26 Književna poročila. Književna poročila. Eugen Planer: Recht und Richter in den innerosterreichischen Landen Steiermark, Kdrnten und Krain. Reckts- und Kulturhistorisches aus einem Jahrtausend. Graz, 1. Meyerhoff, 1911, Str. Xi 4-400. Pravne zgodovine se ne da vsiliti v tesne spone strokovne vede, struga njenega toka je tako širna, kakor življenje samo. S tega stališča je Planer-jeva knjiga v prvi vrsti pravo ogledalo prosvete ene izmed najvažnejših skupin alpskih dežela za tisočletje nazaj. Še prav posebno velja to za oris časov srednjega in novega veka do uvedbe ustave. Iz popisovanja splošnega kulturno-zgodovinskega mišljenja pa se dvigajo opisi posameznih pravnih stvorov, kakor relifi, in s tem dobi celo delo lice strogo pravoznanstvenega izraza. Opisovanje nadaljnih časov po uvedbi ustave teče vsekakor v ožjih strokovnih mejah obrazložbe postanka prava in sodišč ; ali zgodovina sedaj veljavne sodne uprave je tako popolna in zajema vse pojave do najnovejšega časa v takšnem obsegu, v kakršnem je doslej še nismo imeli. Njena vrednost je tem višja, ker je Planer črpal iz virov arhiva graškega višjega deželnega sodišča, ki doslej sploh še niso bili predmet strokovne raziskave. Cela knjiga se deli — če se ne oziramo na vzneseno pisan predgovor in pdgovor — na štiri dele. Iz množine snovi, ki je tu nagromadena, le — nekaj glavnih potez. V prvem delu o sodiščih in sodstvu peča se pisatelj z ustavno zgodovino Štajerske, Koroške in Kranjske, razpravlja o raznih srednjeveških pravnih inštitutih, sledi njihovemu razvoju do najnovejšega časa. Predvsem polaga pisatelj vrednost na vire; nebroj teh je v knjigi natisnjenih. Prinaša osobito reminiscence bodisi lokalne, bodisi genealogične vrednosti, kar daje sicer dokaj suhoparni snovi večjo živahnost. Posebej je omeniti temeljito opisovanje borbe med inkvizicijskim in obtožbenim načelom, ki je dala pisatelju priliko, da je priobčil iz omenjenega arhiva »Peinliche Gerichtsord-nung« iz početka 17. stoletja skoro v polnem obsegu. V drugem delu o sodniškem stanu razpravlja se o vseh momentih, ki se tičejo bistva in pomena sodniškega stanu. Ta del seveda ni pisan le za navedene tri provincije same, ampak je enake vrednosti za avstrijske sodnike sploh. Izmed priobčenih virov so kulturno-historično najznamenitejši »Juramentenbucher« ; tri, vsebujoče tudi nekaj nenemških priseg iz časov Ferdinanda lil., hrani arhiv višjega deželnega sodišča v rokopisu. Te prisege so važen prispevek tako k spoznavi mnogorazrastenega uradniškega ustroja izza časov Ferdinanda III. do Marije Terezije, kakor tudi njihovih dolžnosti. Konec tega dela prinaša osebno zgodovino notranjeavstrijskega sodniškega stanu. Domače zgodovinarje utegne zanimati osobito reminiscenca o tistem celjskem mestnem sodniku, ki se je celo mogočnemu zadnjemu celjskemu grofu uprl; pisatelj je v tej zvezi podal celo zgodovino tragične usode Veronike Deseniške ter padca grofov celjskih. Razne vesti. 27 Tretji de) je odmenjen o bsegu opravil sodnikov in sodnih pomožnih organov, l