NEKAJ SLABIH IZKUŠENJ S KAKOVOSTJO SADNIH 
IZDELKOV
Po podatkili Združenja konservue m-duelrije so lani naša podjetja za prede-lavo sadja ln vrtnin izikoristila svojo zmogiljivost 68 od^otno: izdelala so 39 tisoč ton blaga. laliko pa bi sra biJa iide-lala 57 tisoč ton. Vzrokii so predvsem elab pridelek i.n visoke eene sadia iu vrtnin v lanskem letu in draga ambalaža. Letos je surovin dovolj in je glavni problem. ka.ko jo prcdclat: oziroma kaiko popolnoma iz-koristiiti proizvodn« možnosti podjetij. V to so usmerjeni resmi napori ia ie gotovo, da  bo proizvodnia večja.
Vzporpdno s iem rešujejo tudi druga vprašanja. a med tpnii tudi problom ka-kovosti. Ceprav so lani izdelali malo bla-ga, »o ga lc s težavo prodali ne sano zaradi visoke cene, temveč pososto tudii iaradii kakovosti. O t«n "najjasneje soro-rijo nsotovitve, .ki jih navaja v svojem pornnil1'! z^ezn! t^ni inšn^ivf^^at. Pn teli ugotovitvah sadni in vrtninski izdelki v posameznih   pritnerih   ne   samo,   da   niso
nstrezali •kakovojti. ki jo terjaio lugoelo-elovantsiki standapdi, temveč #> bi.li tndi zdravju škodljivi.
Pri nekaterili podjetjih so ujotovili, da kompot. marnielada in »slauko« (,po turški navadi kuhano *adje) ne u.strezajo jupro-slovanrskiiji standardom' glede vsebine s.ladki>ria ali odstot.ka vlage. da imajo niTiosto več Jkodliivih sesfavin (na primer bakra). kakor iih i« mogoče dopusiiti. da ima pulpa preveč žve.plene?a dioksida, da vs«buie pijding sinfetione barve, a v ne-katerih primerih rspibina ni ustrczala napieu na etikefi.
V«e te u-ffotovitve se tičejo izdelkor lans.keg>a leta. Kor:stno pa i« opckZiorili nanfe prav sedaj. ko vstopaio kolektiivi in nHhoTi or?ani upravlianja v sezo-n« s DOTečanim.i p!an; in ko od Tijih f>r;čakn-iemo. da s<? tnki primTi ne bodo vc5 ponovili. vsai ne ti«sti." ki iih niti d-elno niso  pcyvzrt>čile   ofojekttvne  ok">lnosti.
J.