Komunistična revolucija na Dunaju. Na Dunai}u so bili zadnji dnevi preteklega fedna krvavi dnevi. Povzročili so jih komimisti, delavci, ki so se wasilno hoteli polastiM vlade, ter na ta nacin k Avstrije:naptnaviii boljš&viško državo. Zaeetek revolucije. Pred dunajsko poroto je v četrtek, dne 14. julija, bila razprava zoper oae nemske fašiiste, ki so pri ndki socijalistični prireditvft v bližini Dunaja streiljali na delavce. Ti nemski fašieti pa ,so bili pri poroti oproščeni. Zdaj so d-3lavoi na Dunajii začeli protestirati in so napravili velikc obhode po mestu. To njihovo Tazburjenost pa so uporabili zlobni ljudje, ki so lioteli ta treimtek uporabiti, da pridejo nasitnim potoan do vlade. Izdali so okldc ra splošen štrajk ter poziv za napad. In res so delavci v petek šli namesto na delo — na cesto. Začele so ee demoirstraei-je. Ker se delavstvo ,ni umakTiHo polioiji, so rpadli streli, ki pa so uapravili pravi pokolj po ulicah. Delavstvo je prrešlo v napad in s tem se je dejansko zacela revolucija. Divjanje delavstva. Delavstvo je naijpreje napadlo sodno palačo. Vdrlo je vanjo, pregnalo uradiiištvo, 60 polioajev, ki so bili tam, pa je zajrTlo. Nato je palačo zaižgalo. Plameni, 'ki so istočasno bukniili na vseh koncih palace na dan, so v kratkem objoli oelo stavbo. Delavstvo pa je razbijalo pohištvo in metalo na ogenj, razmetalo v plamene vse sodnijsk« spise in vse knjige. Gasilci so sicer takoj prišli, a delavstvo je streljalo nanlie m ni pustilo, da bi gašili. Z orožjem so si gasilci napravill pot v gorečo palačo, da so rešili oiiih 60 zai>rtm policajev. ,Na cestl pa 'je med tem d»ivjala borba med polioaji in deiavstvora naprej. Tlada je sicer poklicala tudi vojsko na pomoč, a ta je vecinoma prestopila k Tipornikom. Delavstvo je izato Etnagovito divjalo naprej, iidrlo v palačo krščainskega lista »Reičhspost« ter tudi tu vse razbilo in palaoo zažgalo. Razburjeaje dunajske^a prebivalstva. Vdika večina Dunajeanov, posebiio še tujcev, pa oii vedela, kaj se pravzaprav godi. — Zato je to raziMnljiv«, da je nastalo velikansko razburjenje po celem mestu. Prva skrb je bila, v na|hujši naglici pokupifbi živila vsaj za nekaj dni. Tako so bile trgovuie z živili naenkrat grozna oblegane in v pasr urah popolnoma izpraznjene. Ker je boj divjad vedno huje in po vseh ulicah, so trgovci že dopoldne začeili trgovine zapirati. Enako so bile vse Mše ves dan zaprte. V velikih hotelib so bi'M ibogati tu'jci, ki so v strahu prdčakovali, da množica navali nanje. Razburjenje se je še povečalo, ko so tapomiki postalii gospodarji položaja. Upor na višku. — Vlada — zmaga! Etelavstvo se je že polastilo pošte, brzojava in telefon-a, tudi železnioe in tramvaja. Dunaj je bil odrezan od sveta, a tudi v Dnraajiu samem so vedeili drug za drugega lc delavd. Vilada dr. Seipla je bila ves čas v svojiih uradnih prostorih. Govorice so se že Kiznesle, da je Seipl ubit, da je vlada padla iaa druge podobne in še hujše. A dr. Seipl je vstrajal. Tudd, ko je prišlo obvestilo, da so delavci sestaviili novo vlado, ni prestrašilo dr. Seipla. On ije vedel, da bo prdšla pomoč. Im res je prisla. Vojastvo iz Graza in iz Innšbrucka se je priipeiljalo ina številnih avtomobilh, ker železnica ni vec vozila. Vojaštvo je nastopilo takoj in je po celodnevnem boju zmagalo. Delavtstvo se je zacelo umikati iz sredine mesta v svoja predimestja. Tam so trajali boji še celi dan in po noči, vendar je bilo že jasno, da je zmagala vlada. Iz bližajih industnijsikih krajev so prihajale nove množice delavstva, iM- pa ni moglo položaja več izpremeniM. Sedanji položaj. Dr. Seipl je takoj, ko ja obvladal položaj, poslal uradno obvestilo vsam zastopnikom drugih držav, da bo vlada vzdržala >Ln oskrbela red. Socija1!!!! demokrati, posebno voditelji, pa si umivajo iroke, ceš, -da so popolnoma nedolžni. Res so nekateri osastoplili, da bi delavstvo pomirili, a brez vtspeba. Zdaj so proglasili splošno stavko po vsej državi. Žeilezmica ne vozi, tovarne sfoje, Mstov se ne tiska. Socijalisti bočejo na ta Ea5in dobMi vlado v svoje roke. Položaj . še ni izSiščen, vendar je npati, da -ne bo presenečenja.