafte tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi je omejena; . - gradnja naftovoda ni dovoljena; - gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji organov in organizacij iz 4.člcna prvotnega odloka; - izkop gramoza načeloma ni dovoljen. Dovoljena je eksploatacija v gramoznicah posebnega javnega pomena. Dno gramoznice mora1 biti najmanj 6 m nad najvišjo gladino podtalnice. Pogoji eksploatacije morajo biti takšni, da so sprejemljivi z ozirom na zaščito podtalnice. Bodočo izrabo zemljišča opredeljujejo sanacijski programi; - odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je treba sanirati v roku dveh let; - gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena; - gradnja novih vodnjakov in povečanja POROČILO O DELU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1983 Delo izvršnega sveta v preteklem letu je bilo še posebej zahtevno glede na izredno zaostreno družbeno in gospodarsko situacijo, zato je izvršni svet predvsem koncentriral svojo aktivnost na tekoče spremljanje, analiziranje in razreševanje najpomembnejših gospodarskih in družbenih problemov v občini. V letu 1983 je izvršni svet skoraj vse naloge uspešno rešil. Srečeval se je s težavami na vseh. področjih, katere pa so bile uspešno premagane. Delo izvršnega sveta ni bilo vezano samo na organizacije združenega dela, delovne organizacije, skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti, temeveč je bilo povezano s problemi celotne naše družbenopolitične skupnosti pri razreševanju naših skupnih problemov, hotenj in prizadevanj. Izvršni svet je v l»tu 1983 deloval v sestavi, ki je bila izvoljena na zborih skupščine v mesecu aprilu 1982.leta. Izvršni svet se je v letu 1983 sestal na 42. sejah, na katerih je obravnaval 432 zadev in pri tem sprejel 1361 sklepov, ki so v večini realizirani. Poleg tega je izvršni svet imel še tri izredne seje, na katerih je bila obravnavana problematika odplačevanja deviznih anuitet Papirnice Količevo ter kmetijska problematika povezana s preskrbo v občini in reorganizacijo Kmetijske kooperacije Domžale. Udeležba članov izvršnega sveta na sejah je bila 91 %-na, izostanki pa so bili posledica zadržanosti na delovnem mestu, bolezni aH ostalih opravičljivih razlogov. Od skupno 146 zadev, sprejetega programa dela izvršnega sveta je bilo realiziranih 135 nalog ali 95,2 %. Nerealizirane naloge so vnesene v program izvršnega sveta za leto 1984 in bodo rešene prioritetno. To so predvsem naloge s področja urbanizma ter stanovanjsko-komunalne problematike. Izven programa dela izvršnega sveta je izvršni svet obravnaval 286 zadev. Izvršni svet je pri odločanju o posameznih zadevah, pred odločitvijo na seji sveta predhodno pridobil mnenje ustreznih delovnih teles izvršnega sveta. Pri posameznih zadevah pa je pridobil tudi stališča družbenopolitičnih organizacij. Izvršni svet je pri svojem delu tesno sodeloval s predsedstvom skupščine, družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi. Pri svojem delu je svet imel vso podporo v prizadevanjih in aktivnostih SZDL, ki frontno povezuje družbenopolitične organizacije. Niz problemov je izvršni svet razreševal skupno z družbenopolitičnimi organizacijami, da je vskladil svoja stališča, zato je bilo ob tako enotnem delu odloča-izvršnega sveta dosti lažje. Poleg rednih sej izvršnega sveta so bili še številni vsklajevalni in posvetovalni sestanki s predstavniki republiških institucij, organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter tudi pri zveznih organih. Izvršni svet se je pri reševanju gospodarske problematike še posebej angažiral pri pomoči OZD pri oskrbi z repromateriali, nudil je pomoč tudi pri izvozni problematiki ter posredoval pri preskrbi z nafto in naftnimi derivati. Skupno s celotnim združenim delom, družbenopolitičnimi organizacijami in LB Banko Domžale je reševal problematiko Papirnice Količevo pri odplačevanju deviznih anuitet. Tu je bila najbolj izražena solidarnost vseh dejavnikov v občini. Na področju proizvodnje in izvoza so bili doseženi soraz/nerno dobri rezultati gospodarjenja na področju celotnega gospodarstva v občini, kakor tudi na vseh ostalih področjih, ki niso le plod prizadevanj izvršnega sveta, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, temveč vseh delovnih ljudi .in vodstvenih delavcev, ki so s polno mero odgovornosti dosledno opravljali zelo odgovorne in marsikdaj nemogoče naloge. Izvršni svet je v skladu z republiškim stabilizacijskim programom sprejel tudi svoj načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini, v katerem je opredelil osnovne usmeritve in aktivnosti nosilcev v občini za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz dokumentov komisije zveznih družbenih svetov. Občinski načrt je prikaz najpomembnejših aktivnosti za učin- črpanja iz podtalnice ni dovoljeno izjema so javni vodovod. 9. člen Doda se nov 33.Č1., ki se glasi: „Za območje vplivnega varstvenega pasu z blagim režimom zavarovanja - cona 3 na domžalsko-mengeškem polju se uporabljajo določila 21.čl. prvotnega odloka." 10. člen IX. poglavje postane X. poglavje. Črtata se 29. in 30. člen v tem poglavju in se nadomestita z novim 34. členom, ki se glasi: „Zoper kršitelje tega odloka se uporab- kovito izvajanje nalog gospodarske stabilizacije v občini. Enako kot v prejšnjih letih je bila v letu 1983 pomembna aktivnost izvršnega sveta pri pripravi planskih dokumentov za leto 1984. Rezultati doseženi v preteklem letu na področju kmetijstva so zadovoljivi. Izvršni svet se je še posebej angažiral na področju programa regulacije in melioracije Rače. Nadalje je bilo vrsto aktivnosti pri realizaciji programa kmetijske proizvodnje in problematiki preskrbe v občini. Rezultati so zelo pozitivni, tako na področju proizvodnje mesa in mleka v družbenem kot tudi v zasebnem sektorju. Aktivnosti, ki jih je izvršni svet izvedel na področju preskrbe so prinesle zadovoljive rezultate, zato je bila preskrba z osnovnimi življenjskimi artikli v letu 1983 precej boljša kot v letu 1982. Za zagotovitev ustrezne preskrbe občanov s kmetijskimi pridelki, mesom in mlekom, so bila tudi v letu 1983 vložena precejšnja proračunska sredstva v izplačilo kompenzacij, v sklad za intervencije v kmetijstvu ter v izgradnjo skladišč za občinske blagovne rezerve v Jaršah, kjer je 3.700 m2 skladiščnih površin. Setveni plan je bil izveden v skladu z republiškim programom. K še boljšim rezultatom na področju kmetijstva v naslednjih letih bodo prispevale tudi aktivnosti za povečanje kmetijske proizvodnje z vključevanjem v intenzivnejšo obdelavo slabo obdelanih in neobdelanih površin, z reorganizacijskimi spremembami v Kmetijski kooperaciji in s kadrovsko krepitvijo pospeševalne službe. Izvršni svet je v preteklem letu precejšnjo pozornost namenil problemom in težavam pri izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke. Vse, kar je reševal v pristojnosti izvršnega sveta, je reševal v korištTždruženega dela, čeprav ni manjkalo kritičnih ocen in presoj. Izvršni svet je k predlogu družbenega pravobranilca samoupravljanja za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva DO Mlinostroj sprejel svoje zelo obširno mnenje ter kasneje tudi sprotno spremljal poročilo začasnega organa v DO Mlinostroj ter predlagal v presojo skupščini podaljšAn-je ukrepov družbenega varstva do sprejema zaključnega računa v navedeni delovni organizaciji. Poleg tega je izvršni svet na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja predlagal skupščini tudi uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Avtoser-vis, kjer so nastale motnje v samoupravnih odnosih in so bili oškodovani družbeni interesi. V skladu s planskimi dokumenti je izvršni svet na področju malega gospodarstva s selektivno davčno politiko v okviru zakonskih določil zagotavljal pogoje za še hitrejši razvoj obrtnih dejavnosti v občini. Z ustrezno kreditno politiko je bil vrsti obrtnikov omogočen nakup poslovnih prostorov v SPB Domžale. Davčna politika je bila uravnana tako, da je vzpodbujala povečevanje proizvodnje, razvoj drobnega gospodarstva tudi v zasebnem sektorju, nova vlaganja, zaposlovanje, izvoz itd. Osnovne usmeritve za davčno politiko so tudi opredeljene v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije in so bile vodilo za vrsto sprememb davčnih predpisov v preteklem letu, zato je izvršni svet v preteklem letu aktivno sodeloval pri oblikovanju vrste novih davčnih predpisov in pri razpravah o davčni politiki in razvoju drobnega gospodarstva. Izvršni svet je realiziral proračun v okviru posameznih namenov, tako je splošna poraba porasla v okviru za 13,2 %. Sredstva so se enakomerno razporejala na posamezne proračunske koristnike. Na področju skupne porabe je izvršni svet v skladu z resolucijo in stabilizacijskim programom v letu 1983 zagotavljal, da so se sredstva skupne porabe gibala v skladu z gibanjem dohodka. Na področju stanovanjsko komunalne dejavnosti je izvršni svet vodil intenzivno akcijo za povečanje telefonske centrale v Domžalah za 1000 številk ter izgradnjo PTT omrežja v osrednjem delu občine Domžale, za gradnjo skladišč blagovnih rezerv v Jaršah, za sanacijo objektov podružničnih šol, za pričetek gradnje objekta OŠ Olge Avbelj, za novo zdravstveno posta- ljajo kazenske določbe posebnih zakonov. 11. člen X. poglavje postane XI. poglavje, 3 člen v tem poglavju postane 35. člen. 32. člen postane 36. Člen in 33. člen postane 37. člen. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 324-4/83-11 Datum: 12.12.1983 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Karel Kušar, l.r. jo v Mengšu, za rekonstrukcijo križišča Pavovec v Mengšu, pri blokovni gradnji ter še na vrsti drugih nalog, kjer je sodeloval s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo in samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Izvršni svet je sodeloval še pri izvajanju programov ostalih samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem je sodeloval z Občinsko izobraževalno skupnostjo. Kulturno skupnostjo in Skupnostjo za zaposlovanje. Izvršni svet je tudi v letu 1983 izvajal politiko in odločitve skupščine občine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prizadeval si je za nadaljnje dograjevanje obrambnih in varnostnih priprav na nivoju občine kot v temeljnih! samoupravnih skupnostih in organizacijah. V letu 1983 je oblikoval predlog novega varnostnega načrta občine, obravnaval pa je tudi več zadev s področja civilne zaSčite, mobilizacijsko-kadrovskih zadev ter sistema zvez in službe za opazovanje in obveščanje. Na področju urbanizma je izvršni svet deloval v okviru srednjeročnega programa. Pri tem je prispeval k izvedbi nekaterih dokumentov, med katerimi naj posebej navedemo kategorizacijo kmetijskih zemljišč z vsemi vskladitvami med uporabniki prostora kot temeljnimi dokumenti zs optimalno izrabljanje razpoložljivih površin. Izvršni svet je v okviru svojih pristojnosti spremljal problematiko dela upravnih organov in vsklajeval njihovo delo. Vključil se je v spremembe, ki so organizacijskega pomena za upravne organe in sicer preimenovanje Centra za AOP v Zavod za AOPi ukinitev matičnega urada v Mengšu v okviru sekretariata za notranje zadeve ter oblikovanje krajevnega ureda v Mengšu v okviru sekretariata za občo upravo. Navedene spremembe niso zahtevale povečanje finančnih sredstev za delo upravnih organov, prav tako pa tudi niso zahtevale novih zaposlitev. V letu 1984 bo moral izvršni svet glede na gospodarsko situacijo usmeriti svojo pozornost na povečanje proizvodnje in skladno z resolucijo še. naprej krepiti aktivnosti na področju ekonomskih odnosov. Za dosego teh ciljev bo nujno potrebno racionalno trošiti sredstva na področju skupne in splošne porabe. Izvršni svet bo pri sprotnem spremljanju gospodarskih gibanj 2 ustreznimi ukrepi reševal v okviru svojih možnosti nastalo problematiko, ki bo najbolj pereča predvsem na področju preskrbe z repromateriali, pri razreševanju problematike odplačevanja anuitet Papirnice Količevo ter pri zagotavljanju normalne preskrbe občanov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami- i POROČILO O DELU KOMITEJA ZA URBANIZEM, GRADBENIŠTVO, KOMUNALNE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA V LETU 1983 Komite za urbanizem, gradbeništvo, j komunalne zadeve ter varstvo okolja v: okviru svojih pristojnosti predvsem sodeluje v procesu planiranja na področju urejanja prostora in v upravnih postopkih uresničuje izvedbene prostorske dokumente, vodi ga. kolegijski organ, ki ima predsednika in 10 članov. V letu 1983 se je komite kot! kolegijski organ sestal 5-krat in na sejah obravnaval skupno 36 zaključnih zadev za, poslovanje upravnega organa, katere so bile nato realizirane v upravnem organu samem j ali pa z ustreznim sklepom predložene V; nadaljno obravnavo Izvršnemu svetu. Upravni organ je v preteklem letu delo- ". val z naslednjimi referati oz. področji: — premoženjsko-pravno področje — načrtovanje v prostoru — lokacijski referat — gradbeni referat — referat za ceste in komunalne gradnje!, — referat stanovanjskih zadev. Vsi delokrogi so bili v drugi polovici leta . polno zasedeni in je delo lahko potekalo pO sprejeti sistematizaciji. Za obravnavo na zborih občinske skupščine 'je bilo pripravljenih 22 zadev, in sicer: s področja neposrednega urejanja prostora 11, stanovanjskega gospodarstva 3, premoženjsko-pravnega stanja 3, komunale in varstva okolja 3 ter gradbeništva 2. Seveda so gradiva pred predložitvijo zborom obravnavala pristojna skupščinska tele-j sa in izvršni svet. Slednjemu je komite predložil v razpravo in sklepanje še večje število ostalih tekočih zadev. »Občina poroča« — »Občina poroča« Na premoženjsko pravnem področju je ;r komite izvajal z zakonom določen postopek za organizirano pridobivanje stavbnih zemljišč kot logično posledico sprejemanja zazidalnih načrtov. Kaže, da je bi tudi v teh često najbolj delikatnih zadevah vzpostavljen z občani — "e strankami primeren odnos, kar izhaja iz relativno zelo majhnega števila pritožb. Pravilnost dela premoženjskopravnega referata je potrdil tudi Republiški sekretariat jo za pravosodje in upravo, ki na rednem n- nadzorstvenem pregledu ni ugotovil nepravilnih postopkov. - Načrtovanje v prostoru je bilo v preteklem letu najbolj osredotočeno na pripravo kategorizacije kmetijskih zemljišč kot do-< polnitve prostorskega dela družbenega e plana občine in seveda na usklajevanje -. interesov različnih uporabnikov prostora. Postopek je bil zaključen uspešno, kar pa mora potrditi še Republiški komite za kmetijstvo. S tem je bil pripravljen osnovni pogoj za nadaljna dograjevanja urbanističnih dokumentov ter za smotrno izrabo zemljišč. Število lokacijskih in gradbenih postopkov za novogradnje je še naprej v rahlem upadanju, narašča pa število zahtevkov za prizidave in dozidave k obstoječim objektom, kar je glede na ekonomsko situacijo razumljivo. Vse postopke s tega področja rešujemo sproti, v nekaj dnevih. Omeniti je potrebno precejšnje število zahtevkov za legalizacijo črnih gradenj iz preteklih let, kar je nedvomno zelo spodbudno, komite pa te zadeve rešuje po hitrem in kar najbolj enostavnem postopku. - poročilo o delu sekretariata za občo upravo občine domžale v letu 1983 V preteklem letu je bilo v Sekretariatu za občo upravo za izvajanje nalog iz pristojnosti upravnega organa sistemiziranih 31 del in nalog, ob koncu leta pa je bilo zasedenih 29. Delo je bilo usmerjeno predvsem v realizacijo programa dela za leto 1983, ki smo ga v celoti realizirali, opravili pa smo tudi nekaj izrednih neplaniranih nalog. Pri uresničevanju pravic in izvrševanju obveznosti strank in drugih udeležencev v upravnem postopku je bila posebna skrb posvečena urejanju zadev borcev, vojaških in civilnih invalidov vojne. Ob rednem reševanju vseh prispelih vlog za priznanje družinske invalidnine, invalidskega dodatka, posmrtnine, dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ortopedski dodatek, klimatsko oz. topliško zdravljenje, priznavalnin ter drugih oblik družbene pomoči v skladu z odlokom, smo v preteklem letu opravili valorizacijo prejemkov od 1.1. in od 1.7.1983. Zaradi prenosa izplačevanja denarnih prejemkov v letu 1984 na Poštno hranilnico Beograd, smo opravili zahtevno neplanirano nalogo izpolnjevanja popisnih listov za vse upravičence. Prenos izplačevanja teh prejemkov bo opravljen s 1.4.1984 na podlagi sporazuma med Poštno hranilnico Beograd, Zveznim sekretariatom za finance in Zveznim komitejem za borce. Ta prenos pomeni delno razbremenitev občinskih upravnih organov pristojnih za reševanje vprašanj borcev in vojaških invalidov. Organizacijo upravnega organa smo že prilagodili tej spremembi. V preteklem letu smo uspešno zaključili akcijo sklepanja samoupravnih sporazumov z oskrbniki grobov in grobišč borce y NOV. Sporazumi so bih sklenjeni za 112 spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij obdobja socialistične revolucije, program vzdrževanja pa je predložen skupščini v obravnavo in sprejem. Upravni organ je v okviru svojih pristojnosti nudil ustrezno pomoč krajevnim skupnostim predvsem pri sprejemanju planov, uresničevanju samoupravnih sporazumov ter pri realizaciji nekaterih drugih nalog. Še vedno ugotavljamo, da se krajevne skupnosti ne obračajo v zadostni meri na upravni organ oz. ne iščejo pomoči pri upravnem organu pri reševanju posameznih vprašanj,"kljub dejstvu, da smo s krajevnimi skupnostmi iz območij krajevnih uradov sklenili samoupravni sporazum o opravljanju administrativno-tehničnih opravil za potrebe krajevne skupnosti. Posebej bi se moralo sodelovanje izboljševati s Krajevnimi skupnostmi Preserje, Rova, Peče, Zlato polje, Velika vas - Dešen in Češnjice. V preteklem letu smo uspeli na krajevne urade prenesti nekatere upravne pristojnosti-, tako da lahko občani v krajevnih uradih uredijo več zadev v zvezi z uresničevanjem svojih pravic in obveznosti. Pomembna pridobitev za vse upravne organe je bila inštalacija računalniškega sistema Iskra Delta 400 (inštaliran v mesecu juliju), ki bo pripomogel tako kvaliteti kot k racionalizaciji dela v upravnih organih. Da bi zagotovili vse pogoje za dosego kvalitetnih rezultatov avtomatske obdelave podatkov, smo se kadrovsko in organizacijsko ustrezno organizirali. Čeprav je leto 1983, od inštalacije računalnika, minilo ob spoznavanju tega sistema, pa smo že pripravili posamezne obdelave za potrebe upravnih organov. V preteklem letu smo uspešno opravili tudi druge naloge, ki so skupnega pomena za vse upravne organe (tehnične službe in ekonomat, skupne administrativne zadeve, organizacijsko kadrovske zadeve in delo pravne službe) kljub temu, da smo se med letom srečevali s stalnimi kadrovskimi težavami. Posebej velja omeniti uspešno pripravo aktov o nagrajevanju, ki so bili sprejeti v delovnih skupnostih upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale. Veliko pozornosti je bilo posvečeno nadzoru nad uporabo določb zakona o splošnem upravnem postopku ter izvajanju izobraževanja oz., usposabljanja delavcev vseh upravnih organov za njegovo dosledno izvajanje. * Tudi v preteklem letu nam ni uspelo v celoti izvajati upravnega nadzora nad zakonitostjo dela organov in organizacij.za kar je pristojen Sekretariat za občo upravo, poudariti pa velja, da se je okrepilo sodelovanje pri reševanju splošnih družbenih vprašanj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti. Za uspešno izvajanje upravnega nadzora bo potrebno v prihodnje več pozornosti nameniti reševanju kadrovskih pa tudi organizacijskih vprašanj ter razrešiti predvsem vprašanje pristojnosti posameznih upravnih organov. Pri izvajanju nalog smo v preteklem letu uspeSno sodelovali s Komisijo za borce in invalide Skupščine občine, Komisijo za krajevne skupnosti in Pravno Komisijo pri Izvršnem svetu Skupščine občine ter ostalimi skupščinskimi komisijami. Slabše pa je bilo sodelovanje s pristojnimi republiškimi upravnimi organi, ki razen nekaterih izjem (Republiški komite za borce, Republiški sekretariat za pravosodje in upravo) ne posredujejo navodil, okrožnic ali strokovno pomoč v drugih oblikah za učinkovito izvajanje predpisov s posameznih področij upravnih pristojnosti organa, kar jim. nenazadnje nalaga tudi zakon. poročilo o delu zavoda za geodezijo Topografsko - katastrski načrti za območje naselij M 1 : 1000 Zastareli, obstoječi katastrski načrti, hitri razvoj mest in naselij, intenzivna stanovanjska gradnja, splošen razvoj zahteva programske obdelave, a te brez kvalitetnih geodetskih podlog niso mogoče. V letu 1983 smo izvršili reambulacijo -izmeritev objektov v katastrskih občinah Dragomelj, Dob. Meritve za potrebe lokacijske dokumentacije Zavod za geodezijo občine Domžale izdeluje tudi situacijske načrte za potrebe lokacijske dokumentacije ter zakoličuje zgradbe. Tako smo v letu 1993 izdelali 145 (197 leta 1982) situacijskih načrtov in zakoličili 53 (87 leta 1982 stavb.). Vzdrževanje zemljiškega katastra Zakon o zemljiškem katastru predvideva, da se morajo naročila - prijave, ki pridejo do 30.4. dotičnega leta izdelati do 29.10. istega leta. Prijave - naročila, ki pridejo po 1.5. lahko ostanejo zaradi preobilice dela za prihodnje leto. Današnje obdobje terja hitro izdelavo načrtov, predvsem zaradi posojil, novogradenj itd., zato tudi vsa naročila ki pridejo po 1.5. po možnosti izdelamo še isto leto. Tako je bilo 1.5. vloženo in izgotovljeno 145 (160 leta 1982) naročil, a po roku še 385 (468 leta 1982) naročil, (220 parcelacij zemljišč, 9 mejnih ugotovitvenih postopkov - samostojnih, 63 spremembe vrste rabe in 91 določitve posestnih mej.). Tematska kartografija Zaradi potreb prostorskega in družbenoekonomskega planiranja ter evidence stanja v prostoru, smo pristopili k izdelavi publikacije »Občanov priročnik". Izdelane so bile nove karte ter izpopolnjene stare tematske. Kljub pomanjkljivostim pa bo priročnik prinašal vrsto podatkov, ki bodo koristili raznim službam kot posameznikom. Gotovo je najbolj celovito gradivo razvoja in stanja občine, predstavljeno s kartami, shemami, slikami, tabelami, teksti itd. ravno tako je bil izvršen ponatis karte občine v M 1: 25000 na foliji za potrebe strokovnih služb in šol kot učen pripomoček. Kataster komunalnih naprav Kataster komunalnih naprav je bil izdelan v letih 1969-1972 za območje nove izmere Domžale in Mengša na površini 850 ha. V letu 1983 so se izvršile dopolnitve katastra komunalnih naprav v k.o. Homec, k.o. Dob, k.o. Mengeš in k.o. Domžale. Izdelan je bil pregledni načrt katastra komunalnih naprav v M 1 : 5000 za celotno območje občine. Vrisanih je bilo 950 km vseh vodov in 1600 cistern za kurilno olje. Vso navedeno gradivo se redno vzdržuje in dopolnjuje. Register območij teritorialnih enot in evidenca hi Snih številk Na podlagi zakona o geodetski službi se nalaga občinskim upravnim organom pristojnim za geodetske zadeve vodenje registra območij teritorialnih enot. Omenjeni register bo služil pri izvedbi prostorskih planov ter ostalim strokovnim in drugim službam kot pripomoček pri iskanju hišnih številk in teritorialne razdelitve občine. Tako se je v letu 1979 izdelal register območij teritorialnih enot za območje občine v M 1 : 5000 in v publikacijskem formatu in merilu 1 : 10000. V letu 1983 smo s pomočjo Zavoda za statistiko SRS 'računalniško primerjali register prebivalstva in evidenco hišnih številk. Pri tem so se pokazale nejasnosti, zato smo tudi pričeli s terenskim delom primerjave nesoglasij evidence hišnih številk in registra prebivalstva. Tako smo v letu 1983 prenumerirali ter izdali odločbe in tablice za Česenik (19), Turnše (41), Dragomelj (134). Rednim potom smo v letu 1983 izdali 189 novih hišnih številk-tablic. Revizija kultur Skladno z 32.Č1. zakona o zemljiškem katastru Ur.list SRS št.16/74 se mora za vsako katastrsko občino najmanj vsakih 15 let enkrat opraviti primerjava stanja v zemljiškem operatu s stanjem v naravi, glede na vrsto rabe zemljišč. Tako je bila v letu 1983 opravljena revizija kultur v k.o. Rafolče na površini 381 ha. PREGLEDNI KATASTRSKI NAČRTI Pokazale so se potrebe po uporabi in izdelavi preglednih zemlji ško-katastrskih načrtov ziasd pri gbipodarjenju s prostorom v kmetijstvu, gozdarstvu, planiranju in drugih poticah. V letu 1983 smo končali z izdelavo Preglednih katastrskih načrtov (karte 1 : 5000 ■j parcelami) v skupnem številu 54. Tako je pokrita cela občina z navedenimi kartami. Splošna problematika - za razliko od drugih upravnih služb, morajo Geodetske uprave in zavodi prav tako kot geodetske delovne organizacije razpolagati s tehnično opremljenostjo in izvajati terenska in ostala dela. - kljub nekaterim izboljšavam v pisarniški obdelavi geodetskega elaborata (žepni kalkulatorji) nam |e-ta stagnira. Geodetski računalnik nam ni možno dobaviti. - za prevoze geodetskih strokovnjakov po terenu nam primanjkuje službenih avtomobilov. poročilo o delu sekretariata za kadrovske zadeve Leto 1983 je bilo leto, ko se je v kadrovski politiki zelo • obširno, razpravljalo. Na republiški ravni je bilo obravnavano obširno in predvsem celovito Poročilo o uresničevanju kadrovske politike v SRS za obdobje 1980/82. V kongresnih dokumentih ZKS, v dokumentih in drugih skle-pih RK SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacijah so bile dane konkretne usmeritve ter naloge za na-daljne razvijanje kadrovske dejavnosti. Delo sekretariata za kadrovske zadeve se ocenjuje skozi uresničene naloge, ki izhajajo iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v SRS in občini Domžale. Uresničevanje nalog poteka preko podpisnikov družbenega dogovora v sodelovanju z skupščinskimi komisijami hr- sicer: komisijo za uresničevanje družbenega dogovora , o kadrovski politiki v občini, komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in komisijo za odlikovanja, za katere opravlja strokovne naloge Sekretariat za kadrovske zadeve. Opravljene naloge: - kadrovska politika postaja vse bolj stvar skupnih interesov, kar dokazuje živahno dogovarjanje, in samoupravno sporazumevanje na vseh nivojih od OZD do republike in federacije. Pri nas redno in tekoče spremljamo spremembe v zakonodaji in jih sproti usklajujemo, ta proces bo tekel tudi v naprej, saj bo potrebno posamezne določbe družbenega dogovora glede na prakso v prihodnosti uskladiti pri vseh udeležencih oz. jih dopolnjevati z družbenimi usmeritvami in dopolnjenimi oz- spremenjenimi sistemskimi zakoni. - na področju planiranja kadrov je bilo veliko narejenega, saj se plan usklajuje s samoupravnim sporazumevanjem preko skupnosti za zaposlovanje. V tem času je bil dan velik poudarek planskim dokumentom, ki zajemajo tudi kadrovski vidiki, kot pomemben element planiranja. Vendar bo potrebno na tem področju še dosledneje delati, saj sama gospodarska situacija in nedodelana metodologija kadrovskega planiranja onemogočata izdelave trdnih srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih planov. - zaostreni pogoji gospodarjenja pogojujejo stanje na področju zaposlovanja; to področje redno spremljamo vse od samega pojava povečevanja števila nezaposlenih. S sprotnim ukrepanjem smo uspeli ohraniti stanje, ki je ocenjeno z zadovoljivim, saj se je na koncu leta nahajalo na seznamu nezaposlenih 138 delavcev različnih poklicev, največ od njih je NKV delavcev. Od teh je bilo iskalcev prve zaposlitve le 41. Za izboljšanje pogojev zaposlovanja sproti spremljamo gibanje nadurnega in pogodbenega dela, ki je še v nadaljnem upadanju, vendar zaradi narave dela v posameznih O ZD takega dela ne bo moč povsem ukiniti. Za IS in DPO je bilo med letom podano poročilo o stanju na tem področju in nakazane možnosti za še nadaljne izboljšanje stanja zaposlovanja. - iz družbenega dogovora izhaja naloga stalnega spremljanja kadrov za najodgovornejše funkcije. V letu 1983 je bilo uvedeno 31 razpisnih postopkov za imenovanje IPO. Ob koncu leta jih je bilo zaključenih 25. V vseh primerih so bile imenovane razpisne komisije po tripartitnem načelu. Kadrovanje poslovodnih organov aktivno spremlja koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL z ostalimi DPO in njihovimi organi. V preteklem letu je bilo opaziti, da se je na razpise javljalo manj kandidatov kot prejšnja leta, več kot. en kandidat se je javil le v 8 razpisih, zato bo potrebno več naporov za aktivno in sistematično spremljanje razvoja sposobnih in aktivnih kadrov. - na področju odlikovanj je bilo veliko narejenega, te spremembe so vidne predvsem pri spremembi ustrezne zakonodaje in na njej temelječe politike odlikovanj. Z uresničevanjem sklepov in stališč predsedstva SFRJ in SRS smo se trudili, da bi se politika odlikovanj postala sestani del kadrovske politike ter da bi se pri opredeljevanju do predlogov odražala prizadevanja za uresničevanje gospodarske stabilizacije. Vsa ta področja dela predstavljajo pretežno delo sekretariata in so obsežneje obrazložena v posebnih poročilih o delu zgoraj navedenih komisij. Druge naloge, ki se se opravljajo v sekretariatu so: vodcnje'kad-rovske evidence. Evidenca kadrovske vsebine se vodi pri različnih nosilcih na različne načine in različnih nivojih. Vsakodnevno se veča uporabnost kad rovske eviderice. Vedno pogosteje prihajajo zahteve po podatkih ne le za operativno delo,ampak tudi za preglede kadroy po različnih kriterijih. Da bi kadrovska evidenca služila svojemu namenu, mora biti seveda tudi ažurno vodena. To pa seveda ne moremo trditi za vse poročevalske enote. Nekatere kljub Opozorilom ne sporočajo mesečno oz. letno kadrovskih sprememb. So pa vse te organizacije poimensko naštete v osnovnem poročilu. Kadrovsko evidenco smo posodobili in se sedaj vodi po sistemu Tobro, ki je v osnovi še vedno ročen, vendar omogoča hitrejšo obdelavo podatkov. Vzporedno se na enak sistem vodi tudi evidenca poslovodnih kadrov z ustrezno obdelanimi podatki. Ker se vodi več evidenc po različnih nosilcih in z različno vsebino podatkov, se na ravni republike pripravlja metodologija za povezavo specifičnih informacijskih sistemov kadrovske vsebine v enoten kadrovsko informacijski sistem. Izdajanje delovnih knjižic se je v letu 1983 občutno povečalo zaradi zakonskih predpisov (kmečko zavarovanje, zaposlovanje med počitnicami). Izdanih je bilo 1238 Geta 1982 le 751), sprejetih v hrambo 129, iz hrambe pa smo jih izdali 116. Opravljenih je bilo čez 400 raznih sprememb in dopolnitev podatkov v delovne knjižice. To so le pomembnejše naloge, ki se opravljajo med letom. Je pa se veliko drugih opravil in neposrednih stikov z delovnimi organizacijami in skupnostmi kot tudi z republiškimi organi, ki pa jih nismo zajeli v tem kratkem poročilu. Problematiko na teh področjih bomo spremljali sprotno se naprej in z njo seznanjali ter predlagali rešitve ustreznim organom. POROČILO O DELU UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE V LETU 1983 Obseg in zahtevnost dela uprave za družbene prihodke (v nadaljevanju UDP) se povečuje iz leta v leto, saj družbena skupnost tem organom nalaga vedno nove naloge in postavlja zahteve po doslednem in učinkovitem nadzoru nad ustvarjanjem prihodkov, tekočem poravnavanju vseh družbenih obveznosti, ugotavljanju izvora premoženja in preprečevanju nastajanja večjih socialnih razlik. Ob tem pa mora biti davčna politika naravnana tako, da bo vpodbujala povečevanje proizvodnje, razvoj drobnega gospodarstva tudi v zasebnem sektorju, nova vlaganja, zaposlovanje, izvoz. Itd. To so osnovne usmeritve za davčno politiko v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, ki so bile tudi vodilo za vrsto sprememb davčnih predpisov v preteklem letu. Stalne spremembe davčnih in drugih predpisov pa povzročajo precej težav v številnih davčnih postopkih in zahtevajo stalno organizacijsko in tehnično izpolnjevanje delovnih opravil v upravnem organu. Uprava se v precejšnji meri poslužuje avtomatske obdelave podatkov v računalniškem centru Induplati, brez katere vedno obsežnejšega dela ne bi več zmogli. UDP je v letu 1983 odmerila kar za cca 720 milionov družbenih obveznosti, ki so bile plačane v višini 685 milionov. Kljub povečanim obremenitvam za 49 % glede na leto 1982je bila izterjava 95 %. V skupnih obremenitvah znašajo davki 328 milionov, ostalo pa so prispevki za SIS in druge organizacije ali skupnosti, za katere odmerja in pobira družbene obveznosti UDP. Ena od najpomembnejših nalog UDP js odmera družbenih obveznosti iz gospodarske (obrtne dejavnosti)'. V letu 1983 je bilo opravljeno 1,015 odmernih postopkov po dejanskem dohodku in 279 davčnih odmer v pavšalnem letnem znesku. Povečalo se je število zavezancev obdavčenih po dejanskem dohodku, bistveno pa zmanjšalo (s 414 na 279) število pavsalistov, ki so bili v skladu z novim zakonom o davkih občanov preuvr-ščenl na obdavčitev po dejanskem dohodku. Odmerjene obveznosti obrtnikom so se povečale za 35 % in so znašale v letu 1982 274 milionov. Celotni prihodek v obrti se je glede na leto 1981 povečal za 39%, vendar je odmerna osnova višja le za 32 %, kar je v največji meri posledica višjih stroškov (41 %), ki so se v nekaterih dejavnostih izjemno povečali in ob omenjenih cenah vplivali na višino dohodka. Opazno je tudi zmanjševanje prometa v dejavnosti avtopre-voznikov. Omenjeni podatki kažejo, da se tudi v zasebnem sektorju odražajo splošne gospodarske težave ne glede na dejstvo, da del dohodkov kljub prizadevanjem inšpekcijskih služb ostaja prikrit. Inšpekcija UDP je sicer opravila kar 884 pregledov na terenu, ki v precejšni meri prispevajo k realnejšemu ugotavljanju dohodkov, vendar je kontrola zavezancev, ki poslujejo neposredno z občani in dobivajo plačilo v gotovini izredno težavna. V odmernih ugotovitvenih postopkih pa so delavci UDP povečali odmerno osnovo z 483 na 559 mllioncv (za 76 milionov aii 16 %) t povećanjem nspoverJarwga celotnega prihodka za 30 milionov In »nanjsanjam »roStaiv i« 45 milionov dir«. Značimo »otamsrtotrd iz obrtrm dejavnosti je tudi to, da s« obremenitve z davki zmanjšujejo na račun plačevanja obveznosti za SIS (v primerjavi z letom 1981 za 44 %). Tako že več kot polovica obrtnikov plačuje samo prispevke in davka Iz OD, enako kot delavci v združenem dalu. Za leto 1962 je bilo odmerjeno glede na leto 1961 le za 21 % več davka in sicer 109 milionov din, olajšave pe so bile priznane v višini 9 milionov, kar je za 10 % manj kot v preteklem letu. Podatki o gibanju prometa pri zavezancih, ki so v preteklih letih dobivali olajšave za vlaganje v razširjeno reprodukcijo pa kažejo, da le-te imajo vidne učinke za povečanje, proizvodnje in dohodka. V letu 1983 je bila posebna pozornost namenjena tekočemu pobiranju družbenih obveznosti z povečanjem akontacij glede na gibanje prometa in predpisom akontacij za davek iz skupnega dohodka občanov. Tudi zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), so bile akontacije naravnane na pričakovano ostrejšo obdavčitev za leto 1983. Davek v pavšalnem letnem znesku je bil odmerjen na podlagi novih meril odloka o davkih občanov, prispevki zavezancem najbolj deficitarnih in nizkoakumulativnih dejavnosti pa so bili na podlagi sklepov SIS tudi znižani. Davek iz skupnega dohodka občanov za leto 1982 je bil odmerjen 27 zavezancem — občanom v skupnem znesku 657.139 din in 94 obrtnikom v znesku 17,735.796 din. Postopek za odmero družbenih obveznosti od kmetijske dejavnosti je bil voden za 10.685 lastnikov kmetijskih zemljišč in te odmerjene 3.967 zavezancem v skupnem znesku 16,318.204 din. Od tega znaša davek le cca 5 milionov, vse ostalo pa so prispevki za zdravstveno varstvo in starostno zavarovanje kmetov ter druge obveznosti. 251 zavezancem so bili priznane davče olajšave v višini 432.908 din in 32 zavezancem znižani ali odpisani prispevki za starostno zavarovanje kmetov. Za odmero davka na posest stavb in prispevka za zaklonišča je bil voden postopek v 7.708 primerih, davek pa odmerjen 3.746 lastnikom stavb v znesku 2,2 milio-na. Prispevek za zaklonišča pa je bil odmerjen 6.367 zavezancem v znesku 2 miliona din. Odmerjeni davek se je . znižal-za 67 % zaradi oprostitve plačila davka 70 m koristne stanovanjske površine po novem zakonu o davkih občanov. Nasprotno pa se je povečal prispevek za zaklonišča za 103% zaradi spremenjene stopnje od 0,03 % na 0,06 %. Nadomestilo za stavbna zemljišča je bilo predpisano 151 organizacijam v znesku 7,8 miliona din in 6.241 občanom in hišnim svetom v znesku 5 milionov din. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic je bil odmerjen (za leto 1982) v znesku 7 milionov din in sicer: — davek od premoženja na posest gozdov 126 zavezancem v znesku 81.591 din; — davek od najemnih poslovnih prostorov in stanovanj 368 zavezancem v znesku 3 milione din; — davek na dohodke od prodaje nepremičnin 20 zavezancem v znesku 1,4 milionov; — davek na dohodke od prodaje premičnin 71 zavezancem v znesku 390.637 din; — davek od zakupne vrednosti poslovnih prostorov 295 zavezancem v znesku 2 miliona din. Povečalo se je tudi število odmernih postopkov za davek za promet nepremičnin in davek na dediščine in darila. Od 661 vodenih postopkov za odmero davka na promet nepremičnin je bilo zaradi ugodnejših zakonskih določb kar 432 oprostitev davek pa je bil odmerjen v višini 16 milionov din. Za odmero davka na dediščine in darila je bilo rešeno 785 zadev in odmerjeno 5,5 miliona davka. Prometni davek ob nakupu novih in rabljenih vozil je bil odmerjen 899 zavezancem in 4% občinski prometni davek na preprodajo morotnih vozil 572 zavezancem v znesku 2,5 miliona din. 98 zavezancem so bile odmerjene komunalne takse v znesku 213.815 din, izdano je bilo 161 odločb o plačilu sodnih taks v znesku 251.755 din. s Predpis akontacij in kontrola obračuna prometnega davka se izvaja mesečno za 976 zavezancev. Uprava odmerja oziroma kontrolira in evidentira obračun prispevkov iz delovnega razmerja za pogodbene zavarovance in delavce pri obrtnikih. Obveznosti 672 zavezancev v letu 1983 so znašale 173 milionov din. Obseg dela uprave ponazarja podatek, da je davčno knjigovodstvo opravilo kar 185-000 vknjižb. Obresti za neplačane davke so bile obračunane trikrat po veljavnih stopnjah (12 %, 25 %, 35 %) v skupnem masku 10,8 miliona din. Davčno knjigovodstvo je Izdalo tudi 2.200 potrdil o plačanih davkih in prispevkih. Visoke obresti gotovo vplivajo na plačilno disciplino davčnih zavezancev, vendar je potrebna še vrsta ukrepov za uspešno izterjavo. Na registraciji računov je bilo evidentirano 40.150 računov in odtegnjeno za družbene obveznosti 264 milione din. Izterjevalna služba je poslala 9.900 opominov za neplačane davke, izdano je bilo 182 sklepov o prisilni izterjavi iz OD, 57 sklepov o izterjavi iz žiro računov obrtnikov, 91 sklepov o prisilni izterjavi iz premičnega premoženja in 49 rubežnih postopkov. Podana sta bila 2 predloga za odvzem obrtnega dovoljenja zaradi neplačevanja družbenih obveznosti. Ob tem uprava izter-juje tudi samoprispevke za KS (v letu 1983 največ za KS Mengeš) in druge obveznosti (takse, kazni...) za druge organe. Za davčne prekrške je uprava kaznovala 178 zavezancev. V treh primerih je ugotovile davčne utaje in podala ustrezne predloge za kaznovanje, z UNZ je sodelovala še v' 7. kazenskih zadevah. V skupnih akcijah z upravo inšpekcijskih služb je bilo odkrito večje število občasnih šušmarjev, ki bodo v letu 1984 za preteklo leto obdavčeni po dejanskem dohodku. UDP je prevzela In nadaljevala postopke komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter pričela zbirati podatke za uvedbo novih postopkov. V preteklem letu je UDP sodelovala pri oblikovanju vrste novih davčnih predpisov in v mnogih razpravah o davčni politiki in razvoju drobnega gospodarstva. Pripravljeno je bilo več gradiv in stališč za obravnavo v organih DPS, dvakrat pa tudi spremembe odloka o davkih občanov in odloka o prometnem davku. O pomembnejših vprašanjih je razpravljal tudi družbeni svet UDP. POROČILO O DELU SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO V LETU 1983 Sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, razen tistih, ki so s predpisi dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. Sekretariat za ljudsko obrambo je strokovni organ za načrtovanje, usklajevanje in izvajanje obrambnih priprav ter načrtov. Že z novim zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki je bil sprejet v letu 1982, je sekretariat prejel vrsto novih nalogov oziroma pristojnosti, te pa so razširili in precizirali podzakonski predpisi in drugi zvezni ter republiški dokumenti, ki so bili sprejeti v letu 1983. Delovne usmeritve v letu 1983 Sekretariat za ljudsko obrambo se je v letu 1983 usmeril predvsem na naslednja področja svojega delovanja: • — ažuriranje in dograjevanje obrambnih načrtov ter izdelava novih načrtov ukrepov za pripravljenost, — izdelava novih varnostnih načrtov, — pregled obrambnih in varnostnih načrtov temeljnih nosilcev planiranja ter nuđenje strokovne pomoči, — pospešeno kadrovsko Dopolnjevanje štabov in enot civilne zaščite v občini in temeljnih sredinah, vključevanje v AOP ter njihovo usposabljanje in opremljanje, — uresničevanje srednjeročnega obrambnega razvojnega načrta občine Domžale za obdobje 1981-1985 za leto 1983 — nadaljnje dograjevanje baze SLO, — kvalitetno kadrovanje mladincev rojenih 1965 leta za nabor po novem načinu nabora, , — organizacija posvetov in drugih oblik usposabljanja neposrednih nosilcev obrambnega načrtovanja, — izvajanje programa usposabljanja delovnih ljudi in občanov, vzgoje in pouka izvenšoiske mladine na Pokljuki ter enot zvez in službe OO. Tudi v letu 1983 so bili doseženi pomembni premiki v nadaljnjem podružb-Ijanju obrambnih priprav. Organizirali smo Oz. bili pobudniki za številne posvete, dogovore in inštruktaže z nosilci obrambnih priprav iz temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij ter se z njimi tudi vsakodnevno dogovarjali. Veliko so k večjim aktivnostim . prispevala tudi naša pismena gradiva v obliki navodil, pojasnil in pobud. Zadeve ljudske obrambe na sejah zborov skupščine občine Skupščina občine je v letu 1983 obravnavala pet zadev, ki jih je strokovno pripravil sekretariat za ljudsko obrambo. Poieg poročila o delu sekretariata za preteklo leto so zbori skupščine obravnavali poročilo o . uresničevanju zasnove SLO v občini Domžale v letu 1982 ter v dvofaznom postopku sprejeli nov odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih. Načrtovanje in materializacija priprav gospodarskih in družbenih dejavnosti ter krajevnih skupnosti V letu 1983 smo v sekretariatu za ljudsko obrambo veliko pozornosti posvetili uspešnemu in učinkovitemu izvrševanju nalog, ki zagotavljajo ustrezno organiziranost delovnih ljudi in občanov, jasno opredeljenost, pristojnosti posameznih organov in posameznikov, pospešen razvoj in materializacijo obrambnih priprav ter boljše povezovanje nosilcev obrambnih priprav TOZD — KS, kar je prispevalo k intenzivnemu podružbljanju ljudske obrambe v vseh okoljih. V letu 1983 so bili sprejeti oz. spremenjeni nekateri zvezni In republiški predpisi oz. drugi dokumenti. Tako je bilo potrebno razmnožiti, razdeliti in izvesti inštruktažo za nove ukrepe pripravljenosti ter izdelati pripadajoče dokumente- Delali smo na izdelavi novega varnostnega načrta občine in vzorčnih dokumentov varnostnega načrta temeljnih nosilcev planiranja. Temu je sledila strokovna pomoč pri izdelavi vseh teh dokumentov tako organom na nivoju občine kot temeljnim nosilcem planiranja. Na področju organiziranja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti smo TOZD, DO, KS in SIS usmerjali na pravilno organiziranost v smislu zakonskih določil in drugih predpisov, ki določajo organe za SLO in DS in postopke za njihovo formi-ranje.- Civilna zaščita Upravno delo na področju civilne zaščite je bilo usmerjeno v izvajanje aktiv- nosti pri uresničevanju usmeritev za akcijo NNNP 83'. Ena najobsežnejših upravnih aktivnosti na tem področju je bila priprava novega odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektov, ki je bil v dvofaznem postopku sprejet sredi leta. Istočasno pa so pričele teči tudi priprave za Izdelavo programa za izdelavo načrta gradnje zaklonišč v naši občini. Preko celega leta pa se je izvajal nadzor nad projektiranjem in gradnjo zaklonišč z izdajo soglasij in tehničnih pregledov zgrajenih zaklonišč. Tudi v letu 1983 smo nadaljevali s kadrovsko krepitvijo štabov in enot civilne zaščite ter s krepitvijo povezave štabov CZ v KS in štabov v OZD. Zveze, kriptozaščita in služba za opazovanje in obveščanje Na področju priprav upravnih zvez, kriptozaščite in službe za opazovanje in obveščanje je bilo tudi v letu 1983 težišče dela usmerjeno v utrjevanje in izpopolnjevanje organizacije, v nabavo sodobne tehnične opreme ter strokovnemu urjenju vojaških obveznikov. Obrambno usposabljanje &l letu 1983 je bil izveden celoten program usposabljanja delovnih ljudi in občanov po krajevnih skupnostih. Osnovni problem k izvajanju te oblike usposabljanja je neenakomerna usposobljenost predavateljev in premajhna odgovornost posameznih organov v nekaterih krajevnih skupnostih. Izvedeni so bili tudi številni tečaji za specializirane enote civilne zaščite. Prioriteta je bila dana izvedbi splošnega programa. Zelo dobri rezultati so bili tudi v letu 1983 doseženi pri usposabljanju mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja In smo ga tudi tokrat organizirali na Pokljuki. Po oceni predstavnika Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, ki nas je obiskal, sodi naše usposabljanje med tri najboljše v Jugoslaviji. Poleg teh oblik usposabljanja smo sodelovali pri izvedbi občinskega tekmovanja mladih za SLO in DS ter se angažirali pri popularizaciji obrambnega tiska. Materialno-finančne zadeve V sekretariatu za ljudsko obrambo opravljamo naloge v zvezi z nabavo orožja in opreme po materialni formaciji za občinske državne organe, DPO, občinski center zvez in službo za opazovanje in obveščanje, občinski štab in enote civilne zaščite ter za krajevne skupnosti, načrtujemo finančna sredstva na osnovi srednjeročnega obrambnega razvojnega načrta in spremljamo njegovo realizacijo. Mobilizacijske zadeve Da bi bila zagotovljena mobilizacijska sposobnost in uporabnost obstoječih dokumentov so bili tudi v letu 1983 ažurirani in dopolnjeni mobilizacijski dokumenti vojaškega dela mobilizacije. V smislu navodil o Dopolnjevanju oboroženih sil iz rezervnega sestava enot JLA in TO je bila izvršena popolnitev z mlajšimi vojaškimi obvezniki, starejši pa so bili prerazporejeni v druge strukture SLO, kar se kažejo še velike potrebe. Podobne aktivnosti so se vodile tudi pri razporejanju motornih vozil in konj. Naborno-kadrovske zadeve V sistemu kadrovanja mladincev nabornikov je bila v letu 1983 opravljena bistvena sprememba, ki zahteva od nosilcev kadrovanja od OZD, šol, družbenih organizacij in društev ter predvsem krajevnih skupnosti še večjo odgovornost. Mladinci naborniki ne pristopajo več neposredno k naborni komisiji, ampak se jim rod oz. služba v JLA določa na podlagi številnih zbranih podatkov. Vse potrebne priprave in sam potek nabora so bili uspešno izvedeni. Pošiljanje nabornikov je potekalo no programu, prvič pa smo na vojaško usposabljanje v JLA pošiljali tudi mladinke. POROČILO O DELU KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj vodi kolegijski poslovodni organ, ki ima predsednika in osem članov, ki so jih v skladu z občinskim odlokom delegirali DO Papirnica, DO Hellos, DO Napredek, DO Tosama, DO Emona-Kmetijska kooperacija, LB Banka Domžale, Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti in KS Slavka Šlandra. Naloge komiteja so bile v letu 1983 tesno vezane na delo izvršnega sveta in skupščine, številni materiali so se pripravljali tudi za družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti. V komiteju je zaposlenih 19 delavcev. V okviru 'komiteja delujeta dve strokovni službi (služba za plan in analize ter služba za proračun) In dva referenta, od katerih pokriva eden področje obrti, drugi pa področje cen, gostinstva in turizma. Področje kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva "pokriva svetovalka. V okviru komiteja delujejo tri poverjeništva in sicer poverjeništvo za gospodarstvo, poverje-ništvo za blagovni promet in preskrbo in poverjeništvo za promet in zveze. Od zaposlenih v komiteju je šest delavcev vključenih v razširjen sestav poverjeništev, v času ažuriranja obrambnih načrtov in izdelovanja bilanc pa se v delo vključuje celotna plansko-analitska služba. V letu 1983 je bilo zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in spremenjenih zakonskih predpisov veliko dela v komiteju namenjenega tekočemu spremljanju, analiziranju in razreševanju najbolj perečih gospodarskih in družbenih problemov v občini. Glavni omejitveni faktor je bil izvoz na konvertibilno območje, zato smo v okviru materialnih možnosti pripravljali ukrepe za vzpodbujanje le-tega. V ta namen smo v letu 1983 zmanjševali obveznosti za pokrivanje programa občinske zdravstvene skupnosti, ki se plačujejo iz dohodka OZD. Realizirane so bile tudi opredelitve iz planskih dokumentov o nujnosti usmerjanja v izvoz na konvertibilne trge, saj so se v občini pojavili novi izvozniki. Za odpravljanje motenj na področju preskrbe so se v okviru proračunskih sredstev iskale možnosti za normalizacijo preskrbe z mesom in premogom. Ob spoznanju, da bo zaradi omejevanja splošne porabe na nivoju občine za te namene iz proračuna.na razpolago vedno manj sredstev, smo izpeljali sprejem dogovora in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za preskrbo v občini Domžale. Komite je sodeloval pri odpravljanju težav, ki so se pojavljale ob gradnji skladišča za blagovne rezerve. Zaradi pričakovanih težav na področju dinarske likvidnosti smo na pobudo, sprejeto na Zboru združenega dela, v začetku leta pripravili spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine Domžale. Za nepodpisnike sporazuma smo skupščini predlagali sprejem odloka o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv. V marcu so v okviru republike potekale aktivnosti za spremembo delovnega časa v OZD oz. skupnostih. Novemu začetku delovnega časa je bilo potrebno prilagoditi poslovanje v trgovinah, šolah in vzgojno-varstvenih ustanovah ter spremeniti vozne rede avtobusov in vlaka. Spremembe voznih redov so se pripravljale na podlagi stališč in pripomb, ki so jih posredovale OZD, KS in občani. Na podlagi pripomb in usklajevanj z Integralom so bile uvedene dodatne avtobusne linije, zaradi nerentabilnosti le-teh pa smo morali iz proračuna zagotavljati prevozniku sredstva za pokrivanje izgub. Ob ponovni spremembi delovnega časa v mesecu septembru so bile aktivnosti na nivoju občine izpeljane tako, da posebnih težav v zvezi s prevozi ni bilo. V skladu z zakonskimi predpisi je v okviru komiteja delovala komisija za investicije, ki je izdajala mnenja oz. soglasja k posameznim investicijam, za katere je bila pristojna. Zaradi težav v preskrbi s naftnimi derivati so bili delavci komiteja vključeni v akcijo okrog delitve bencinskih bonov, v času pomanjkanja dieselskega goriva pa smo v sodelovanju s prizadetimi OZD pripravili in izvajali program ukrepov za distribucijo goriva prednostnim porabnikom. V skladu z določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1983, smo preko komisije IS za spremljanje izvajanja dogovora tekoče spremljali gibanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v vseh OZD v občini in v primerih odstopanj tudi ustrezno ukrepali. Veliko časa je bilo posvečenega reševanju tekočih problemov, še posebej pa problematiki Papirnice Količevo. Komite je sodeloval tudi pri iskanju rešitev za pridobitev novih telefonskih številk. V okviru zakonskih omejitev na področju investicij v družbenih dejavnostih smo zaradi potreb občanov z združevanjem amortizacije zbrali sredstva za vrtec v SPB-2 v Domžalah. Za izpeljavo načrtovane investicije v zdravstveno postajo Mengeš smo s sprejetjem samoupravnega sporazuma o sofinanciranju s strani OZD iz območja Mengša zagotovili potrebna sredstva, tako da se je gradnja pričela že konec leta 1983. Oteženi pogoji gospodarjenja so vplivali tudi na možnost izvajanja sprejetih programov v samoupravnih interesnih skupnostih. Tudi v letu 1983 so bile prisotne zaradi visoke inflacije in prekoračitev sprejetih programov največje težave na področju zdravstva in izobraževanja, ki smo jih delno rešili z valorizacijo programov v mesecu oktobru. Na osnovi mesečnega spremljanja gibanja sredstev za skupno porabo smo spremljali prispevne stopnje za SIS družbenih dejavnosti, s čimer smo. se izognili ustvarjanju presežkov in s tem omogočili OZD, da so razpolagale s sredstvi, ki bi se v nasprotnem primeru izločala na posebne račune. V drugem polletju smo sodelovali pri sprejemanju aneksa k Samoupravnem sporazumu W temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti za obdobja, 1981-1985, ki je ob nekaterih manjših dopolnitvah osnovnega planskega dokumenta prinesel tudi prenos določenih obveznosti (nadomestila) na združeno delo. Z namenom racionalizacije in poenotenja poslovanja ter dviga kvalitete dela v osnovnih šolah smo se vključili v priprave za ustanovitev skupnosti šol. V skladu z zakonskimi predpisi smo zborom skupščine posredovali v obravnavo analizo o uresničevanju družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981-1985. Skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi smo pripravili poročilo o izvajanju sprejetih programov na področju skupne porabe v letu 1983, o katerem so razpravljali delavci v vseh organizacijah združenega dela v občini. Na podlagi analize razvoja v letu 1983 je bil konec preteklega leta pripravljen ostnutek, na osnovi prispelih pripomb pa še predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981-1985 v letu 1984. V skladu z resolucijskimi predvidevanju so bili oblikovani tudi programi samoupravnih interesnih skupnosti za letošnje leto. Za konkretizacijo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki so ga pripravili zvezni druž-beni sveti, smo' tudi v občini pripravili podoben načrt aktivnosti. Osnutek, ki je bil posredovan -v javno razpravo v mesecu novembru, je bil dopolnjen z rezultati razprav; predlog so sprejemali zbori občinske skupščine na zadnjem zasedanju v preteklem letu. Med letom so bile kot osnova za oblikovanje dokumentov in za sprejemanje ukrepov za odpravljanje težav izdelane številne analize in informacije. Komite je pripravil gradiva in sodeloval na sejah aktive gospodarstvenikov. Občinskega odbora GZ občin ljubljanskega območja, koordinacijskega odbora za spremljanje skupne In splošne porabe, komisije za finance, skupnosti za cene. Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Komisije za kmetijstvo, Izvršni svet, delovnih teles družbenopolitičnih organizacij, skupščinskih komisij, na zasedanjih zborov občinske skupščine . ■ ■ Poleg teh aktivnosti je Služba za plan In analize mesečno obdelovala podatke o gibanju sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, industrijske proizvodnje, zunanjetrgovinske menjave, turističnega promet, odkupa in prodaje kmetijskega blaga. Tromesečno so se pripravjale analize gospodarskih gibanj in poslovnega uspeha, osebnih dohodkov po posameznih poklicih. V januarju je bila izvedena anketa o popisu živine, v mesecu aprilu pa obračuna narodnega dohodka za zasebni sektor kmetijstva in za zasebno obrt. Na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih je referat za kmetijstvo sodeloval pri pripravi komasacijskega postopka ob potoku Rača, kjer ,se izvaja melioracija zemljišč. V letu 1983 je bil v skladu s sprejeto zakonodajo ažuriran tudi seznam zaščitenih kmetij. Zaradi nujnosti po večji pridelavi hrane smo se aktivno vključili v prizadevanja za povečan odkup pšenice In jesensko setev. Doseženi rezultati na področju družbenega sektorja so bili v skladu s planiranimi, v zasebnem sektorju pa so slabši od sprejetih obveznosti. Referat za kmetijstvo je urejal zadeve v zvezi s statusom kmeta, izdajal potrdila za nakup rezervnih delov za kmetijske stroje., V preteklem letu je bilo registriranih 6 novih strojnih skupnosti. V okviru zakonskih obveznosti o pospeševanju živinoreje in zdravstvenem varstvu referat skrbi za reprodukcijo v živinoreji. V ta namen je bilo opravljeno redno licenciranje pleme-njakov. Referat je sodeloval pri pripravi ukrepov za odpravljanje posledic suše, toče in sovke na koruzi, ki so prizadele območje občine. V zvezi z gospodarjenjem z gozdovi je bilo izdanih 19 soglasij za krčitev gozda. V letu 1983 smo sodelovali pri spremembah srednjeročnega plana v zvezi z razvrstitvijo zemljišč. Vključili smo se v aktivnosti v okviru Emone kmetijske koperacije. Referat za obrt je v letu 1983 prejel v reševanje 423 pismenih vlog, od tega največ za izdajo obrtnih dovoljenj, odjavo obrti in zaposlitev tuje delovne sile. V sklopu referata je bilo izdanih 680 potrdil za uvoz reprodukcijskema materiala, strojev in rezervnih delov za stroje, ki so v lasti občanov. V sodelovanju s sanitarno-tehnično komisijo občine je referat opravil 180 komisijskih ogledov poslovnih prostorov novo ustanovljenih obrtnih delavnic na območju občine. V letu 1983 je bilo v zasebnem sektorju registriranih 612 novih kolektivnih pogodb, 580 odjav delavcev in okrog 500 aneksov k že sklenjenim kolektivnim pogodbam. V občini je bilo v preteklem letu odprtih za 2 % več obratovalnic kot v letu 1982. Se vedno je največji porast proizvodne obrti (kovinski in plastični izdelki), medtem ko so storitvene dejavnosti padle. To je predvsem očitno pri stavbni obrti. Zmanjšalo se je število obratovalnic za izdelavo in popravilo elektrotehničnih izdelkov ter lesenih in tekstilnih predmetov. Kljub večjemu številu obratovalnic so še deficitarne naslednje dejavnosti: čevljarstvo, šiviljstvo, servis malih električnih aparatov, gospodinjskih aparatov in podobno. Občani kažejo sicer večje zanimanje za najem poslovnih prostorov v novozgrajenih objektih v centru Domžal, za nakup le-teh pa se odloča manjše število zaradi izredno visokih cen poslovnih prostorov. Iz sredstev proračuna občine Domžale je bilo vezanih pri LB Banki Domžale 2.000.000 din za kreditiranje nizko akumulativnih dejavnosti. Na podalgi predloga referata za obrt je Izvršni svet Skupščine občine Domžale osem nosilcev obrti oprostit plačila prometnega davka na promet nepremičnin, koso kupil! poslovne prostore za opravljanje storitvenih dejavanosti. Na področju cen je svet skupnosti za cene obravnaval 546 predlogov sprememb za cene. Referent za cene je pripravljal gradivo za seje skupnosti za cene, ki je imela v letu 1983 8 sej. Naloga skupnosti je bila skrbeti za to, da so samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci obrti oblikovali cene v skladu s predpisanimi postopki in merili za oblikovanje cen ter v skladu s sprejetimi predpisi. Delo skupnosti je bilo v prvem polletju oteženo zaradi sprejetja Odloka Zveznega Izvršnega sveta o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve, razen za tiste, za katere so se morali ceniki pošiljati v potrditev skupnostim za cene. Ta ukrep neposredne kontrole cen je iz občinske pristojnosti zajemal cene storitev s področja obrti, gostinstva, stanovanjsko komunalne dejavnosti ter dala področja prometa. Ukrep neposredne kontrole cen je bil v juliju nadomeščen z blažjo kontrolo cen. Večina cen na nivoju - občin je bila v režimu spremljanja, potrjevale so se le cene kruha, prevoz blaga in cestnem prometu, stanarine, najemnine in komunalne storitve. V mesecu decembru je ZIS spet sprejel odlok o najvišjih cenah. Skupnost za cene je razveljavila sklepe o povišanju cen, ki so bile uveljavljene po 19.12.1983. Služba za proračun je vodila in izvrševala račune: proračuna, organa, delovnih skupnosti in posebne račune. Mesečno je vršila obračun osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti upravnih organov ter voljenih in imenovanih. V skladu z določili dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe je pripravila rebalans proračuna za leto 1983 in proračun za leto 1984. Zaradi omejitev rasti sredstev splošne porabe je bilo veliko dela vloženega v usklajevanje obsega proračuna z določenimi limiti. Aktivno smo se vključevali v pripravo dogovora o usklajevanju splošne porabe na ravni občin za leto 1984. POROČILO O DELU UPRAVE ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE Pristojnosti za delovna področja inšpekcij so določene z zakoni, predzakonskimi predpisi in občinskimi odloki ter v statutu občine. Na tem mestu jih zaradi preobseže-nosti ne ponavljamo. V UIS dela 12 inšpektorjev in 4 drugi delavci. Z odlokom je skupščina občine Domžale v letu 1983 pooblastila Mestno upravo za inšpekcijske službe v Ljubljani za opravljanje nekaterih delovnih področij inšpekcije, katera ne potrebujejo (po) enega inšpektorja. Taka področja so: inšpekcija parnih kotlov, elektroenergetska inšpekcija in gozdarska inšpekcija. Na podlagi pregleda dela in po lastnih odločitvah je Izvršni svet za celotno področje Uprave inšpekcijskih služb sprejel 79 sklepov, soglasij in mnenj. Pri skupnih akcijah so pristojne inšpekcije sodelovale z organi Uprave javne varnosti. Postajo milice in Upravo za družbene prihodke ter drugimi, sicer pa po potrebi. Problematiko, novosti, strokovna navodila in ostale zadeve smo po Občinskem poročevalcu posredovali javnosti za vsa delovna področja (postopno vse leto). Problemi, katerih v preteklem obdobju ni bilo moč v celoti rešiti: 1. Onesnaževanje odpadnih voda po gal-vanizerjih in nekaterih DO na območju občine Domžale, kakor tudi (istih) na območju sosednje občine, ki se zlivajo v CČN — Domžale — in druge kraje, 2. Kontrola glede zakonitosti cen na področju obrtne dejavnosti, 3. (Ne)Obdelava kvalitetnih kmetijskih zemljišč — ukrepi, 4. Sanacija vaških vodovodov glede na higiensko oporečno pitno vodo. Nujno je potrebno, da večje vodovode prevzame Komunalno podjetje Domžale v upravljanje. To pomeni, da se krajevne skupnosti ne bi ukvarjale z dejavnostmi, ki po strokovni plati ne sodijo v njihovo področje, 5. Glede ugotovitve, da se stalno slabša življenjsko okolje na vseh področjih (zrak, voda, hrup in odpadki) bo v letošnjem letu potrebno ugotoviti glavne onesnaževalce, jim predpisati izvajanje meritev, s katerimi bomo ugotovili do kakšne mere onesnažujejo okolje, s čemer bo podana osnova za nadaljne ukrepe oz. izdelave sanacijskih programov, 6. Problematika (ne)rušenja stavb, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje o nadomestni gradnji. Opisana problematika bo določena v programu dela za letošnje leto v posameznem delovnem področju. ■ Pri tem pa je treba že v tem trenutku upoštevati, da ureditev vsakega od omenjenih problemov — razen pod tč.2. in 3. - rabi znatna materialna sredstva in bodo rešitve zaradi tega dolgoročne narave. V nadaljevanju so podana poročila o posameznih delovnih področjih za leto 1983 in program nalog za leto 1984 Urbanistična inšpekcija V preteklem letu je urbanistična inšpekcija izvršila 85 pregledov na terenu ter 75 Pregledov urbanistične dokumentacije. - Ugotovljenih je bilo 33 nepravilnosti. proti katerim je inšpekcija ukrepala z ustreznimi odločbami. Ukrepi, ki jih je urbanistična inšpekcija sprožila zoper kršitelje so sledeči: A. Izdane odločbe: 1. ) Po 41.ČI. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju — 18 odločb 2. ) Po 41. a) čl. (ustavitev gradnje in odstop v nadaljnji postopek upravnemu ' organu) — 5 odločb 3. ) Po 41. b) čl. (ustavitev gradnje, ki je v nasprotju z lokacijskimi pogoji — 10 odločb 4. ) Od izdanih odločb o odstranitvi objekta so bili realizirani 3 primeri in sicer v dveh primerih so objekt odstranili lastniki, v enem primeru po upravni izvržbi. V pretklem letu je bilo poslanih 27 predlogov za kaznovanje sodniku za prekrške, od teh je bilo 15 kršiteljev že kaznovanih. Iz navedenega je razvidno, da je urbanistični inšpektor kljub polovičnemu delovnemu času z intenzivnejšim delom ter z občasnim podaljšanjem delovnega časa dosegel enake uspehe. V preteklem letu je število obravnavanih prekrškov enako predlanskemu. Pojavilo pa se je povečano nadzidavanje obstoječih stanovanjskih objektov na potrdilo iz 32.ČI., do katerih je mogoče priti sorazmerno hitro in za majhne stroška. Seveda pa investitorji pooblastila, ki jih tako potrdijo, lahko krepko prekoračijo in si zgradijo novo kompletno stanovanje. Kar zadeva prijave sodniku za prekrške, so bile vsako leto brezuspešne pripombe na zakon, ki določa višino kazni, ki se od let 1973 niso spremenite in so po 10 letih smešno nizke, saj je skupna kazen za 15 črnograditeljev, po prejetih odločbah sodnika znašala le 74.00 din in 10 dni zapora, kar znese v povprečju manj kot 5.000 din in 0,7 dni zapora na enega kršitelja. Imamo še en težak problem, ki nas čaka tudi v letošnjem letu, rušenje starih stanovanjskih objektov pri investitorjih, ki posedujejo lokacijske odločbe za nadomestno gradnjo, pa po vselitvi v novo hišo stare niso porušili, čeprav je bil to lokacijski pogoj. Te objekte lastniki na novo usposabljajo za isti namen, jih celo prodajajo ali prepisujejo na druge osebe. Ti objekti postajajo breme za vsako naselje in je brez odstranitev le-teh nemogoče izboljšati urbanistične pogoje. Problem je toliko večji, ker ni mogoče računati, da bi lastniki po prejemu odločbe sami odstranili te objekte, vprašanje pa je, ali bo občina finančno kos financiranju po upravni izvršbi. Gradbena inšpekcija V letu 1983 je gradbena inšpekcija izvršila 264 pregledov, za leto 1984 predvidevamo 250 inšpekcijskih pregledov ali 24 več, kot v preteklem letu. Poleg tega je gradbena inšpekcija sodelovala tudi v raznih komisijah strokovnega in splošnega značaja in dajala ustne informacije vsem udeležencem pri graditvi objektov, ki so jih iskali na gradbeni inšpekciji. Na podlagi izvršenih pregledov in ugotovljenih pomanjkljivosti oz. nepravilnosti je bilo v letu 1983 izdanih 59 odločb in podano občinskemu sodniku za prekrške 44 predlogov za kaznovanje. Do sedaj je bilo kaznovanih že 36 kršiteljev in sicer v razponu od 500,00 din do 4.000,00 din, pri skupnih prijavah v sodelovanju z urbanistično inšpekcijo pa se je izrečena skupna denarna kazen gibala do 8.000,00 din. V družbeni gradnji se kaže predvsem naslednja problematika: — Objekti ob priliki tehničnih pregledov še niso dokončani; — Izvajalci gradbenih del v času garancijske dobe ne odpravljajo ugotovljenih pomanjkljivosti, kar povzroča veliko nepotrebne jeze predvsem pri kupcih stanovanj v sklopu gradnje za trg; — Nepopolna kadrovska zasedba na Biro-ju 71 v Domžalah na področju projektiranja, statike, in strojnih instalacij je bila rešena v letu 1983, prav tako so biti tipski projekti za individualne stanovanjske objekte dopolnjeni s toplotnimi izračuni; — V letu 1984 bo potrebno rešiti tudi neustrezno vodstvo odgovornih vodij gradbenih del pri Komunalnem podjetju Domžale, kar se namerava urediti z novo reorganizacijo Komunalnega podjetja; — Se vedno obstaja nerešeno vprašanje poizkusnega obratovanja CČN Domžale. Rešitev tega problema bo predvidoma v letu 1984 z izgradnjo novega objekta za de-hidracijo. Pri individualni gradnji se opaža vedno več kršitev v zvezi s potrdilom o priglasitvi del. Investitorji na potrdilo brez ustrezne tehnične dokumentacije gradijo celo nadomestne objekte ali jih dvigajo za celo etažo. Prav tako so problematični tudi pomož-. ni objekti, za katere se v sedanji energetski krizi odloča vse več investitorjev brez gradbenega dovoljenja. Večina prijav s področja individualne gradnje je zaradi neurejenih medsosedskih odnosov. Prijave s tega področja se sicer tehnično rešijo, medsosedske razprtije pa se se poglobijo. A. Kmetijska inšpekcija V pročevanem obdobju je bilo opravljenih 123 inšpekcijskih pregledov, kar je 47 pregledov več, kot v letu 1982. (Delovno razmerje v UIS sem nastopil prvega decembra 1982). —Število izdanih odločb —Prijave sodniku za prekrške 1982 1983 1 7 2 Število vseh pregledov se je v primerjavi z letom 1982 povečalo za 61 %. Večina posebnih nalog, ki so bile opravljene v lanskem letu. bo v bodoče zaradi vedno večjega pomena doma pridelane hrane dobila še širši obseg. Gre predvsem za. spremljanje stanja pri pripravah za setev, žetev in odkup pšenice. S tem v zvezi je kmetijska inšpekcija lani pregledovala pre-skrbljenost s semenskim materialom, z gnojili in zaščitnimi sredstvi ter vse nepravilnosti javila tako Izvršnemu svetu kot tudi Republiškemu kmetijskemu inšpektoratu. V glavnem je oskrba z reprodukcijskim materialom potekala v redu, slabša pa je bila oskrba z rezervnimi deli, zlasti pa z gumami za kmetijsko mehanizacijo, kar pa je in bo predstavljalo poseben problem. Pri odkupu pšenice je storjen velik korak naprej v primerjavi z lanskim letom. V letu 1982 je bil namreč odkup slabo organiziran, postopek za ugotavljanje vlažnosti in hektrolitrske teže pšenice dolgotrajen, dosuševanja prevlažne pšenice pa sploh ni bilo. Iz tega razloga je v silosih na Viru splesnilo veliko pšenice in moke. Kmetijska inšpekcija je od DO zahtevala odpravo vseh teh pomanjkljivosti, ki pa so bile do začetka žetve dejansko tudi odpravljene, to je: urejen je bil laboratorij za takojšnjo ugotavljanje vseh potrebnih parametrov vzorcev odkupljene pšenice in kar je najvažnejše, nabavljena je bila poljska sušilnica, v kateri se je dosuševala prevlažna pšenica. Med izrednimi nalogami je omeniti tudi pregled spisov v zvezi z izdanimi potrdili in odločbami o statusu kmeta. Pregledanih je bilo 656 spisov. Na osnovi teh podatkov, zbranih tudi v vseh ostalih občinah Slovenije, bo RKKGP pripravil in predlagal ustrezne zakonske spremembe pogojev za pridobitev statusa kmeta, z namenom, da bi se povečala tržna proizvodnja v kmetijstvu. V zvezi z določili Zakona in drugimi predpisi o semenu in sadikah je kmetijska inšpekcija sodelovala pri potrjevanju semenskih posevkov. V letu 1983 so bile potrjene naslednje površine semenskih posevkov: pšenica 135 ha, ozimni ječmen 15 ha, ozimna rž 10 ha, jari oves 5 ha in ozimna krmna grašica 20 ha. Kar se tiče Zakona o varstvu rastlin je potrebno omeniti močan' pojav koruzne sovke, ki je v maju mesecu uničila oz. prizadela na posestvu Drnovo Agroemona cca 200 ha površin zasejanih s koruzo. Vzrok za ta množičen pojav je deloma v nepravilnem kotoba-rjenju, predvsem pa v zelo sušnem vremenu v času setve, ki je povzročil, da se granule zaščitnega sredstva niso topile, kot bi bilo potrebno. Na podlagi Zakona o živinoreji je kmetijska inšpekcija vršila nadzor nad izvajanjem kontrole proizvodnosti krav, izvajanjem predpisov o premiranju plemenskih krav in telic in sodelovala pri licenciranju plemenja-kov. Pri kontroli proizvodnosti je bilo ugotovljeno, da se zaključni kontrolni listi ne pošiljajo redno v izračun, prav tako pa se le-ti ne vračajo pravočasno molznim kontrolorjem in dalje kmetom. Hlevske knjige se ne vodijo pri vseh rejcih. Precej pregledov je bilo opravljenih, ko so se kontrolirali zahtevki za izplačilo premij. Ugotovilo se je, da vsi rejci, za katere je upravičenec uveljavljal zahtevke za premije, niso izpolnjevali predpisanih pogojev. Neupravičeno izplačane premije je uve-Ijavitelj moral vrniti ustreznim občinskim in republiškim skladom za pospeševanje kmetijstva. Pri pregledu v zvezi z Zakonom o vinu je bilo ugotovljeno, da se predpisana evidenca o nabavi In prodaji nevstekleničenega namiznega vina z geografskim poreklom vodi v glavnem pomanjkljivo. Zaradi neodgovarja-joče kvalitete je bila izločena manjša količina nevstekleničenega vina. Podani sta bili dve prijavi sodniku za prekrške. V zvezi z Zakonom o kmetijskih zemljiščih je kmetijska inšpekcija ukrepala tudi v primeru slabo obdelanih zemljišč in izkopavanju gramoza na kmetijskih zemljiščih. Kmetijska inšpekcija je sodelovala tudi pri raznih komisijah kot npr.: komisija za ugotavljanje škode zaradi škodljivcev,, toče in divjadi, komisija za kategorizacijo zemljišč .... Problematika: V zadnjem času se kmetijska proizvodnja tako na družbenem kot zasebnem sektorju vedno bolj stimulira z raznimi regresi in premijami, kar močno obremenjuje delavce v kmetijskih organizacijah z dodatnim administrativnim delom ter povečuje število inšpekcijskih pregledov. Pri tem se nemalokrat odkrijejo zahtevki, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, kar ima za posledico vračanje neupravičeno izplačanih premij in regresov. Vodnogospodarska inšpekcija Inšpekcijski pregledi 1982 1983 Skupaj: 27 72 Število izdanih odločb 1 H Prijave sodniku za prekrške — 3 Štavilo pregledov se je v primerjavi z letom 1982 povečalo za 166 %. Največ pregledov je opravljenih pri komisijskih pregledih za pridobitev uporabnega dovoljenja in dovoljenja za poizkusno obratovanje in to v družbenem kot zasebnem sektorju. Pri tem je treba omeniti, daje relativno zelo malo novogradenj, ki bi bile izvršene brez vodnogospodarskih soglasij, kjer so le ta potrebna. Čeprav je največ pregledov opravljenih v zvezi s komisijskimi oziroma tehničnimi pregledi, pa je poglavitni problem in glavna skrb na področju vodnega gospodarstva varstvo talne in površinske vode pred onesnaževanjem z odpadnimi vodami, ki vsebujejo prekoračene dopustne koncentracije nevarnih snovi. Bolj ali manj onesnažene vode nastajajo pri tehnoloških postopkih tako v DO kot tudi pri zasebnikih, zlasti v galvanah in us-njarnah. Pri tovrstnih pregledih v zvezi z varstvom vode pred onesnaževanjem je bila v preteklem letu glavna pozornost namenjena zasebnim galavanskim in usnjarskim obratnim dejavnostim. Da bi bil pregled celovitejši,da bi se kontrolirala tudi uporaba in hramba strupov, je pri pregledih sodelovala tudi sanitarna inšpekcija. Informacija o teh pregledih je bila že podana na Izvršni svet, zato so navedene le najvažnejše ugotovitve kot npr.: — Obratni poslovniki niso usklajeni z novo uredbo o ureditvi določenih vprašanj s področja voda; — Obratni dnevniki se sploh ne vodijo ali jih vodijo pomanjkljivo in neažurno; — Večino nosilcev obrti je nemogoče dobiti v delavnicah, zaposluje se predvsem nekvalificirano delovno silo, ki s priučitvijo osvoji enostavne faze delovnih opravil brez ustreznega poznavanja celotne tehnologije. Delavci se večinoma ne zavedajo nevarnih vplivov odpadnih voda in strupenosti kemikalij, ki jih uporabljajo pri postopkih galvanizacij in strojenja. — Le redki obrati imajo ustrezne čistilne Požarna inšpekcija Požarna inšpekcija je opravljala naloge skladno s pooblastili Zakona o varstvu pred naprave, pri čemer se ugotavlja, da bi čistilne naprave lahko imele dosti boljši učinek čiščenja, če bi delavci, ki z njimi delajo, poznali postopke razstrupljanja; — Vsi vzorci odpadnih vod, ki so bili vzeti v galvanah in usnjarnah so bili oporečni oziroma neustrezno razstrupljeni, ker so vsebovali predvsem prekomerne količine težkih kovin; — Vodnogospodarska inšpekcija je vsem tistim galvanam in usnjarnarn, pri katerih je' ugotovila nepravilnosti;z odločbo naložila odpravo pomanjkljivosti. Kjer te ne bodo opravljene, bo izrečen ukrep prepovedi izpuščanja odpadnih vod, kar pomeni ustavitev proizvodnje. Kot je že bilo omenjeno je glavna naloga vodnogospodarske inšpekcije varstvo voda pred onesnaževanjem, vendar pa je pomembno tudi varstvo pred vodami. To potrjujejo tudi številni pregledi zaradi erozijskega delovanja Kamniške Bistrice, Rače in Radomlje. Na mestih, kjer so visoke vode predrle brezi ne.so nastale manjše poplave. O teh mestih je bila s strani vodnogospodarske inšpekcije obveščena Območna vodna skupnost, ki je večino brežin že utrdila. Najbolj pereč problem na področju vodnega gospodarstva je gotovo onesnaževanje voda z nezadostno očiščenimi odpadnimi vodami. Pregledi lani so pokazali, da odpadne vode, ki se zlivajo v kanalizacijo ali odprte vodotoke niso ustrezno očiščene. Vzrok za tako stanje je neodgovoren odnos večine nosilcev obrtne dejavnosti galvanske in usnjarske stroke do varovanja okolja, neusposobljenost delavcev in nepoznavanje postopkov razstrupljanja odpadnih vod ter pomanjkljivost in neusklajenost obratnih poslovnikov in dnevnikov z določili Zakona o vodah in nenazadnje tudi nizke kazni za kršilce. požarom (Ur.l. SRS, št. 2/76) in pri tem opravila sledeče naloge: A. Inšpekcijski pregledi v OZD. TOZD, obrti, drugih objektih in izdanih ureditvenih odločb B. Požarna soglasja — mnenja k lokacijskim dovoljenjem, gradbenim in uporabnim dovoljenjem ter mnenja k urbanistični dokumentaciji C. Tehnični pregledi: novogradnjo, pregledi za izdajo potrdila za vpis v register, obrtne delavnice in poskusna obratovanja D. Predlogi za kaznovanje: pravnih oseb, fizičnih oseb in mandatno kaznovanje 1982 68 875 276 2 1983 67 711 283 2 Plan 1984 70 700 280 — Pri inšpekcijskih pregledih se ugotavlja, da DO težko odpravljajo pomanjkljivosti po ureditvenih odločbah, v skupno dogovorjenih rokih in mnogokrat zaprošajo za podaljšanje rokov, zlasti ko gre za ureditev, ki so vezane na investicijska in intervencijsko-vzdrževalna sredstva. — Odgovornost za požarno varnost v manjših DO, kjer ne obstajajo službe za varstvo pri delu. Se. dodeljuje delavcem, ki so sicer gasilci v prostovoljnem gasilstvu na terenu, poleg njihovih rednih opravil. Ker te zadolžitve nimajo vnesene v popis del in opravil, opravljajo naloge s področja požarnega varstva le priložnostno, skladno z razpoložljivim časom. Običajno za. take naloge tudi niso nagrajeni. Skrajni čas je, da se organizacija služb oz. odgovornih oseb za varstvo pred požarom zakonsko uredi, kar predvideva predlog novega zakona o varstvu pred požarom. — Opazen je napredek pri poučevanju in preverjanju znanja iz varstva pred požarom, premalo pa je .praktičnih preizkusov in demonstracij z nameščeno gasilno-opremo. — Pri spreminjanju tehnoloških postopkov ali pri namestitvah novih strojev jn postrojenj v obstoječih prostorih DO ne obveščajo požarne inšpekcije, kar povzroča težave pri vgraditvi požarnih ukrepov naknadno, ko je izvršen inšpekcijski pregled. Komunalno-cestna inšpekcija komunalno nadzorstvo in Delo, ki sva ga opravljala v letu 1983;je določeno z zakoni in občinskimi odloki. Vršila sva ga v svoji pristojnosti po uradni dolžnosti. V procentih bi se dalo prikazati tako: komunalno-cestna inšpekcija: 80 % cestna inšpekcija, 20 % komunalna inšpekcija; komunalno nadzorstvo: 100% od razpoložljivega delovnega časa. Problematika: Vsako leto se z gospodarskim napredkom občine veča število kategoriziranih-lokalnih in nekategoriziranih cest in s tem seveda obsežnost nadzorstva. Delovna skupnost SIS materialne proizvodnje Domžale je za občinsko skupnost za ceste v novembru 1983 izvršila razvrstitev cest med lokalne ceste, kot je v novem zakonu za ceste določeno. Vse lokalne ceste in ostale prometne površine (ulice, trge.. ) vzdržuje Komunalno podjetje Domžale. Problem je, da še niso ostale ceste razvrščene in bi morale skupaj z lokalnimi cestami biti objavljene v občinskem odloku, ter dokumentirane z grafičnimi prikazi. SIS za ceste občine ne bi smel predlagati novo zgrajene ceste oz., ulice, dokler .ni izvršeno zamejičenje cest ter razlastitev preko premoženjsko pravne službe Komiteja za urbanizem. Kljub večletnem opozarjanju, da se to uredi, se še vedno dela po starem, tako, da se v odloku — seznamu lokalnih cest nahajajo ceste, ki so v privatni lasti in je s tem inšpekcija onemogočena. S cestam še zmeraj gospodari SKIS Domžale, kateri tudi zagotavlja finančna sredstva. Ceste so v glavnem dobro vzdrževane, slabo so vzdrževane makadamske ceste tako, da je bilo na tem področju veliko intervencij. Asfaltne ceste onesnažijo v mestu gradbena podjetja, katera gradijo objekte, na ostalem območju občine pa kmetje s kmetijsko mehanizacijo. Nadzorstvo je v tem primeru obvezno in bi na tem delu morala sodelovati in ukrepati Postaja milice Domžale s svojimi delavci. Še zmeraj je odvodnjavanje s cest slabo urejeno, požiralniki so zamašeni, velikokrat se zemlja, ko se očisti z roba vozišča ne odstrani, veliko pa je polomljenih robnikov — jahačev pri ulivnih mestih v požiralnike. Pri parkiranju težkih tovornjakov in vlačilcev na robnikih in pokritih požiralnikih na pločnikih, bi morali ukrepati delavci PM, ker nam taka vozila poškodujejo pločnike, polomijo pokrove in robnike. Na makadamske ceste se še zmeraj dovaža neustrezen material (skale in prah), odvodni jarki in bankine se ne očistijo in dosipavajo redno. Za vse novo zgrajene rekonstruirane in modernizirane ceste ter objekte sem vršil inšpekcijo tako, da bi se s takšno-kontrolo dosegla čimboljša kvaliteta del tako za investitorje kot uporabnike, po končanem delu pa uspešen tehnični pregled. Zimska služba vzdrževanja cest se vrši po posebno pripravljenem zimskem planu ter s pomočjo dežurne službe notranjih zadev. Problemi so pri Komunalnem podjetju Domžale, ker se vozniki menjavajo po reonih in tako izpustijo kakšno ulico in jo ne splužijo. Prometna signalizacija je postavljena po prometni študiji in po zahtevah komisije za tehnični prevzem moderniziranih cest ter Komisije za varnost cestnega prometa. O tem bi moralo Komunalno podjetje voditi kataster prometne signalizacije, toda do danes*, niso še uredili. Signalizacijo obnavljajo in popravljajo na intervencijo inšpekcije za ceste ali PM Domžale. V zadnjem času je problem, da Komite za urbanizem Občine Domžale izdaja dovoljenja za gradnje ograj in dovozov brez pogojev, da stranke morajo urediti tudi odvodnjavanja. Gradijo v varovalnem pasu, ;. posebej pa PTT drogove v bankinah, kot je to na Moravškem, itd., na nepreglednih delih čest v priključkih ulic na zbirne ceste. Predlagam, da se izvrši novelacija odlokov o zelenicah, o zunanjem izgledu naselij, o zimski službi ter da se izvrši objava odloka o lokalnih cestah in nekategoriziranih cestah (ulice in trgi) katero razvrstitev čast je že izvršil SKIS za novi SIS za ceste. Za vse nove zgrajene ceste in rekonstruirane ceste je treba zagotoviti finančna sredstva za zamejičenje tako, de bodo odloki pravno veljavni in s tem olajšano delo inšpektorja za javne ceste. Problematika s komunalnoga področja: Pri komunalnem nadzoru so problemi zaradi zastaranih in pomanjkljivih občinskih odlokov. Ta problem je bil naveden že v predhodnih letnih poročilih. Z novelacijo odlokov bi se ležje in učinkovitejše ukrepalo na terenu. Ugotovljeno je, da občani pogosto parkirajo in vozijo po zelenicah, vendar se zaradi pomanjkljivih predpisov ne da ukrepati proti kršiteljem. Na področju odlaganja smeti in odpadkov se je stanje izboljšalo. Problematično je še vedno bodoče športnostrelišče na polju v Trzinu. Vzhodno je še večja jama, kamor občani še vedno odlagajo razne odpadke. Z zasutjem s primernim materialom ali odpadki bi se problem rešil. Drugi večji primer je divje odlagališče v Hribcih pri Moravčah. To odlagališče je uvedla KS Moravče, vendar ga ne vzdržuje in se nekontrolirano odlaga okrog po gozdu. Na večkratno opozarjanje se stanje ni izboljšalo. Na področju Izvajanje zimske službe je stanje zadovoljivo. Občani redno čistijo sneg s pločnikov z manjšimi izjemami.proti katerim se ukrepa s prijavami sodniku za prekrške. Komunalno podjetje Domžale zamuja s čiščenjem pločnikov, ker je sneg že poho-jen in se ne da kasneje povsem odstraniti. Posledica tega je led ne pločnikih in dodatno posipanje. Veterinarska inspekcija: Delo veterinarske Inšpekcije je bilo usmerjeno na dve področji: področje varstva živali pred kužnimi boleznimi in nadzorstvo nad proizvodnjo in prometom z živili živalskega izvora. Obe področji se pokrivata tako, da ni možno postaviti meje med obema področjema delovanja veterinarske inšpekcije, saj je znano, da so samo proizvodi zdravih živali (meso, mleko, jajca itd.) primerni za prehrano ljudi. V letu 1983 je veterinarska inšpekcija pripravila Odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1983 za občino Domžale, Odredbo o višini pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini ter zaradi pojava stekline Odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje ih izkorinjenje stekline na območju občine Domžale. Problematika: 1. Steklina Po treh letih se je na področju občine Domžale ponovno pojavila steklina. Ugotovljen je bil samo en primer pri poginjeni lisici v kraju Poostren. Pri vseh ostalih uplenjenih ali najdenih lisicah ter drugih živalih pa bolezen ni bila ugotovljena. Proti steklini je bilo v letu 1983 cepljenih 2661 psov ter nekaj mačk. Na s steklino okuženem območju so bili po nalogu veterinarske inšpekcije organizirani sistematični pregledi in odvzem potepuških ter necepljenih, psov. Z akcijami lovljenja potepuških psov in necepljenih psov je potrebno nadaljevati tudi v letu 1984. 2. Tuberkoloza V letu 1983 je bila končana VI. redna tuberkulinizacija goveje živine. Na področju občine Domžale ni bil ugotovljen noben pozitivni reaktor. Ugotovljen pa je en sumljiv primer. Na treh dvoriščih pa je bila ugotovljena tuberkuloza pri perutnini. Dvorišča so bila sanirana in se bolezen ni razširila na sosedna dvorišča. 3. Levkoza pri govedu Na farmi Agroemona Domžale TOZD Poljedeljstvo-govedoreja na Pšati se nadaljuje sanacija farme s postopno izločitvijo bolnih živali, ter stalnimi serološkimi kontrolami pri mladih živalih. 4. Nalezljiva malokrvnost kopitarjev H ANI V letu 1983 sta bila dana v zakol dva konja, pri katerih je bila ugotovljena bolezen. Na območju občine Domžale je samo še en bolan konj, kjer se lastnik upira, da bi oddal konja v zakol. 5. Leptospiroza pri konjih V letu 1983 je bila na Vzrejnem centru BF Krumperk ugotovljena leptospiroza pri 12 konjih. Bolezen se zaradi pravočasnih ukrepov nI sirila In je čreda konj sanirana S. Sotatni čebel Čebelji kuge - Pri štirih čebelarjih je bita v jeseni 1983 ugotovljena čebelja kuga In sicer pri skupno 18 čebeljih družinah. Okužene čebelje družine so bile uničene. Prt okuženih čebeljnakih so bili voterinar-sko-sanitarni ukrepi (razkužbe, prepoved prometa itd.). Varrooza pri čebelah ~ Nove okužba je bila ugotovljena prt treh čebelarjih. Odrejeni so bili potrebni ukrepi. Veterinarska inšpekcija je kontrolirala živila živalskega izvore na mestu proizvodnje, skladiščenje in prodaje. Vse pomanjkljivosti v proizvodnji in prometu živil so se reševale sproti oz. v določenih rokih. V letu 1983 je bilo opravljenih 125 inšpekcijskih pregledov. Veterinarska inšpekcija je izdala 28 odločb. Za gradnje hleva in gospodarskih poslopij je bilo izdano 44 soglasij veterinarske inšpekcije. Sanitarni inšpektorat Senitarni inšpektorat je v letu 1983 v okviru zakonskih pooblastil s področja sanitarnega, higienskega in epidemiološkoga varstva In varstva okolja planiral 1981 opravil in jih je izvršil 2214. V primerjavi z letom 1982, ko je bilo opravljenih 2071 opravil je bilo v letu 1983 torej izvršeno za 6,8 % već opravil ali 2214. Problematika: Preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni Število prijavljenih nalezljivih bolezni v poročevalnem letu znaša 1190 (v letu 1982 1195) kar pomeni nespremenjeno epidemiološko stanje. Izboljšalo pa se je stanje glede precepljivosti obveznikov (v večini so to otroci), saj je precepljeno 87,4% vseh, kar je zadovoljivo. Epidemij ni bilo evidentirano. Proizvodnja in promet z Svili V okviru sistematskega nadzora (pooblaščeni zavodi) in inšpekcijskega je bilo v lanskem letu vzetih v analizo na bakteriološko preiskavo 276 vzorcev živil v prometu od tega pa jih je bilo 23% higiensko oporečnih. Od vzetih 180 brisov na snaž-nost je bilo kar 31 % nesnažnih. Iz prometa je bilo izločeno 43 vrst živil v skupni količini 958 kg v vrednosti 116.193 din (precej večja vsota kot v letu prej) zaradi pretočenih rokov uporabnosti oz. zaradi spremenjenih organoleptičnih lastnosti. Zaradi tega so bile podane tudi tri ovadbe javnemu tožiljstvu. Objekti za promet In proizvodnjo živil so razmeroma dobro urejeni, vendar se zadnji dve leti ugotavlja, da primanjkuje sredstev za redno vzdrževanje in nabavo tudi najnujnejše opreme. Brez predpisanega zdravniškega pregleda se je zalotilo 19 živilcev (prepoved dela in .prijava sodniku za prekrške), pri rednih zdravniških pregledih pa se je odkrilo 9 klico noscev. Vodooskrba Vodovodni sistem t s katerim upravlja Komunalno podjetje Domžale/je razmeroma dobro vzdrževan, zatika pa se pri ograjevanju objektov, zakar se je zadolžil SKIS in pri sprovajanju zaščitnih varstvenih pasov v naravi. Problem vaških vodovodov je znan iz prejšnjih poročil, je pa prej kritičen kot vzpodbuden. Inšpekcije in sistematski nadzor smo v lanskem letu vzeli 283 bakterioloških vzorcev pitnih voda, od tega jih je bilo 20 % neustreznih, zaradi česar je bilo s Komunalnim podjetjem dogovorjeno (odločba), da bodo na kritičnih mestnih v bodoče vodo klorirali. Vseh 15 kemičnih vzorcev je bilo primernih. Higienske razmere Problem rednega vzdrževanja šol, vrtcev, domov zaradi pomanjkanja denarja je znan. Pojavil pa se je nov problem zaradi preusmeritve načina kurjenja s centralnih kurjav v šolah iz kurilnega olja na premog. Zaradi premajhne kalorična vrednosti premoga učilnice niso dovolj segrete (tudi samo 1-13°C), povsod pa je potrebno zaposliti kurjača. Podan je tudi interes, da se bodo izboljšale higienske razmere v bazenu, saj so krajevne skupnosti pristopile k sanaciji bazena kot spremljajočih objektov. Varstvo okolja Stanje na tem področju se ne izboljšuje, ampak žal slabša. Kurjenje s premogom tudi do 4 - x bolj onesnažuje zrak z žveplom kot kurilno olje. Kar 91,6% vzorcev odpadnih voda od 48 je bilo neustreznih, večinoma zaradi prisotnosti težkih kovin. Odlaganje nevarnih in strupenih snovi ni urejeno in se velika količina le tega nabira pri ..proizvajalcih" in tudi nenadzorovano zginja. „ Odlagališče za gospodinjske odpadke v Dobu se polni v veČini z neškodljivimi industrijskimi odpadki,, zaradi česar bo kmalu polno. Poleg tega pa Komunalno podjetje Domžale, kljub odločbi in sankcijam, ni zagotovilo minimalne sanitarno higienske pogoje in odlagališče onesnažuje okolje z izcednimi vodami, smradom, prahom ter insektom. Tak odnos je skrajno neodgovoren. Nadzor nad gradnjami V primerjavi z leto 1982 je bilo izdanih 130 manj soglasij in sicer 771. Spremenila so je tudi struktura le teh, več je prizidkov, nadzidav, garaž in drvarnic. Ker pa so dokumentacije običajno napo polneče dela v zvezi z izdajanjem soglasij še več. Organ inspekcije deJe V obravnavanem obdobju se je v smislu določb 32. m 33.C1. Zafcnno o varstvu prt delu, 218.ČI- Zakona o delovnih razmerjih in Kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki opravljalo nadzorstvo nad objekti in zaposlenimi delavci. Na navedenih področjih je bilo v letu 1983 opravljeno sledeča štavilo pregledov: varstvo pri delu 240, varstvo pri delu in delovna razmerje 78, delovna razmerja v OZD 28 In kooperantski odnosi 25. Težkih in kolektivnih nesreč ali pojavov, ki bi ogrožali neposredno zdravje delavcev v panogah od 07 — 14 v letu 1983 nismo zabeležili. V skupno število pregledov so zajeti tako tehnični pregledi kot pregledi za registracijo predmeta poslovanja. S področja tehničnega varstva je bilo tekom leta ugotovljenih 427 pomanjkljivo- sti. Največ pomanjkljivosti oz. nepravilnosti je bilo ugotovljenih na delovnih pripravah in napravah — 93, za tem na električnem toku — 88 In na gradbenih objektih (material, dimenzije, ogrevanje, ventilacija) — 84. Odprava ugotovljenih pomanjkljivosti je bila pri tehničnih pregledih in pregledu za registracijo predmeta poslovanja vezana na pričetek obratovanja, kar velja tudi za preglede v zvezi s pridobitvijo obrtnega dovoljenje, za ostale pa so bili določeni roki za odpravo v 19 ureditvenih odločbah. "Področje delovnih razmerij obsega nadzor v družbenem sektorju in zasebnem sektorju. Pri OZD je težišče dela' na pregledu samoupravnih aktov in usklajenostjo z obstoječo zakonodajo ter ugotavljanjem vzrokov za nadurno delo in delo po pogodbah o delu. V zasebnem in družbenem sektorju je ugotovljeno 79 pomanjkljivosti, za katere smo v očitnih primerih tudi sprožili predloge za uvedbo postopka. Kooperantski odnosi OZD z zasebnimi delodajalci so s strani naše edine gradbene TOZD zadovoljivi, več pa smo imeli primerov nezakonitega sklepanja pogodb In zaposlovanja s strani OZD, ki imajo sedež Tržna inšpekcija Tržna inšpekcija Občine Domžale je v letu 1983 na področju del in nalog tržne izven občine. Pregledanih je bilo skupno 25 kooperantskih pogodb in kompletna dokumentacija za 135 delavcev iz drugih republik, ki so tekom sezone bili pri nas zaposleni. Problematika: Problematika delovanja in učinkovitosti organa inšpekcije dela še naprej* ostaja nespremenjena. Z zaposlenim enim delavcem ni možno . izvajati sistematičnega nadzora ne na področju varstva pri delu niti pri delovnih razmerjih. Z obstoječo sistematizacijo uspevamo izvajati le nujne naloge in intervencije na zahtevo delavcev, nikakor pa o rednem nadzorstvu v smislu zakonodaje. Ne glede na navedeno predvidevamo v letu 1984 približno enako število pregledov, s tem, da dopuščamo možnost, da bo glede na potrebe po terenu struktura pregledov nekoliko drugačna od predvidene. Poročilo o stanju varstva pri delu skupno z gibanjem nesreč pri delu in poklicnih boleznih bo Izvršnemu svetu predloženo po obdelavi podatkov, ki jih bomo prejeli od Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana. inšpekcije opravila naslednja število pregledov in ukrepov: — skupaj pregledov — izdane odločbe — prijave sodniku za prekrške — ovadbe —mandatne kazni — premoženjska korist — izločeno blago V preteklem letu je pri delu tržne inšpekcije zaslediti največ ugotovitev, da so tako proizvajalne organizacije, kot trgovina, predvsem pa zasebniki največkrat kršili predpise o oblikovanju cen storitev in proizvodov. Kršitve predpisov o cenah je tržna inšpekcija ugotavljala v naslednjih oblikah kot npr.: pomanjkljivo označevanje proizvodov z maloprodajnimi cenami, zaračunavanje storitev in uslug po višjih cenah od potrjenih pri Občinski skupnosti za cene, zaračunavanje cen proizvodov ob doplačilu tečajnih razlik, zaračunavanje cen uslug po nepotrjenih cenah itd. Poleg navedenega ugotavljamo, da v vsej storitveni dejavnosti obrtniki zaračunavajo usluge po znanih normativih oz. kriterijih, ki sicer nimajo zakonite podlage, v praksi pa je že več let uveljavljen. Takšni primeri so npr.: zaračunavanje m2 pri pleskanju avtomobilov, namesto, da bi bila cena oblikovana po režijski uri in dejanski porabi materiala. Po našem mnenju je nujno potrebno bodisi s sporazumom ali drugim aktom to področje urediti tako, da bodo kriteriji za oblikovanje cen enotni pri isti zvrsti obrti (režijska ura). saj je le ta sedaj samo dejansko na papirju — ceniku. Tako smo ugotovili, da so se cene najrazličnejših uslug ali storitev zaračunavale po obrazih ali po presoji, koliko je kupčev žep globok, saj so zasebniki v veliki večini primerov pozabili poslati cenik v potrditev občinski skupnosti za cene. Tak način zaračunavanja cen je zlasti očiten pri avtokleparjih in avtoli-čarjih. . Pri odkrivanju nedovoljene obrti smo zasledili največ kršitev pri avtoprevoznikih, saj so svoja vozila prepuščali tujim osebam, nekaj primerov pa je bilo ugotovljenih tudi na ostalih področjih, kot npr.: v zidanju gospodarskih poslopij in avtomehaniki ter avtoličarstvu. Pri kontroli kvalitete blaga po JUS tržna inšpekcija tudi v preteklem letu ugotavlja slabo kvaliteto blaga, tako živil, kot tehničnega blaga, zato je bilo nekvalitetno blago takoj izločeno iz prodaje na drobno. Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih pri kvaliteti ajdove moke, vstekleničenih vinih in tehničnemu blagu — beli tehniki. Na področju opremljenosti poslovnih prostorov je sicer opaziti ieboljšanje v družbenem sektorju, medtem ko v zasebnem sektorju to ne velja, tako da je bilo zasebnikom izdanih več odločb o prenovitvi poslovnih prostorov ali izboljšanju obstoječe opreme. Še naprej se ugotavlja pomanjkljivo označevanje poslovnih prostorov s firmo dejavnosti in poslovnim časom obratovanja. Slednje je bilo zaslediti pri zasebnih gostincih. Trenutno najbolj pereč objekt zaradi dotrajane in pomanjkljive opreme je gostinski deri Veleblagovnice, sej kljub 2 odločbam o odpravi pomanjkljivo«! in prijavi sodniku za prekrške »redi neupoštevanja odločbo, tržne Inšpekcije pomanjkljivosti še vedno niso odpravljene. Kontrola zaioženotti tron je bila v preteklem letu zelo Intenzivna, o čemer smo redno obveščali izvršni svet. V poroče-vanam obdobju je bila zatoženost trga ustrezna, občasno pa je še vedno primanjkovalo masla, margarine, pralnih praškov, čistil, otroške prehrane, čokolade, bele tehnike In najraznovrstnejši instalacijski material, ter rezervni deli. K učinkovitosti dela tržne inšpekcije v poročevalskem obdobju je veliko pripomoglo stalno sodelovanje z Izvršnim svetom. Postajo milice Domžale, sodnikom za prekrške, medtem ko to ne moremo trditi za skupnost za cene, saj je ob prenehanju veljavnosti odloka o zamrznitvi, cen iz leta 1982 potrjevala zasebnim gostincem višje realizacija 1982 4 614 81 37 11.700.00 - 27 37.039,75 din realizacija 1983 526 120 87 10 12.500,00 - 25 31.304/45 din 197.156.40 din cone piva kot so znašale dejanske podražitve in stroški poslovanja. Na podlagi podane problematike bo v letu 1984 tržna inšpekcija največji pouda- rek prt delu dajala področju kontrole cen, za še večjo učinkovitost na terenu pa se bomo osebno in preko sredstev javnega obveščanja povezali s krajevnimi skupnostmi in potrošniškimi sveti in objavljali članke v Občinskem poročevalcu za potrošnike. Naslednje področje, ki ga v celoti nismo uspeli realizirati zaradi zasedbe enega delovnega mesta šele v maju 1983, je kontrola cen v obrti. Tako bomo kot prioriteto upoštevali že omenjena področja kontrole cen v celotnem sklopu v okviru tega pa v obrtni dejavnosti. Gozdarska inšpekcija Gozdarska inšpekcija je v letu 1983 opravila na območju občine Domžale 68 pregledov in ogledov, izdala 37 zdravstvenih spričeval, eno ureditveno odločbo in predlagala sodniku za prekrške 2 predloga za kaznovanje. Glavna naloga gozdarske inšpekcije so bili pregledi, kako se izvajajo gozdnogospodarski načrti. To so načrti Blagovica, Domžale in Moravče. V teh načrtih so urejeni družbeni in zasebni gozdovi. Inšpekcija je pregledala vse gospodarske načrte in opravila nekatera analitična dela po nalogu Republiške gozdarska inšpekcije. Kot posebno nalogo je gozdarska inšpekcija spremljala,kako se izvaja srednjeročni plan odkazila in realizacije gozdnih sortimanov v gozdnogospodarskem območju Ljubljana. Poročilo vsebuje: * — prikaz Izvajanja gozdno-gospodarskih načrtov; — prikaz problematike odkazovanja lesa; — zdravstveno stanje gozdov in varstvenih secenj. I. Gozdnogospodarski načrti: Družbeni gozdovi: S temi gozdovi gospodari TOZD Gozdni obrat Kamnik Gospodarska enota 10-letni etat poprečni letni prosti etat do konca ureditvena dobe HjL list. skupaj m3 bruto lesa igl. list. skupaj Domžale 1977/86 Moravče 1979/83 Blagovica 1978/87 38783 3373 10729 4690 3709 7701 43473 7082 18430 3089 250 1037 1013 379 765 4102 629 1801 46870 25360 72230 4469 1765 6234 51160 53605 104765 5515 5279 10794 92100 51550 143650 10035 5946 15981 Etat se koristi skladno z gospodarskim načrtom. Družbeni gozdovi: S temi gozdovi gospodari Agroemona Domžale 5945 1605 7560 652 1488 Domžale 1977- 1986 Moravče 1979-1988 Blagovica 1978- 1987 Gospodarski načrt Blagovica se izvaja 6 let, načrt Moravče 5 let in načrt Domžale 7 let. V vseh gospodarskih načrtih so izkorišča etat dokaj skladno po letno določenem trendu. Gojitvena dela, ki so predpisana v družbenih in zasebnih gozdovih se izvajajo zadovoljivo in so izvedena dosledno v vseh postavkah, ter pri vseh temeljnih organizacijah- združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi. izvajanje srednjeročnega plana odkazila in oddaje gozdnih sortimanov v gozdovih zasebnega lastništva poteka zadovoljivo. TOK Domžale je v letu 1983 oddal lesni industriji 96 % planiranih gozdnih sortimanov. Gozdarska Inšpekcija je pregledala večje število sečišč v gozdovih zasebnega in družbenega lastništva in ugotovila, da je bilo odkazano drevje tudi posekano. Gozdarska inšpekcija je predlagala en primer nedovoljeno sečnje za kaznovanje sodniku za prekrške. Gozdni red na sečiščih ni vedno zadovoljiv in je stanje na sečiščih marsikdaj neprimerno, posebno je opuščeno beljenje panjev posekanih dreves. V letu 1983 je občinski upravni organ izdal 6 dovoljenj za krčitev In golosečnjo gozda. Izdana so bila dovoljenja za krčitev gozda v poselitvene namene, za napeljavo električnih in telefonskih vodov, v dveh primerni pa za spremembo gozdnega zemljišča v kmetijsko, inšpekcija je opravila tudi pregled, kako so brle Izvedene upravne odločbe. i II. Odkazovanja gozdnega drevja In gradnja gozdnih prometnic: Odkazilo gozdnega drevja je gozdno gospodarska organizacija opravila pravočasno in strokovno pravilno In v količini, kot je to predpisano v gozdno-gospodarskih enotah In oddelkih teh enot. Težnja; da se odkaže tudi predpisana struktura odkazila; še vedno ni uveljavljena v gozdovih zaseb nega lastništva. Inšpekcija je prejela 6 pritožb, ki so jih občani posredovali zaradi škode v gozdovih in zaradi nepravočasnega odkazila lesa. Odkazovalci lesa imajo predpisano strokovno izobrazbo in so odkazovanja opravili tako, da so lastniki sodelovali pri odkazilu, zakar jih obvezuje zakon o gozdovih. Etat se koristi v skladu s predpisom za 10-letno ureditveno obdobje. Zasebni gozdovi: S temi gozdovi gospodari TOK Domžale Lani je bila opravljena investicijska gradnja gozdne ceste v predelu Kolovec in sicer v Konjski greben. Cesta je zgrajena vzorno v dolžini 4 km in odpira družbene gozdove. V obeh sektorjih lastništva je bilo lani zgrajenih tudi 4 km gozdnih vlak. IV. Označevanje losa za domačo uporabo: Označevanje lesa za domačo uporabo je potekalo zadovoljivo in ni bilo večjih nepravilnosti Zaradi žaganja neoznačenega lesa je bil uveden en postopek za kaznovanje pri sodniku za prekrške. V temeljni organizaciji združenega dela Semesadike Mengeš je'proizvodnja gozdnih sadik v porastu. Tudi lani je bil opravljen spomladanski in poletni pregled zdravstvenega stanja sadilnega materiala in pri tem ugotovljeno, da je bil sadilni material zdrav. Ob prodaji so bili opravljeni pregledi in izdano 37 zdravstvenih spričeval v notranjem prometu. V hladilnici hranjeno gozdno seme, ki je v lasti drevesnice in hranijo seme drugih koristni kov( je nabrano iz semenskih sestojev, kar je razvidno iz dokumentacije, ki je priložena. Zaradi bolezni je bil delavec daljše obdobje odsoten, v dveh mesecih pa jo opravljal delo v polovičnem delovnem času. Po dogovoru z Mestno upravo inšpekcijskih služb pa od novembra 1983 dalje opravlja delo inšpekcijskega nadzora dvakrat mesečno (prej štirikrat mesečno). POROČILO O DELU SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE Sekretariat za notranje zadeve je v letu 1983 opravljal svoje naloge s 15 delavci od 16 sistematiziranih. To pomeni povečanje števila zaposlenih za enega delavca, glede na preteklo krto, ki je bilo upravičeno, saj je šlo za namestitev protesionalenga tajnika izpitne komisije na račun zmanjšanja pogodbenega dela s honorarnimi sodelavci. Delo izpitne komisije izpitnega centra Domžale tako opravlja redno zaposlen delavec in dva honorarna sodelavca. Zaradi bolezni so bili delavci odsotni 83 dni, dopusta so koristili 420 dni tako da je bilo v preteklem letu povprečno ha delu 14 delavcev. Abstinenca zaradi bolezni 'znaša 2,2 % kar je precej manj kot pretekla leta. Po posameznih področjih dela pa je stanje naslednje: Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale i Novo v stanovanjskem gospodarstvu Zakon o stanovanjskem gospodarstvu je v svojih določilih zakonito obdelal problematiko stanovanjskega gospodarstva, ter omogočil tudi na nivoju občin sprejem ustreznih odlokov, ki bodo še dodatno zakonska določila uveljavili v praksi. Matične zadeve in osebna stanja število vpisov v matične knjige se v zadnjih letih rahlo zmanjšuje, saj je bil dosežen indeks 98,4 v primerjavi s preteklim letom. Vzporedno z izvajanjem akcije zamenjave osebnih izkaznic so se upravljale prever-ke po matičnih knjigah osebam, ki imajo dve ali več imen pa se določi eno ime za uporabo v pravnem prometu. Vse številnejši so tudi postopki za spremembo imena ali priimka. V letu 1983 je bilo 42 zahtevkov za spremembo imena in 37 zahtevkov za spremembo priimka. Za spremembo priimkov se najbolj pogosto odločijo žene po razvezani zakonski zvezi. Ponovno ugotavljamo, da teče reševanje predhodnih postopkov pri strokovni službi socialnega skrbstva pri spremembah priimkov mladoletnih otrok predolgo. Število sklenjenih zakonskih zvez v občini je bilo v lanskem letu 139. Število razvez se je zmanjšalo na 21 (24). Ugotavljamo, da poteka sodelovanje z drugimi matičnimi službami v Sloveniji tekoče, medtem ko tečejo postopki, ki so vezani na sodelovanje z drugimi republikami mnogokrat predolgo. Postopki, ki jih opravljajo naša diplomatsko konzularna predstavništva v tujini (pa so pogostokrat pomanjkljivi. Prijavno odjavna služba Število prebivalcev občine Domžale se je povzpelo na 41268,kar je 873 več kot leta 1982. Na dan 31.12.1983 je bilo na začasnem delu v tujini 825 oseb, to je tri manj kot preteklo leto. Tako proti pričakovanju ni prišlo do številnejšega vračanja naših zdomcev v domovino. V lanskem letu je bilo izdanih 6561 osebnih izkaznic kar pomeni povečanje za 196%. Tako visoka številka je bila dosežena zaradi izvajanja kampanske akcije zamenjave osebnih izkaznic. To delo je bilo delno opravljeno tudi ob nadurnem in pogodbenem delu. Po tiraličnem registru je bilo opravljenih preko 6000 preverk in v 7 primerih so bili rezultati pozitivni. Koncem lanskega leta se je pokvaril mehanografski stroj „Adrema", preko katerega je bila vodena gospodinjska kartoteka. Stroj je zastarel in pokvarjen do te mere, da se ga ne izplača več obnavljati. Zaradi tega izpada koncem leta nismo mogli izdajati izpiskov posameznih kategorij občanov ali drugim upravičenim interesentom. Izvajali smo samo posamezne manjše ročne obdelave. Promet t Tudi v lanskem letu smo morali na tem področju dela opravljati nekatere kampanske akcije kot na primer izvajanje postopkov za izdajo posebnih vozniških dovoljenj za vožnjo s traktorjem ali izdajanje bonov za naftne derivate itd. Smatramo, da smo pri tem uspeli v drugi polovici leta z manjšimi organizacijskimi spremembami odpraviti daljše vrste čakajočih na sedežu občine. V veliki meri se je v lanskem letu umiril trend naraščanja obsega dela na področju registracije vozil, kar je verjetno treba povezovati s padanjem kupne moči prebivalstva. Od skupnega števila 12561 motornih vozil je 10128 (10093) osebnih avtomobilov 511 (492) tovornih vozil, 8 (5) avtobusov, 13 (5) traktorjev, 360 (335) motornih koles in 125 (122) priklopnih vozil. V evidenci vodimo še 1416 (1312) evidentiranih vozil in sicer 1269 (1072) kmetijskih traktorjev in 147 (240) kmetijskih priklopnikov. V letu 1983 smo imeli v občini skupno 16976 (16254) voznikov motornih vozil od tega kar 12657 (12102) voznikov „B" kategorije. Novih vpisov voznikov smo uporabili 872 (822). Še naprej se povečuje število odvzetih vozniških dovoljenj. Teh je bilo lani že 668 (637) ali 4 % vseh voznikov. Najpogostejši vzrok za izrek kazni je vožnja pod vplivom alkohola. V lanskem letu je polagalo izpit za ■vožnjo motornih vozil za določeno kategorijo 2138 (2648) kandidatov, preizkus znanja iz cestnoprometnih predpisov pa je opravljalo 622 kandidatov. Uspešno je opravilo izpit 821 (38-%) kandidatov in preizkus znanja 372 (59%) kandidatov. Število kandidato se je v treh letih zmanjšalo za polovico.zato je vprašanje.,koliko je upravičeni obstoj dveh avto šol v občini še posebej z vidika optimalne organizacije dela in dviga kakovosti. Potni listi in tuji državljani Število izdanih potnih listov se je ponovno močno znižalo,saj smo v preteklem letu izdali ali podaljšali veljavnost potnih listov v 471 (2442) primerih. Razlogi za tak upad so daljši roki veljavnosti, zaostreni pogoji iznosa in vnosa denarja, predvsem pa uvedba depozitov. Z uvedbo depozitov smo dobili novo nalogo to je izdaja potrdil o oprostitvi plačila depozita občanom, ki imajo v tujini bivajoče ali na začasnem delu ožje družinske člane. Takih primerov je bilo v lanskem letu 363. Zmanjšalo se je tudi število zahtevkov za izdajo dvojnikov potnega lista zaradi uničenja, tatvine ali izgube. Teh primerov je bilo 19 (30). Izdali smo še 28 (20) dovoljenj za gibanje v obmejnem pasu in 55 (70) dovoljenj za potovanje otrok v tujino brez staršev. Izredno se je povečalo število odločb o odvzemu potnih listov, saj smo imeli v lanskem letu kar 15 (0) takih primerov. V večini teh primerov smo postopek izvedli na predlog carinskih organov zaradi kršenja carinskih predpisov in tihotapstva. Tujcem smo izdali 37 dovoljenj za začasno ali stalno prebivanje, prijav ali odjav tujih državljanov pa smo imeli 84. Javni red in mir V lanskem letu smo izdali 49 (44) orožnih listov in 3(19) dovoljenja za posest orožja. V treh primerih (2) smo izdali negativno odločbo na zahtevek za nabavo orožja. V teku leta smo trem organizacijam združenega dela izdali dovoljenje za nabavo razstreljiva v skupni količini 19000 kg. Nepravilnosti v ravnanju in hrambi nismo zasledili. Zaradi nepravilnega ravnanja, hrambe oziroma iz razlogov javnega reda in miru je bilo odvzetih 6 kosov orožja. Registrirali smo 7 (6) novoustvarjenih društev in sicer dve društvi prijateljev mladine ter po eno kulturno, športno, strokovno in planinsko društvo ter eno organizacijo ZRVS. V občini imamo registriranih sedaj 183 društev in organizacij. V lanskem letu smo nekoliko povečali nadzor na področju javnega reda in miru pri čemer smo ugotavljali pri nekaterih društvih in posameznikih nespoštovanje predpisov v zvezi s hrambo in nošenjem orožja. Javnih prireditev s kulturnim in zabavnim programom je bilo v lanskem letu priglašenih 241 (47), eno tovrstno vlogo pa smo zavrnili. Izdanih je bilo še 19 (7) dovoljenj za nabiranje prostovoljnih prispevkov kar kaže na tOj k » razna društva iz ostalih virov sredstev zmeraj težje zberejo potrebna sredstva za izvajanje svoje dejavnosti. Zaključki Smatramo, da lahko sekretariat za notranje zadeve zadovoljivo in ažurno opravlja svoje redne naloge v sedanji sestavi, ki je z ozirom na preteklo mandatno obdobje zmanjšano za 4 delavce. Nadurno in pogodbeno delo sta potrebna zaradi izvajanja izrednih akcij, ki so v teku to je zamenjava osebnih izkaznic, delitev bencinskih bonov in prehod na računalniško obdelavo podatkov. Tako smo samo v lanskem letu opravili preko terminalov 37010 transakcij. Glede na veliko število strank, ki prihajajo urejat svoje obveznosti in uveljavljajo svoje pravice pri Sekretariatu za notranje zadeve .bi bilo potrebno razmišljati o zagotovitvi ustreznih prostorov, ki bi bili potrebni za primernejšo organizacijo dela na' „šalterskih" delih. Take prostore bi bilo verjetno možno zagotoviti samo na novi lokaciji. Odlok o hišnem redu predvsem opredeljuje način zagotavljanja nemotene uporabe stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov vključno s pripadajočim zemljiščem. Preko njegovih določil naj bi bil zagotovljen določen red, čistoča in varnost v stanovanjskih blokih z brezhibnim vzdrževanjem. Odlok sam še bolj detaljno od zakona določa pravice in obveznosti, ki jih imajo stanovalci stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov. Istočasno so za posamezna področja opredeljene pravice in dolžnosti skupnosti stanovalcev in hišnih svetov. Že v fazi priprave osnutka odloka so bila upoštevana priporočila in sugestije organov in organizacij^ ki se bodo v fazi izvajanja srečevali z njegovimi določili. Ravno tako so svoje pripombe na njegovo vsebino posredovali tudi posameznim HS. Odlok o podstanovalskih razmerjih ureja najbolj kritične odnose v stanovanjskih razmerjih med stanodajalcem in podsta-novalcem. Ta problematika je tudi na področju naše občine pereča, zato se skuša z vsebino odloka urediti oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov, evidenco podstanovalskih razmerij, definirati želimo že v odloku vsebino podstanovalske pogodbe. Ravno tako so v odloku opredeljene pravice in obveznosti lastnika posameznega dela stavbe in lastnika stanovanjske hiše kot najemodajalca. Tudi način določanja pod-stanarine in njeno najvišjo raven, bo odlok opredeljeval. Ker se zavedamo problematike, vezane na podstanovalska razmerja v občini, smatramo,da je sprejem odloka ter nato v praksi njegovo dosledno izvajanje nujnost. Le tako bomo uspeli ustrezno zaščititi podstanovalca. Da pa bi bila vsebina odloka čim bolj prilagojena dogajanjem v praksi, je potrebno v času javne razprave njegovo vsebino detajlno pregledati ter podati nanjo svoja mnenja in stališča. Odlok o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki je izvedbeni odlok zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Z njim so opredeljena medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in način finančnega pokrivanja nastalih stroškov v stanovanjskem bloku med etažnimi lastniki in skupnostjo stanćvalcev. Sprejem tega odloka je nadalje vezan na izpeljavo vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo. Na njegovi osnovi bo DS SIS materialne proizvodnje, ki je za vpis pooblaščena, vpisovala etažno lastnino v posebno zemljiško knjigo. OSNUTEK ODLOKA o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki 1. člen Ta odlok ureja splošne pogoje o vzajemnih razmerjih med lastniki oz. imetniki pravice uporabe posameznega dela stavbe (v nadaljnem besedilu: etažni lastniki) ter okvirno določa način uporabe in vzdrževanje delov stavbe, ki služijo stavbi kot celoti ali samo nekaterim njenim posameznim delom in njenega zemljišča. 2. člen Na skupnih delih stavb v etažni lastnini, ki služijo stavbi kot celoti ali njenim posameznim delom (temelji, glavne stene, podstrešja, pročelja, stopnišča, hodniki, dvigala, električno, kanalizacijsko, vodovodno in telefonsko omrežje, sušilnice perila, dimniki, ostali prostori za skupno rabo ter oprema, imajo vsi etažni lastniki skupno trajno pravico uporabe, če je stavba v družbeni lastnini. Če pa je v zasebni lastnini, so ti deli njihova skupna lastnina. 3. člen Na skupnih delih stavbe, ki služijo samo nekaterim posameznih delom stavbe in so z njimi funkcionalno povezani (posamezna vhodna vrata, stopnišče, hodniki, dimniki, naprave za ogrevanje, dvigala, podstrešni prostori, kletni prostori, terase> predelne stene med dvema stanovanjima) imajo samo etažni lastniki teh posameznih delov stavbe skupno trajno pravico uporabe, če je taka stavba v. družbeni lastnini oziroma so ti deli njihova skupna lastnina, če stavba ni v družbeni lastnini. 4. člen Za skupne dele stavbe v etažni lastnini se štejejo tudi objekti in naprave, ki so namenjene skupni rabi ene ali več stavb ne glede na to, kje so nameščeni (skupna kotlarna, parkirni prostori, skupna igrišča ipd.), če z njimi ne gospodari komunalna ali kakšna druga orgnnizacija združenega dela. 5. člen Etažni lastniki imajo v primeru, da stavba stoji na zemljišču, ki je družbena lastnina, skupno trajno pravico uporabe na pripadajočem funkcionalnem zemljišču. V primeru, da je stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je zemljišče, ki je potrebno za redno uporabo stavbe, skupna lastnina etažnih lastnikov. Spremembe etažne lastnine imajo za posledico tudi spremembo pravice na delih stavb, ki služijo stavbi kot celoti oziroma spremembo pravice do zemljišča, na katerem stavba stoji. 6. člen Razmerja med etažnimi lastniki pri gospodarjenju s skupnimi deli hiše se urejajo s pogodbo o vzajemnih razmerjih. Pogodbo o vzajemnih razmerjih sklepajo etažni lastniki s skupnostjo stanovalcev stanovanjske hiše oziroma več hiš. kadar1 je skupnost stanovalcev tako organizirana. Pogodbo je etažnemu lastniku dolžna ponuditi v podpis skupnost stanovalcev oziroma pooblaščena organizacija za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v roku 3 mesecev po prevzemu stanovanja oziroma stanovanjske hiše v upravljanje. S pogodbo se konkretizira način in obseg uporabe skupnih delov in naprav stavbe v skladu s tem odlokom ter plačila za gospodarjenje in prenovo teh delov in naprav. Če pogodba ni sklenjena v enem mesecu po izteku roka iz 2.odstavka tega člena, lahko katerikoli etažni lastnik, skupnost stanovalcev ali Samoupravna stanovanjska skupnost Domžale predlaga, da o uporabi skupnih delov, o plačilu stroškov odloči pristojno temeljno sodišče ali posebno sodišče združenega dela, če je ustanovljeno. 7. člen S pogodbo o vzajemnih razmerjih določijo etažni lastniki tudi način porazdelitve obratovalnih stroškov za komunalne storitve (dobava vode, ogrevanje, kanalščino, elektriko, čiščenje in odvoz smeti in odpadkov, dimnikarske storitve itd.), ki se nanašajo na skupne objekte in naprave in ustrezni del nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Stroški iz tega in predhodnega člena se praviloma plačujejo mesečno kot akontacije in se obračunavajo po koncu koledarskega leta. 8. člen Pogodba o vzajemnih razmerjih se lahko spremeni, kadar to narekujejo spremenjene potrebe. Spremembo lahko predlaga vsaka pogodbena stranka potem, ko tak predlog pismeno obrazloži. Kadar spremenjene potrebe narekujejo spremembo pogodbe, pa ena od pogodbenih strank noče sporazumno skleniti spremenjene pogodbe, skupnost stanovalcev pa ugotovi, da je sprememba pogodbe smotrna in upravičena, odloča o spremembi pogodbe pristojno temeljno sodišče v nepravdnem postopku oziroma posebno sodišče združenega dela, če je ustanovljeno. 9. člen Etažni lastnik je dolžan na svojem posameznem delu stavbe sam izvršiti popravila na svoje stroške, zlasti v primeru, če je to nujno potrebno, da se odvrne škoda za posamezni del stavbe drugega etažnega lastnika ali skupni del stavbe. Če tega ne stori pravočasno kljub predhodnemu opozorilu, lahko to stori skupnost stanovalcev na njegove stroške, da se prepreči morebitna škoda. V skladu z gradbenimi predpisi sme etažni lastnik na svoje stroške prezidavati svoj posamezni del v primeru, če s takimi prezidavami ne posega v pravice drugega etažnega lastnika ali skupne pravice vseh etažnih lastnikov stavbe. S pogodbo o vzajemnih razmerjih se lahko določijo še drugi pogoji za posege iz predhodnih dveh odstavkov. 10. člen Etažni lastniki so dolžni plačevati tudi - predpisane davke in druge javne dajatve od posameznih delov stavbe, na katerih imajo lastninsko pravico oziroma pravico uporabe. 11. člen Ta odlok začne veljati 1.1.1984. OSNUTEK ODLOKA o podstanovalskih razmerjih na območju občine Domžale 1. člen Ta odlok ureja oddajanje posameznih stanovanjskih prostorov evidenco podstanovalskih razmerjih vsebino podstanovalske pogobe, pravice in dolžnosti imetnika stanovanjske pravice, lastnika stanovanja kot posameznega dela stavbe in lastnika družinske stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu: najemodajalca in podstanovalca) način določanja podstanarine najvišjo raven podstanarine, odškodnino za opremo ter dejanske stroške za uporabo podstanoval-skega prostora. S tem odlokom se podstanovalcem zagotavlja varstvo njihovih pravic in položaja. 2. člen Najemodajalec lahko odda podstano-valcu v uporabo posamezne stanovanjske prostore na podlagi pismene podstanovalske pogodbe, ki jo skleneta najemodajalec in podstanovalec za določen ali nedoločen čas ter na način in ob pogojih, ki jih predpisuje zakon in ta odlok. Imetnik stanovanjske pravice lahko odda v podnajem posamezne stanovanjske prostore le, če v stanovanjski pogodbi v skladu s splošnim aktom stanodajalca ni drugače določeno. 3. člen . V podnajem se lahko odda opremljen ali neopremljen stanovanjski prostor, ki meri najmanj 7 kvadratnih metrov na posameznega stanovalca brez prostorov, ki jih uporablja v souporabi (sanitarij, kopalnice, hodnika, kuhinje itd). ,t Najemodajalec ne more oddati brez soglasja podstanovalca njegovega podstano-valskega prostora. Podstanovalec "ne more oddati drugi osebi niti v celoti niti delno stanovanjskih prostorov, ki jih uporablja na podlagi podstanovalske pogodbe. 4. člen • Najemodajalec in podstanovalec morata skleniti pismeno podstanovalsko pogodbo že pred vselitvijo podstanovalca. Najemodajalec mora dostaviti zaradi evidence, po en izvod podstanovalske pogodbe občinskemu upravnemu organu pristojnemu za stanovanjske zadeve, hišnemu svetu in stanodajalcu družbenega stanovanja v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, vendar najkasneje do vselitve podstanovalca. 5. člen Podstanovalska pogodba mora vsebovati: 1. priimek in ime najemodajalca ter naslov stalnega bivališča, 2. priimek in ime podstanovalca in njegov stalni naslov, 3. priimek in ime lastnika stanovanja ter njegov naslov, 4. označbo zgradbe in stanovanja, v katerem so v podnajem dani postanovalski prostori z opisom, kakovostjo in stanjem, v katerem so stanovanjski prostori, ki so dani v podnajem, 5. katere druge prostore v stanovanju sme uporabljati podstanovalec in v kakšnem obsegu (kopalnica, kuhinja, klet, itd.). 6. opis podstanovalskega prostora s točno navedbo opreme, 7. način nemotenega ogrevanja podstanovalskega prostora, 8. znesek podstanarine, ki jo bo podstanovalec plačeval najemodajalcu in do katerega dne v mesecu, 9. način obračunavanja stroškov za uporabo vode, elektrike, centralne kurjave in čiščenja skupnih prostorov v zgradbi oziroma stanovanju ter morebitnega čiščenja podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi, 10. znesek odškodnine za uporabo opreme, 11. čas, za katerega se sklene podstanovalska pogodba, odpovedni rok, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa tudi način odpovedi te pogodbe. 6. člen Podstanovalska pogodba sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo. •J Odpoved se da drugi stranki neposredno, ustno ali pismeno po pošti ali pri rednem sodišču. Za odpoved podstanovalske pogodbe ni treba navesti razloga odpovedi. Odpovedni rok ne more biti krajši od 30 dni. 7. člen Podstanovalska pogodba sklenjena za določen čas preneha s pretekom tega časa. Za podstanovalsko pogodbo, sklenjeno za določen čas, se šteje, da je molče obnovljena za nedoločen čas, če podstano ■ valeč v petnajstih dneh po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, še naprej uporablja, stanovanjske prostore, imetnik stanovanjske pravice pa temu ne nasprotuje. 8. člen Minimalno opremljen podstanovalski prostor, je prostor, v katerem je ležišče, miza, stol, omara in umivalnik, če podsta-novalec za opravljanje higiene nima na razpolago drugega prostora. Pod stanovalcu mora biti zagotovljena uporaba sanitarij v stanovanju, v zgradbi oziroma sanitarij, ki jih uporabljajo ostali sostanovalci. Če je v istem prostoru več podstanoval-cev, mora biti v prostoru toliko ležišč in stolov, kolikor je podstanovalcev ter omara, v kateri mora imeti podstanovalec možnost zakleniti svoj del omare. V podnajem dan podstanovalski prostor 'mora imeti možnost nemotenega ogrevanja. 9. člen Podstanovalec in najemodajalec se lahko dogovorita za podstanarino, ki zajema ekonomsko stanarino za prazen prostor dan v podnajem, upoštevajoč pri tem stanje v pođnajem danega stanovanjskega prostora, povečano največ za 300 %. Podstanarima se izračunava na osnovi določil o prehodu na ekonomske stanarine v Domžalah, sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale za posamezno srednjeročno obdobje in se letno valorizira. 10. člen Za uporabo opreme in pohištva v opremljenem prostoru podstanovalec plača posebno odškodnino glede na kvaliteto opremljenosti podstanovalskega prostora. Odškodnina lahko znaša največ do 25 % poprečne ekonomske stanarine v občini Domžale. 11. člen Podstanovalec posebej plačuje najemodajalcu dejanske stroške za porabljeno vodo, električno energijo, plin, kurjavo ter za odvoz smeti, kanalščino, pripadajoči del obratovalnih stroškov hiše, čiščenje skupnih prostorov, čiščenje podstanovalskega prostora in pomožnih prostorov v souporabi, če jih ne čisti podstanovalec sam. Če dejanskih stroškov za storitev iz prvega odstavka tega člena ni mogoče določiti, se podstanovalec in najemodajalec dogovorita o pavšalnem mesečnem plačilu, vendar je treba za vsako storitev v podstanovalski pogodbi določiti način, kako bo obračunana, pri čemer se obvezno upoštevajo tisti normativi, ki veljajo za konkretno stanovanjsko hišo. 12. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija občine Domžale. 13. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje za prekrške najemodajalce: - ki oddaja posamezne dele stanovanja v nasprotju z določili 2. člena, - ki ne upošteva minimalno določene stanovanjske površine na podstanovalca (prvi odstavek 3.člena), - ki odda brez soglasja podstanovalca njegov podstanovalski prostor (drugi odstavek 3.člena), - ki sklene podstanovalsko pogodbo v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena ali take pogodbe sploh ne sklene, - ki ne dostavi podstanovalske pogodbe pristojnemu občinskemu upravnemu organu, hišnemu svetu in stanodajalcu (drugi odstavek 4.člena), . - ki podpiše pogodbo, ki nima vseh sestavin 5.člena, - ki oddaja podstanovalski prostor, ki ni vsaj minimalno opremljen (prvi odstavek 9.člena), - ki dogovori višjo podstanarino, kot je določeno v 9.členu tega odloka, - ki zaračunava podstanovalcu storitve po višji ceni kot je bila dogovorjena ali ki jih ni opravil (12-.člen). 14. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5000 din se kaznuje za prekrške podstanovalec: - ki ne sklene podstanovalske pogodbe ali je ne sklene še pred vselitvijo (prvi odstavek 4.člena), -ki sklene pogodbo z drugačno vsebino kot je določeno v 5 .členu. 15. člen Obstoječa podstanovalska razmerja je treba prilagoditi določbam tega odloka v šestih mesecih cd njegove uveljavitve. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. OSNUTEK ODLOKA o hišnem radu na območju občine Domžale I. Splošne določbe 1. člen Da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah in pripadajoče zemljišče in objekt, zavaruje red, varnost in čistoča in da se stanovanjske hiše in stanovanja ter poslovni prostori v stanovanjski hiši vzdržujejo v brezhibnem stanju, se s tem odlokom določijo obveznosti in pravice, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov ter občani, kakor tudi pravice in dolžnosti skupnosti stanovalcev in hišnega sveta v zvezi s tem. 2. člen Za stanovalce se štejejo po tem odloku imetniki stanovanjske pravice oz. lastniki stanovanj in osebe, ki z njimi stalno ali začasno stanujejo, lastniki, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši. Določila'tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanja, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši, oz. za vse tiste, ki se občasno zadržujejo v stanovanjski hiši' ali na zemljišču, ki hiši pripada. II. Zagotovitev obveščanja in opozarjanja stanovalcev ter drugih oseb 3. člen Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini, vhoda izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej. Seznani stanovalcev sestavi in sproti dopolnjuje hišni svet. V hiši, ki je v zasebni lasti, je dolžan skrbeti za seznam stanovalcev lastnik hiše. 4. člen Vsaka stanovanjska hiša in druga stavba, v kateri sta vsaj dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda poleg seznama stanovalcev iz 3.člena še: - izobešen odlok o hišnem redu; - izobešeno navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o tem, kako ravnati.v primeru naravnih in drugih nesreč ter zračnih napadov; - pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in poseben nabiralnik za hišni svet; - vidno obvestilo, kje se hranijo ključi podstrešja, ključ števca vode, zapornega glavnega ventila vode in drugih naprav; - druga vidna obvestila, ki so določena s predpisi ali drugimi akti oz. sklepi samoupravnih organov v hiši. Za izvršitev zahtev iz tega člena, je odgovoren hišni svet. 5. člen Vhod v stanovanje ali v poslovni prostor mora imeti številko stanovanja (poslovnega prostora) ter priimek imetnika stanovanjske pravice oz. drugega uporabnika stanovanja ali poslovnega prostora. Stanovanje hišnika oz. osebe, ki upravlja hišniška opravila, mora biti označeno na vhodnih vratih z besedo „hišnik". * Če hiša nima hišnika, lahko sporazumno izbere hišni svet osebo, ki jo zadolži za hišniška opravila. III. Uporaba stanovanjskih in poslovnih prostorov ter skupnih delov in naprav stanovanjske hiše 6. člen Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši s pripadajočimi objekti in njeni neposredni okolici, skrbno gospodariti s stanovanji in prostori ter skupnimi deli in napravami'stanovanjske hiše, jih redno vzdrževati in jih varovati pred okvarami in poškodbami. 7. člen Stanovalci so dolžni zlasti: 1. Uporabljati stanovanja in poslovne prostore na tik način, da drugih stanovalcev ne ovirajo v mirni uporabi njihovih stanovanjskih in poslovnih prostorov ter skupnih prostorov; 2. Paziti na red in čistočo ter redno vzdrževanje v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih ter na zemljišču, ki pripada hiši; 3. Zaklepati vhodna vrata med 22.00 in 6.00 uro; 4. Parkirati motorna vozila na mestih, ki so za to določena; 5. Paziti na racionalno porabo elektrike in druge energije. 8. člen Stanovalci so dolžni tudi: 1. takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare na instalacijskih in drugih napravah v stanovanjih ter drugih prostorih, v kolikor niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odstraniti; 2. sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali podnajemnikov ter drugih oseb; 3. odstranjevati sneg in led s pločnikov in drugih javnih površih, kot je to potrebno za uporabo stavbe in odstranjevati sneg in led s streh in napuščev; 4. poučiti mladoletne otroke o dejanjih, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih dejanj. 9. člen Stanovalci ne smejo: 1. kakorkoli povzročati v stanovanju, v skupnih prostorih ali zunaj hiše prekomernega hrupa ali ropota; 2. posedovati ali rediti domačih in drugih živali v stanovanju, stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici v nasprotju z veljavnimi predpisi brez soglasja zbora stanovalcev ali hišnega sveta; , 3. igrati se na mestih, ki za to niso primerna, ogrožajo varnost ali kjer se z igranjem povzroča škoda; 4. poškodovati ali onesnaževati stanovanjsko hišo oz. dopuščati, da psi in druge domače živali onesnažujejo skupne prostore hiše in njeno okolico; 5. odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena; 6. metati v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale odpadke, ki tja ne sodijo in bi zaradi tega lahko nastala škoda; 7. stepati preproge in druge predmete v hodnikih ter na oknih, balkonih in ravnih strehah, razen na mestih, ki so za to določena; 8. pisati ali pritrjevati objave, plakate in obvestila na mestih, ki niso za to določena; 9. zastavljati hodnike, stopnišča, dvorišča ter druge skupne prostore z raznimi predmeti; 10. postavljati na okna in balkone nezavarovane cvetlične lončke, kakor tudi zalivati cvetlice v lončkih tako, da voda odteka po zidu ali na pločnik ali karkoli odmetavati z balkona ali skozi okno; 11. uporabjati vodovodne, električne, ogrevalne, plinske, sanitarne in druge naprave v nasprotju z navodili in na način, ki lahko povzroči okvare ali nevarnost požara; 12. puščati vključene električne in plinske naprave v stanovanju brez nadzorstva; 13. v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih odstraniti, predelati ali popravljati obstoječe naprave, katere sme popravljati le strokovno usposobljena oseba; 14. postavljati na strehi televizijske in radijske antene v nasprotju s predpisi in s sklepi zbora stanovalcev ali hišnega sveta; 15. kaliti rriir in počitek stanovalcev, zlasti med 22.00 in 6.00 uro; 16. onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov in smeti ali drugih snovi (gume, plastični predmeti in podobno); 17. shranjevati v stanovanju, poslovnem prostoru ali skupnih prostorih vnetljive, eksplozivne in druge nevarne tekočine in snovi, v nasprotju s protipožarnimi in drugimi predpisi in navodili hišnega sveta; 18. uporabljati lahko vnetljive snovi za pranje perila; 19. postavljati gorljive predmete ob dimnikih ali ob dimniških vratcih. 10. člen Imetniki stanovanjske pravice, lastniki stanovanj, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v njihovem stanovanju oz. poslovnem prostoru dela, ki so potrebna, da se odpravijo okvare v hiši ali izvršijo koristne izboljšave, katerih drugje ni mogoče izvršiti ali pa le z nesorazmernimi stroški. Hišni svet in izvajalec mora poskrbeti, da se dela iz prvega odstavka tega člena opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo stanovalce. 11. člen Imetniki stanovanjske pravice, lastniki stanovanj, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov morajo po prenehanju stanovanjske pogodbe oz. pred izselitvijo izročiti stanovanje stanodajalcu oz. skupnosti stanovalcev. Način predaje stanovanja določi skupnost stanovalcev oz. lastnik stanovanja. 12. člen Imetniki stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov ne smejo izvrševati sprememb na stanovanjskih ali poslovnih prostorih, odstraniti ali predelati opremo in obstoječe naprave v stanovanju brez uporabnega dovoljenja, kadar je to potrebno in brez prejšnjega soglasja stanodajalca in skupnosti stanovalcev, če je prostor v družbeni lastnini oz. brez soglasja lastnika, če je stanovanje v lasti občana. Določila prejšnjega odstavka se nanašajo tudi na balkone stanovanj. - 13. člen Da se zagotovi izvajanje zakonskih in drugih predpisov, opravlja hišni svet poleg drugih tudi naslednje naloge: 1. skrbi za vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši; 2. skrbi, da stanovalci vzdržujejo in uporabljajo stanovanje in poslovne prostore v skladu s predpisi, normativi, hišnim redom in sklepi zbora stanovalcev; 3. skrbi za smotrno uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in način njihove uporabe, (pralnice, sušilnice, centralna kurjava in podobno) in odloča o povračilu stroškov za tako uporabo; 4. skrbi za urejanje zemljišča, ki je potrebno ah' namenjeno za redno uporabo stanovanjske hiše; 5. skrbi, da se ne kvarijo vodovodne, električne, ogrevalne gasilne naprave ter skupna oprema za civilno zaščito; 6. skrbi za odstranjevanje snega s pločnikov in dostopnih poti, kakor tudi za odstranjevanje snega s streh in ledenih sveč z napuščev; 7. skrbi za redne preglede in za vzdrževanje vseh instalacij (toplotne postaje, kurilnice, dvigala in podobno) požarno varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito; 8. skrbi za izvajanje požarno varnostnih ukrepov v stanovanjski hiši; 9. skrbi za izvrševanje pregledov instalacij v stanovanjski hiši, ki jih opravi strokovna oseba v prisotnosti člana hišnega sveta in stanovalca; 10. skrbi za označitev važnejših mest instalacijskih razvodnih postaj in ventilov v stanovanjski hiši; 11. skrbi, da se ob državnih in republiških praznikih ter drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave; 12. določi osebo, ki hrani ključe skupnih delov in naprav; 13. vlaga prijave pri organu za vodenje postopka o prekršku zoper kršilce določil tega odloka; 14. opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, Statut skupnosti stanovalcev ter drugi predpisi in splošni akti stanovanjske skupnosti. 14. člen Zbori stanovalcev ter hišni sveti skrbijo za delovanje, civilne zaščite v stanovanjskih stavbah, s katerimi upravljajo. Zbor stanovalcev usmerja delovanje stanovalcev v samozaščiti, hišni svet pa i skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite ter v sodelovanju s pristojnim štabom za < civilno zaščito krajevne skupnosti oz. samo-upravne stanovanjske skupnosti skrbi za' organiziranje, opremljanje in pripravljenost enot civilne zaščite v stavbi. Dl Ni 15. člen Skupni prostori in skupne naprave morajo biti dostopni vsem stanovalcem v hiši na enakopravni podlagi in v skladu; njihovim imenom. Dostop v skupne prostore, v katerih so kotlovnice, strojnice in podobne naprave, imajo le s strani hišnega sveta pooblaščene oz. zadolžene osebe. Čas in način uporabe skupnih, prostorov in naprav določi hišni svet oz. lastniki stanovanjske hiše ali njenega dela v sporazumu z imetniki stanovanjske pravice. IV. Kazenske določbe 16. člen z denarno kaznijo od 50 do 15.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor krši prepovedi iz 9. člena tega odloka. V. Končne določbe 17. člen Ko začne veljati ta odlok," preneha veljati Odlok o hišnem redu na območju občine Domžale, Ur.vestnik št. 2/69. 18. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi. ča da vi, vo za de vo ne vri pa po So Za še vi VO ki »ji za os Pr v po SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE SPOROČA: SPET MOŽEN NAKUP NOVIH STANOVANJ Skladno s sklepom Odbora za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije pozivamo interesente za nakup stanovanj v elementih D in D 1 SPB-1, da vložijo svoje prijave na Samoupravno stanovanjsko skupnost Domžale, Ljubljanska 34. Predvideno je, da bo pričetek gradnje objekta v aprilu 1984 ter dokončanje stanovanj v 4. kvartalu 1985. Struktura stanovanj je naslednja: tip stanovanja število stan. približna velikost element D — 90 stanovanj garsonjere enosobna dvosobna trisobna Skupna površina element D1 — J'2 stanovanj enosobna dvosobna 23 14 28 25 9 3 (cca 33 m2) (cca 42 m2) (cca 58 m2) (cca 76,5 m2) 4.886,08 m2 Vse zainteresirane pozivamo, da svoje vloge dostavijo v roku 30 dni od objave v Občinskem poročevalcu. V vlogi mora biti navedena tudi finančna konstrukcija za kritje kupnine s tem, da je potrebno upoštevati informativno izhodiščno ceno m? stanovanjske površine 49.000 din. Prioritetni vrstni red kupcev bo napravljen na osnovi prispelih vlog po naslednjih kriterijih: 1. Delovne organizacije s območja občine Domžale 2. Samoupravna stanovanjska skupnost 3. Občani s območja občine Domžale 4. DO s sedežem izven občine Domžale 5. Občani izven občine Domžale V primeru večih interesentov za isto stanovanje bodo upoštevani še dodatni kriteriji: 1. datum prispelosti vloge 2. finančna konstrukcija O razporeditvi za nakup stanovanja bodo vsi prijavljeni pismeno obveščeni. Sklepanje soinvestitorskih pogodb bo s pooblaščenim izvajalcem investitorskih poslov SGD Beton potekalo v aprilu in maju 1984. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale ko vk ko jel izc jel Va fin zb faj zai ko čk njj na osi in\ int njj po Mc De nis Mc zai tO! Sm 20 cei sta mc dn pa ob jet vk na vo pn ce' tjj, SJ to ko V, tla bi N( Odgovori na delegatska vprašanja DOPOLNILNI ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE O INŠTRUMENTIH GODBENIKOV Izvršnemu svetu SO Domžale je bil 6.2.1984 posredovan dopolnilni odgovor glede na zastavljeno vprašanje delegata družbenopolitičnega zbora v zvezi s sredstvi za nabavo inštrumentov za godbi Domžale in Mengeš. Dopolnilni odgovor so posredovali za to, ker so medtem inštrumenti že nabavljeni, zato Kulturna skupnost občine Domžale delegate seznanja z naslednjo informacijo: Ves denar za nakup inštrumentov je zagotovila Kulturna skupnost iz neporabljen nih sredstev v letu 1983. Finančna konj strukcija pa je takšna: - Kulturna skupnost (iz sredstev nerea-j liziranih nalog v letu 1983) - 1,000.000 - Kulturna skupnost (od povečanega cij programa v letu 1983) - 2,000.000 - Združeno delo in privatni sektor i 1,000.000 - Proračun občine, OK ZK, Občinski sindikalni svet - 1,000.000 Dopolnitev odgovora na delegatsko^ vprašanje je posredoval tov. Pavel Pevec* tajnik Kulturne skupnosti občine Domžale." Sekretarkah Nada HUM AR, 1. M delegacija krajevne skupnosti moravče sprašuje: vprašanje: Neurejena oskrba z vodo v Moravčah. v rekonstrukcijo glavnega cevovoda in priključkov je bilo v Moravčah vloženih precej družbenih sredstev. Kljub temu pa se stanje pri oskrbi z vodo ni bistveno popravilo, predvsem za stanovalce, Detelove, Tomanove in delno Vegove ulice. Pomanjkanje vode se pojavlja ob sobotah in nedeljah, ko glavni porabniki (šola, vrtec, Rašica) ne rabijo vode, seveda pa tudi med tednom. Menimo, da je potrebno zamenjati cevovod proti Soli, kjer še ni izvršena rekonstrukcija. Zahtevamo, da nam odgovorite, zakaj Se vedno prihaja do pomanjkanja vode v Moravčah. ODGOVOR: Vodovod Moravče je najstarejši vodovodni sistem v občini Domžale, ki je od leta 1970 v našem upravljanju. Grajenje bil v letu 1927-29 inje zaradi iztrošenosti cevi, korozije in ostalih napravah.v Moravčah večkrat prihajalo do pomanjkanje vode, zlasti v višje ležečem predelu Tomanove poti, Vegove in Deteljeve ceste. Skupno s Samoupravno interesno skupnostjo smo pristopili k sanaciji kompletnega vodovodnega omrežja, vključno z zamenjavo hišnih priključkov in sekundarnim omrežjem. Projekt za izdelavo sanacijskih del je izdelal SCT Ljubljana, vodja projektne naloge je tov. dipl.ing.Drčar Valentin. Sanacija zahteva večja finančna sredstva, katerih ni močno zbrati v celoti in smo se odločili za fazno obnovo. V prvi fazi smo zamenjali, primarni vodovod na Maro-kovi cesti, vključno s hišnimi priključki in vodomeri. Del stroškov (zamenjavo vodomerov) smo krili s stroški našega tekočega vzdrževanja, izvedbo osnovne vodovodne mreže pa je investirala Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale. Druga faza gradnje obsega zamenjave omrežja v središču Moravč in povezovalni cevovod do rezervoarja Moravče in odsek proti šoli Moravče. Dela smo izvajali v letošnjem letu in niso bila v celoti končana ob šoli Moravče in Vegovi cesti, ker za zamenjavo hišnih priključkov ni zagotovljenih sredstev. V tem delu Moravč smo prisiljeni uporabljati poleg novozgrajene vodovodne mreže še stari cevovod, ki je v izredno kritičnem stanju. Iz navedenega sledi, da moramo zbrati sredstva za dokončanje druge faze rekonstrukcije, predvsem Pa pripraviti rekonstrukcijo III. faze obnove, to je cevovod med rezervoarjem Pogled in rezervoarjem Moravče, vključno s sekundarnimi odseki v naselju Serjuče. Po tako obnovljenem vodovodnem omrežju bo možno Preskrbo vode Moravč z okolico v eeloti realizirati s potrebnimi količinami vode tudi v konicah potrošnje, W se pojavijo ob sobotah in nedeljah. Sredstva za rekonstrukcijo in gradnjo vodovodnih omrežij se zbirajo pri SKlS-u Domžale, gradnje teh objektov pa ima prioriteto pred ostalo komunalno gradnjo. (Odgovor pripravil tov. Tomo VAVTAR, v.d.vodje TOZD Komunala Domžale). Delegacije krajevne skupAJ NostI simon jenko domžale sprašuje: vprašanje: • v zadnjem nalivu je na Savski cesti Prišlo do zastajanja velikih količin v°de. Na tej cesti odtočni jaški niso "iPraviino grajeni. Prosimo, da s stem v je-*vezi ustrezno ukrepate. inl 5a- ODGOVOR: Naša enota vzdrževalcev kanalizacije na Savski cesti v Domžalah i ^istila odtočne jaške - peskolove po končani zimski sezoni posipanja sw Poledenelih.cest. Te vsedline deponi-.kor1'10 na našem odlagališču odpadkov. eCpradnjo jaškov in kanalizacije je ie dajala DO VGP Ljubljana pod nadzorstvom investitorja Samoupravne komunalne ineresne skupnosti Domžale. (Odgovor pripravil tov. Tomo VAVTAR, v.d.vodje TOZD Komunala Domžale). Izvršni svet se z odgovorom ne strinja in zahteva detajlnejše poročilo, kdaj je prihajalo do poplavljanja na Savski cesti, kdaj je Komunalno podjetje čistilo jaške in kakšne so napake pri zgrajenih jaških, saj je bila celotna naložba tehnično pregledan, pridobljeno uporabno dovoljenje in preneseno v osnovna sredstva Komunalnega podjetje Domžale. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKO ŠLANDER IN DELEGACIJA DO MLINOSTROJ DOMŽALE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Kako poteka postopek za gradnjo avtobusne postaje v mesto z vsemi potrebnimi objekti (sanitarijami)? Kako je ureditvijo avtobusnega postajališča v Domžalah, kje je predvidena nova lokacija? ODGOVOR: Vprašanje avtobusnega postajališča ob SPB- 1 v Domžalah bo reševano v naslednjem srednjeročnem obdobju po izgradnji oz. rekonstrukciji križišča Majhenič, Idejne rešitve celotnega poteka Ljubljanske ceste od križišča RONDO do križišča Majhenič so bile pred cca 2 leti javno razgrnjene in predstavljene krajanom. (Odgovor pripravil tov. Anton PRESKAR, dipl.ing., tehnični vodja Delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje Domžale). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKO ŠLANDER SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Kdaj bo obnovljena (usposobljena) tržnica v Domžalah, saj je velik interes s strani kmetijskih proizvajalcev in potrošnikov? ODGOVOR: Glede na pomanjkanje sredstev bo tržnica na novi lokaciji verjetno usposobljena v naslednjem srednjeročnem planu. V planu Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale za obdobje 1981-1985 so začetna dela na novi tržnici sicer predvidena v letu 1985. Domžalske krajevne skupnosti si morajo skupno s SKIS prizadevati, da se bolje uredi tržnica na dosedanji lokaciji. (Odgovor pripravil tov. Anton PRESKAR, dipl.ing. tehnični vodja Delovne skupnost. SIS materialne proivzodnje Domžale). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMON JENKO DOMŽALE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Vprašanje ureditve ulice S Jenka in Kajuhove. Zakaj ni Kajuhova do konca asfaltirana in S Jenka, ki sploh ni asfaltirana? ODGOVOR: Vse kacije v zvezi z urejanjem oz. asfaltiranjem cest že več let vodi sama krajevna skupnost, ker je to v njeni pristojnosti. Samoupravna komunalna interesna skupnost ima v planu za leto 1983, da zagotovi 1,000.000 din dotacije krajevni skupnosti za ureditev S Jenka in Kajuhove ulice v Domžalah. (Odgovor pripravil tov. Anton PRESKAR, dipLing., tehnični vodja Delovne skupnosti SIS materialne prozvodnje Domžale). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMON JENKO DOMŽALE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Kdo bo zasul kanal Mlinščice, katerega je potrebno čimpreje zasuti? ODGOVOR: Krajevna skupnost lahko takoj v dogovoru s SKIS Domžale opravi zasutje Mlinščice. (Odgovor pripravil tov. Anton PRESKAR, dipLing., tehnični vodja Delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje Domažle). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMON JENKO DOMŽALE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Kdo in kako bo vzdrževal most v Studi čez Kamniško Bistrico? ODGOVOR: Most v Studi čez Kamniško Bistrico se bo vzdrževal na osnovi dosedanjega sistema vzdrževanja s tem, daje potrebno upoštevati, daje cesta Studa - Ihan v poplavljenem področju Kamniške Bistrice. Problem mostu bo rešen z regulacijo Kamniške bistrice. (Odgovor pripravila Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Domžale). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKO ŠLANDER DOMŽALE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Kdaj bo otvoritev ribarnice v Domžalah? ODGOVOR: Ribarnica v Domžalah bo odprta v januarju 1984, če bo LTH Skofja Loka zagotovila dobavo zmrzovalnih omar in skrinj, ker se je s pogodbo zavezala. Vsa ostala druga dela so končana (Odgovor pripravil tov. Stane SKOK, direktor TGDO NAPREDEK Domžale). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMON JENKO DOMŽALE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Kdaj bo v Studi postavljena nova večja trgovina? S tem v zvezi je potrebno najti pravega ponudnika. ODGOVOR: V sedanjem srednjeročnem obdobju izgradnja nove trgovine v Studi ni v planu. DO Napredek se bo zavzemala, da bo načrtovana in zgrajena nova trgovina v naslednjem srednjeročnem obdobju 1985-90. (Odgovor pripravil to. Stane SKOK, direktor TGDO NAPREDEK Domžale). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMON JENKO DOMŽALE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Zanima nas, kaj je z zapuščenim mlinom v Studi, kateri je v lasti Tosame. V kolikor ga ne uporabljajo več, bi bolje služil potrebam krajevne skupnosti. ODGOVOR: Objekt - mlin v Studi uporabljamo za skladiščenje strojev, ki so začasno izločeni iz proizvodnje. Trenutno je objekt zaseden 75 %. Ker v okviru DO na Viru nimamo ustreznih prostorov za te namene, nam je navedeni objekt nujno potreben, kar pomeni, da se o morebitni spremembi namembnosti ne moremo pogovarjati. (Odgovor pripravil tov. Edvard PETERNEL, ing. glavni direktor Tosame Domžale). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKO ŠLANDER SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Kaj je z nakupom prostorov za vrtec v SPB-2? ODGOVOR: Na vprašanje nakupa prostorov v SPB-2 za vrtec je bilo že večkrat odgovorjeno tako na skupščini Skupnosti otroškega varstva, kot tudi že na skupščini Občine Domžale. Ker vrtca v tej soseski nimamo zajetega v tem srednjeročnem planskem obdobju, ga skupnost otroškega varstva iz sredstev iz BOD tudi ne more financirati, kajti vsa sredstva za investicije se zbirajo za predvideni nov vrtec v Mengšu, kjer je problematika varstva otrok tudi najbolj pereča. V zadnjem letu si močno prizadevamo pridobiti potrebna sredstva za vrtec v SPB-2 na drug način in ne s prispevno stopnjo. Možno bi bilo angažirati sredstva amortizacije Vzgoj-novarstvene organizacije, ki jo za potrebe obstoječih vrtcev ne porabijo v tej soseski, da bi tudi finančno pomagale. Konec oktobra smo se dogovorili z investitorjem Slovenijaceste, da bodo v nekaj dnevih pripravili pogodbo za nakup prostorov za vrtec in če se bomo v ustreznih organih v Vzgojno-varstveni organizaciji ter Skupnosti otroškega varstva hitro domenili za finančno konstrukcijo, so realne možnosti, da bo vrtec v SPB-2 dokončan v dveh mesecih od podpisa pogodbe. (Odgovor pripravila tov. Nuša UKMAR, sekretar Skupnosti otroškega varstva Domžale). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI MORAVČE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Kiosk DELO v Moravčah. ČGP Delo iz Ljubljane je imelo v Moravčah kiosk okoli 7 let. S 1.10.1983 je bil kiosk izpraznjen brez predhodnega obvestila. Prodajo časopisov je prevzela trgovina v Moravčah seveda z zelo zmanjšano ponudbo. Zahtevamo, da se kiosk ponovno odpre in se uvede prodaja časopisov in ostalih artiklov, saj v trgovini že itak primanjkuje prostora za nemoteno prodajo prehrambenega blaga. ODGOVOR: Naši predstaviki so bili na KS Moravče, kjer so pojasnili vse razloge za ukinitev prodajnega mesta. Vsekakor je glavni razlog nerentabilnost, ki nam onemogoča vršiti prodajo naših edicij preko kioska. Zato smo morali najti drugačno rešitev v bližnji trgovini (150 m). Istočasno vas želimo seznaniti, da naša osnovna dejavnost ni trgovska ter ne moremo prevzeti bremena oskrbe občanov z drugim blagom. Naš družbenopolitični pomen pa nam nalaga, da zagotovimo prisotnost tiska, kar smo tudi storili. Smatramo, da bo z izgradnjo nove trgovine problem še bolje rešen. (Odgovor pripravil tov. Jure BOŽIČ, direktor TOZD Prodaja Časopisno in grafično podjetje DELO Ljubljana). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI PEČE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Zanima nas, zakaj ob primaknit vi ure, traja mesec in več, da se uredijo avtobusne zveze. Delavci, ki se iz naše krajevne skupnosti vozijo v Ljubljano, zamujajo službo po uro in pol. Prvi avtobus odpelje iz Peč v Ljubljano šele ob 6.05. Ta avtobus ustreza šolarjem, ki se vozijo v Domžale in Ljubljano in je tudi polno zaseden. Predlagamo, da avtobus, ki odpelje iz Moravč 5.20 uri odpelje iz Peč 5.05. ODGOVOR: Potniki imajo avtobusno zvezo iz Peč ob 4.45 uri in prihod v Domžale ob 5.35 uri. Od tu dalje imajo avtobuse na cca 5 minut, razen avtobusne zveze iz Domžal za Ljubljano imajo tudi vlakovno zvezo. Smatramo, da ni niti tehnično niti ekonomsko upravičeno, da bi potniki iz vsakega zaselka imeli direktno povezavo z Ljubljano. Poleg tega pa so bili vozni redi vsklajeni na nivoju občine. (Odgovor pripravil tov. Leon DUJMOVIČ, prom.ing., direktor obmestnega prometa Integral Ljubljana). Izvršni svet meni, da je takšna rešitev najbolj ustrezna, glede na dane možnosti z ozirom na omejene prevozne kapacitete Integrala. KONFERENCA DELEGACIJ OSNOVNE ŠOLE JURIJ VEGA, JANKO KERSNIK, MARTIN KOŽELJ SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Osnovna šola Martin Koželj, Dob že od leta 1976 dalje reklamira posamezna dela na centralni šoli, katera je izvajalo GIB Beton, nadzira! pa tovariš Ivan Bregar. : | Kljub resnemu pristop izobraževalne skupnosti matiki, se stanje še ni ure še na šoli vrsta stvar; ogrevanje plinske post kuhinji, slaba izolacija prizidka, problem greznic ODGOVOR: Osnovna šola Martin Koželj Dob zgrajena v letu 1976 po projektu, ki ga je izdelal Biro 71 Domžale -odgovorni projektni Jože Nemec, dipl.ing.arh. Dela je izvajalo gradbeno podjetje GIB Beton Zagorje, nadzor pa je vršil Bregar Ivan, dipl. gr.ing. Objekt je bil zgrajen v letu 1976 in dan v uporabo. Od prvega dne dalje je uporabnik na izvajalca del posredoval reklamacije, ki pa se do letošnjega leta niso odpravljale. V letu 1983 je SGD Beton izvršil popravilo strehe telovadnice (kompletna obnovitev) medtem, ko so zadeve, ki jih navaja delegacija še vedno odprte. Velik problem pri reševanju problematike je menjava kadrov pri izvajalcu, predvsem pa popolna neudeležba na sklicanih sestankih s strani nadzornega organa ing. Bregar Ivana. Poudarjamo pa, da je tov. Bregar v skladu s pogodbo opravljal vse inženiring posle za investitorja. Dokumentacija iz časa gradnje: gradbeni dnevnik, izvršilni načrti, gradbene knjige, knjige sprememb in sploh dokumentacije o objektu pa investitorju ni posredoval. Neurejene zadeve, ki jih navaja delegacija v vprašanju: ogrevanje plinske postaje, klimat v kuhinji in greznica niso izvedeni, čeprav so obdelani in predvideni v projektni dokumentaciji ter je za neizvedbo le-teh dolžan posredovati dokumentacijo SGD Beton. Predvidevamo, da se bodo zadeve razčistile v tem mesecu. Pri vsej problematiki in potrebnih ukrepih pa bo k sodelovanju vključen tudi uporabnik objekta. (Odgovor pripravil to. Anton PRESKAR, dipl. ing., tehnični vodja Delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje-Domžale). - VPRAŠANJE: Na podružnični šoli Krtina je adaptacijo izvajalo SGP Graditelj Kamnik, nadzorstvo pa "tov. Knavs. Reklamirali smo posamezne pomanjkljivosti že 5.10.1981, pa se stvari še do danes niso uredile. Odkar so stvari prišle v roke SKIS se urejajo, vendar vse prepočasi, kar draži izvajanje del in jemlje prepotreb-na sredstva drugje. Smatramo, da je treba obsoditi tako površno in nekvalitetno izvajanje del in nesoliden nadzor nad gradnjo družbenih objektov, ker je to neodgovoren odnos do družbenih sredstev. Kako to, da se te iste delovne organizacije pojavljajo kot izvajalci del in projektanti šol? ODGOVOR: Podružnična šola Krtina — adaptacija se je izvajala v letu 1981 po izvajalcu del SGP Graditelj Kamnik na podlagi projektne dokumentacije, ki jo je izdelal Biro 71 Domžale, odgovorni projektant Knavs Anton, dipl.ing.arh. Tudi na tem objektu je pri izvedbi izvajalec dela opravil nekvalitetno in jih je po reklamacijah s strani uporabnika odpravljal v letošnjem letu. Velik problem je predstavljala nekvalitetno in skrajno površno izvedena toplotna izolacija, tlaki v stanovanjih in razne zadeve okrog instalacij. Izvajalec je zadeve odpravljal v letošnjem letu in jih večino že odpravil. Konstantno pa je z roki, ki so bili postavljeni, odpravo pomanjkljivosti zamujal, kljub večkratnim obljubam na sestankih in pismenim urgencam s strani naše službe. Na podlagi dogovora pa bo izvajalec definitivno zaključil z odpravo reklamacij (reklamacija parketa) v času zimskih počitnic, saj je popravilo v času izvajanja pouka nemogoče. Dela se oddajajo preko javne licitacije oziroma preko zbiranja ponudnikov. Med samimi izvajalci ni nikakršne bistvene razlike v kvaliteti izvedenih del. Pripominjamo tudi to, da so se na področju gradbeništva v gradbenih delovnih organizacijah kadrovske zadeve izboljšale, zato upamo, da bodo v bodoče dela bolj kvalitetno izvedena. (Odgovor pripravil tov. Anton PRESKAR, dipl. ing. tehnični vodja DS SIS materialne proizvodnje Domžale). Odgovor SGP Graditelj - OŠ Krtina - odprava pomanjkljivosti: V zvezi z vašim dopisom d ne 24.10.1983 dajemo na delegatsko vprašanje naslednji odgovor oz. obrazložitev: Na objektu OŠ KRTINA smo odpravili pomanjkljivosti in sicer: - izvršena je sanacija strešne kritine - odpravljena je pomanjkljivost zamakanja odtoka v razredu - izvršena je sanacija tlaka kuhinje v garsonjeri - odpravljena so popravila sliko-leskarskih, keramičarskih, steklarskih in mizarskih del - odpravili smo toplotne mostove v mansardnih stanovanjih, izolirah medprostor (horizontalni) med obodnim zidom in notranjimi stenami, kar po projektni dokumentaciji bi bilo predvideno - dela pri izvedbi toplotne izolacije so bila pred montažo pohodnega poda vsakodnevno izmenično pregledana s strani nadzora oz. predstavnika SKIS-a (zapisnik o pregledu toplotne izolacije z dne 13., 14., 15., 16., 18. in 19.4.1983) -na projetirano izolacijo 10cm tervola smo brezplačno dodatno položili še 3 cm sloj tervola - sanacija tlakarskih del (brušenje in lakiranje parketa v dveh prostorih) bo v soglasju z uporabnikom objekta izvršena v polletnih počitnicah - prevzem ojačevalne naprave (vsled kontradiktornih mnenj uporabnika in izvajalca elektroinstalacijskih del), bo urejen z uporabnikom v prisotnosti nadzornega organa in predstavniki SKIS-a v roku 1 tedna. (Odgovor pripravil tov. Franc Martinec, dipl.ing.gr., direktor SGP Graditelj Kamnik). Odgovor SGD Beton Zagorje ob Savi - OŠ Dob — odprava pomanjkljivosti: Adaptacija osnovne šole Dob s prizidkom, veznim delom in telovadnico je naš TOZD gradil v obdobju od marca 1974 do novembra 1976. Objekt je bil grajen po tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal Biro 71 iz Domžal - projektant Joče Nemec, dipl.ing.arh. Za strokovni nadzor je bil s strani investitorja zadolžen Ivan Bregar, dipl.ing.grad. Izvajalec SGP Beton je za odgovornega vodjo del imenoval Franca Ivnika, gr.teh. Res je, da OŠ Martin Koželj iz Doba reklamira posamezna dela in sicer (navajamo dela po zapisniku z dne 28.3.1983): 1. zamakanje ravne strehe 2. slabo ogrevanje določenih pro-sfltorov in manjkajoči radiator v plinski postaji 3. zapiranje oken 4. prezračevanje kuhinje 5. asfalt pred novim vhodom 6. odtok iz žleba med streho vetrolova in steno veznega trakta 7. kanalizacija Naša TOZD je ves čas po končani gradnji do letos izvajala neka reklama-cijska dela. Znano vam je, da smo v naši TOZD lani oktobra zamenjali vodstvo, se reorganizirali in k vsem delom pristopili strokovno in sistematsko. Tako smo glede na reklamirane pomanjkljivosti prišli do sledečih zaključkov: ad 1.) Ravno streho je izvajal naš kooperant „TIM" Laško. Zahtevana garancija je bila deset let. Po večkratnih ogledih reklamacije na strehi je bilo ugotovljeno, da uporabnik strehe ne vzdržuje. Kljub temu smo letos obnovili celotni ravni del strehe nad telovadnico. Obenem smo ugotovili, da bo tudi streha nad veznim delom kmalu popustila, ker ni vzdrževana. Potrebna je protisončna zaščita in popravila malih razpok, ki so v času od položitve do danes nastale. Vzdrževalna dela na ravni strehi, kljub desetletni garanciji niso bila predmet pogodbe o gradnji. ad 2.) Slabše ogrevanje se čuti predvsem v severnih učilnicah, po izjavah uporabnika. Na sestanku 28.3.1983 smo se dogovorili, da izdela projektant Biro 71 preverbo transmisijskega izračuna. Na teh učilnicah je mejna stena, kjer je predviden prizidek. Ogrevanje plinske postaje je bilo sprojektirano, vendar ni bilo izvedeno. Razlog opustitve nam ni znan, ker se tudi iz obstoječe dokumentacije to ne da ugotoviti. Ugotovili smo le, da ni bilo zaračunano. as 3.) Glede zapiranja oken smo ugotovili, da so bila okna izdelana po projektantskih detajlih in popisih. Na tehničnem pregledu ni bilo pripomb. ad 4.) Uporabnik reklamira manjkajoči aklimat v kuhinji. Po detajlnem pregledu dokumentacije ta aklimat ni bil v predračunu, niti ni bil obračunan. ad 5.) Reklamacija asfalta so bile upravičene. Asfalt, skozi katerega je pričela prodirati trava, je bil odstranjen. Asfaltirali pa bomo ob prvem primernem vremenu. ad 6.) Odtok iz žlebu med nadstreš-nikom vetrolova in fasado veznega dela je izveden po navodilih projektanta. Ker rešitev ni primerna, saj voda, ki priteče na asfalt zamaka na fasado, je potrebno izdelati vtočni peskolov in povezovalno kanalizacijo. Po dogovoru med ravnateljico, OIS in SGD Beton bomo to izvršili takoj, ko dobimo pismeno naročilo. ad 7.) Kanalizacija na objektu je izvršena v skladu s projektom in navodili nadzorne službe, kar je razvidno iz projekta in gradbenih dnevnikov. Prav tako iz zapisnikov o tehničnem pregledu ni razvidno, da bi bila kanalizacija v nasprotju s tehnično dokumentacijo. (Odgovor pripravil tov. Brane ZAKRAJŠEK, dipl.oec, direktor TOZD Gradnje Domžale.) DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI PREVOJE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Na seji v 1982. letu, v prostorih KS Prevoje, smo se s predstavniki IS SO Domžale in Kmetijskim inštitutom Slovenije dogovorili, da bomo problematiko odkupa zemljišča za mrliške veče pare. št. 87 k.o.Lukovica, na katerih naj bi stala mrliška vežica za potrebe KS Prevojv, Lukovice, Rafol-če, rešili skupno in sicer tako, da bo predsednik IS SO Domžale dosegel sporazum s kmetijskim inštitutom Ljubljana. Problematika še do danes ni rešena zato ponovno prosimo IS SO Domžale, da nam pomaga doseči sporazum s Kmetijskim inštitutom Slovenije Ljubljana, Hacqvetova 2. ODGOVOR: Sporazum s Kmetijstim inštitutom Slovenije je bil dosežen na sestanku, dne 18.11.1983 v prostorih Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani, katerega sta se udeležila predstavnik KS Prevoje in SKIS Domžale. (Odgovor pripravil tov. Anton PRESKAR, dipLing. tehnični vodja DS SIS materialne proizvodnje Domžale). DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMON JENKO DOMŽALE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Delegacija meni, da bi bilo potrebno pojačati izvajanje zakona o varnosti o cestnem prometu, glede onesnaževanja cest v Studi z blatom. V času del na polju je cesta zelo onesnažena. ODGOVOR: Izvršni svet se strinja z mnenjem delegacije, zato je pismeno opozoril komunalno cestnega inšpektorja v Upravi inšpekcijskih služb ter Postajo milice Domžale, da se poostri kontrola cest v Studi v navedenem obdobju. VPRAŠANJE: Zanima nas, kdo je lastnik zemljišča na Krakovski cesti, kjer ima Obnova nekakšno zelo neurejeno skladišče osnovnih sredstev. Ta osnovna sredstva bodo čez zimo na prostem in se s tem zelo uničujejo. ODGOVOR: Lastnik zemljišča na Krakovski c, kjer ima skladišče SCT (v katerega sklopu je Obnova), je SCT Ljubljana. Zemljišče koristijo trije njene temeljne organizacije združenega dela, ki bodo ukrenile vse potrebno, da bi vsaj delno zaščitile osnovna sredstva pred vremenskimi neprilikami. (Odgovor pripravil tov. Janez CIBAŠEK, SCT Ljubljana). POBUDA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA IN DELEGATSKO VPRAŠANJE DELEGACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI MORAVČE SPRAŠUJE: VPRAŠANJE: Kdaj bodo enotne cene avtobusnih prevozov do Moravč in kdaj bo mesečna vozovnica veljala na vseh avtobusih v smeri Moravče? ODGOVOR: Republiški komite za promet in zveze soglaša s pobudo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Domžale v zvezi z uvedbo enotnih mesečnih vozovnic za avtobuse obmestnega in medkrajevnega potniškega prometa. Zato je zadolžil delovno organizacijo Integral Ljubljana, da pobudo z možnimi rešitvami, katere je priporočil komite, obravnava v samoupravnih organih, kar pa bo zahtevalo določen čas obravnave. Republiški komite bo takoj obvestil Skupščino občine Domžale oz. družbenopolitični zbor, ko bodo samoupravni organi Integrala sprejeli uvedbo enotnih mesečnih vozovnic. Odgovor na pobudo je posredoval tov. Andrej DERMAL, pomočnik predsednika Republiškega komiteja za promet in zveze SR Slovenije. KULTURA IH KUITURHE PRIREDITVE Velik odmev mladih na občinsko akcijo: Knjiga in jaz Ob Mesecu knjige je Občinska matična knjižnica Domžale objavila razpis na temo „Knjiga in jaz". Na mlade bralce in literarne ustvarjalce je čakalo 27 lepih knjižnih nagrad, primernih njihovi starosti. Na razpis so se odzvali učenci skoraj vseh domžalskih šol (še posebno bi pohvalili osnovno šolo Venclja Perka) in v skrinji se je zbralo kar 88 spisov o knjigi, njeni vlogi, ravnanju s knjigo, prijateljevanju in o zgodbah v zvezi z njo, ki so jih doživeli mladi bralci. Ocenjevalna komisija, ki stajo sestavljali Vera Vojska in Cveta Zalokar-Oražem, je izbrala najboljše spise, imena nagrajencev pa objavljamo glede na razrede, ki jih mladi literati obiskujejo: 4. razred: Novak Aleš, Pfeifer Nataša, Loboda Lea. 5. razred: Cerar Dalibor, Pušnik Mirjana, Jare Primož, Kosirnik Mojca, Grčar Marko, Verčnik Iris, Peterka Karmen. 6. razred: Kuferšin Tina, Jerak Dragica, Drolka Vlasta, Višner Jasna, Stražar Danica. 7. razred: Kuralt Tanja, Cerar Jelka, Dečko Romana, Flerin Polona, Pek Zdenka. 8. razred: Škrlep Katja, Platner Katja, Jeretina Brigita, Mušič Polona, Matko Andrej, Majcen Tina in Brojan Tina. Sklenili smo, da bomo enega od spisov objavili. POLONA FLERIN, učenka 7. razreda osnovne šole Venclja Perka, je poslala naslednje razmišljanje o knjigi in sebi, oziroma o sebi in knjigi: KNJIGA IN JAZ Knjiga in jaz. Morda je bolje jaz in knjiga? Vseeno. Pomen je isti. Samo knjiga se jezi, ker ni prva omenjena v naslovu. Potolažim jo s besedami, da je bilo tisto o zamenjavi v naslovu moja ideja. ( „Začni že!" me priganja, a kaj, ko i ne znam začeti. Pa vseeno poizkusim: „Knjiga je moja najboljša prijateljica. Stop, takole pa ne gre," zaslišim pričakovani ugovor. „Sploh pa to ni res. Kaj pa tiste Špelce in Urške, ki prihajajo k tebi in se potem pomenljivo pogovarjate o tem, katerega ima tista, pa o tem, s katero zdaj hodi oni in še kup drugih in drugih reči. Menda :mi ne boš rekla, da tisto niso tvoje prijateljice? " „Seveda so!" ji ugovarjam: „Ampak lepo izgleda, če začneš spis z besedami Knjiga je moja najboljša prijateljica. To bolj vžge." »Ne bodi smešna in raje napiši svoje resnično mnenje," me opozori skrbna Prijateljica. In še prav ima. Res moram povedati svoje resnično mnenje o knjigi. Bom pa kar poizkusila: „Knjiga ti lahko predstavlja samo kup popisanih listov z lepo naslovnico -ali pa osebo, svetovalca, brez katerega ne bi mogel v življenju. Meni knjiga predstavlja tisto drugo, nepogrešljivega sopotnika. „No, že je konec mojega lepega začetka. Spet moram poslušati popravek „Daleč proč od glavne ceste si zašla. Poglej, dobila si navodilo, da mora biti ta sestavek duhovit, smešen, pri svojem začetku pa malodane jokaš. Poizkusi še enkrat, a tokrat bolje." Vsak vojak mora ubogati generala in tako moram tudi jaz* ubogati mojega svetovalca (ki ima po vrhu vsega še prav). Ustvarjam nov začetek: „Bi se radi odpravili v džunglo, morda imate rajši morje, kaj pa planine? In morda povrhu še ležite v postelji s termometrom pod pazduho in z nočno omarico, polno rožnatih sirupov in zelenih tabletk, ki so povrhu še grenke? Predlagam vam, da si poiščete kolega, ki vam ustreza, to je dobra knjiga. Popeljala vas bo tja, kamor si želite. Sama osebno se rada prepustim domišljiji. To pomeni, da sem gluha in slepa za dogajanja v sedanjosti. Šele krepka in glasno izrečena beseda me povrne v sedanjost. Posledice so včasih neprijetne. Do tega me največkrat pripelje detektivka, kriminalka in romantična knjiga. V njih sem vedno glavni junak, ki opravlja dobra dela. Poleg tega se marsikdaj počutim neumno in predvsem nepoučeno, ko v knjigah zasledim zapise o starih običajih in navadah. Na srečo sem kmalu zopet bogatejša za podrobnost, kajti knjiga mi to lepo razloži." Zagledam prijateljico, kako že kinka in je na najboljši poti, da bo zaspala. Dregnem jo in vprašam: „Kaj pa je tako uspavajočega tukaj?" Dobim že pričakovani odgovor: „Tvoj spis vendar!" ,Jj'aj začnem znova? " jo vprašam že malo užaljena. A ona malodušno odgovori: „Ne!" ,Jn zakaj ne? " sem radovedna. „Zato, ker bi bil razultat isti," dobim odgovor. To me je spravilo čisto iz tira. Da bi bil rezultat isti? Torej enostavno zanič? Po krajši debati glede neuspeha sva prišli do enotnega zaključka, ki pove, da le ni tako enostavno napisati spisa KNJIGA IN JAZ. Ali pa JAZ IN KNJIGA' Pomen je isti, le da ... COZ Iz Obrtnega združenja: VABILO NA SREČANJE ... Obrtno združenje priredja VI. DRUŽABNO SREČANJE obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev v soboto, 25.2.1984 v dvorani Induplati Jarše. Rezervacije: Obrtno združenje Vir, Šaranovičeva. Kovinsko in strojno podjetje HIDROMETAL MENGEŠ po sklepu delavskega sveta delovne organizacije prodaja ha JAVNI LICITACIJI KOMBI — ZASTAVA 430 - izklicna cena 30.000.- din Licitacija bo dne 10.3.1984 ob 8. uri v prostorih delovne organizacije Mengeš, Gorenjska cesta. Kombi si interesenti lahko ogledajo eno uro pred licitacijo. Davek plača kupec od izlicitirane cene... Kandidati morajo pred licitacijo položiti 10 % kavcije od izklicne cene. Otvoritveno besedo ob razstavi Mojce Vilar-eje in Matjaža Mavser-ja je imel predsednik ZKO Domžale tov. Slavko Pišek Razstava Mojce Vilar in Matjaža Mauserja V času od 7. — 12. februarja 1984 sta imela v preddverju Hale komunalnega centra Domžale samostojno razstavo člana Likovnega društva Petra Lobode Domžale Mojca Vilar in Matjaž Mauser. Razstava je bila v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V bogatem kulturnem programu sta sodelovala Stobljanski oktet in Komorni godalni ansambel, ki ga sestavljajo člani Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, s solistom Janezom Petračem in pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta. Predsednik Zveze kulturnih organizacij Slavko Pišek je v svojem govoru poudaril, da se kar pogosto srečujemo z ljubitelji likovnega ustvarjanja, povezanih v društvo Petra Lobode, ki je doslej veliko prispevalo k bogatitvi in popestritvi likovnega življenja v domžalski občini, zlasti s številnimi kolektivnimi razstavami. V zadnjem času pa nas člani likovnega društva razveseljujejo s samostojnimi razstavami, kar pomeni, da se posamezni člani uveljavljajo s svojimi kakovostnimi stvaritvami. Današnja razstav-ljalca sta dolgoletna člana likovenga društva in zagotovo izpolnjujeta kriterije, ki so jih člani društva sprejeli za predstavitev samostojnih razstav. Oba sta likovni publiki v domžalski občini dobro znana, saj sta sodelovala na vseh kolektnivnih društvenih razstavah. Oba razstavljalca že vsa leta pod mentorstvom akademskega slikarja Danijela Fuggerja bogatita svoje likovno znanje v okviru društva Petra Lobode. Razstava likovnih del Mojce Vilar in Matjaža Mauserja je zagotovo lep prispevek na likovnem področju, ki jo hkrati z ostalimi številnimi prireditvami v domžalski občini uvrščamo* med prireditve v počastitev našega kulturnega praznika. Mentor Danijel Fugger pa pravi o Mojci Vilar, da je članica društva že od ustanovitve in je nemirni ustvarjalni duh. Svoje motive išče v naravi, jih podoživlja in skuša v stiku s to naravo najti tisto pravo obliko, ki najbolj ustreza njenemu izrazu. Z vztrajnim opazovanjem narave utrjuje svojo risbo. Zato je gotovo prav, da si je izbrala tehniko akvarela, saj je v njem risba neposredno prisotna. Kot slikarsko sredstvo ji akvarel posebno „leži". Z njim doseže tiste barvne odtenke, ki njenemu značaju najbolj ustrezajo. O Matjažu Mauserju pa pove, da je v društvo prišel leta 1975- Od lakral»-pa do danes z uspehom ubira likovna pota s povsem svojimi pogledi in občutki. Precej časa je slikal psihološko zamaknjene študije otroštva - morda so bili to izrazi osamljenosti in pričakovanja, morda tudi avtoportreti. Po tej fazi se je obrnil k naravi, iskal njen volumen in jo v močnih, skopih in ostrih barvnih mejah izpoveduje v sijočem koloritu še danes. Njegova odločna risba mu nedvomno pomaga pri trdnosti barvne kompozicije in oblik. Obema razstavljalcema želimo pri nadalj-nem delu še veliko uspehov. Tone Ravnikar MNOŽIČNO IN KAKOVOSTNO Med najštevilnejšimi krožki na Centru srednjih šol v Domžalah je prav gotovo obrambni. Vodita ga Slavko Deletič in Boris Požek. Člani se sestajajo vsak teden. Odziv dijakov je velik tudi zaradi tega, ker na krožku delajo praktično in raznoliko. Poleg tega se udeležujejo tekmovanj in tudi v republiškem merilu osvajajo visoka mesta. V tej zimi bi veljalo posebej omeniti uspeh na tekmovanju v Dražgošah; vsak četrtek člani krožka streljajo z zračno puško, največji odmev pa je na Centru srednjih šol imela razstava, ki so jo mladi napravili v počastitev 22. decembra - Dneva Jugoslovanske ljudske armade. Igor Lipovšek Zdravstveni dom Domžale Prijetno nenavaden kulturni večer Ob slovenskem kulturnem prazniku so zdravstveni delavci domžalskega zdravstvenega doma v organizacijski in siceršnji skrbi kulturnega animatorja dr. Mira Mati čiča pripravili nenavaden kulturni večer. Poskus kulturne prireditve z uporabo več medijev hkrati (prvi poskus v naši občini) je lepo uspel. Mešani pevski zbor trideseterice zdravstvenih delavcev pod vodstvom Katarine Arčon-Žavbi je z nekaj pesmimi pripravil pravo vzdušje za literarni večer ljubezenske poezije. V interpretaciji delavcev zdravstvenega doma je zaživela ob sporadi-čnem predvajanju emotivno enako ubranih diapozitivov — široka paleta globokih ljubezenskih doživetij iz naše poezije. Vsebinsko in časovno primerno izbran prerez ljubezenske poezije se je lepo zaokrožil z novimi zapetimi pesmimi, ki so dopolnile doživetje prijetno nenavadne kulturne prireditve med zdravstvenimi delavci v Domžalah. Prireditev, v katero je bilo vloženo izredno veliko truda, je uspela: zagotovo pomeni ta uspeh vzpodbudo* za njene ustvarjalce. Vsem, ki smo ji prisostvovali „od zunaj", bi bilo ljubo, da bi imeli možnost taki spontani kulturni prireditvi zdravstvenih delavcev, prirediti, ki želi zbežati iz običajnih okvirov klasičnih kulturnih prireditev, prisostvovati še kdaj. B. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE VABI NA OTROŠKO MAŠKERADO ki bo v nedeljo, 4. marca 1984 ob 13. uri je zbor vseh mask na dvorišču Centra srednjih šol (stara osnovna šola. Ljubljanska c.) ob 13,30 uri povorka mask do hale Komunalnega centra Domžale, kjer bo organizirano pustno rajanje. VABLJENI! J r NOGOMETNI KLUB DOMŽALE Nogometni klub Domžale prireja ob 8. marcu — Dnevu žena ZABAVNO GLASBENO PRIREDITEV S SRECOLOVOM dne 10.111.1984 v hali Komunalnega centra Vstopnice po ceni 300 din dobite v trafiki Napredka v Veleblagovnici. Vabljeni! „ .. . , _ „ . Nogometni klub Domžale RC 7179^3 ŠPORT ID TElEJnfl KULTURA Olimpijski ogenj v Domžalah Pozdravni govor olimpijskemu ognju in olimpijski ideji, ki združuje vse ljudi, je imel predsednik Sob Domžale - Karel Kušar K.. olimpijski ogenj v naši občini Snrajevo 84 V Sarajevu, v socialistični samoupravni neuvrščeni Jugoslaviji so na enem kraju zbrani športniki, ljubitelji športa, turisti, novinarji iz vsega sveta. Potekala, je velika demonstracija miru in prijateljstva, h kateri smo delček že pred začetkom olimpijskih iger prispevali tudi delovni ljudje in občani naše občine. iPriprave Organizacijski odbor, sestavljen iz Jlanov OK SZDL, OS ZSS, ZKO, ZTKO, Kulturne in Telesno kulturno skupnosti, je te od lanske jeseni pripravljal aktivnosti in tompleten program samega sprejema olimpijskega ognja v naši občini, kakor tudi program spremljajočih prireditev in pa informativne dejavnosti, katere namen je bil, la občane in delovne ljudi naše občine jeznanimo z zgodovino olimpijskih iger in :ih obenem opozorimo zlasti na njihov somen za mir v svetu, obenem pa so bili tudi seznanjeni s športniki - olimpijci prejšnjih let, ki živijo v naši občini. Sprejem ognja Tako se je 2.februarja 1984 v opoldanskem času na ploščadi pred Veleblagovnico zbralo veliko število ljudi, med njimi kljub iolskim počitnicam veliko mladih, ki so aestrpno pričakovali nosilce olimpijskega ognja, katerega pot je vodila tudi skozi naso občino. Na prizorišču sprejema, kjer je Godba Domžale s svojo glasbo že predhodno opozarjala na nevsakdanji dogodek, so zadonele fanfare in ob ploskanju je Igor Radin, dvakratni udeleženec olimpijskih iger v spremstvu Andreja Koželja, tudi bivšega olimpijca in vrste aktivnih športnikov, prinesel olimpijski ogenj. Po pozdravnih besedah predsednika Skupščine občine tov.Karla Kušarja je pionirska smučarska reprezentantka Mateja Frelih prižgala lokalni olimpijski ogenj, ob katerem so se vse do začetka večerne prireditve izmenjavali taborniki, člani smučarskega društva in ob glasbi opozarjali Domžalčane na večerno prireditev. Prijeten večer Ob 19.30 uri pa se je v hali Komunalnega centra v Domžalah zopet zbralo pre-'cejšnje število obiskovalcev, med njimi zopet veliko mladih, ki so si ogledali r KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi v halo Komunalnega centra na tradicionalno PUSTOVANJE v soboto, 3. marca ob 20. uri in v torek, 6. marca ob 20. uri Igra ansambel „SOK" Vstopnina enotna — za maskirane in nemaskirane. Izredno bogat srečolov - vsaka srečka - dobitek! Predprodaja vstopnic in informacije v pisarni ZTKO - Hala, tel 721-015 vsak dan dopoldan in torek, četrtek tudi popoldan. Pridite, prijetno se boste zabavali! Vabi KK Domžale! zanimivo in pestro prireditev, v kateri so nastopile nekatere kulturne in športne skupine iz naše občine. Ob prinosu olimpijskega ognja v samo dvorano so se zopet oglasile olimpijske fanfare, po pozdravu voditelja prireditve tov. Vinka Cedilnika in Borisa Zakrajška, predstavnika Telesnokulturne skupnosti Domžale smo prisluhnili zanimivemu in pestremu programu, v katerem so se z nekaj narodnimi pesmimi najprej predstavili člani Domžalskega okteta, ogledali smo si nastop ritmične skupine Centra srednjih šol Domžale pod vodstvom Vesne Čad-Voglar, pa skupine karateistov in ansambla F + , ter folklorne skupine iz Mengša. Prisluhnili smo pogovorom z Igorjem Radinom in Andrejem Koželjem, Matejo Frelih in alpinisti Stanetom Klemencem, Janezom Jeličem in Silvom Karom, ki so uspešno preplezali nekaj vrhov v Patagoniji (ANDI). Vmes pa je potekalo tudi tekmovanje v poznavanju zgodovine alimpijskih iger, v katerem so bih športniki precej uspešnejši od gledalcev v dvorani ter si bodo za nagrado ogledali olimpijske igre na prizorišču samem. Organizacijski odbor se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi vseh prireditev, zlasti pa obiskovalcem, ki so se v tako velikem številu odzvali njegovemu vabilu. V. V. Na večerni prireditvi so predstavili tudi oba „olimpijca" zelja in Radina Domžalčana - Ko- V zanimivi plesni točki so se predstavila dekleta iz Centra srednjih Sol iz Domžal Tečaj karateja in samoobrambe Karate klub Domžale zopet vabi občane, da se vključijo v množičen trening karateja in samoobrambe. Treningi so zanimivi, intenzivnost pa se stopnjuje postopoma, tako da ustreza različnim starostnim kategorijam. Program treninga je pripravljen na dolgoletnih praktičnih izkušnjah vadečih in tekmovalcev. Treningi pionirjev so v posebnih skupinah v zgodnejših večernih urah. Za tiste, ki želijo doseči vrhunsko spretnost v karateju in še nekaj drugih azijskih veščinah, ki so povezane v stilu Sankukai karateja, so izredno velike možnosti na program športnih prireditev za februar in marec 1984 Datum TEKMOVANJE Udeleženci Kraj 21.2.1984 23.2.1984 26.2.1984 28.2.1984 1.3.1984 6.3.1984 1.-31.3.1984 8.3.1984 31.3.1984 15.-31.3.1984 13.,15. in 16.3. 1984 22. in 29.3.1984 Smučarski teki Veleslalom Veleslalom Rokomet Rokomet Košarka (mlajši pionirji) šolska športna društva delovne organizacije, krajevne skupnosti šolska športna društva delovne organizacije, krajevne skupnosti 'šolska športna društva šolska športna društva Streljanje Spomladanski kros Kegljanje Streljanje Namizni tenis šolska športna društva šolska športna društva, telesnokulturne organizacije, krajevne skupnosti, delovne organizacije delovne organizacije delovne organizacije delovne organizacije Ihan Velika planina Velika planina dvorana Komiin.al.cen. OŠ Venclja Perka dvorana Komunal.cen. osnovne šole OŠ Venclja Perka Športni park Domžale Športni park Domžale OŠ Venclja Perka telovadnica Jarše treningih borbene skupine in številnih tekmovanjih. Sankukai karate namreč vključuje najmodernejše karate tehnike. Predvsem značilni so krožni gjbi in udarci z rokami in nogami ter velika koncentracija. Lahkota in eleganca je v tem stilu združena z maksimalno koncentracijo in eksplozivnimi ter hitrimi akcijami. Se enkrat vabimo vse, da se vpišete in sami ugotovite, kaj vam KARATE lahko pomeni. . Prav tako priporočamo staršem, da si ogledajo skupno s svojimi malčki treninge pionirjev in se odločijo za doslej še malo poznan.a zelo koristen šport. VPIS DO 5. MARCA Domžale - hala Komunalnega centra (ponedeljek, sreda od 19. do 20. ure) Mengeš - TVD Partizan Mengeš (torek in sobota od 18. do 19. ure) Lukovica - Osnovna šola Janko Kersnik Brdo (torek in četrtek od 19. do 20. ure) Jarše - dvorana Indiiplati Jarše (torek in četrtek od 19. do 20. urej REZULTATI S TEKMOVANJA V SEVNICI: 15. januarja je bilo v Sevnici tekmovanje v treh kategorijah. Domžalčani dosegli: T. Moški borbe absolutno: 2. mesto Šorotar S., 3. mesto Mršič I. 2. Moški kate absolutno: 1. mesto Sorotar S. Mojster R YOZO TSUKADA, inštruktor sankukai karateja 6. dan na treningu v Domžalah, maja 1983 RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Mlada frizerka išče sobo s souporabo kopalnice. Naslov v uredništvu. Zazidljivo parcelo kupim v Domžalah ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe na naslov: Zenkovič, Poljska 9, 61230 Domžale. Kupim zazidljivo parcelo nad 500 m2 v Domžalah ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite na naslov Zenkovič - Poljska cesta 9, Domžale. Zamenjam 2-sobno lastniško stanovanje v hiši s centralno kurja-J vo in nekaj vrta za enako stanovanje v bloku, najraje v Domžalah. Naslov v uredništvu OP. Zaposlimo knjigoveško delavko - vlagslko. Informacije na tel. 722-640. Iščem inštruktorja za angleščino — usmerjeno izobraževanje sr. stopnja. Naslov v uredništvu OP. Montaža TV anten - Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš (tel. 737-194). Prodam eno leto rabljeno peč (gašperček). Cena 3.000,00 din. Naslov v uredništvu OP. Kompletne elektro instalacije vam montiramo z vašim ali našim materialom. Elektroinstalacije Skočaj Milan, Vir, Rožna 7a. Enosobno stanovanje v bližini Domžal oddam za enoletno predplačilo. Naslov v uredništvu. Delavniške prostore s trif. tokom ter vodo oddam za mirno bit. Naslov v uredništvu. Prodam kombiniran plinski štedilnik, pomiva/no korito ter hladilnik. Naslov v uredništvu glasila. Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Naslov v uredništvu glasila. medicinska kozmetika in pedikura domžale, Kidričeva 5 Poleg rednih uslug vam nudimo: " medicinska kozmetična nega obraza ~~ sončna luč za zdravo in zagorelo polt z vit. A, B, C ~ globinsko zdravljenje kože z ampulami — proti aknam, gubicam... ~~ beljenje peg in pigmentnih lis ~ telesna masaža — ročna in z GS ~ make-up '84 ~ posvet z dermatologom in kozmetičnim kirurgom dipl.kozm. Jana Škrinjar Ob smrti nase dobre žene in mame VIKE LETNA R se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku; vsem, ki ste darovali cvetje in denar v druge dobre namene. Hvala tudi duhovnikom za opravljeni pogrebni obred. Vsi njeni Ob smrti najine drage sestre in tete IVANKE ZYCH roj. Ovsec se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za izrečeno sožalje, sodelavcem iz TOKA za izrečeno sožalje in cvetje, bratom Pirnat za občuteno petje, gospodu kaplanu za pogrebni obred ter vsem drugim neimenovanim, ki so nam ob hudih trenutkih kakorkoli stali ob strani. Vsi njeni Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete PAVLE ZAJC dipl. babica v pokoju iz Vrbe pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, .prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ANTONIJE KEPIC Pajkove mame iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Marti Rižnar za nudeno pomoč, duhovniku za opravljen obred, govorniku in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni IN MEMORIAM: SPOMIN NA CIRILA! Februar. Sivo, temačno nebo, vse naokrog sneg, ki v dolini ni kazal več svoje beline. Potem je sneg skopnel. Pomladne cvetke so oznanjale novo življenje in prinesle nove radosti. Poletno sonce je zvabilo potne kaplje na čela in jesen nas je očarala s svojo barvno paleto. Zatem je prišla zima. In z njo sneg, sivo, temačno nebo in februar. Tisti februar, ki nam je prejšnjo zimo vzel prijatelja. Celo leto je minilo od takrat, pa vendar se nam zdi, da je bil Ciril še včeraj naš, da smo še včeraj skupaj kovali načrte. Gore so bile zanj največja ljubezen in prav gore so nas združile. Skupni napori v strminah in prijetni večeri v planinskih kočah so nas povezali v družino. Skupaj smo pili opojno lepoto gora ... In potem je prišlo vse tako hitro. Kot grde, mučne sanje. Gore so nam pokazale drugačen obraz. Objele so našega prijatelja in ga odtrgale od nas. Njegov zadnji korak in njegova zadnja misel sta obstala tam, kjer je bil Ciril najrajši. Njegovi prijatelji Ob izgubi našega očeta ANTONA VIDERGARJA iz Škrjančevega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Zvezi borcev, gasilcem, pevcem in g. župniku. Vsi njegovi Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete, babice in prababice TEREZIJE JOGER iz Irnovicc se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom n prijateljem ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Še posebej se zahvaljujemo strežnemu osebju Doma počitka v Mengšu, vsem praporščakom, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ob nenadni smrti našega dpbiega moža in očeta DUŠANA ŠPACAPANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Papirnici Količevo, sodelavcem za zadnje poslovilne besede in DO Menini. Prav tako hvala g.župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste nam ob tem težkem trenutku kakorkoli stali ob strani. i Žalujoča žena s hčerkama ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete FANIKE ŠKRLEP roj. Juvan se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje. Hvala dr.Pevcu za dolgoletno zdravljenje, delovnemu kolektivu TOKO, praporščakom; g.župniku, orga-nistu, pevskemu zboru - zboru upokojencev za čustveno zapete pesmi. Se enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Ob nenadni izgubi dragega moža, atija in dedka STANETA NARATA iz Kolovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, darovano cvetje in pozornost. Enako se zahvaljuujemo vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku ter nam izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo delovnima organizacijama Napredek Domžale in Slovenijales Radomlje, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsi njegovi Ob izgubi dragega moža in očeta BLAŽA LEDERERIA iz Doba se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu darovati cvetje. Vsi njegovi Ob smrti naše ljubljene mame ROZE KOTNIK Lonove mame iz Lukovice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, za poklonjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, posebej še tovarišu Luku Cerarju. Zahvaljujemo se pevcem KUD „Janko Kersnik" Lukovica ter tovarišu Antonu Kosu, predstavniku krajevne organizacije Zveze borcev NOV Lukovica, za izrečene besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala tudi vsem praporščakom. Vsi njeni Ob smrti našega dragega očeta ALOJZIJA PRVINŠKA iz Šentožbolta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem, številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala pevskemu zboru LEK za ganljive žalostinke in organizaciji ZB Blagovica. Iskrena hvala duhovnikom za tople poslovilne besede in pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ob izgubi našega dragega moža in očeta ANTONA GOTARJA Špeličnika iz Goričice 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo govorniku Antonu Peterku za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi OBVESTILO KINOLOGOV Kinološko društvo Domžale obvešča svoje člane in ostale zainteresirane občane, da se prične 5. marca tečaj za šolanje psov. Vpis v tečaj bo v soboto, 25. februarja ob 16. uri na društvenem vežbališču pod Šumherkom. Pri vpisu boste tudi prejeli vse ostale informacije. Vabi Kinološko društvo Domžale DELOVNA SKUPNOST UPRAVE ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČINE DOMŽALE RAZPISUJE prosta dela oz. naloge „opravljanje požarno inšpekcijskih pregledov" Pogoji: višja šola tehnične smeri, 4 leta delovnih izkušenj,-strokovni izpit Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Delavec bo imenovan za dobo 4 let. Pismene prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale. BABIC DUŠAN Osojna 16, Vir DOMŽALE Nudim vse vrste uslug: — servis gospodinjskih in akustičnih aparatov ter montažo avtomobilskih sprejemnikov in kasetofonov — zunanja in notranja ozvočenja ob raznih praznovanjih kolektivov in drugih prireditev — reklamna ozvočenja s pomočjo avtomobila Podjetje za PTT promet, n.sol.o. Ljubljana TOZD PTT DOMŽALE, n.sol.o. Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge - delavca za dostavljanje ptt pošiljk na področju ptt enote Kandidati naj pismene vloge pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov TOZD PTT Domžale, Ljubljanska 74, 61230 Domžale. 51 njBBflfBBllIffl Križanka ob 8. marc Opekarna Mengeš — kako naprej? Mengeška „hiša strahov " - Tonkova hiša pod udarci zoba časa se vse boli podira in leze skupaj.... MENGEŠ: Kaj bo s »hišo strahov«? Na Trdinovem trgu stoji hiša, Mengšani ji pravijo DON HOV A, ki že nekaj let propada - vsem na očeh. Hiša, ki je bila v zasebni lastnini je trenutno v nedorečenem lastniškem statusu, saj so se po lastnikovi smrti pojavili dediči, ki uveljavljajo pač svoje pravice na objektu, ki ima iz dneva v dan manjšo tržno vrednost. Trditev, da se Mengšani ne brigajo za to hišo, ki ima tudi spomeniško varstveno vrednostni točna. Neenkrat so sedli za mizo različni krajevni, samoupravni, politični dejavniki, pa noben dogovor brez denarja ni uresničljiv, tu pa je še dejstvo, da družbenega denarja po zakonu ni mogoče prelivati v zasebno sfero. Kakorkoli že - vse se začne in neha pri denarju — tudi perspektiva Donhove hiše. Krajevna skupnost tega denarja nikoli ni imela in kot kaže ga niti ne bo, tudi za to ne, da bi hišo ubrani/i pred nadatjnim propadanjem. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Domžale je dal pobudo za zavarovanje, tako da hiša trenutno vsaj prometa oz. varnosti na Trdinovem trgu ne ogroža. „Hiša strahov" pa se za vse subjektivne in objektivne okoliščine ne meni — in propada naprej. Mengšu, koder ocenjujejo, da bo celo podiranje veljalo 2 milijona dinarjev, v okras gotovo ne... B. Na eni od zadnjih sej —bila je skupna seja domžalskega izvršnega sveta in predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov je največ pozornosti vzbudila živahna razprava o prihodnosti opekarne v Mengšu, ki deluje v sklopu TOZD Opekarne ljubljanskega SCT-ja. Kot je znano, je prišlo pred časom do tega, da so proizvodnjo opekarne začasno ustavili, zaradi izgub pa ne vedo, kakšna bo prihodnost tega pa tudi drugih opekarskih obratov SCT-ja. Problem neekonomičnosti opekarske dejavnosti delovne organizacije Slovenija ceste tehnika je v tem, da so proizvodni stroški, ki vključujejo obilo energije dosti večji od dovoljenih cen opeke, ki jo tako v Mengšu kot drugod izdelujejo z izgubo. Predvsem zaradi tega in pa zato ker gre kar 80 opečnih izdelkov ža zasebnega potrošnika so se v SCT-ju enostransko odločili, da preko noči ustavijo proizvodnjo. Na seji izvršnega sveta občine Domžale so o problemu opekarne v Mengšu že NAGRADE ZA NOVOLETNO KRIŽANKO RAZDELJENE V uredništvu smo pred dnevi v prisotnosti članov uredniškega odbora izžrebali med 289 poslanimi rešitvami naslednje nagrajence: 1. Franjo Spiler, Zg. Loke 15, Blagovica 2. Urša Štrus, Marokova 11, Moravče 3. Jasmin Bašič, Ljubljanska 85, Domžale 4. Lojzka Žavbi, Blagovica 2 5. Marija Kralj, Rpjska 27, Domžale 6. Janez Jamnik, Vir, Rožna 2, Domžale 7. Jožica Košenina, Lukovica 20 8. Brane Bernot, Prešernova 55, Domžale 9. Matic Grašič, Nožice, Gostičeva 28 10. Viktorija Tič, Slandrova 4, Moravče Nagrajenci lahko praktične nagrade dvignejo na OK SZDL Domžale. spregovorili, istočasno pa obsodili metodo pristojnih v omenjeni delovni organizaciji, ki so obšli ustrezne dogovorjene poti takih primerov. Ne da bi delavce predhodno o tem obvestili so sklenili, da se proizvodnja v Mengšu ustavi, delavce pa prerazporedi po drugih temeljnih organizacijah. Taka manipulacija je bila že na pomolu, ob tem ko so moč izdelanega sanacijskega programa o porekli že v samem SCT-ju. V Domžalah zahtevajo ne le, da se ukrene vse, zagotoviti kar najrentabilnejšo proizvodnjo te in drugih opekarn, saj bi se enostranske ustavitve proizvodnje poslužili danes lahko pravzaprav mnogokje, kjer proizvodnja prinaša izgubo težave. Znani so mehanizmi dogovarjanja, skupnega reševanja in samoupravnih poti, ki so se uspešno uresničile na reševanje dosti težje problematike odplačevanja deviznih anuitet Papirnice Količevo. v. V. RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE V skladu samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1981-1985 objavlja Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale, razpis za prijavo raziskovalnih nalog v občini Domžale za leto 1984. POGOJI: 1. Raziskovalne naloge lahko prijavijo OZD, družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti ter raziskovalne organizacije. 2. Prijavljene raziskovalne naloge morajo biti usklajene z 2. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1981-1985 in z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1981-1985. 3. Vsaka prijavljena naloga mora vsebovati: I. Naslov raziskovalnega programa ali naloge Naslov organizacije, ki nalogo opravlja Priimek in ime vodje raziskovalnega dela ter delovno mesto, ki ga zaseda.ter sodelavcev Izhodišča raziskovalnega dela in namen raziskave Predvidena uporabnost naloge glede na — strokovne in znanstvene dosežke — pričakovane gospodarske in ekonomske učinke — Predlog strokovnjakov, ki lahko raziskovalno delo recenzirajo II. Predlog finančne konstrukcije in predlog sofinanciranja Prijave sprejema Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska c. 36 do 31.3.1984.