PTUJ, 5. mcirca 1970 LETO XXIII., št. 9 CENA 0,60 DIN GLASILO 800IALI8TICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Gasilsko društvo Ptuj 100 let huma- nega dela Minulo nedeljo so ptujski gasilci s številnimi gosti od blizu in daleč svečano pro- slavili velik gasilski jubilej, 100 let humanega dela Ga- silskega društva Ptuj. Marjan Berlič, predsednik društva, je uvodoma izčrpno poročal o ustanovitvi društva pred 100 leti, o razvoju in uspehih društva od začetka do današnjih dni. Razvoja, požrtvovalnih članov in sim- patizerjev gasilstva, usodnih dogodkov, ki so vplivali na razvoj gasilstva v Ptuju, v krajšem sestavku ni mogoče opisati. Bogata zgodovinska kronika otujskega gasilske- ga društva bo ostala skrbno zapisana v ponos današnjim in bodočim rodovom. Ustanoviti in obdržati 100 let gasilsko društvo ni bilo enostavno spričo pomanjka- nja finančnih sredstev in če- stih političnih vplivov ter zgodovinskih preokretov. Kljub temu gasilci niso o- pustili misel, kako izboljšati opremo, prostore, usposobiti kader. Kot je bilo slišati iz poročila, so iskali izhoda iz finančne stiske na najrazlič- nejše načine, z veliko volje in iznajdljivosti. Izdatki so narasli predvsem ob nakupu brizgaln, avtomobilov, na- kup katerih je bil nujen, saj so bile naloge gasilcev ved- no večje in zahtevnejše. Ob osvoboditvi je društvo oro- pal okupator z izdajalci. Tre- ba je bilo začeti delati na opustošeni zapuščini. Dru- štvo so ponovno organizirali in ga opremili kolikor je bilo v njihovih močeh. Delati svobodno v svoji domovini pa je veliko pomenilo in obe- talo. V zadnjih desetih letih se je društvo dobro usposo- bilo. V sestavku ne moremo na- šteti tudi vseh intervencij, ko so požrtvovalni gasilci nesebično pohiteli bližnjemu na pomoč v hudi nesreči. M. Berlič je poročal o šte- vilnih požarih, poplavah in drugih nesrečah, preventiv- nih ukrepih in podobno ter požrtvovalne gasilce, ki so vedno ob klicu sirene zapu- stili delovna mesta ali v noči tople postelje in pohiteli na pomoč. Zatem, ko je Marjan Berlič poudaril pomen pro- stovoljnega gasilskega dela je zaključil v upanju na večjo moralno in materialno podporo ter s pozdravom: v službi ljudstva na pomoč. Jubilejni občni zbor ptuj- skih gasilcev je pozdravil Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj. Med drugim je de- jal, da so gasilska društva poleg tega, da opravljajo najhumanejšo delo, tesno po- vezana z dinamično zgodovi- no in gibanji, ki so pogoje- vali podobo današnjega časa. Gasilska društva so nosilci ali soustvarjalci družbene zavesti, političnega, kultur- nega, športnega in drugega družbenega življenja pred- vsem na deželi. Njihova or- ganizirana moč vpliva tudi na izgradnjo naše samo- upravne družbe. K velikemu jubileju je čestital gasilske- mu društvu in njenim čla- nom v imenu OS Ptuj in družbenopolitičnih organiza- cij. Obletnica naj bo pobu- da za nadaljnje uspehe. Pri- znanja, podeljena gasilske- mu društvu in članom naj bodo v ponos vsem gasilcem in gasilskim društvom v ptujski občini. Geslo, v služ- bi ljudstva na pomoč, naj vedno živi med nami, je de- jal F. Rebernak. V znak pri- znanja je podelil plaketo ob- čine ptujskemu gasilskemu društvu, Francu Vidmarju, častnemu predsedniku in dolgoletnemu članu, Marja- nu Berliču, predsedniku društva, Ivanu Grahlu, po- (Konec na 2. strani) Franjt Rebernak predsednik SO Ptuj in M, Rotar, pred- sednik Gasilske zveze Slovenije z dobitniki plakete SO Ptuj: M. Berličem, I. Grahlom, F. Vidmarjem, S. Prejacem, J. Ač- kom in I. Prejacem, Foto: S. Kosi TE DNI PO SVETU IN DOMA PREDSEDNIK TITO SE JE VRNIL IZ AFRIKE Minuli petek se je po eno- mesečnem obisku v prijatelj- skih državah Afrike, vrnil predsednik Tito z ženo in spremstvom. Zadnje dneve turneje so jugoslovanski gostje preživeli v Libiji, kjer se je predsednik Tito sestal s predsednikom libijskega revolucionarnega sveta, pol- kovnikom Moamerom el Ga- dafijem. V Tripoliju so Tita pozdravili tudi številni ju- goslovanski delavci, ki dela- jo v tej afriški državi, ki je nedolgo tega stopila na pot socializma. Po prihodu v domovino je predsednik Tito izjavil novi- narjem, da je lahko z obiski zelo zadovoljen, obravnaval pa je tudi dvostransko sode- lovanje z afriškimi državami, katerih gost je bil. TUDI PREDSEDNIK ZIS MITJA RIBiClC DOMA Iz Londona se je vrnil predsednik ZIS Mitja Ribi- čič, ki je v glavnem mestu Velike Britanije vodil razgo- vore z najvišjimi voditelji te otoške države. Sprejet je bil tudi pri kraljici Elizabeti II. Predstavniki političnega in gospodarskega življenja Veli- ke Britanije in predsednik Ribičič so spregovorili tudi o večjem gospodarskem so- delovanju obeh držav. ITALIJA gE VEDNO BREZ VLADE Kljub naporu predsednika italijanske republike Sara- gata je Italija še vedno brez vlade. Bivši ministrski preci- sednik Rumor, ki mu je bil ponovno zaupan mandat za sestavo vlade, se je po nnuspe- lih poskusih zahvalil za to dolžnost. ZMAGA SOCIALISTIČNE STRANKE V AVSTRIJI V nedeljo so bile v sosed- nji Avstriji volitve, na kate- rih je zmagala socialistična stranka, ki je zbrala 81 man- datov in je tako kar malce presenetljivo porazila naj- hujšega tekmeca ljudsko stranko, ki je zbrala le 75 mandatov v parlamentu. Pri- čakujejo, da bo novi avstrij- ski kancler dr. Bruno Krei- sky, predsednik socialistič- ne stranke. REPUBLIŠKI IS JE RAZ- PRAVLJAL O ZDRAVSTVU Republiški izvršni svet je razpravljal o osnutku zako- na o zdravstvu. Zakon prina- ša mnoge sistemske uredit- ve, prinaša pa tudi ne^.^tere novosti. Predvidevajo usta- novitev republiškega medi- cinskega centra in samou- pravno združevanje zdrav- stvenih organizacij. Razpravljali so tudi o pred- •logu družbenega razgovora o oblikovanju osebnega dohod- ka na področju socialnega varstva. SESTALA SE JE REPUBLI- ŠKA KONFERENCA SZDL V torek se je v Ljubljani sestala republiška konferen- ca SZDL. Obravnavali in sprejeli so teze »Socialistič- na zveza danes«. Teze so v bistvu program SZDL in so zaradi tega za nadaljnjo dejavnost izrednega pomena. O dejavnosti repu- bliške konference bomo pi- sali v eni prihodnjih številk. PRIMANJKLJAJ SE BO ZMANJŠAL Podatki o gibanju gospo- darstva v Jugoslaviji za le- tošnje prvo tromesečje so kaj optimistični. Pričakujemo lahko, da se bo primanjkljaj plačilne bilance nekoliko zmanjšal. To gre predvsem na račun povečanega izvoza, medtem ko se bodo cene in življenjski stroški povečali. Dosegli bomo tudi povečanje proizvodnje, pričakujemo pa lahko, da bodo imela neka- tera podjetja težave s suro- vinami in reprodukcijskim materialom. Ob dnem lena Spet je blizu dan, ko o naših materah, ženah in de- kletih spregovorimo s po- sebno pozornostjo. Na naj- bolj različne načine hočemo proslaviti ta dan, ki ga za- vijamo v slovesnost. Spomi- njamo se vsega tistega do- brega, podarimo jim skrom- na pa tudi dragocena darila, kolikor kdo more. In mislimo, da smo storili vse Očetje, možje in fantje. Povem vam kako malo smo s tem storili. V enem samem dnevu poskušamo poplačati dolge dneve in velikokrat neprespane noči. Pa jim za- res lahko povsem odkrito po- gledamo v oči, našim mate- ram, ženam in dekletom? Pošteni bodimo in povej- mo, da velikokrat to storimo zaradi dneva, njihovega dne- va. Posvetili jim bonjp po- zornost v delovnih kolekti- vih, krajevnih organizacijah, (Konec na 2. stranij Gasilci domače in drugih občin so čestitali ptujskim gasilcem ob visokem jubileju. Foto: S. Kosi Vreme do nedelje, 15. marca 1970 NAPOVED: Spremenlji- vo vreme bo trajalo da- lje. V prvi polovici bo predvsem spremenljivo oblačno in vetrovno. Dež in sneg. Stanovit- ne.iše vreme bo po pet- najstem marcu 1970. No. či bodo hladne, čez dan bo toplo. Pričakovati je nenad- na neurja. Alojz Cestnik stran 2 tednik — Četrtek, s. marca S seje oboh zborcv občinske skupščine Grmcž in kriilia ¥ domači Na četrtkovem zasedanju obeh zborov občinske skup- Sčine Ormož je bilo slišati v osrednji točki dnevnega re- da — preučitev skupnih pro- blemov razvoja severovzhod- ne Slovenije in vključitev regije v izdelavo dolgoročne- ga ekonomsko političnega razvoja Slovenije, — več za- nimivih razprav, ki so se na- našale na razvoj gospodar- stva v občini Ormož. V razpravah smo slišali zaskrbljujoče pokazovalce u- padanja števila zaposlenih v občini in iz leta v leto od- hajanje večjega števila ob- čanov v gospodarsko razvi- tejše občine. Poudarili so, da je migracija občanov le tre- nutni izhod v sili, ki pa ni- kakor ne more rešiti težav- nega položaja gospodarstva. Slišali smo predloge, da bi naj občina odprla svoje me- je vsem zainteresiranim moč- nejšim delovnim organizaci- jam iz drugih občin, ki bi že- lele ustanoviti v občini Or- mož svoje obrate. Se bolje pa bi bilo, vsaj tako so trdi- li nekateri odborniki, da bi z lastnimi silami in s pomoč- jo širše družbene skupnosti okrepili že obstoječi gospo- darski potencial v občini. Odborniki so se, kot veli- kokrat prej, tudi na tej seji soočili s šibko kadrovsko strukturo v delovnih organi- zacijah in poudarili, da bo treba prav temu vprašanju v bodoče posvetiti mnogo več pozornosti, saj je premalo samo ugotavljati in nič ukre- pati. Omenili so dva bistve- na zaviralna dejavnika, ki vplivata na slab dotok stro- kovnjakov in odhod tistih kvalificiranih kadrov, ki so že delali v ormoškem gospo- darstvu. Na prvem mestu je vprašanje stanovanj, na dru- gem mestu pa tudi nižji o- ^bni prejemki, kot jih lah- ko dajo strokovnjakom moč- nejše delovne organizacije v drugih občinah. Močno je bila poudarjena misel, ki je prešla tudi v sklep, da ormoška občina ne more in ne sme biti rezervo- ar, iz katerega bi druge eko- nomsko razvitejše občine čr- pale ceneno delovno silo, ki se v primeru odpustitve z de- lovnega mesta vrača zopet nazaj v breme matične obči- ne. Predsednik občinske skupščine Ormož Franc NO- VAK je v razpravi dejal, da so v zvezi T rešitvijo tega vprašanja potrebni »sistemski nkrepi. t. J. pomoč širše dru- žbene skunnnsti. Gospodar- sko manj razvite občine je ircba v razvoj regije in ce- lotne reptihlike vključiti po- vsem enakopravno z že raz- vitimi občinami. Ne samo enakopravno, dati jim je treba možnosti, da se bodo vsaj nekoliko oribližale ob- činam, ki so jih zdaleč pre- hitele glede na hrljše pogo- je. v katerih so se razvijale. Več razprav je bilo name- njenih tudi cestam, ki so v pravem pomenu rak rana ne samo ormoške, ampak tudi sosednjih občin. O načrtu modernizacije cest v ormoški občini bomo poročali v eni od naslednjili številk našega lista. Živahnim razpravam na četrtkovi seji občinske skup- ščine Ormož je dal svoj epi- log ormoški župan Franc Novak, ki je dejal: -Naša skupščina je dobila »domo- vinsko pravico^' za razpravo o manj razvitosti. Dolgo smo morali čakati, da smo dobi- li »uradno« priznanje, da smo manj razviti. Vprašanje pa je, kako dolgo bomo ča- kali na ukrepe, ki bodo se- danje stanje vsaj ublažili, če že ne v celoti izboljšali. Ne- zavidljivo stanje nas sili, da bomo morali v bodoče delati več s sredstvi in čvrstimi na- črti ter manj z resolucijami in deklaracijami-«, so bile sklepne besede predsednika ormoške občine. J. S. Povečanje poprečnega osebnego dohodkci Na drugi seji predsedstva občinskega sidikalnega sve- ta v Slovens-ki Bistrici so sprejeli zaključni račun za leto 1969 in potrdili predlog proračuna za letošnje leto. Na območju bistriške ob- čine deluje nad 5300 članov sindikata. V preteklem letu je bil zabeležen porast oseb- nega dohodka na zaposlene- ga, ki bo po dosedanjih ugo- tovitvah in izvedenih anali- zah v letu 1970 predvidoma, narastel za okoli 12 odst. Po- prečni osebni dohodek na za- poslenega v preteklem letu je znašal 800 N din, medtem ko predvidevajo za letošnje leto povečanje dohodka na 1020 N din, pri čemer bo o- stalo število zaposlenih pri- bližno na ravni iz pretekle- ga leta. Povečanje zaposleno- sti v občini bo predvidoma v letošnjem letu narastlo za 2—3 odst. Obravnava zaključkov zad- njega občnega zbora sindi- katov bistriške občine je na- kazala predvsem nekatere konkretne naloge nadalnjega delovanja organizacije. Nje- gova osnovna naloga pa naj bi bila .?krb iji težišče dejav- nosti občinske sindikalne or- ganizacije v samoupravnem mehanizmu v odnosu do or- ganov upravljanja v delov- nih organizacijah in še po- sebno osnovnih sindikalnih organizacijah. Skrb za dvig življenjskega standard.a de- lovnih ljudi in njihova za- ščita, poživitev dejavnosti osnovnih organizacij kakor tudi ostalih organov v praksi, na osnovi čim tesnejših sti- kov in povezanosti s pred- sedstvom. komisijami in stro- kovnimi odbori pri obč. SS. — bodo prav tako pon^embni dejavniki letošnjega delov- nega programa. Tudi letos bodo posvetili posebno pozornost usposob- ljenosti kadrov v obliki se- minarjev predavanj in po- svetovanj. Zadnji občni zbor bistriških sindikatov je obšir- no obravnaval tudi pomemb- nost pomlajevanja v vodstve- nih organih, predvsem v os- novnih organizacijah in ob- činskih komisijah. Viktor Horvat L^OBSSNEV/iloge^^^ Komisija za samoupravlja- nje pri občinskem sindikal- nem svetu Slov. Bistrica je na svoji prvi seji (25. II. 1970) sprejela program dejavnosti za leto 1970. V njem so po- sebno mesto posvetili obliko- vanju stališč sindikata do določenih pojavov in rešitev, ki se oblikujejo v družbeno- političnih nalogah in delov- nih organizacijah ob uskla- jevanju normativov z amand- maji zvezne in republiške ustave. Po prvi seji predsedstva bodo organizirali razprave z avtorji statutov, kjer bodo sodelovali tudi člani pred- sedstva in komisije za samo- upravljanje, ki bodo v na- slednjem obdobju analizirali statute u.sklajene s 15. a- mandmajem. Predvidevajo, da bodo tako formulirana stališča sprejeli na plenumu občin.skega sindikalnega sve- ta v mesecu septembru. Jesensko obdobje bo ko- misija posvetila angažiranju pri usklajevanju prakse s sprejetimi statuti v delovnih organizacijah. Preostali čas nameravajo posvetiti razpra- vam v večjih osnovnih orga- nizacijah skupno z izvršnimi odbori ali širšimi aktivi, in pripravam na republiški kon- gres samoupravljalcev. Viktor Horvat DS [mpoici je skEeiiil v eni prejšnjih številk Tednika smo poročali, da bo- do v slovenskobistriški ob- čini izvedli akcijo za pono- ven podpis pogodb z delov- nimi organ.zacijami, o odva- janju treh promil od osebnih dohodkov za kulturo in tele- sno-vzgojno dejavnost v ob- čini. Lani so se kulturne in športne organizacije znašle v hudih škripcih, saj ni bilo denarja, ki je pritekal prej- šnja tri leta na osnovi po- godb. S sredstvi iz občinske- ga proračuna so krili zares najbolj nujne primere, delo v mnogih društvih pa je na- zadovalo. Potem ko se je sestal po- litični aktiv in so ugotovili, da bi bilo nujno potrebno dosedanjo oblilco financira- nja obdržati, saj bi bile v nasprotnem primeru omenje- ne kulturne in športne orga- nizacije obsojene na živo- tarjenje in propad, lahko na- pišemo, da je skupni napor že pognal sadove. Delavski svet tovarne Impol je skle- nil. da pristanejo na ponoven podpis pogodbe za odvajanj^ treh promil. Omenjeni sklep največjegj delovnega kolektiva v občiij) moramo seveda pozdraviti saj tako za trdno vemo, d; delavci podpirajo napore zj nadaljnji razvoj kulture jj telesno-vzgojne dejavnosti. Pričakujemo lahko, da bo! do sklepu delavskega svete Impola sledile tudi drug« delovne organizacije v ob™ ni, tako da bo financiranj)! obeh omenjenih dejavnos^j spet na trdnih nogah. Pre- pričani pa smo, da bodo ta. ko kulturniki kot športnilt' poskrbeli, da bodo z marlji.i vim delom povrnili dolg skupnosti. Na zadnjem zasedanju de- lavskega sveta Impola pa so; tudi sklenili, da bodo letos izpolnili obveznost, ki so si jo zadali s sprejetjem samo- prispevka za obnovo in iz- gradnjo šolskih prostorov, Odvedli bodo en procent od' bruto osebnih dohodkov, ta- ko da bo sklad, pri katerem se zbirajo sredstva, «-boga' tejši« za okoli 60 milijonov starih dinarjev. -d i 100 let hummega dela (Nadaljevanje s 1. strani) veljniku OGZ, Stanku Pre- jacu, poveljniku društva, Jo- žetu Ačku, dolgoletnemu bla- gajniku in Ivanu Prejacu. V krajšem nagovoru je če- stital ptujskim gasilcem tudi Karel Lončar, komandir po- staje milice iz Ptuja. Nagla- sil je dobro sodelovanje mili- ce in gasilcev. Oboji služijo namenu pomagati ljudem v nesreči. Na kraju nesreče so prvi gasilci in miličniki. Po- udaril je pomen preventive. Tudi v bodoče je želel dobro sodelovanje pri vseh inter- vencijah. Ptujskemu gasilskemu dru- štvu in gasilcem so čestitali in želeli še mnogo uspehov predsednik republiške gasil- ske zveze M. Rotar, predsed- nik OSS Ptuj Simon Pešec, predstavnik industrijskega GD Železničar, predstavnika ma- riborskih gasilcev, predstav- nik GD Ljutomer, ki bo slavi-j lo 100-letnico prihodnje leto,' predstavniki GD Celje, M. Sobote, Cakovca, Slovenske Bistrice, TGA Kidričevo] Šmarje pri Jelšah, predsed-j nik OGZ Ptuj Marjan Mesa^ rič, voditeljica ženske gasiH ske mladine Metka Puc, vodi ja pionirjev in mladincev p4 OGZ Ptuj J. Lipavšek, po-l veljnika OGZ in GD Ptui[ Ivan Grahl in Stanko Pre-i jac, predstavnik gasilcev iz' Varaždina, predstavnik TP Partizan iz Ptuja, predstavnik gasilcev iz Ormoža in drugi.| Zaslužnim gasilcem in dm-i gim je GD Ptuj podelilo spo- minske gasilske plakete. M. Berlič je povabil gasik ce in druge na zaključno sve- čanost 100-letnice ptujskega gasilskega društva, ki bo 28. junija letos, ko bodo prika- zali gasilsko dejavnost v Ptu-: ju. ZR Ob dnevu žena (Nadaljevanje s 1. strani) doma pa bomo vsaj enkrat v letu na pol zavihali roka- ve. In če bomo pošteni, se ne bomo pogledali v ogledalo, da bi ne videli rdečice sra- mu. ki nas bo oblila. Vse za- radi tega dneva ... Naložili si bomo kopico nalog in obljub, toda že na- slednji dan bo prejšnjemu enak. prav takšen kot je vsak. Srečali se bomo pražnje oblečeni, posedli v avtomo- bile in se zavrteli ob zvokih plesne glasbe. Premišljevali pa ne bomo o vseh tistih tisočih materah in ženah, ki si bodo že na- slednje jutro belile glavo, kdo bo ob času našega dela popazil na naše otroke, kje bo ostal sinček po končanem pouku in kje se bo lahko hči predala brezskrbnemu otro- škemu igranju. Niti ne bomo premišljeva- li, kaj v tem trenutku poč€; nja mati nekje visoko gori na Planini in kakšne misli se prepletajo v glavi žene s haloškega vrha. Zavrteli s^ bomo ob zvokih plesne glas- be, v cvetličarnah pa bo zmanjkalo cvetlic. Porekli bomo, da smo njihov praz- nik lepo proslavili. Tonček bo ob poti v šol^o za tovarišico nabral zvonč' kov in trobentic in iz srca j' bo čestital tisti dan. ki sm" ga bili naučili, ob povratku domov pa bo za mamo .sple* zal med šibje in ji nare?®' najlepših mačic. Toda Ton' ček bo to storil še velikokrat Kaj pa Tone? Bo tudi o" prinesel ženi šopek nagelj' nov še ob kakšni priložnosti' -d tednik — četrtek, 5. marca 1970 STRAN 3 KB PTUJ O smernicah poslo- me in kreditne politike Na minulem zboi-u Kredit- ne banke Ptuj je njen direk- tor Viktor Cvirn spregovoril tudi o smernicah poslovne in kreditne politike v letu 1970. Med drugim je dejal, da le-ta izhaja iz stališč in ciljev splošne koncepcije družbeno- ekonomske politike zvezne in republiške resolucije o teme- ljih družbenoekonomske in icreditne politike v letu 1970. Upoštevati je treba dosežene rezultate iz preteklega leta, analizirati aktualna dogaja- nja in se lotiti ukrepov, ki bodo pripomogli k dosledne- mu in hitrejšemu uresniče- vanju ciljev družbene in go- spodarske reforme. Banka bo v prihodnje še učinkoviteje zbirala sredstva za investicijske naložbe med delovnimi organizacijami na našem in drugih območjih, ivakor tudi med občani. Pri kreditiranju investicij bo morala banka obravnava- ti poleg ekonomske upraviče- nosti, perspektivnosti in pla- nirane rentabilnosti še dose- danjo stopnjo akumulativno- sti iz že razpoložljivih last- nih sredstev za razširjeno re- produkcijo delovnih organi- zacij, ki jih je mogoče upo- rabiti za investicije, ne da bi nastal primanjkljaj pri ob- ratnih sredstvih. Iz predlože- nih programov investicij v letu 1970 gospodarskih orga- nizacij bo banka pri gospo- darskih investicijah lahko sodelovala s svojimi kreditni- mi sredstvi od 25 do 30 odst. Prioriteto bodo imele delov- ne organizacije, ki so se -»■pri- Pravile« in primerno poslo- vale z banko. Banka bo omogočila tudi devizno investicijsko kredi- tiranje. Podprla bo proizvod- njo in povečanje plasmana blaga na tržišče s konvertibil- fio valuto, in to z investicija- in kratkoročnimi nalož- barni v produkcijski sredstva 'iJdi z deviznimi krediti. Struktura gospodarstva in ^aposlenosti na območju ban- (48 odst. kmetijstvo, 52 ostalo gospodarstvo in Negospodarstvo) je eden od ^^rokov nerazvite ali morda srednje razvite občine. Glede to bo morala banka poskr- ^^ti tudi za zasebno kmetij- stvo. Banka bo nadaljevala s ^'"editiranjem zasebnega vi- "osradništva po že sprejetih pRojih. Druga važnejša kme- Uska panoga, ki jo bo kredi- J^^sla banka je živinoreja, ^^ika bo s posebnimi pogo- ja, sodelovala pri kreditira- izgradnje silosov in so- ^obnih hlevov, pri nabavi •"^menske živine in pri ko- operacijski reji živine. Kre- ditiranje živinoreje naj bi bilo v sodelovanju s skladom za kmetijstvo pri SO Ptuj in s kmetijskimi organizacijami. Banka bo za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo skušala povečati denarna sredstva. Tone Purg, načelnik od- delka za analize in finance pri SO Ptuj, je bil eden iz- med redkih diskutantov obč- nega zbora. V razpravi je predlagal, naj banka z last- no udeležbo pridobi sredstva iz republiških virov povsod kjer je mogoče. Prednost pri investicijah naj imajo delov- ne organizacije, ki imajo iz- delane srednje in dolgoroč- ne programe razvoja iz kate- rih je razviden splošen go- spodarski napredek. Enoletni programi .so premalo za skla- den razvoj. ZR Ps: Uredništvo se opraviču- je zaradi neljube napake, ki se je vrinila v krajše že ob- javljeno poročilo o imenova- nju kreditnih odborov zbora banke. Napaka je posledica telefonskega poročanja v ti- skarno. Nada VVilhelm Ob dnevu žena Ko spet praznujemo dan žena — 8. marec, ne moremo mimo spomina na tiste žene, ki so bile s svojim življenjem vzor poguma, ki so si izbrale za življenjsko nalogo lastno udeležbo v boju ponižanih, izkoriščanih milijonov za boljše življenje. Med njimi je bila tudi Na- da Wilhelm, roj. Pfajfar. Le- tos 16. februarja je minilo 26 let, odkar je 26-letno Na- do pokončalo človekovo na- silje, ki se mu je zopersta- vila. Nada se je rodila 29. aprila 1918 v Puli v uradniški dru- žini. odkoder so se starši iz- selili v Maribor zaradi ita- lijanske zasedbe Istre po prvi svetovni vojni. Tam je obiskovala šolo do 7, gimna- zije, nato pa gimnazijo v Ptuju. Leta 1939 je maturi- rala in se za tem posvetila igralskemu poklicu. Že v gimnaziji so jo prite- gnili napredni politični toko- vi v tedaj razburkanem sve- tu socialnih krivic, medna- rodne politične napetosti in zmagoslavja najtemnejših političnih sil. Med člani ptujske igralske družine, ki jo je od leta 1938 avantgardno usmerjal mladi režiser Franjo Žižek, se je posebno uveljavil igralec Albert Wilhelm, s katerim se je Nada po maturi poročila. Igralsko nadarjena je uspe- šno oblikovala veliko ženskih likov na ptujskem odru. Obdobje Žižkovega gleda- lišča je bilo za Nado izredno bogato, saj je zavestno dopri- našala svoj velik delež k uspehom repertoarno boga- tega ,ter scensko in režijsko reformnega obdobja ptuj- skega gledališča, obdobja, ki pomeni pomemben del ptuj- ske kulturne zgodovine. Igralska družina je sprejela nekaj najboljših igralcev iz dijaških vrst in iz igralske družine delavskega društva Svobode. Wilhelma pa je na- stavil režiser Žižek kot po- klicnega igralca. Pred tem je bil zaposlen v tiskarni v Ma- riboru. V času, ko je Hitlerjeva Nemčija že načrtovala na- pad na Jugoslavija, je diha- la slovenska odrska kultura v Ptuju s polnim zanosom in gledališko dvorano so polni- li zavedni Slovenci. Na odru so se zvrščala dela: Sirote (Ingolič). Lepa Vida (Can- kar), Detektiv Megla (Jože Krajnc). Beneški trojčki (Gol- don;). Matiček se ženi (Lin- hart), Strast pod bresti (O Neill). Kdo je kriv (Cerkov- nik), Malomeščani (Kreft), Deseti brat (Žižek po Jurči- ču), Kralj Edip (Sofokles). Danes si skoraj ne moremo zamisliti, da je vladalo med igralci toliko gledališkega entuziazma, saj so žrtvovali za učenje vlog, vaje in igre, in povrh še za izdelavo ku- l'"s obilo prostih ur, zgolj za aplavz navdušene publike, saj za honorarje ni lailo de- narja. Bosato ustvarjalno de- javnost Žižkovega režiser- skega obdobja je prikinil o- kupator. Igralska družina, v kateri je vladal napreden političen duh, se je razšla. Bogato življenje, ki ga je za- živela Nada na ptujskem odru, se je umaknilo nove- mu, najhujšemu in zadnje- mu. Z možem je morala po- leti 1941 v izgnanstvo v Sr- bijo, kjer sta se oba pridru- žila boju za osvoboditev, zve- sta svojim političnim ide- alom. Kako je Nada živela v iz- gnanstvu in kje? Marsikaj nam je zagrnjeno še v te- mo. Pisali smo v Srbijo, v Leskovac, odkoder je Nada odšla k partizanom, da bi nam napisali o njenem živ- ljenju v izgnanstvu. Prave- ga odgovora nam niso posla- li, ampak le pripoved Milu- tina Bičanina iz Bičaninovog potoka pri Prokuplju, ki jo je' zapisal Drago Popovič v časopisu Topličke novine 24. 2. 1968. Ta pripoved nam odkriva Nadino slovo od živ- ljenja, njene najstrašnejše trenutke, ko je morala s sve- ta, polna nad in vere v lepšo bodočnost človeka, za kate- ro se je bojevala in umrla. Naj napišemo kratek po- vzetek iz spominov Milutina Bičanina: Nada je bila partizanska bolničarkš, ki je februarja 1944 negovala skupaj z bol- ničarko Marijo ranjence, skrite pri Milutinovih. Ra- njence je zdravil zdravnik Rade Milutinovič. Nadin mož je tedaj vodil diletantske kulturnoumetniške skupine pri glavnem štabu NOV in PO Srbije. Mrzlega zimskega dne 16. februarja 1944. je približno opoldne napadlo okoli 3000 četnikov Milutinov dom. Da bi kaznovali družino, ki je bila povezana s partizani, so ubili takoj ob prihodu Milu- ti novega otroka. Obe parti- zanki sta se med streljanjem zmuznili iz hiše in odhiteli proti potoku, kjer pa so ju četniki zgrabili, ju mučili, gnali nazaj k Milutinovim in ju surovo zasliševali. Obe sta molčali, ko so hoteli iz- siliti iz njiju priznanje, kje so skriti partizanski ranjen- ci, kje so partizanske bol- nišnice. Zvečer so ju odgnali k potoku, kjer so izkopali zanju grob. Se predno sta dospeli do groba, so ju zade- li smrtni streli v hrbet. Tako je padla Nada Wil- helm s partizansko tovariši- co v velikem slavnem in po- nosnem boju malih jugoslo- vanskih narodov za novo, boljšo domovino, v katerem je izkrvavelo na tisoče in ti- soče junaških src. V. R. Nada VVilhelm Dejavnost ZK v letu 1970 V Slovenski Bistrici so se sešli sekretarji organizacij in aktivov ZK in predsedniki komisij občinske konference ZK. Razpravljali so o vlogi in mestu ZK v samoupravnem sistemu. V letošnjem letu bo- do posebno pozornost posve- tili dejavnosti članov v kra- jevnih organizacijah, kjer bi moralo biti delo bolj temelji- to. Poskrbeti bodo morali za izobraževanje članov, kjer bi morali posebej paziti na vzgojo mladih komunistov Tudi v Intošnjem letu bodo v ZK sprejeli večje število ob- čanov, predvsem mlajših. V občinskem merilu bodo pripravili že marca dvodnev- ni seminar o vodenju organi- zacij. Občioia Ormož Prekupčevalcem z živino bo treba stopiti na prste V zadnjem času, ko so se izboljšale odkupne cene ži- vine in je na trgu precejšnje povpraševanje po govejem mesu, smo zopet priče neza- konitemu prekupčevanju. Mešetarji si na račun kmeč- kih žuljev in nepoznavanja cen na tržišču zadovoljno pol- nijo denarnice z neopraviče- nim zaslužkom. O tem vprašanju je na zad- nji seji občinske skupščine Ormož razpravljal odbornik Alojz Hergula, ki je med drugim dejal. »Tomaž pri Ormožu slovi po prekuočevalcih živine, ki hodi.jo ofl hleva do hleva, ku- pu je.io živino za nizko ceno in jo pozneje drago prodaja- jo. Vem za orimer. ki nam to v najbolj drastični obliki po- trjuje: Prekupčevalec je ku- pil kravo za 170.000 S din in jo s precejšnjim zaslužkom prodal drugemu prekupče- valcu, ki je čez dan ali dva pre.iel za to kravo na Hrvat- skem nič manj in nič več kot 300.000 S din. Ali ni to golju- fi.ja in kaznivo dejanje?«- Zvedeli smo, da v času po- manjkanja živine in povpra- ševanja na tržišču pokupijo tkzv. mešetarji na nekaterih območjih okrog 90 odstotkov vse prodane goveje živine. Prekupčevanje je postalo ma- sovni pojav pri katerem si na povsem lahek način pol- nijo žepe prekupčevalci in tako siromašijo že tako rev- ne kmete. Dru!?f!če je takrat, ko ži- vine noče nihče kupiti. Ta- krat je tovrstna '►trgovina« za kmete celo upodna. Morda je to sočasno tudi o- pozorilo kmetijskim delov- nim o^^•;anizacijam, ki bodo morale v bodoče storiti vei5, da bodo kmetje sproti obve- ščeni o odkupnih cenah živi- ne, še posebej takrat, ko so cene ugodne, saj so mešetar- ji ravno v konjunklurnem ča- su najbolj aktivni. J. S. str ar i 4 tednik — četrtek, 5. marca 1970 Zbor volivcev Preteklo nedeljo smo imeli v Desterniku zbor volivcev. Kljub nepohvalni udeležbi je sestanek potekal v zelo živahnem razpoloženju. Zbo- ra volivcev sta se udeležila tudi dva predstavnika občin- ske skupščine Ptuj. Uvodo- ma je Janez Sok, predsed- nik KS Desternik, prebral osnutek proračuna občine Ptuj. Osnutek je bil več ali manj zanimiv že zaradi ne- katerih sprememb, se pravi zaradi premikov finančnih sredstev, namenjenih korist- nikom. Ker je mandat sveta KS De.stemik potekel, je bilo treba izvoliti nove člane. Ta- ko so bili predlagani in iz- voljeni naslednji člani: Desternik: Marinič, Kumer Desenci: Korošec Drstelja: Mohorič Dolič: Arnuš Gomilice: Polič Janežovci: Potočnik Gomile: Meznarič Jan. vrh: Zelenko Jiršovci: Pihler, Fuks Levanjci: Pihler Ločki vrh: Lešnik Placar: Tirš, Potočnik Svetinci: Mohorič Strmec: Kocmut Vintarovci; Murko Zasadi: Horvat Zg. Velovlak: Kovačec V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Franci Simeonov, Matija Zoreč in Janez Zam- pa. Za posamezne organizaci- je so odgovorni: Janez Sok bo vodil SZDL, Karlo Krivec bo prevzel de- lo v ZK, Marija Kožuh bo še naprej vodila RK, Franc Ogrinc je odgovoren za potek učno vzgojnega dela na desterniškl šoli. Po uspešno opravljenih vo- litvah se je pričela diskusi- za. Tov. Vrabel, uslužbenec na davčni upravi v Ptuju, se je dotaknil davčne proble- matike. Govoril je o nespre- menjenih davčnih lestvicah in o olajšavah, ki jih davčni zavezanci lahko koristijo; medtem ko je Žitnik govoril delno o financiranju šolstva, zlasti pa o prenosu cest IV. reda na KS, katere bi naj prevzele omenjene ceste v oskrbo in predvsem imele večji nadzor o popravilu cest. Sredstva, ki bodo na vo- ljo. bo tmba čimbolj aktivi- rati, da bodo lahko služile svojemu namenu. Med dru- gim je tudi izrazil željo, da bi še ta teden opravili kon- ferenco SZDL. Žampa je skušal v disku- siji opozoriti na nekatere so- cialno šibke starejše ljudi, ki bi jim nujno morali po- večati socialne podpore, na- dalje o potrebi posebne kme- tijske sekcije, ki bi naj v okviru SZDL delovala. Po- trebno bi bilo ugodnosti kre- ditiranja, ki ga nudi ptujska komunalna banka, neprimer- no bolj koristiti in razpolož- ljiva sredstva čimprej v ko- ristne namene vložiti. Za to so seveda potrebni ljudje, ki bi pokazali smisel za koope- rativno gospodarjenje. Tako bi sčasoma tudi Slovenske gorice lahko pokazale košček gospodarskega napredka. Pihler je govoril o zane- marjenosti ceste, ki povezu- je Janežovce in Selce. Me- nil je, da vzrok slabih cest delno leži na cestarjih sa- mih, saj jih zlepa ni videti na cestah. Bilo bi nujno po- trebno, da bi že enkrat vo- zil avtobus po tej progi, saj smo itak odrezani od sveta in bi avtobus bil edino sred- stvo, ki bi nas povezoval z ostalimi kraji. Ogrinc je govoril o šolski problematiki. Povedal je, da je desterniška šola edina učno vzgojna ustanova, ki bo še nadalje morala v troiz- menskem času imeti pouk. Potrebno bi bilo zgraditi še kakšen objekt, bodisi prizi- dati ali eno nadstropje nad- zidati. Tako bi vsaj delno lahko rešili prostorno stisko, žal pa ni sredstev.. Diskusija se je spotaknila tudi ob dimnikarjih, češ da za storjene usluge preveč zahte- vajo. Volivci so zahtevali, da bi tole ►>črno-:< službo odgo- vorni skušali proučiti in naj- ti kompromisno rešitev. V nadaljnjem so se pogovar- jali o traktorjih in nevšeč- nostih glede prometnega dav- ka, registracije in podobno. Po plodni diskusiji je bil zbor zaključen pod vodstvom delovnega predsedstva, ki so ga sestavljali Franček O- grinc, Anica Simeonova in Martin Mahoričev. Upam, da bo novi odbor nekol-ko bolj aktiven in elastičen ob re- ševanju vaških problemov, saj je že čas, da tudi na tem koncu občine pokažemo na- šim delovnim ljudem svoje sposobnosti in razumevanje do njih, mi. Krajevna skupnost Ptuj Ceste, ki bodo letos asfaltirane Na minuli razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Ptuj sta njen predsednik in tajnik Lojze Cene in Albin Pišek poročala o delu KS la- ni, o zbiranju in potrošnji krajevnega samoprispevka, o letošnjem programu dela krajevne skupnosti. Sredstva krajevnega samoprispevka so porabili največ za ureditev oziroma za asfaltiranje cest. (O cestah, ki so jih lani mo- dernizirali, smo že poroča- li.) Lojze Cene je naglasil, da so občani zainteresirani in da radi sodelujejo tudi z večjimi prispevki pri uredi- tvi cest skozi njihova nase- lja. Dogovarjajo in rešujejo tudi druge krajevne proble- me. Ni malo družin, ki poleg krajevnega samoprispevka in drugih dajatev primakne- jo tudi 200 do 300 tisoč sta- rih dinarjev pri urejevanju cest. S sodelovanjem in sa- moprispevkom so se prebi- valci mnogih naselij v ptuj- ski krajevni skupnosti reši- li prahu, jam, ali si z drugi- mi komunalnimi stvarmi iz- boljšali pogoje življenja v svoji okolici. Člani sveta so sprejeli med drugim tudi program dela za letos in razporeditev krajev- nega samoprispevka, ki so ga namenili predvsem v naselja, kjer so prebivalci priprav- ljeni prispevati dodatna sredstva za izgradnjo komu- nalnih potreb. Predstavniki krajevne skupnosti že za- ključujejo razgovore s pre- bivalci o njihovih željah, o pripravljenosti na dodatna sredstva. O teh in podobnih stvareh že sklepajo pogod- be za skupno delo in uredi- tev komunalnih potreb. Letos bodo modernizirali cesto Vičava—Orešje (od Belšaka do Krajnca). Ce bi KK Ptuj primaknil potrebna dodatna sredstva bodo uredi- li cestišče do njenega obra- ta. Cestišče bo široko 3 m. Asfaltirali bodo tudi cesti- šče Ob železnici v dolžini 1000 m in širini 4 m. Moder- nizirali bodo tudi cestišča v Budini in Brstjeh (v Budini od kapele do konca vasi — 1000 m, v Brstjeh pa od Žit- nika). Cestišče bo asfaltirano v širini 3 m. Ugotovili so po- trebo po asfaltiranju Tihe poti proti pokopališču. Pred- hodno bo treba urediti kana- lizacijo'. Asfaltirali bodo tu- di cestišče do vrtca v Ptuju, v Spuhlji od »-ovinka smrti-« v dolžini 520 m. Poljsko ce- sto (od Roka do železniške postaje v Hajdini). Omenje- na cesta bo po modernizaci- ji široka 4 m. V naselju ob Mariborski cesti bodo asfal- tirali tri odcepe in jih pove- zali na drugi strani naselja. Uredili bodo tudi cesto v Krambergerjevem naselju, Cojzovo pot. Med vrti. Za omenjeno modernizacijo cest bo treba zbrati 132 milijonov starih dinarjev. Občani bodo prispevali 40, krajevna skup- nost 31, SO Ptuj-cestno ko- munalni sklad 40, delovne organizacije 21 milijonov starih dinarjev. V razpravi je bilo poudar- jeno, da je za pešce na ce- stah premalo poskrbljeno. Treba je urediti pločnike, peš poti ali kako drugače omogočiti varno pot. Pri mo- dernizaciji cest je treba v bodoče poskrbeti tudi m pešce in predvideti poznej- šo razširitev cest. Urediti bo treba tudi Aškerčevo ulico. Arheološko je med najbolj zanimivimi. Obišče jo veliko slikarjev in drugih, ki želijo videti staro podobo Ptuja. Tovornjaki, ki nakladajo in razkladajo y preozki Aškerčevi ulici ovi- rajo promet. Svet krajevne skupnosti je sprejel sklep o znižanju stop- nje samoprispevka obrtni- kov na 3 odst. od 1. 1. 1969. ZR Skupna seja Ob. SS Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica Statuti in samoupravljanje Te dni so predstavniki sin- dikata iz ormoške, ptujske in slovenjebistriške občine na skupnem sestanku v Ptu- ju razpravljali kako naj sin- dikat spremlja določevanje statutarnih predpisov, in nji- hovo izvajanje v delovnih in drugih organizacijah glede na 15. amandma. Poudarila so, mora sindikat z javno raz- pravo vplivati na pravilen razvoj samoupravljanja. Sprejeli so napotke za sin^- kalne organizacije. V razpravi so povedali, da ne spreminjamo statutov za- radi 15. amandmaja, ampak zaradi razvoja družbe in sa- moupravljanja. Dober statut bo treba le malo spremeniti. Med napotki za pisanje sta- tutov so poudarili, da je tre- ba izhajati iz temeljnih pra- vic posameznega člana ko- lektiva, posamezne delovne enote ... Med enoto in u- pravo ne sme biti nerazume- vanje. Delovni enoti ni in- teres delati skupaj le zato, da bo uprava dobro živela. Glede mandatne dobe so priporočali, naj bo največ 4 leta. Vsakdo naj bo le 2-krat zapored izvoljen. Reelekcija naj bo smotrna. Razpis naj bo, ko bo delovno mesto pro- sto. Ne kaže razpisati mesto direktorja, če je sedanji spo- soben. Ne kaže pa pustiti ne- sposobnega direktorja v zimskem spanju do reelekci- je. Po ocenitvi njegovega de. la je bolje dati mu čim prej nezaupnico na seji delavske- ga sveta. Sindikalne organizacije o- menjenih občin bodo v krat- kem seznanili s stališči in sfldepi ter z nalogami pri vsklajevanju samoupravnih aktov. ZR ZR Tednik vaš list Poživitev dejavnosti mladih Dejavnost aktiva ZM Sp. Polskava je po daljšem ob- dobju mirovanja ponovno zaživela. Pred kratkim so člani akti- va na svoji konferenci izvo- lili novo vodstvo, — za pred- sednika pa so izbrali Arko Dragota. Na območju Sp. Polskave deluje okoli 70 mladincev — med njimi pa je aktivnost zelo različno o- cenjena. Medtem ko si ne- kateri prizadevajo ustvariti prijetno skupno okolje se drugi (na srečo so v manjši- ni) ne vključujejo v mladin- sko dejavnost. Kot svojo prvo nalogo, so sprejeli obnovitev lastnega prostora v središču naselja kjer so se že pred meseci se- stajali mladi ob sprejemanju novih akcij. Skupno z uredit- vijo prostora nameravajo v polletnem programu pripra- viti praznovanje Dneva žena; vzpostaviti tesnejše stike z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, z garnizonom JLA iz Slovenske Bistrice, — predvsem na športnem pod- ročju. Skupno s KUD Sp. Polskava nameravajo pripra- viti igro s katero bodo gosto- vali tudi v sosednjih krajih. Kljub velikemu številu sta- rejših, ki kažejo veliko me- ro nezaupanja do delovanja mladih so med njimi tudi takšni, ki se zavzemajo za stališča mladih. Med njimi mladi zelo radi omenjajo po- moč in razumevanje tov. In- goliča upravnika Mizarstva Sp. Polskava, ki je priprav- ljen pomagati z nasveti tudi materialno, kar je velika redkost v bistriški občini. Mladi pa niso ostali samo pri sprejemanju sklepov zad- nje konference, ampak so ta- koj pristopili k njenim ure- sničevanjem. Tako so pred nedavnim z delovno akcijo uredili notranjost prostora. Za uspeh te akcije pa nika- kor ne morejo mimo imen: Rafko Rample, Drago Mo- horko, Majda Gmajner i^ Vlado Vuk, ki so prispevali k akciji največ. V. H. tednik — četrtek, 5. marca 1970 stran 5 peter Ustinov: >}Komaj do srednjih vej« Za Ljubljano, Celjem in Ma- riborom so uprizorili komedijo Petra Ustinova Komaj do sred- njih vej tudi ptujski gledališki amaterji. Na premieri v soboto, 28. februarja, smo se v ptujskem gledališču srečali s Petrom Usti- novlm, ki je slovenskemu ob- činstvu dobro znan kot igralec in režiser v številnih filmih (Naši trije angeli, Hotel Saha- ra, Spartak itd.), pa tudi kot pi- sec številnih dramskih tekstov .(Ljubezen štirih polkovnikov, Trobi kakor hočeš idr.), od ka- terih je zadnja komedija »Ko- maj do srednjih vej« že pred nekaj leti doživela prvo upri- zoritev na Slovenskem. V njej nam Peter Ustinov prikazuje spopad generacij. Tra- dicionalno obliko tega spopada razbije z rahlo bizarnostjo, ko se v angleškem tradicionalnem in puritanskem duhu vzgojeni general ozira na hipljevstvo svojega sina Roberta (propadle- ija študenta na Oxfordu) ter [ičerke Judy, ki je »njeno telo instrument, na katerega Igra z vso polnostjo«. In na popolno spolno svobodnost hišne po- močnice, mlade Norvežanke Helge, se tudi sam general spre- meni v hiplja ter preseli na dre- vo v sramoto družini In prija- teljem. Satlrlčnost Ustinova pri- de tudi v tej komediji do Izraza, ko general s svojim početjem najde precej posnemalcev, celo med najvidnejšimi predstavniki javnega življenja. Po drugI stra- ni pa se hipljl prilagodijo dru- žabnim In družbenim normam. Ob vsem tem dogajanju Usti- nov tudi nekoliko pomorallzira, to je pa tudi vse, kar v tej lah- kotno pisani, bogato preprosti komediji lahko zasledimo. Delo je režiral In v vlogi Ro- berta nastopil Mišo DAMIŠ, ki mu je to režijski prvenec na ptujskih odrskih deskah. Na- stopajo še: Lojze MATJAŠIČ., Olga FRIC, Ivlca KRAMBER- GER, Natalija AUREITER, Marjan ŠNEBERGER, Kostja JANKOVIČ, R SlMONIf" m Silvin ŠIREC, ki so svojo nalo- go zadovoljivo opravili. Sceno je pripravil Slavko VAMBERGER. lanku Rešu v slovo Globoko je presunila vso ptujsko javnos't vest, da je 24. februarja iznenada umrl Janko Reš iz družine, ki jo je ovekovečilo junaštvo v bo- ju za boljšo bodočnost delav- skega razreda in za osvobo- ditev domovine. Velika ude- ležba Ptujčanov na pogrebu, 25. februarja, je dokaz nje- gove priljubljenosti, je dokaz velikega obžalovanja, da je odšel od nas mož, še sredi mladih let. Podjetje Gradnje v Ptuju, kjer je delal že osmo leto, je poskrbelo za njegovo posled- njo pot od delovnega mesta, kjer je ležal na mrliškem od- ru na ptujsko mestno poko- pališče. Na posredovanje zve- ze ZB NOV so izbrali njegov zadnji dom ob spomeniku padlih za osvoboditev, kjer počiva njegov oče in počiva- ta njegova dva strica — pr- vi partizani slovenskogoriške čete. Janko se je rodil 19. av- gusta 1936 v Trnovskem vr- hu v Slovenskih goricah. Star komaj 6 let je zgubil mater, ki mu jo je ustrelil okupator 30. julija 1942 v Ce- lju. Dvanajst dni za tem je zgubil očeta, partizana slo- venskogoriške čete. Okupator je julija zažgal Rešev dom v Vintarovcih. V bitki pri Mostju sta padla oba brata Jankovega očeta, dedek in babica sta umrla v nemškem koncentracijskem taborišču. Janko je moral leta 1942 s sestrama Matildo in Olgico ter 11-letno sestro svojega o- četa Mirka, v nemška otro- ška taborišča. Živel je v Eisensteinu, Seiligenportenu, Neustiftu, Himmelbergu. V taboriščih so mu nacisti vbrizgavali poskusne injek- cije. Prestal je obilo gorja. Ko se je vrnil v domači kraj, so se pokazale zle posledice nacističnih poskusov. Mučili so ga glavoboli, kar mu ni dopuščalo, da bi se s šola- njem prikopal do poklica, za svoje zdravje primeniejše- ga. Izučil se je za kleparja. Ko je služil vojsko, so ga te- meljito zdravniško preiskali, nakar je prestal hudo opera- cijo. Službo je našel najprej v Ljubljani v Izolirki, nato v Ptuju pri Avtoopremi, pri Panoniji in nazadnje pri Gradnjah, kjer mu je delo skladiščnika prijalo. Pogled na Janka, lepega, visokega moža, je vzbujal vtis zdravja. Vendar vemo, da ni bilo tako. V zadnjem času je imel tudi težave s sr- cem, ki pa še zdaleč niso bile take, da bi mislil na najhuj- še, zato je nenadno slovo tembolj boleče za družino, za ženo z otrokoma Mirkom in Vinkom, starima 8 in 11 let, za druge sorodnike in njego- ve prijatelje. Janka bodo pogrešali ne le svojci in prijatelji, ampak tudi v podjetju, kjer so ga vzljubili zaradi delovne vest- nosti in lepega značaja. V podjetju je aktivno delo- val v upravljanju, saj je bil predsednik sodišča za kršit- ve delovnih dolžnosti in več- kratni član v organih uprav- ljanja. Bil je še predsednik sindikalne organizacije v podjetju. Pogrešali ga bodo pri ob- činski strelski zvezi, kjer je aktivno deloval. Bil je tudi predsednik strelske družine v podjetju. Ob 1900-letnici Ptu- ja so ga lani odlikovali s pla- keto za delo v športnih orga- nizacijah. Slovo od Janka Reša na ptujskem pokopališču je bilo posebno ganljivo ob pogledu na otroka in ženo, katere je tako zgodaj zapustil. V ime- nu njegovih športnih tovari- šev se je od njega poslovil Jože Koželj. V slovo mu je spregovoril tudi tovariš iz podjetja. Trije prapori in slo- venska zastava so se mu po- klonili v zadnji pozdrav. Ven- ci svojcev, delovne organiza- cije. ZZB NOV in SZDL, strelske zveze, prihod pionir- jev šole bratov Rešev z De- sternika, ki so prinesli venec, petje pevcev in žalostinke mestne godbe so častili nje- govo zadnjo pot. Presunjeni smo ob spomi- nu na moža, ki je moral ta- ko mlad od nas. poslavljamo pa se od njega z občudova- njem njegovega značaja, saj je premagoval svoje slabo zdravstveno počutje, da je po vesti izpolnjeval svoje dolž- nosti do zaupanega dela. do naše družbe, za katero sta dala življenje njegov oče in mati, njegova strica partiza- na, njegov dedek in babica. Preživljal je hude dni mla- dosti tud' po vrnitv' iz tabo- rišča. saj je bil oropan mate- rine in očetove ljubezni, zato je bil tedaj večkrat razdvo- jen, obupan. Dolga leta se je njegova družina stiskala v tesnem enosobnem stanova- nju. Prikopal pa se ni še do sodobnejšega stanovanja s kopalnico. Povrh vsega so ga vsa leta preganjale gmotne težave. Al: ni ta misel brid- ka? Spomin na domačo druži- no, ki se je poslovila v boiu za osvoboditev, je bil Janku dragocen. Kako z veseljem se je letos odzval vabilu, da bo ob spomen ku in pogor-išču domače hiše na vrhu Ojstro- vec v Vintarovcih sprejel 18. aprila kurirčke kurirčkove pošte Slovenije! Kako rad je pomagal, kjer je mogel' Ka- ko bomo pogrešali njegovo pomoč! Kako bomo pogrešali njegovo toplo prijateljsko sr- ce! Janko — ti dragoceni član naše družbe, ki si dajal, ko- likor si mogel, a jemal tako malo, tako krivično malo — poslednjič pozdravljen! S svojim delom si poveličeval spomin na padle Reše v ve- liki domovinski vojni! Naj se krivice, ki jih je preživela proletarska družina tvo.jega deda In tvojih staršev In ti sam, ne nadaljujejo ve^ pri tvoji družini, pri tvojih otro- cih, ki si jih moral tako mlad zapustiti. V. IL Janko Reš Kljub težavnim pogojem uspehi Strelci v slovenskobistriški občini so v minulih letih, kljub raznim težavam dose- gali lepe uspehe. Na območ- ju občine deluje sedem strel- skih družin, ki združujejo skoraj 500 članov. Med naj- bolj uspešnimi sta strelski družini »Impo^' in «■ Jesen« iz Prebukovja. Mnoge družine imajo pred- vsem težave zaradi pomanj- kanja denarnih sredstev, ta- ko da je bolj množično vklju- čevanje mladih izredno te- žavno. Na pobudo strelske zveze bodo v letošnjem letu posku- šali reševati problem streli- šča za MK puško. V načrt prihodnjega dela so vključili tudi usposabljanje strelcev, vključevanje mladine, poseb- no pozornost pa bodo morali posvetiti nalogam vseljud- ske obrambe. Tudi v letošnjem letu bo- do priredili večje število tek- movanj v občinskern merilu, prizadevali pa si bodo zgra- diti še več strelišč, saj bodo le na ta način lahko izpeljali načrt za vključevanje večje- ga števila članov. -d Ptujsko pokopa- lišče bodo premestili Na minuli seji ptujske kra- jevne skupnosti je bila raz- prava tudi o ptujskem poko- pališču. Že dalj časa pri- manjkuje prostor za pokop umrlih. Za svojce, ki imajo svoje grobnice je problem po- kopa še najlažje rešiti. No- vega groba pa ni več kje sko- pati. Problem prostora je ta- ko "velik, da se grobar boji več trupel hkrati. Nesreče so danes pogoste in kaj rado se pripeti, da istega dne ob isti uri umre več ljudi. Najti prostor za njihove grobove na pretesnem ptujskem poko- pališču ni lahko. Drugo vprašanje, ki nare- kuje rešitev pokopališča, o- ziroma prostora, je njegova lega. Pokopališče je v nepo- sredni bližini mesta. Okoli njega raste novo naselje. Omenjeni in drugi vzroki zahtevajo proučitev proble- ma prostora ptujskega poko- pališča. Ena od predlaganih rešitev je premestitev ptuj- skega pokopališča ob Rogoz- niško cesto, na bivše vojaško pokopališče, ki je okoli 3 km oddaljeno od Ptuja. Pokopališča pa ni mogoče čez noč premestiti. Menijo, da bi potrebovali najmanj 5 let. Na novem pokopališču je treba zgraditi mrtvašnico, o- grajo in ga opremiti. Do nje- ga bo treba asfaltirati cesto, urediti avtobusno zvezo ... Treba bo prenesti nagrobne spomenike s sedanjega na novo pokopališče in urediti grobove. Predvidevajo, da bi lahko uredili novo pokopali- šče v 5 letih. Za prehodno obdobje bo treba urediti pro- blem pokopa in ga omogočiti na prostoru v bližini sedanje- ga pokopališča. Po petih le- tih, ko bi uredili novo poko- pališče bi prepovedali pokop na sedanjem pokopališču in ga pustili »mirovati« 25 let. Kot spomenike bi uredili le nagrobnike vplivnih prebi- valcev. Drugo površino bi u- redili v park ali kako druga- če izkoristili. Problem ptujskega pokopa- lišča ne kaže več zapostav- ljati. Več slovenskih mest je podobne probleme s pokopa- liščem že uspešno rešilo. ZR Jožek Marin še vedno na zdravljenju v ormo§lNjega dni smo bili pod Ptujem in po pravici vam lahko povem, da je bilo ta- krat boljše. Cesto smo dobi- li in elektriko, danes pa ima- mo tisto, kar smo naredili sami. 1966. leta smo zgradili pet kilometrov vodovodnega omrežja z lastnimi sredstvi. Prosili smo, da bi nas opro- stili vsaj prometnega davka, pa tudi s tem ni bilo nič. Krajevna skupnost v Mako- lah nam še zdaj odteguje po petdeset starih tisočakov, ki bi jih morali dobiti za vzdr- ževanje ceste. Ne dolgo tega sm.o zaprosili, da bi nam dali vsaj 18 tisočakov za kovin- sko ogrodje pri plugu, pa tu- di iz tega ni bilo nič. Veste, med vojno pa sm.o plačali krvav davek in od vsega začetka smo bili orga- nizirani. Variša vas bo dolgo pomnila tiste dni .. Na steni v izbi visi spo- menica, ki jo je dobila nje- gova mama Antonija, ki je umrla v taborišču v Nemči- ji, gospodar Janko pa mi je pokazal medaljo zasluge za narod. Za sodelovanje v NOB jo je prejel, pa tudi drugi vaščani niso stali ob strani. Jančičeva kmetija je da- nes spet trdna. Toda garali so za to in menda ni dneva, ki bi minil brez potu. Potem mi je pripovedoval, da je bil v minuli mandatni dobi odbornik skupščine ob- čine Slovenska Bistrica, pa nič kaj rad ni govoril o tem. Ljudje so nezadovoljni z razdelitvijo vrednostnih raz- redov gozdov, z obdavčitvijo, mnogi pa se po ukinitvi rud- nika vozijo vsak dan na de- lo v Makole, Poljčane ali ce- lo v Slovensko Bistrico. Nekoč pa so jim obljublja- li, da bodo zgradili apneni- co in celo o cementarni je bilo govora. Skromni so prebivalci teh haloški h obronkov, predvsem pa potrpežljivi. Pravijo, da v Bistrici vse premalo mi- slijo nanje. Sredi vasi stoji spomenik žrtvam, dokaz pripadnosti naroda, ki je ob pravem tre- nutku revščino združil z dolžnostjo. Tovariši, spomniti bi se morali tudi na tiste, ki da- nes oživljajo te hribe, ki se pehajo, da bo jutrišnji dan sončen, brez megle. Morda bi lahko storili toliko, da bo- do tudi prebivalci haloških hribov vstopili vanj z zavest- jo, da jim tista družba, ki so jo pomagali graditi in zanjo umirali, daje trdno oporo za nadaljnji obstoj. S tem bi bilo veliko po- pravljenega. D. Utenkar Zakonca Jančič V soboto, 21. februarja, je praznoval 90-letni jubilej dolgoletni družbenopolitični delavec, sedaj upokojenec Ivan Rudolf z Mariborske ceste v Ptuju. Ko je prišel po osvoboditvi iz internacije v Ptuj, se ga mnogi spominjamo kot za- vednega Slovenca, ki se je vključil v družbeno napred- ne organizacije. Bil je tudi med ustanovitelji pevskega zbora na Bregu. Ob njegovem visokem živ- ljenjskem jubileju so ga kot ljubitelja lepih slovenskih pesmi, ki jim jih je vedno rad prisluhnil in jih tudi prepeval, obiskali člani pev- skega zbora in upokojenci. Pevci so mu zapeli podokni- co »Zadoni nam zadoni«, predsednik zbora pa mu je po svečanem nagovoru izro- čil tudi skromno darilo. Slav- Ijenec se je s solznimi o^^ zahvalil za izkazano pozo; nost in skoraj ni mogel jeti, da so mu prijatelji jj kazali tako visoko srčno vest. V besedah zahvale j je spomnil težkih dni, ki j; je preživel v Rajhenburgu j v izgnanstvu v Srbiji. Po zli mu fašizma se je vrnil (j, mov brez edinega sina, j mu je padel na bojnih polj nah v enotah NOV. Pozne mu je umrla tudi nadvi dobra žena. Ostal je sam. j nekaj let je v izredno dob oskrbi družine Femec. Hče ki te družine sta vedno o njegovi postelji in ga obje mata kot svojega starega o četa. Ob visokem jubileju so g obiskale tudi predstavnii društva žena iz Brega. Vs ki smo se ta dan zbrali p slavljencu, pa smo se skup z njim tudi slikali. Dragi Ivan, želimo ti i mnogo vedrih let, ter da 1 se za 10 let zopet zbrali pi tebi na proslavi stoletne? jubileja. Člani pevskega zh ra ti obljubljamo, da te b mo prišli vsako leto obiska Vedno ti bomo prinesli s s boj lepo slovensko pesem, ti je vedno in povsod pom nila bogat zaklad slovensl kulture, pesem, ki ti je ra vedrila obraz tudi v grenkj trenutkih tvojega plodne^ življenja. • V imenu prijateljev: R. V prijetni sobici je zadonela lepa slovenska pesem Gledališče Ptuj Četrtek, 5. marca 1970, ( 19.30: Peter Ustinov: KOMAJ B SKEDNJIH VEJ. Red: Rept za, kolektivi in izven. Petek, 6. marca 1970, fl 15. uri: } Peter Ustinov: KOMAJ D SREDNJIH VEJ. ZakljuČJ predstava za SIGMO Ptuj. Torek, 10. marca 1970, o 16. uri: Peter Ustinov: KOMAJ H SREDNJIH VEJ. Red: Eli nomska, gimnazija in izvd Drava : Železničar 0: Med tednom je bila oi igrana prijateljska trenir- tekma med članom II. zv& ne lige Železničarjem iz ribora in domačo DraV Tekma je bila na popre?f' ravni brez zadetkov. Gostje so prikazali slal'' igro, pri domačinih pa ši vedno manjka napadu reali zatorskih sposobnosti, ki prinašale moštvu zmage. 1 Upamo, da bo do pričet^ prvenstva novi trener Janlf Strehar pripravil moštV jim vcepil realizatorske sp' sobnosti, predvsem pa vklj"' čil okrepitve v homogen''^ moštva. tednik — četrtek, 5. marca 1970 stran 7 Ifliran se je vrnil domov 14. oktober, tisti črni dan, ^ se je začel z meglenim jutrom in veselim razpolo- lenjem šolarjev od Tomaža, ^ so se odpravljali na izlet y Ptuj, se je končal že okrog 9, ure zjutraj tako zelo tra- gično. Na železniškem pre- lazu pri Dornavi je straho- vito treščilo. Železo se je zvi- lo kot travnata bilka in o- iroci so zajokali v objemu gmrti. V materina srca se je jcot ostra strelica zarilo vpra- šanje: kje je moja hčerka, moj dragi sinček? Šest otrok je izgubilo življenje v tej hudi prometni nesreči... Pri Tomažu je žalni zbor počasi In nemo stopal za petimi kr- itami, ki so jih položili v mnogo prerane grobove. Prav tako hudo je bilo materam, ki so iz dneva v dan s solznimi očmi odhaja- le v ptujsko bolnišnico in se Je bolj žalostne vračale na- eaj domov. V ušesih so jim zvenele zdravnikove besede »mamica, upajmo«, v srcih pa je postajalo to upanje plamteča iskrica, ki je pekla in radostila hkrati. Dolgi so bili dnevi, ko je vsaj za tre- nutek minila bolečina ter zasijala sreča v očeh, ko je mati po treh tednih slišala besede: »Sinček se je prebu- dil iz smrtnega sna ...!« Tako srečna je bila tudi Miranova mama, ko ji je dr. Toševa, zdravnica v ptujski bolnišnici, dejala te vesele besede. Toda Miranova pot se je nadaljevala v ljubljan- sko bolnišnico. Prva beseda, ki jo je spregovoril je bila — mama! Minevali so dnevi, tedni, mesec, dva meseca, ko smo dobili sporočilo: »Miran se bo lahko vrnil domov!« Po 79 dnevih, polnih negotovo- sti in upanja, se je vrnil med svoje najdražje. Najlepša hvala vsem, ki so mu v tragičnem trenutku pomagali in vlivali upanje njemu in vsem nam, ki smo trepetali za njegovo dragoce- no mlado življenje. Se pose- bej iskrena hvala zdravstve- nemu osebju na kirurgičnem oddelku ptujske bolnišnice — za vso skrb in nego. Miran pozdravlja vse so- šolce z željo, da bi se vsaj še enkrat srečali vsi skupaj razigrani v šoli, učiteljem pa želi mnogo uspeha pri vzgo- ji mladega rodu iz Sloven- skih goric. Bralka Tednika iz Rucmanec &NDREJ DOGŠA JE NAŠEL umfMP.m pmšifih Današnji sestavek, ki nam p je poslala Vera RAKUSA iz Obreža pri Središču ob Dravi, je v bistvu nadalje- vanje sestavka »Lovski paz- nik — hud sovražnik divjih prašičev«, ki smo ga obja- vili v prejšnjem tednu. Pa prisluhnimo, kaj nam je na- pisala Vera: Lovski paznik Andrej DOGSa se je odpravil mi- ^.^i petek že navse zgodaj Jutraj sledit ranjenega mla- j'^, ki je preplaval Dravo, ^ovska žilica mu ni dala mi- poleg tega pa se mu je jJJijena žival tudi zasmilila. je srečo. Ce bi prišel ^^ niinut prepozno, bi mu ^'^esli plen ribiči iz sosed- je Hrvatske in bi tako lah- ko najdenai pečenka končala v njihovem loncu. To je letos že tretji ščeti- nar, ki ga je uplenil Andrej Dogša. Lovec trdi, da je bil to trop divjih prašičev, ki mu je pred nedavnim ustre- lil vodiča, sedaj pa še 100 kg težko samico in 40 kg tež- kega mladiča. Prašiči so po- vzročili v okolici Središča precej škode in lovec se je zaklel, da jim bo tudi v bo- doče stregel po življenju in razredčil njihove vrste. Ce mu bo boginja lova na- klonjena, bom o tem takoj poročala in priobčila tudi fo- tografijo. Tekst in slika: Vera Rakuša Andrej Dogša — veselo nasmejan ob svojem plenu SSovenska Bistrica Šoferji in avtomehaniki so defovni v Slovenski Bistrici so se na občnem zboru sešli člani ZSAM. Ob pregledu dela so ugotavljali, da so v minulem obdobju dosegli več uspehov, ki ne bi smeli ostati neopaz- ni v družbenem življenju ob- čine. Zal pa so morali ugo- toviti, da se zbora ni udele- žil nobeden izmed vabljenih zastopnikov družbenopolitič- nih organizacij. ZSAM je v lanskem letu priredilo več pomembnih ak- cij, med katerimi naj pove- mo le množično udeležbo čla- nov v krvodajalski akciji, ki se je je udeležilo kar dve tretjini članov. Uspešno so skrbeli tudi za strokovno izo- brazbo, šolo za pridobitev kvalifikacije poklicnih voz- nikov pa je končalo kar 46 članov. Udeleženci občnega zbora so želeli večje sodelovanje in razum^evanje družbenopolitič- nih organizacij poleg tega pa so se znašli v precej težav- nem položaju, saj dosedanjih prostorov v domu JLA ne morejo več koristiti. Ob skupnih naporih pa bi se da- lo tudi ta problem ugodno rešiti. Radi obnoviii spominsko ploščo in spomenik Člani ZZB in invalidov z območja Juršinc, Polenšaka in Vitomarc so imeli pred nedavnim v Juršincih svoj redni letni občni zbor. Sklenili so, da bodo letos obnovili spominsko ploščo na zdravstvenem domu v Jur- šincih ter spomenik padlim talcem iz L svetovne vojne, ki stoji v centru Juršinc ter že nekaj let brezuspešno kli- če po obnovi. Zavzeli so se tudi za večjo pomoč ostare- lim ljudem ter za rešitev stanovanjskih in življenjskih vprašanj borcev. Združenje šteje okrog 40 članov in ga vodijo: Franc Simonič, predsednik, Janez PIGNAR, blagajnik, in Ignac HRGA, tajnik. Ožji odbor .sestavljajo: Boris KAUCiC, Štefan GACNIK, Martin BEC in Julijana VICAR. J. S. Predavanja Delavske univerze Ptuj Ponedeljek, 9. marca 1970 MARKOVCI Organizacija in naloge ci- vilne zaščite v vojni in miru predava Franc Zadravec ob • 19. uri v šoli; CIRKULANE Organizacija in naloge ci- valne zaščite v vojni in mi- ru predava Martin Učakar ob 19. uri v šoli; NARAPLJE Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava Ivan Brumec ob 19. uri v šoli; STOPERCE Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava Heribert Zoreč ob 19. uri v šoli; MAJSPERK Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava Adolf Žižek ob 19. uri v šoli; DESTERNIK Osemenjevanje goved, za- tiranje jalovosti in selekcija predava dr. Štefan Bau- man ob 19. uri v šoli; TRNOVSKA VAS Osemenjevanje svinj in vzreja pujskov predava dipl, vet. Vladimir Vrečko ob 19. uri v šoli; Torek, 10. marca 1970 MEDVEDCI Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava major Ivan Bru- mec ob 19. uri v gasilskem domu; LOVRENC Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava Heribert Zoreč ob 19. uri v šoli; CIRKOVCI Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava Adolf Žižek ob 19. uri v šoli; VIDEM Protipožarna zaščita predava Edi Kozel ob 19. uri v šoli; LEVAJNCI Proizvodnja mleka in pita- nje goved predava dipl. vet. Mihael Ledinek ob 19. uri pri Ja- nezu Žampa, Levajnci 10; GORIŠNICA Zajedavske in kužne bo- lezni pri domačih živalih predava dipl. vet. Boris Gerl ob 19. uri v šoli; Sreda, 11. marca 1970 KIDRIČEVO Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava Adolf Žižek ob 19. uri v šoli; SELA Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sred.stva in zaščita predava inž. Franjo Gnil- šek ob 19. uri v šoli; HAJDINA Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava Heribert Zoreč ob 19. uri v gasilskem domu; POLENŠAK Pridelovanje krme, silira- nje sušenje sena predava dipl. inž. Vlado Tumpej ob 19. uri v šoli; JURŠINCI Higiena pridobivanja mle- ka predava dipl. vet. Boris Gerl ob 19. uri v šoli; MARKOVCI Osemenjevanje goved, zati- ranje jalovosti in selekcija predava dr. Štefan Bau- man ob 19. uri v šoli; Četrtek, 12. marca 1970 JUROVCI Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava Heribert Zoreč ob 19. uri v gasilskem domu; HAJDOŠE Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava major Ivan Bru- mec ob 19. uri v gasilskem domu; GERECJA VAS Jedrska, biološka in ke- mična napadalna sredstva in zaščita predava Adolf Žižek ob 19, uri v gasilskem domu; VIDEM Proizvodnja mleka io pita- nje goved predava dipl. vet. Mihael Ledinek ob 19. uri v šoli; MAJŠPERK Osemenjevanje svinj in vzreja pujskov predava dipl. vet. Vladimir Vrečko ob 19 ur= v šoli; STOPERCE Zajedavske in kužne bolez- ni pri domačih živalih predava dipl. vet. Boris Gerl ob 19. uri v šoli; Petek, 13. marca 1970 GORIŠNICA Klasična napadalna sred- stva in zaščita predava Alojz Korošec ob 19. uri v šoli; MOŠKAJNCI Mirnodobni vzroki množič- nih nesreč in reševanje o- groženega prebivalstva predava inž. Tone Purg ob 19. uri v gasilskem domu: MEDVEDCI Proizvodnja mleka in pita- nje goved predava dipl. vet. Mihael Ledinek ob 19, uri v gasil- skem domu; LEVAJNCI Osemenjevanje svinj 'n vzreja pujskov predava dipl. vet. Vladimir Vrečko ob 19. uri pri Junezy Žampa, Levajnci 10; TRNOVSKA VAS Zajedavske in kužne bolez- ni pri domačih živalih predava dipl. vet. Boris Gerl ob 19. uri v šoli; Sobota, 14. marca 1976 MARKOVCI Higiena pridobivanja mle- ka predava dipl. vet. Boris Gerl ob 19 uri v šoli; CIRKULANE Osemenjevanje goved, zati- ranje jalovosti in selekcija predava dr. Štefan Bau- man ob 19. uri v šoli. str ar i 8 tednik — četrtek, 5. marca 1970 Smučarski seminar pri Treii lT«-ja in v točnosti pristajanja. Dogovorili smo se še za čas: 12 minut celo- ten let — nato pa krenili na start. Ker vsi niso mogli biti pr- vi, da o zadnjih iz previdno- sti sploh ne govorimo, smo si izmislili točkovanje. Pa smo rekli: 40 točk za časovno toč- nost preleta, 10 točk za toč- nost pristajanja. Osem sobot je preveč, da bi jih tu opisovali. Bodi ena dovolj! Zamislite si zimo na letal- ski stezi! Si je ne morete? Prav. Tudi nam včasih ni šlo v glavo, kako naj si vse to zamišljamo. Vidite, mi smo zato mislili raje na kaj dru- gega. Vsak je v glavnem mislil samo nase, včasih je tudi o drugih kdo kaj pomislil in ta- ko ponavadi krivil tiste na tleh, če je bil v zraku sam neroden. Imeli smo kujona, ki je kar tri minute zamu- dil, ko pa je pristal, je seve- da prisegel, da mu je bilo rečeno leteti petnajst minut. Sicer pa je nujno, da pove- mo, da so se naši fantje že tako izurili, da smo proti koncu tekmovanj morali v dvoje meriti čas in so bile pomembne že desetinke se- kund ... Ko se je takole kakšen pri- jatelj vrnil med »zemljane«, so že viseli na njem kot ja- gode na grozdu in ga spra- ševali b vsem mogočem; o točnosti brzinomera; o raz- merju med brzinometrom in obratometrom; o planiranju, če je »slučajno« točno pristal; o vetrovih (ne njegovih!)... Ob takih priložnostih je ti- sti, ki je pripovedoval vice za ogreva naje, ostal sam, sam- cat. Največ pa so »obletači« vedeli povedati, zakaj kdo ni točno pristal: temu pa je bil kriv klobuk, oiii ni poznal hitrosti, tretji se je zopet v zadnjem trenutku pokvaril... »Prepiri-« so bili na dnevnem redu. Vse vprek so govorili, tako da si moral včasih dobro prisluhniti, če si hotel slišati letalski motor. Ta naš prijatelj, ki se je ravnokar otresel svojih na- debudnih »^kritikov«, je odhi- tel k zapisnikarju in zvedel: tri sekunde prerano, dobiš 37 točk, pristal nisi na vsa tri kolesa in v označenem prostoru dobiš O točk. Da je ta ničla bolj držala, jo je za- pisnikar navadno še prečr- tal, in revež je bil v dvo- mih, če je vsaj ničlo zaslu- žil. Tako se je za njega kon- čal posel, če temu moremo tako reči in posvetil se je lahko čisto netekmovalnim zaposlitvam. Ali je, tako kot drugi njega, sedaj pričakoval svojega naslednika; ali je od- šel k skupini, ki je s šalami skrbela za ogrevanje; ali se je priključil resni diskusiji o letalstvu (pod vodstvom Ver- bančiča seveda)... Morda je odšel k članom, zadolženim za ulov rac, da se pozanima, kako je s tem. Na- vada je bila takšna, da se je po končanem dnevu nekaj po- jedlo in popilo — ta navada naj bi bila uresničena (vsaj kar^se prehrane tiče) s po- močjo ulovljenih rac — smo pa vedno otepavali le send- viče. Ali pa je odšel k han- garju in v pisarni skrbel za peč, da bi se na toplo vrnili — pa se nismo! Peč navadno ni bila samo črna v svojem drobovju, še mrzla je bila povrh vsega. Tako so fantje zginevali drug za drugim in sčasoma vsi odkapljali k Tinetovim kapljam. Dnevi so tekli in zmanjka- lo je snega in zmanjkalo je smučk — spet smo se kotalili po kolesih. Ugotovili smo še nekaj — na sami pisti ni krtin! Epo- halno odkritje... Kjer imate probleme s krtinami, vam predlagamo, da spustite avi- one prek. Uspeh zajamčen! Po petih letih tam zagotovo ne bo več krtin — kaj dru- gega kot stlačena zemlja pa tudi ne! Pa recite, če nismo tudi kmetijska aviacija? — O tem raje drugič. Prišel je zadnji dan — sed- mi februar. Osem sobot! Vseh osem sobot je letel le eden od šestnajstih pilotov. Imeli smo tudi takega, ki celo ni- koli ni letel, zato ga tudi na zadnje mesto nismo mogli dati — bali smo se mu na- rediti krivico, kaj pa če je skrit talent... Na račun so prišli (in či-- sto upravičeno) tisti člani, ki jim gre za disciplino. Dogo- vorili smo se namreč, da se pet najboljših posameznih rezultatov šteje za uvrstitev — tisti pa, ki so leteli le pet- krat ali celo manj, pa tako in tako nimajo kaj izbirati. Navzlic vsemu — vsi brez iz- jeme so bili za tak način o- cenjevanja. Ni kaj, športni duh! Nastopil je začetek konca. Komisija na delo — tekmo- valci na banket. Komisija končala z delom — tekmoval- ci končali z jedačo in pija- čo. Pa le niso vsega pojedli in popili: komisija je še na- šla nekaj jedače (na omari), za pijačo pa je Tina poskr- bel... Naenkrat tišina. Vse oči na upravniku. In ni jih pustil čakati, začel je. Malo so se fantje razjezili, govoril je namreč o vsem drugem le o vrstnem redu ne. Pa se je dečko popravil in začel — z zadnjega konca! Cez čas je potegnil na dan nekaj lesa, bili so trije kosi — imenoval pa jih je pokale: za časovno točnost, za točnost pristaja- nja in za generalno uvrsti- tev. Temu zadnjemu smo re- kli »absolutni-« — bojda sta onadva le relativna? ... Se uradrH) poročilo: Pokal za uradno uvrstitev in pokal za časovno točnost je dobil Matevž (med nami povedano: nihče se ni hotel zameriti dolgoletnemu sekretarju!), pokal za točnost pristajanja pa je sprejel Maks (čisto u- pravičeno: vsaj padalec mo- ra točno pristati!). Za še večjo zabavo pa je poskrbela ljubljanska televi- zija. Zabmela je kamera in podelitev je bila ovekoveče- na na filmskem traku. Večna hvala televiziji: upravnik se je tako sladko smehljal kot že dolgo ne. In ko nam je te- levizija obljubila, da bomo drugi teden na ekranih, se je zabava zares končala, pa ne zaradi te obljube, bog ne daj! Ugotovili smo še nekaj: Naj bo po točkah: 1. Obču- tek za časovno točnost so pi- lotje izredno izostrili; 2. Tak- šno tekmovanje mora posta- ti pravilo (izdelati bo potreb- no pravilnik); 3. pokali osta- nejo iste vrste — leseni (na- ši klubski pokali). Pa recite, če nismo kam- peljci!? ... K. Jankovič tednik — četrtek, 5. marca 1970 stran 11 KUD Ivan Leskovar na Prihovl Uspehi niso iiostaii Lepaki na hišah in dreve- sih v okolici Prihove so me opozorili na dejavnost KUD Ivan Leskovar. Mladi člani so se minulo soboto in ne- deljo predstavili z dramskim delom Lažnivec. Ob obisku v tem slikovitem kraju sem se srečal s predsednikom društva Jožetom Pliberškom in kaj kmalu sva napredla pogovor. Okoli novega leta je bilo, ko so se odločili, da bodo po- novno zaigrali. Kmečka de- kleta in fantje, ki čutijo lju- bezen do odrskih desk, tisti, ki jim je nekaj za kulturno podobo krajev, v katerih ži- vijo. Predstavo so pripravili v prostorih osnovne šole, kjer imajo že dolga leta oder, s katerega sovaščanom poda- jajo umetniško besedo. Re- žiserja so našli v bližnji O- plotnici v osebi Janeza Brd- nika, ki verjetno ni nič manjši entuzijast od tistih štirinajstih, ki so sodelovali in večer za večerom prihajali na vaje iz oddaljenih vasi. Po dvomesečnih skušnjah je napočil dolgo pričakovani trenutek. V razredu se je do- besedno trlo obiskovalcev. Radi imajo njihova dekleta in fante, ki so pripravljeni žrtvovati ure in ure, da jim pripravijo nekaj trenutkov razvedrila. Priznanj ni manj- kalo, da pa bi zadostili vsem so morali stopiti na oder še enkrat v nedeljo. Okoli 500 gledalcev je bilo vsega sku- paj, torej so si predstavo o- gledali skoraj vsi. S takim številom pa bi bili zadovolj- ni, če ne celo zavistni, mar- sikje drugod. Povedati moram, da letoš- nja predstava ni prva la- stovka. Igrali so tudi lansko leto in veliko tudi v prete- klosti. Posebno uspešni so bili lani, ko so pripravili Divjega lovca. Kar tri pred- stave so imeli v dvorani na Prihovi, z uspehom pa so go- stovali tudi v Oplotnici, Zre- čah, Vitanju, Ločah in na Zgornji Ložnici. Povsod so jih nagradili s prisrčnim aplavzom in z vabilom, da jih prihodnje leto spet obi- ščejo. Razmere, v katerih igrajo, pa so takšne, da mnogi niti verjeli ne bi, da je tudi v takšnih pogojih, ob največ- jem prizadevanju, uspeh sploh mogoč. In vendar je. Oder na Prihovi je te.sen, iz- najdljivi mladinci pa si s tem ne belijo glave. Ce je potrebno za ponovno vrnitev na sceno skozi okno, potem je to pač potrebno. Splazijo se tudi pod odrom, skratka, naredijo vse, da ob koncu prejmejo priznanje, ki si ga še kako zaslužijo. Deluj^BITKA NA NERETVI«. tednik — četrtek, 5. marca 1970 STRAN 15 DEKLETA, - TECITE KOLIKO VAS NESEJO NOGE Na letni skupščini občin- ske zveze za telesno kulturo, bila je v nedeljo 22. febru- arja v Ptuju, smo slišali tu- di dokaj zanimivo in hkrati tudi žalostno pripoved Gvida Cepina, ravnatelja markov- ške osnovne šole, ki je hkra- ti tudi aktiven športni funk- cionar markovškega »Parti- zana-«. Pripovedoval je lanskolet- ni udeležbi njihovih športnic na športnem srečanju na Sutjeski. Med drugim je de- jal: »V velikem vrvežu in med najrazličnejšimi barvami športnih dresov, — naših športnic sploh ni bilo težko najti in prepoznati. Tekmova- le so bose, namesto športnih dresov pa so imele na sebi običajna oblačila. Našim de- kletom se je zdelo nekaj po- vsem novega in čudno, ko so videle, da so okrog nekaterih tekmovalk skakali zdravniki in maserji. Vsega tega si mi nismo mogli privoščiti. Rekli smo jim samo: »Dekleta, te- cite koliko vas nesejo noge, pa uspeh ne bo izostal-« In res so tekle do onemoglosti po tekmovalni stezi proti ci- lju. Brez masaže in božanja, — je bila njihova uvrstitev presenetljivo visoka ...« Gornja ugotovitev pa se- veda ne pomeni, da lahko s tako prakso nadaljujemo. Bo- se tekmovalke in nenačrtne vzvzgoje mladih športnikov nam ne more biti jamstvo, dia lahko s tako presenetljivo do- brimi rezultati računamo tu- di v bodoče. J. S. Švicarsko ^etaio Strmoglavilo Nedavno je v bližini Ziiri- cha strmoglavilo potniško le- talo, last švicarske letalske družbe »Swissair«. Namenje- no je bilo v Tel Aviv. Življe- nje je izgubilo 38 potnikov in 9 članov posadke. Vest o strmoglavljenju le- tala je razburila vso svetov- no javnost, saj mnogi pred- postavljajo. da je to delo pa- lestinskih komandosov. Ve- čina evropskih letaskih družb je začasno ukinila polete pro- ti Srednjem vzhodu, posebna komisija pa raziskuje vzroke nesreče. Po nekaterih virih je po- veljstvo palestinskega odpor- niškega gibanja sporočilo, da so vesti, o diverziji palestin- skih komandosov neresnične. V enotnem poveljstvu je za- stopana tudi najbolj eks- tremna organizacija palestin- skega gibanja, narodna fron- ta za osvoboditev Palestine. Le-ta organizacija pa naj bi sporočila, da je to delo nje- nih članov. Enotno poveljstvo je to odločno zanikalo. Predsednica izraelske vla- de Golda Meier je izjavila, da so strmoglavljenje letala v katerem je bilo tudi 11 Iz- raelcev zakrivili člani neke arabske teroristične organi- zacije, izraelski časniki pa so to priložnost izkoristili za no- ve napade na arabske ko- mandose. V komentarjh se zavzemajo za to, da bi letal- ske družbe prenehale s poleti v arabske drž.ave, kajti po njihovem mnenju, bi bila to edina možna pot za prepreči- tev napadov na letala civil- nih družb. Zgorela so tri gospodarska poslopja, delno pa so poškodovane tudi stanovanjske hiše Velik požar v Dragonji vasi Minuli petek med 18.30 in 18.45 uro so v Dragonji vasi pri Cirkovcih siknili proti nebu ognjeni zublji, ki so v kratkem času skoraj popol- noma uničili tri gospodarska poslopja. Škoda znaša nad 20 milijonov S din. Preiskava o vzrokih požara je v teku. Goreti je začelo na gospo- darskem poslopju pri Fran- geževih. Ljudje so opazili požar šele takrat, ko so og- njeni zublje že z veliko nag- lico uničevali leseno ostreš- je. Na pomoč so prihiteli ga- silci iz Dragonje vasi, Podo- ve pri Račah, Ptuja, Majš- perka, Šikol, Cirkovec in dru- gih krajev ter poklicni ga- silci iz Maribora. Plameni so ogrozili tudi sosednje zgradbe. Zapihal je zahodnik in požar se je raz- širil tudi na domačijo Fran- ca Trčka. Domači so bili že v postelji. Zbudili so jih kri- ki sosedov. V naglici so za- čeli reševati, kar se je rešiti dalo. Strahovit plamen je takoj Za tem zajel tudi domači.jo Antona Lambergerja kjer je Zgorelo 7 ton sena, 3 tone sla- me in gospodarsko poslopje. Skoda znaša okrog 5 mili.io- nov S din, imetje pa je bilo zavarovano za 10 in pol mi- lijona S din. Požar je povzročil občutno škodo tudi pri Trčkovih in Frangeževih. Pri Trčkovih jc Po grobi oceni za okrog 8 mi- lijonov S din škode, hiša pa jc bila zavarovana za okrog in pol milijona S din. Med ptujskimi gasilci, ki so takoj pohiteli na pož^ar-šče je bil tudi .Janko Novak, hiš- na občinski skupščini v Ptuju. Povedal nam je, da je bil v času, ko je zaslišal si- ^no v kleti kjer je nakla- ^ premog. Prisluhnil je klicu — na pomoč in se sku- paj z drugimi gasilci iz Ptuja spoprijel z ognjeno stihijo. Poskušali so rešiti kar se je rešiti dalo. »Za nami je prišla iz Ptu- ja še ena skupina, naša pase je v soboto zjutraj še enkrat vrnila na požarišče, saj je obstajala bojazen, da se bo požar razširil še dalje. Požar je bil strahovit, ostrešje je gorelo, kot da bi ga polil z bencinom,« nam je v razgo- voru povedal Janko Novak. J. S. REZERVIRANO ZA LUJZEKA Dober den drogi PrleUi no fsa rezervirana žlohta z mojega re- zerviranega kota! Naje še si praf nesen oddehna od prejšjega tjedna pa moren po že drgoč za grajb mašino se- sti no tuhtati, Itaj van naj na- pisen, ke te se po malo smejoli (seveda le te, če de vas kdo po- leg mojega kota fejst šigeta). No, moje družinske težove vas vena glih preveč ne teresirajo no de bojše, če gnes Mico no mojo nadebudno deco pri miri pistin. Lehko pa van tak na vii- ha pošepetnen samo to, ke de moja ta stnra že nekšne spomla- danske krče dobila, v obliki no- vega spomladanskega mantla, novih punčohof z visoko peto no hoh frizuro. Na niben način ji nemren dopovedati ke stori ko- bili ne paSe novo sedlo — pa kaj če je fse to mojo prepričo- vaje zapstuj. »Jas mo mela novi mantl, pa če boš ti ded frdama- ni brez hloč no got hoda po sve- ti,« mi je to enkrat zabrusla v ksiht. Poglejmo, ke pišejo naši do- posniki: Piše Tunek iz Domove: Pozdrovleni Lujzek! Redno štejen tvoj rezervirani kot, pa sen se odloča ke mo ti tudi jas neke napisa. Veš, letos sen se tiidi jas udeleža ptujske- ga pustnega karambola. Veš, bi- ja sen nekSni funkcionor tan pri novi aftobusni postoji sen odova vstopnice. Da bi me ti vida. zeleni no šekasti sen bJja od jeze, tak so me Ptujčani raz- pizdli. Fsi keri so prišli gledat karnevol z drugih krajof so lepo mirno odšteli tiste tri nove di- nare, Ptujčani pa bi si rajši dali kožo s sebe doj potegnoti, kak da bi si kupili tisto kovinsko značko. Keri nese meli placa doj z oken no balkonof zijati kar- nevalskega sprevoda pa so se na fse mile viže drengali po ga- sah. Gdo sen hteja keremi pri- špičti tisto značko, se mi je sko- ro fsoki zareža v ksibt: »O pje, jas nemo gleda karnevola, jas gren samo domu!« Najboj sen si zapuna enega ptujskega gospoda, ki ma prek krez mero vejke dohodke, pa ml premoj amen diiši neje hteja značke odkupiti. Vena si je mi- sla, kaj boš me ti srmaček za dinare cigana, meni še dofčna uprava ne pride do živega ne ke bi mi ti pri.ša.) Vidiš Lujzek, toki smo, ve« momo, boj smo skopi, boj je bogat, boj škriple z dinaron. Veš, to sen ti hteja povedati no te lepo pozdrovlan. Tunek iz Domove Pozdrovleni Tunek! Pišeš, ke so te Ptujčani na fa- šenk na vejko razočcrali. Veš, saj so mene tudi, samo v malo drgočišji obliki. Misla sen, ke mo jih fsaj na fašenk vida ma- lo v drgočišjih ksihtih, jehal vrag, te pa so meli fsi na sebi tiste lorfe. kak ž jimi celo leto hodijo po Ptuju. No enih por je bilo fsaj tak pametnih, ke so si neke na nos nateknoli. Veš pa tiidi to neje bilo preveč origi- nalno saj mamo duge nose sko- ro skos celo leto. Pri tisti prodoji značk pa si ga resen mujmo pihna. Ce boš driigo leto drgoč vstopnice odo- va, jih poniijaj samo s listin, ki s podeželja pridejo. Veš, tisti so že tak navajeni na najrazličnej- še dofke, poddofke, naddofke no samoprispefke, ke se ti ne beden nede protiva za tiste tri dinare. Ti samo reči, Ce nede ploča, ke de priša rubež k jeml. Samo veš, zodje cajte se tudi rubežof preveč ne vstrošijo. Bodi lepo pozdrovleni no ml še kaj napiši. Lujzek Piše Lujzek iz Sovec pri Po- lenšaki: Pozdrovleni kolega Lujzek! Veš to enkrat sen tiidi jas do- živeja en neprijeten karambol. To eno večer sen ša malo po ve- si dikline zvot, pa nesen veda, ke si mislili pri toti hiši drugo iitro koline meti. Sprovin se ti jas k Micki pod odejo no naen- krat začujema, kak je vuni za- čeja zverinsko pes lojati no kak je neše okoli voglof bejža. V ti- sten cajti pa so že oča od moje dikline fstanoli no z listnato ročico leteli vun na dvoriše. V tisten strohi sen kumer vun od odeje skoz okno skoča no zalu- kova kaj se godi. Sosidi so hteli štalinko doj zašrajfati pa jin to neje uspelo. Tudi Micka je vsto- nola no hitro oče spot sprovla, ke sma se lehko drgoč malo se- grela. Pa še neke bi ti rad napisa. Zodjič sen šteja pismo od sldo- ka Frančeka no Poldeka. Naj se preveč ne zanošata na kobilo- igrske dikline, saj nas je ostalo duma zadosti tokih ki mo totin diklinan že glave zmešali. Lepo te pozdrovla Lujzek Iz Sovec pri Polenšaki. Pozdrovlen pajdoš! Pišeš, ke hodiš k diklinan pod odejo rožnkranc molit. Ja. veS to so lepi cajti. Tudi jas se fčo- sik spunin nazaj, kak sen se negda v mlodih letih k svoji Mlcikl stisna. Tak sma se rada mela, ke se nama je enkrat štampet fkup strja pa sploh ne- sma preštlmala. Vidiš, zaj pa je že drgačik. Leta minejo no člo- veki neje za toke norije. Pje, resen si meja sreCo, ke te tistokrot neso Mickin oča dobili. Neven, če te ne bi en- krat z lisnato ročico pobožali po plečah, tak, ke bi si za večne cajte zapuna, gdo si pri Micki spa no rožinkranc mola. Pje, ne- ke sen čiija, ke si tudi s sosido- vo Stefo nese preveč navskriž. Tejko ali glej. ke te neta obe na šajbo vrgli no boš mopa iti po dikifno v drugo faro. Vidin tiidi, ko bi rad malo raz- jeza Frančeka no Poldeka. Pje pasko se mej, Ce de priša keri na dopust, ke te neta z opasa- čon malo speglala. Srečno te no dobro se mejte, drogi PrJeki. Pište mi na antre*; Uredništvo Tednik«. Herojf^ ka 2, Ptuj. Vaš lujzek STR Ar i 16 tednik — četrtek, 5. marca 1970 TV spored NEDELJA, 8. marca 10.00 Kmetijska oddaja, 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.30 Oberstdorf— Smučarski poleti, 14.30 Nove melodije, 16.00 Svetovno pr- venstvo v umetnostnem dr- sanju, 19.00 Rezerviran čas, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnev- nik, 20.30 3-2-1. 20.35 Humo- ristična oddaja. 21.35 Video- fon, 21.50 Športni pregled. 22.20 Rezerviran čas, 22.50 Propagandna oddaja, 22.55 TV dnevnik. PONEDELJEK, 9 marca 9.35 TV v šoli, 10.30 Angle- ščina, 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Odda- ja za prosvetne delavce, 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled, 17.50 Snežna kraljica, 18.05 H. Škofič: Ba- sen o treh čuvajih, 18.15 Ob- zornik, 18.30 Od zore do mra- ka, 19.00 Mozaik, 19.05 Za- bavno glasbena oddaja, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Izak Samo- kovlija: Plavolaska Židinja, MALI OGLASI 250 RŽENIH škopov in slamo- reznico prodam. Muzek Štefka, Tržeč 18. PRODAM ma,ihno posestvo (20 arov vinograda in 50 arov sa- dovnjaka) ter novo nedograjeno stanovanjsko hišo v Malem Oki- ču. Informacije dobite pri An- tonu Furjan. Zavrč 11 ob sobo- tah in nedeljah . NOV GUMIVOZ prodam. Naslov v upravi. POCENI in kvalitetno polagam vse vrste keramičnih ploščic. Franc Žižek, Krambergerjeva pot 2, Ptuj. 500 KOM. trsnih sadik (vlačence šmarnice) prodam. Naslov v u- pravi. 80 AROV travnika na Podložah prodam. Martin Medved, Lov- renc 16. ŽENSKO, ki bi pazila otroka vsak drugi teden sprejmem. V tem času ima tudi stanovajije. Naslov v upravi. ISCEM starejšo žensko — upo- kojenko za pomoč v gospodinj- stvu. Samska soba na razpolago. Naslov v upravi. PROD.AM kompletno trifazno vodno črpalko. Plešec, Hotinja vas 10, p. Slivnica. 1 ha POSESTVA (vinograd in sadovnjak) v Majskem vrhu pro- dam. Vprašajte pri Ivanu Hrga, • Pobrežje pri Vidmu 161. HISO z gospodarskim poslopjem In 4 are zemlje v Sturmovcu 20 prodam. Ivan Hrga. Pobrežje pri Vidmu 161. 1500 kg suhe detelje prodam. Konrad Sabeder, Kicar 135. ZAMENJAM vino za krompir ali koruzo. Naslov v upravi. 1,50 ha travnika v Leskovcu gradbeno parcelo v Lancovi vasi in kosilnico na vprego prodam. Naslov v upravi. PSICO — čistokrvno volčjakinjo 8 mesecev staro prodam. Naslov v upravi. Oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi Tednika. Razgledi po filmskem svetu. Poročila. TOREK, 10. marca 9.35 TV v šoli, 10.30 Ru- ščina, 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina, 16.10 Anglešči- na, 17.15 Veselje v glasbi, 18.15 Obzornik, 18.30 Po do- mače z Jožetom Kampičem in pevci, 19.00 Mozaik, 19.05 So- dobno poslovanje, 19.30 Pro- met in alkohol, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Velika imena sodobne- ga filma — Ujemite tatu — ameriški film. Veselje v glas- bi, Poročila. SREDA, 11. marca 9.35 TV v šoli, 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 15.00 No- gomet: Vojvodina — Upest DOSZA, 15.45 Test z glasbo, 16.00 Nadaljevanje nogomet- nega prenosa, 17.15 Madžar- ski TV pregled, 17.45 Tra- pollo HH 33, 18.30 Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi, 19.00 Mozaik, 19.05 Popularna glas- ba, 19.20 Kalejdoskop, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Teh naših trideset let, 22.05 P. I. Čaj- kovski: Romeo in Julija — balet, 22.25 Poročila. ČETRTEK, 12. marca 9.35 TV v šoli, 10.30 Nem- ščina, 11.00 Francoščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 16.10 Osnove splošne izobraz- be, 16.45 Madžarski TV pre- gled, 17.45 Tiktak, 18.00 Glas- beni ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Zgodbe s potovanj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v ted- nu, 19.20 Vse življenje v le- tu dni, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 V. Neff: Preudarne roke, 21.35 Kulturne diagonale, 22.25 Zgodbe za vas, 22.50 Poročila. Tednik izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor Anton Bauman glavni in odgovorni urednik, Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, rt. 524-3-77. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.