STOJAN KASTELIC IN FRANC OVEN STA PREJELA PRIZNANJA GENERALA MAISTRA
Brez orožja bi teritorialni obrambi trda predla
Ob prvi obletnici osamosvojitve, je Ministrstvo za obrambo republike Slove-nije podelilo zaslužnim pripadnikom Te-ritorialne obrambe posebna priznanja generala Rudolfa Maistra. Med zaslužni-mi dobitniki, ki jim je priznanja izročil sam generalmajor Janez Slapar, sta tudi naša občana Stojan Kastelic in Franc Oven, ki sta požrtvovalno prispevala, da je TO pravočasno dobila potrebno orožje.
»Priznanje sem pravzaprav pričakoval, nisem pa mogel vedeti, da bo to ravno Maistrovo,« je povedal v razgovoru za Našo komuno Stojan Kastelic, pomočnik poveljnika za zaledje TO. »Lepo je, da
cenijo naš trud, čeprav sam vse te hvale ne rabim. Važno je, da je bila naloga dobro opravljena.«
Za Stojana Kastelica se je vse skupaj začelo že kako leto pred lanskimi junij-skimi dogodki, ko je bila formirana Na-rodna zaščita.
»Treba je bilo za vsako ceno priskrbeti nazaj tisto orožje, ki nam ga je odvzela nekdanja JA. Zbirali smo se ponoči in odhajali v skladišča in kasarne, pač tja, kjer smo uspeli nekako nevtralizirati va-rovanje orožja. Pripadniki JA seveda sploh niso vedeli za to našo akcijo. Orož-je je bilo treba potem z enega mesta razvoziti na več strani. Podobno nalogo je opravljal tudi Milan Šercer, prav tako Maistrov nagrajenec. Na ta način nam je uspelo prenesti več tisoč kosov orožja in večjo količino eksplozivnih sredstev. To je bila čista diverzija. Nekaj orožja pa nam je uspelo »ukrasti« tudi podnevi. V kombiju smo napravili dvojno dno in vanj skrili tudi po dvajset avtomatskih pušk. Dejansko smo kradli naše lastno orožje. Vendar pa ta akcija ni tekla dol-go, ker je začela vojska kombije pregle-dovati.«
Drugega dne vojne je enota Stojana Kastelica zaplenila 2 tovornjaka JA, na-tovorjena z orožjem in opremo za voja-štvo na Brniku in zajela 7 vojakov. Iz vojaškega skladišča v Borovnici pa je razdeljevala orožje za potrebe TO na območju celotne Slovenije.
Podobno je doživljal tiste lanske dra-matične dni, pa tudi čas pred njimi, Franc Oven, tedan načelnik tehnične službe v TO in eden od soustanoviteljev TO na Viču:
»Orožje za našo TO smo začeli skrivati takoj, ko nam ga je bivša JA začela odv-zemati. Takoj po odvzemu sem razbur-jen prišel v štab TO in se jezil, zakaj je prišlo do oddajc. Pojasnil sem, da JA do tega orožja nima pravice, ker je last TO in podjetij. Če bi bilo po njihovem, po-tem bi si JA lahko lastila pravico do odvzema vseh 75.000 lovskih pušk, koli-kor jih je v Sloveniji.
Že čez nekaj dni je komandni kader stopil v akcijo vračanja orožja, pfavza-prav krajo našega lastnega. Pri meni smo se posvetovali, kako stvar najbolje izpe-ljati. Postavil sem pogoj, da naj za akcijo vedo le načelnik, pomočnik komandanta za zaledje, skladiščnik in jaz sam. To orožje smo potem prevažali in vskladišči-li v nočnih urah.«
Za Franca Ovna je bil lanskoletni od-por slovenske TO prava epopeja, zato ga danes toliko bolj jezi, da skušajo nekateri razvrednotiti njene zasluge.
»Janezu Janši bi priporočal: če se že nismo pustili povoziti vojaško, potem se zdaj ne smemo pustiti povoziti tudi poli-tično. Nekakšno združbo balkanofilov, ki si zdaj skuša prisvojiti rezultate naše osamosvojitve, sem pravzaprav pričako-val, saj se po vsaki bitki pojavijo razni majski heroji, povzpetniki, voluharji in mrhovinarji... Danes se govori, da je Janša med vojno kupoval orožje in pobi-ral procente. Toda orožje smo imeli taj-no skrito in pripravljeno že leto dni po-prej. Srbofilom naj bo jasno, da so vojno izgubili zavoljo blokade orožja, ki se je že nahajalo v Sloveniji in zaradi podce-njevanja slovenskega strarešinskega ka-dra in njegove borbene sposobnosti.«
B. VRHOVEC