Nja je zaprosila za premirje
i _
llJ*ki Šah je obljubil, da bo izgnal iz dežele vse če Angleži in Rusi prenehajo z bojem v *je*eli. Nemčija bo pa zahtevala od Turčije, ,, »zžene vse ruske in angleške inženirje in
tehnik*;.
§ ^ __
lila v ei"an' Perzija, 27. avg. — Angleški in ruski poslanik sta Jojj j^'jenei pri perzijskem šahu in kmalu zatem obvestila Ik- a(l1- da prosi perzijska vlada za mir. V dosego tega per-;fe	garantira, da bo izgnala iz dežele v teku enega tedna
ido]^ Nemcev bo ostalo za Pile j11 ker opravljajo ienirj- ^^Qvorne službe kot »nji ' ^o se jim dobi na-el6i e- morali tudi ti iz
fernigj. AI-
11 Mansur je izjavil
aj0 nentu. da Rusi bombar-^iji !fUVar°vana mesta po lega erz'ja ni ogrožala no-vi^'^dov, je rekel premier lkotJjje Ugotovila tako Lon-
10	štev-10Skvo' da se bo zmanj-»vdo° nemških državlja-
^ b0 n° Se P°roca iz Turči->0 ^ht^"^ vlada skoro go-;iMeželeVala da Turčija izže-61ifje ®Vse angleške in ruske
'S'r aj bi bil° kot pro"
11	Per^sko in angleško inva-
(Pke Turčija se boji Vftzije ako ne bo ugo-
dila zahtevam iz Berlina. *
London, 27. avg. — Nevtralni diplomatski viri trdijo, da se bo Perzija vdala v teku treh dni, ker ruški kozaki že prodirajo proti glavnemu mestu Teheranu. Rusi so že 150 milj daleč v Perziji in so zavzeli drugo največje perzijsko mesto Tabriz. Angleške čete so pa prodrle od juga 40 milj v Perzijo.
Ako bo prišlo do premirja, bo obdržal šah svojo oblast, toda angleškim in ruskim četam bo moral dovoliti bivanje v deželi do konca te vojne. Zavezniki bodo zahtevali dovoljenje, da smejo prevažati vojni material iz Perzijskega zaliva do Kaspiškega morja v Rusijo. Po tej poti bodo šle potrebščine za rusko armado iz Amerike in Anglije.
J. Hočevar, 3848 E. 112. St., Mr. J. Silk, 3830 E .93. St. Po $1 so prispevali: Mr. Nose, 1013 Prince Ave., Mr. Yanchar, 10302 Prince Ave., Mrs. Znebel, 10101 Prince Ave., Mr. ,Zabuk6vec, 10010 Prince Ave., Mr. Trsinar, 10505 Prince Ave., Mr. Lukac, 9607 Prince Ave., Mr. in Mrs. Vatovec, 10801 Prince Ave. Anton Zeleznik, 10506 Reno Ave., Mr. Mezgec, 11307 Dave Ave., skupaj $24.00. Ne bo drugače, za tako požrtvovalnost se bo pa treba priti enkrat osebno zahvalit. Torej nasvidenje, dekleta!
Dalje so prinesli v naš urad za Lauschetovo kampanjo: Mrs. Frances Milavec, 1069 E. 61. St. je dala kar $20.00, neimenovana oseba iz West Parka je poslala ček za $10.
Anthony Uss, 6502 Superior Ave. je poslal $5.00 in pripomnil, da iz srca rad pomaga Francetu dolzvolitve, ker sta oba veterana zadnje svetovne vojne in dobra prijatelja.
Vrli Slovenki, Ann in Mary Orenick iz 15908 Arcade Ave., sta prispevali $5.00, po $2 so dali: Frank Zagorc iz 712 E. 162. St. in neimenovan. Neimenovana oseba nam je izročila en dolar.
Iskreno se zahvaljujemo vsem gori navedenim. Upamo, da se bo še kdo oglasil in podprl kampanjo s kakim dolarčkom.
Nemci so zasedli važno železniško progo med Moskvo in Leningradom
Iz Berlina prihaja poročilo, da so nemške čete zasedle železniško progo, ki veže Moskvo in Leningrad. S tem so presekali glavno dobavno zvezo do Leningrada. Ravno v katerem kraju so Nemci prišli do te železnice, ne poročajo.
Iz Moskve se pa v istem času zatrjuje, da ruska armada še vedno drži vso fronto tako pri Leningradu, Smolensku, Gome-lu in Odesi. Rusi ne omepjajo, da so Nemci zasedli Dnepropetrovsk v Ukrajini, dočim se je iz Berlina že pred par dnevi poročalo o eavzetju tega mesta.
Euclidski demokratje vabijo na piknik nedeljo
Agilni Slovenski demokratski klub v Euclidu vabi vse Eu-clidčane in njih prijatelje na prijeten piknik, ki se bo vršil v nedeljo 31. avgusta v Willow Gardens, St. Clair Ave. in 222. cesta. Za vse bo dovolj zabave. Za one, ki radi plešejo, bo udaril na strune Frank Jankovičev orkester že ob štirih popoldne. Serviralo se bo najboljša okrep-čila, da ne bo nihče ne lačen ne žejen.
Tekom piknika se vam bodo predstavili tudi vsi kandidati demokratske liste za jesenske volitve v Euclidu. Med temi so tudi trije Slovenci in sicer Frank M. Surtz, ki kandidira za solicitorja, Ray Turk, ki kandidira za mestnega blagaj nika in John J. Omerza, ki kandidira za councilmana v tretji vardi.
Železniški promet* skoro ustavljen v Jugoslaviji
Ankara, Turčija. — Sabotaža na balkanskih železnicah, tako v Jugoslaviji kot v Grčiji, je postala tako uspešna, da se Nemci že skoro ne morejo več posluževati železnic. Ako hočejo poslati potrebščine v južno Srbijo ali v Grčijo, morajo to storiti daleč naokrog po Donavi, ičtrnem morju in skozi Dardanele.
-o-
225,000 jih bo volilo
Za primarne volitve v Cleve-laridu bo kakih 440,000 registriranih volivcev, toda politikarji pravijo da v primarnih volitvah ne bo volilo več kot 255,000 volivcev. Za novembrske volitve pa pričakujejo nekaj nad 300,-000 volivcev.
Ura molitve
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida se opozarja, naj prihajajo v večjem številu k uri molitve, ki je vsak četrtek večer ob sedmih. Po pobožnosti pa pridite v šolo in pripeljite seboj svoje prijateljice.
KADAR MOTORIST VJAME POLICISTA
Čigava je vojna?
Moški, to je naš močnejši spol, pravijo: to je vojna moških! Nežnejši spol pa, pravi: "O, tako! Bi rade vedele kdo je dal aluminijeve kastrole 'in ponve za vojno, pa kdo je moral žrtvovati radi vojne svilene nogavice, a?"
Iz raznih naselbin
Ely, Minn. — V okrajni bolnišnici v Buhlu je zadnje dni umrl James Jankovič. star okrog 80 let, ki je zadnjih 24 let bival na Elyju, prej je pa bil na Me-saba Rangu v Minnesoti. Doma je bil iz Iške Loke pri Igu in zapušča nekaj sorodnikov. Ni bil član nobene slovenske podporne organizacije. — V Rochestru je pred dnevi umrla Frances Smole ,stara 65 let in rojena v Borovnici pri Ljubljani, Njeno dekliško ime je bilo Košir in v Ameriki je bila 40 let. V East Heleni, Mont., zapušča moža, tri sinove in tri hčere.
Broughton, Pa. — Dne 14. avgusta je tukaj naglo umrl Mike červ, star 65 let in doma iz Tolmina na Primorskem, V Ameri. ki je bil 37 let in tu zapušča dva sinova in dve hčeri.
Milwaukee. — Dne 15. t. m. je v W. Allisu umrl John Može, star 53 let in rojen v Stopičih na dolenjskem. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča ženo, sina, ičer in brata. — Dne 13. t. m. je umrl Jakob Ciraj ,star 71 let in doma iz Ljubnega v Savinjski dolini na štajerskem. V Ameriki je bil 38 let in tu zapušča dva sinova. —- Dne 27. m. m. je umrl Jože Rajer, star 63 let in doma od Novega mesta. V Ameriki je bil 36 let in zapušča dva sinova in hčer.
Waukegan, 111. ---'Dne 19. avgusta je v bolnišnici umrla Mary Barle, roj. Oblak, stara 67 let in doma iz Ohomice pri Borovnici na Notranjskem. V Ameriki je bila 42 let in tukaj zapušča dva sinova in tri hčere;
Malokdaj se to pripeti, pa včeraj se je. Policist Garl Morse se je peljal včeraj po Lake Shore bulevarju. Pred njim je vozil 19 letni Warren Willett iz Mentorja. Pa se je možu postave zdelo, da vozi Willett prepočasi, in ga je prehitel na desni strani,
pri tem pa s svojim avtom "posnel" fantov avto.
Policist je naglo odpeljal naprej, fant pa še hitreje za njim. (To je pa tisto, kar se malokdaj pripeti na cesti). Fant je vjel
policista in njegov avto na 55. cesti in je zahteval od patrolma na odškodnino za avto. Vnel se je prepir in končno je policist zbil fanta na tla. Ta je poklical policijo in oba sta bila odpeljana na policijsko postajo. Policist je bil suspendiran iz službe do zaslišanja pred načelnikom Matowitzem.
Pripomniti je pa treba, da po. licist takrat ni bil v uniformi Če bi bil, dvomimo, da bi se bi fant zapodil za njim.
Za 26 odstotkov manj avtomobilov
Washington. — Ameriške tovarne bodo izdelale v mesecu avgustu, septembru, oktobru in novembru za 26 odstotkov manj potniških avtov kot navadno. Tako je ukazal urad za produkcijo obrambnega materiala. Za 1942 modele bo pa znižanje celo 50 odstotkov.
Morajo počakati eno leto
Mestna zbornica v Garfield Heightsu je čdglasovala $250 priboljška v plačah ognjegascem in policajem, župan Ring je pa to vetiral z izjavo, da morajo iz boljšane plače počakati za eno eto, ker enostavno ni denarja.
Direktor postav odstopil
Henry S. Brainard, cleve-landski mestni direktor postav se je odpovedal uradu. Vstopil bo v službo pri Firestone Tire & Rubber Co. v Akronu kot pomožni pravni svetovalec.
Cene cigaretam
Nova postava v državi Ohio zahteva, da ne sme nihče prodajati pakete cigaret ceneje kot po 15c. Nekateri jih bodo prodaja li po 15c, drugi po 16 in 17c.
Zadušnica
V petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida 30 dnevnica za pokojnim Antonom Pekol. So rodniki in prijatelji so vabljeni.
V	torek bodo pričeli s hišnim projektom v Euclidu
V	torek bodo pričeli graditi hišni projekt v Euclidu in sicer na 50 akrih zemlje severno od St. Clair Ave. pri 200.' cesti. Vsega skupaj bo postavljenih 99 poslopij. Vsaka teh hiš bo stala približno $3,500 in v vsaki bo prostora za 4 do 6 družin. Polovica teh hiš bo imela ravne strehe, polovica pa koničaste; Projekt bo imel skupno igrišče za otroke na šest akrih zemlje in pa glavno skupno poslopje za razne aktivnosti.
Tako je končan dveletni boj proti zidavi tega projekta. Več kot 7,000 euclidskih državljanov se je izreklo proti tej zgradbi, ki bo prosta davka prihodnjih 60 let, toda Euclid bo moral dati tem hišam in družinam vso postrežbo prav tako kot ostalim davkoplačevalcem. -o--
V	Oklahomi ne marajo
za Lindbergha
Oklahoma City. — The America First Committee je vprašal mestno zbornico za mestni avditorij, kjer naj bi govoril Chas. A. Lindbergh. Zbornica je izjavila, da ne da avditorija Lind-berghu. Mestni očetje so rekli, da ne kratijo nikomur svobode govora in da Lindbergh lahko govori na katerem mestnem vogalu hpče in dokler hoče toda v mestnem avditoriju pa ne bo.
i -o-—
Nov grob Kot smo že poročali, je umr-a Mary Jukich, njeno dekliško ime je bilo Mary Hercog. Stanovala je na 1293 E. 55. St. Bi-a je vdova, rojena v selu Be-re}c, Jugoslavija. Stara je bila 36 let. Zapušča tri sestre, v Clevelandu Katarino in Frances, v tarem kraju Rozalijo.
ogreb bo v soboto dopoldne ob 11:45 v hrvatsko cerkev sv. Pavla iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62. St.
Pojdimo v Lorain!
V	nedeljo 31. avgusta bodo jorainčani praznovali 25 letnico ustanovitve mladinskega oddelka pri KSKJ. Bo j ako lepa slav. nost s zanimivim programom. Društvo sv. Jožefa št. 169 je naročilo dva busa in ker je še nekaj prostorov, lahko prisedete, ako se priglasite do jutri pri Johnu Pezdirtzu ali pri Frank Matohu.
Pozdravi iz konvencije
Clevelandski delegatje, ki prisostvujejo v Chicagu konvenciji Zapadne slovanske zveze, pošiljajo prijateljem in znancem pozdrave. in sicer: Johanna V. Mervar, Frank Mervar st., Frank Glach, Mr. in Mrs. Joseph Ponikvar, Joseph Godeč, Frank
Amerika zahteva svobodo morja
Državni tajnik Hull je odločno izjavil, da Zed. države ne bodo trpele nobene ovire od strani Japoncev, če bodo hotele poslati Rusiji vojne in druge potrebščine.
Washington, 27. avg. — Državni tajnik Cordell Hull je danes razložil stališče Zed. držav in izjavil, da bo Amerika odločno stala na zahtevi za svobodo morja, ako bo hotela pošiljati potrebščine Rusiji, časnikarji so ga vprašali, če bodo Zed. države vztrajale na zahtevi svobodnega morja in če bodo izvedle pošiljanje potrebščin Rusiji kljub temu, če bi Japonska k temu protestirala.
Hull je pritrdil, da bodo Zed.
države na tem vztrajale. Izjava državnega tajnika je prišla potem, ko je Japonska posvarila Rusijo in Zed. države, da ne bo dovolila pošiljati gazolin v Vladivostok. Rusija je pa odgovorila Japonski brez obotavljanja, da bo smatrala vsako potezo od strani Japonske, s katero bi ovirala zvezo med Rusijo in Ameri-
ko, kot neprijateljski čin.
Japonci poročajo, da je bilo odpeljanega 10,000,00j) galon ga-zolina iz Amerike proti Vladivo-stoku. Japonci gledajo na to z neprijaznimi očmi, ker so Zed. države ustavile vsak izvoz gazo. lina na Japonsko, a zdaj se bo vozil prav pred nosom Japonske v Rusijo.
Mlad francoski komunist je streljal na bivšega premierja Pierre Lavala
Vichy, Francija, 27. avg. — Pierre Laval bivši ministrski podpredsednik, ki je največji zagovornik sodelovanja z Nemčijo, je bil danes obstreljen, ko je prisostvoval protikomunistični demonstraciji v Versaillu. Tri dru-g€ osebe so bile istočasno ranjene.
Laval je dobil strele v prsa in roko, toda zdravniki sb mu izvlekli krogle in pravijo, da bo Laval živel.
Laval je prisostvoval registraciji prostovoljcev", ki so se javili, da se bodo borili ob sti'ani Nemčije proti komunistom. Le-
gijonarji so polagali prisego zvestobe.
Tekom teh ceremonij je naenkrat vstal mlad komunist in začel streljati proti odru, kjer je sedel Laval s svojimi pomagači. Napadalec je bil takoj prijet in spoznan kot 21 letni Paul Colette.
Zdaj se splošno pričakuje, da se bedo. vršjie masne eksekucije komunistov po Franciji, katere ima policija zaprte. Policij«, je samo v Parizu zaprla več kot 10,000 oseb, katere označuje kot komuniste in Jude, ki so izvrševali zadnje sabotaže po Franciji.
BIVŠI SUŽENJ NI UMRL REVEN
Martinez, Cal. — Tukaj je umrl George Washington Lee, 89 let star zamorec, ki je bil -rojen v sužnosti. Po civilni vojni je bil oproščen. Zapustil je premoženje v vrednosti $10,000.
-o-
Lepa udeležba na 79. cesti
Več kot 12,000 oseb se je sinoči udeležilo slavnosti. ko je bila' 79. cesta popravljena in tlakovana, izročena prometu. Leona Basinski iz 1188 E. 74. St. je bila proglašena "Miss E. 79. St." Med drugimi je govoril tudi inženir Louis Drašler, okrajni direktor za vladne projekte, ki je izrazil upanje, da bo cesta kmalu tlakovana do Gordon parka in o"d Superior Ave. do Whitethorn Ave. Slav-nost je bila pod pokroviteljstvom Zveze poljskih trgovcev.
Važna seja na Prince Ave.
Jutri večer se bo vršila v Sl^D na Prince Ave. važna seja kluba
Mervar mL, Louise Zadnik in sin Edvard.
Novo podjetje
Mr. Jos. Ahlin naznanja, da je prevzel gazolinsko postajo na St. Clair Ave. in 53. St. Priporoča se slovenskim avtomo-bilistom.
"Lausche for Mayor." Vsi državljani in državljanke 28. var-de so prijazno vabljeni, da se udeležijo te seje in pristopijo k akciji, ki bo v korist in ponos vsemu slovenskemu narodu. Seja se bo pričela točno ob 7:30 zvečer.
KORUZA V OBLICAH V ANGLIJI
London. — Londonsko časopisje je odkrilo da ima nek farmar poldrugi aker sladke koruze, katero bo prodajal po 15c storž kot delikateso za na mizo. Nek časopis uči svoje čitatelje, da se mora jesti sladka koruza takole:
"Koruza je najbolj priljubljena jed v Ameriki, kjer jo pride-
Nemci si ne upajo vzeti Norvežanom zvonov
Stockholm, Švedska. — časopisje poroča, da si nemške oblasti na Norveškem ne upajo izvesti proglasa, da mora narod izročiti vse zvonove. Nobena krajevna oblast si ne upa ukaza izvršiti, boječ se naroda. Nemške o'blasti so namreč razglasile, da bodo pobrale vse zvonove, da bi domačin! ž njimi ne dajali znamenj Angležem. Ko bo vojne konec, bodo dobili zvonove pa zopet nazaj. Toda Norvežani so prepričani, da bi Nemci zvonove prelili v topove.
--o-.
Odličen inženir
Slovenski inženir John M. Hočevar nadzoruje gradnjo predo-' ra pod NYC železnico na cesti 283 v Painesville. Inženir Hočevar zastopa državni cestni oddelek. Delo bo stalo okrog treh milijonov dolarjev.
Poroka
V soboto ob 9:15 bo v cerkvi sv. Lovrenca poroka Alojzije Zupančič, hčere Mr. in Mrs. John Zupančič iz 7606 Union Ave. in Steve Kruc61 iz Buckeye Ave. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu.
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Frank Dobre, 6405 Spilker Ave. so se ustavile vile rojenice in prinesle zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v Woman's bolnišnici na Euclid in 101. St. Čestitamo !
Zadnja čast
Članice društva Jutranja zve-| zda, št. 137 ABZ so prošene, da 'pridejo nocoj ob osmih v Žele-jtov pogrebni zavod, 452 E. 152. St., da izkažejo zadnjo čast sestri Frances Znidaršič.
lujejo največ v južnih državah. Koruza mora vreti 15 minut, nakar se servira v "komašnah," podobno kot krompir v oblicah. Potem se listje olupi, koruza se pomaže z sirovim maslom, nakar se popopra in osoli, potem se prime storž na vsakem koncu in se ga obira po načinu, kot to delajo zajci."
AMERIŠKA ff DOMOVINA
L -	AMERICAN HOME__^SS^SSSP
» I	CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, AUGUST 28, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
k	-o-
P 1
flsPevki za Lauschetovo kamoanio
Vs .	-
^0! , aJ° pa Jutrovčanke . No riveprav že dolgo časa .
2lasrC nad nilšim uredni- ] ■ke^1 Pa kuhinjski štab 1
^dobV P° nobeni viži ne J
Vsidel 'tr^dse, pa so zdaj, :
^sch ° Za izvolitev Fran" : ' Pozabile na vso :
1 '^fOv ^ t01;ek je Prilete" ' Sif,, y^a kar 24 zelenih 1
' 2ere je Ponesla k	I
1K n * Mrs- Silbitzer in ka-	]
, rali med rojaki Mrs.	f
Ni ^ Mrs. Silbitzer. Pri-	i
e:PnP^sle(ieči naši dobri	I
Mr. in Mrs. F.	1
.\^>_Prince Ave., Mr.
Vijfi, --
V	^obdaril vojake :
t v fiu 1 e bo vršil card
t' jParkclubhouse, ;
in 222-cesta-«
1 ^ .Ja demokratski kan-S, inUpana, William F. uSki , ruei njegovi de- ■
■JH kandidatje. Čisti
iij!M fanL° Porabi* v to, da <
V	v ah« iz Euclida, ki
3	j^adi, pisalni papir,
t St^f^ke v lepem \ v°jakov so vstop-ifv ' ^Si pa plačajo liv < k je prijazno fci^etn? Party, kjer bo
PV ^ KMr" Corbett ga"
i)ŽOv°rov nobenih Poli" Sklfii in ločitve
^Arkkkib0PriKV
W K> kjer se obra-
4	1 s'uč;h Zakonov, bo do-
V	razP°r°k> kije
rk "k v z£°dovini
0).0lcto»v Pride prospe-\ ^ok >>8ala' se ^iša Ste-« J' do^ ' izjavil sodnik. kNaift°,Življenje in luk-
<>>Jbw ZSZ
t* .Stoj konvenciji Za-V? v oŠ 2veze' ki se vr-| % SvX agu> je izvolila % U> jnc«i odbor: Pred-
0Se&hUt°Vec' Podpred-
%;Sk Aon\kv*r iz Cle"
I ^ Grmek" ™ "
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
S117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published, dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
<ia Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.(Ki Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
bo83	No. 201 Thurs., Aug. 28, 1941
Ruski bombniki si lahko tudi lastijo zasluge, da ne more nemška kolona pri Smolensku nikamor naprej. In ne samo, da ne more nikamor naprej, ampak si je privzela nalogo defenzive. Kako strahovite izgube so imeli Nemci v tem sektorju, kaže to, da so izgubili Nemci samo pri Mogilevu tekom enega dneva 162 letal.
Značilno je tudi, da Nemcem ni, uspelo napraviti posebne škode z zračnimi napadi na Moskvo in Leningrad. Številne nemške formacije so se*zaganjale proti tema mestoma, toda le malo jih je prišlo skozi točo krogel ruskih proti-zrčnih baterij, ki so posejane na gosto okrog mesta.
Obratno so pa ruski avijatičarji z velikim uspehom bombardirali Berlin. Čeprav so morali ruski letalci napraviti dolgo pot do Berlina in nazaj, pa so vseeno pokazali Nemcem jako silo ruske zračne flote, o kateri je nemški propagandni minister Goebbels že davno poročal, da je vsa uničena.
1
BESEDA IZ NARODA
Zopet nekaj novega
"Novost je začimba življenja" nekaj podobnega pravijo nekateri ljudje, ki so poznani kot dušeslovci. Seveda, vsak lahko po svojem sodi ali je tako res ali ne, toda nekaj resnice. že morebiti tudi v tem, ker vsi se zanimamo za nekaj novega ali takorekoč za spremembo od običajev!
Gori omenjenega izreka se pa še najbolj poslužujejo naši otroci, ki vedno iščejo novosti in pa stremijo po vsem takem, kar je njim v zabavo. In s tem vidikom delamo mnogo novih načrtov zlasti pri naši ženski organizaciji 'Slovenski ženski zvezi, kjer se posveča mnogo pozornosti našim mladim deklicam. To delovanje sicer vsak lahko vidi, kdor zasleduje potek raznih predstav, in prireditev, katere vprizorujejo ,naše podružnice.
Ena največjih letnih prireditev je pa Mladinski tabor, ki se vršf letos že peto leto v velikem Euclid Beach parku. Na tem taboru nastopijo ysi naši vež-balni krožki, ki tekmujejo za prvenstvo v korakanju, kakor tudi naši mladinski krožki, ki nam bodo letos pokazali nekaj novega. Ker so raznovrstni plesi skoraj najbolj popularni med mladino, zato smo se tudi med nami domenile, da dobimo učiteljico, ki se zastopi na take velike predstave, ki bo deklice izvežbala za skupen nastop.
Zato se tem potom naznanja vsem našim clevelandskim podružnicam, da pošljejo svoje članice iz mladinskih krožkov, nocoj v četrtek večer v St. Clair Bath House, ki se nahaja na 63. cesti in St. Clair Ave., kjer so nam dali na razpolago njih veliko telovadnico (gymnasium), v kateri bodo deklice imele svoje vaje. Določen je čas od 6 do 8 ure zvečer in to pomeni, da morajo biti vse deklice na mestu točno ob šesti uri in ob osmih bodo že lahko na potu domov.
Učiteljica, ki bo naše deklice izvežbala za ta lepi nastop, mi je naročila, da naj povem vsem deklicam, da morajo biti na mestu točno ob šestih, ker bo vzelo precej časa, da se deklice iz-vežbajo in bo važno kot za vsako drugo šolo, da so na mestu ob pravem času. Vljudno vas prosim, da si to zapomnite, ker čas je kratek in se bo treba kar zares jpoprijeti v'seh predpriprav za ta dan. Prihodnji teden se pa vaje vršijo v torek in četrtek in isto naslednji teden, ker moramo imeti vse v najlepšem redu za 13. septembra.
Vsem tistim, ki ste posetili naše tabore ne bo treba podrobno poročati o raznih lepih točkah, ki so na ta vašjen dan na programu, ker sem uverjena, da ste bili leto za letom bolj zadovoljni in boste gotovo prišli tudi letos in teh vas je bilo sijajno število vsako leto. Toda v zadnjem letu smo imele ravno \ Clevelandu zelo lep napredek v članstvu in imamo mnogo oseb med nami, katerim
ni znano o tem našem taboru in
i
zato naj bo tukaj omenjeno, da je naša prireditev v Euclid Beach parku ena največjih kar jih Slovenci sploh imamo v tem velikem parku vse leto in bi se lahko takorekoč nazival "Slovenski dan." In letos bodo zopet med nami gostje iz raznih slovenskih naselbin in od kje vse pridejo bom poročalo prihodnjič.
Glavni namen današnjega dopisa je, da se sporoči vsem članicam mladinskega oddelka, ne glede na starost članice, da pridejo nocoj ob šesti uri v St. Clair Bath House. Navzočnost vseh je zelo važna!
Na svidenje,
Albina Novak -o———
Sodnik Lausche in mi
Veliko problemov imamo Slovenci rešiti. A prvi je: Ali bo naše gore list županil.Clevelandu, ali ne? To je problem, ki ga moramo prvo rešiti, potem 'jremo na delo, še za nedokončane zadeve.
Kar je Lausche na politični pozornici, je ponosno poudarjal, da je Slovenev. Govoril je, nenda na vsaki kolikor toliko važni prireditvi. Govoril šaljivo, govoril je resno. Govoril je, ter nas zabaval, govoril je, ':er nas je bratsko učil. Je nam dajal poguma in nam je dejansko pomagal. In sedaj, ko nas potrebuje, nič manj kakor mi potrebujemo njega, ne samo mi, pač pa celi Cleveland, naj ga zlpustimo? Ne! NA DELO!
Priproste in poštene slovenske majke sin, ki je vse lastnosti dobil od nje, je edini, ki bo mogel nositi težko breme potrpljenja Udano v blagor vseh, bogatih, ali revnih.
Tu, v 23. vardi, je vzrastel. Tu je črpal od vas ono poštenje,' značajnost, domačnost, preprostost, od vas in svojih staršev in ta varda mora biti krona v vseh ozirih.
Sledite dopisom, publicijske-ga in izvrševalnega odbora prijateljev Lauscheta iz 23. varde, ki je neodvisen glede političnih strank.
Za publici j ski odbor:
Louis Šeme _—--o—-
Izlet mladinskega zbora "črički"
da nas bodo spoznali tudi drugi, da bodo vedeli, da smo tudi mi vredni življenja tukaj kakor naši tam preko morja na svoji lastni grudi. Pred skoro 40 leti je povedal Goi*iški slavec bol svojega .naroda, katerega je tako iz dna duše ljubil in mu poje v pesmi zaostalem ptiču: ". . . Saj meni so tudi dali le prod,
duh lepše, srečnejše mi sluti, kako jaz po njih omdelevam od tod,
a strte so moje peruti."
Zato pa, dragi prijatelji, naj vas veže danes velika ljubezen, čeprav so strte naše peruti, a v ljubezni in srčnem upanju bomo še in še živeli. "Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene . , ."
Razburjen po nedeljskem dnevu, bi bil skoro pozabil na moje "Čričke." Ni jih sedaj ravno veliko število, ne vem kam so šli, ali mogoče tja, kjer jih veter žene . . . Tudi zanje bodo minile počitnice, potem pa bo zopet vse dobro. Sedaj pa vi mali pevci in pevke kar zmočite si roke, da bo bolj držalo in priženite s seboj svojo mamico in ateka na ta vaš izlet, ki bo v nedeljo pri g. Jožetu Černetu na McKracen Rd. To je tam gori v Maple Heights.
Vabljeni ste cenjeni starši malih pevcev, vabljeni ste tudi vsi prijatelji naše lepe slovenske pesmi, pridite in tudi g. p. Zakrajšek je prijazno vabljen in prepričan sem, da mu bodo naši "Črički" eno zapeli in tako malo razvedrili žalostno lice in srce. Pa. tudi naš bodoči župan Frank naj pride, saj ga bodo ti naši mali pevci nekoč lahko volili še za predsednika. Prijazno ste vabljeni sploh vsi, ki nas poznate, pridite, da si bomo razvedrili dušo in srce, saj pravijo, da žalostnega človeka je še Bog žalosten.
Povabljena pa sta tudi oba naša urednika, da nas prideta enkrat pogledat. Pozdrav in na svidenje! Za "Čričke,"
' France iz Doline. -o--
Cleveland-Newburgh, Ohio.-.-"Visoko vrh planin stojim, v veselju rajskem tu živim, tam dol ljudje prebivajo, veselje rajsko vživajo, prid' vrh planin nižave sin!"
Kakor mnogim, tako se tudi meni danes stiska duša, zakaj —to sami lahko veste. Zakaj me .boli, tega vam menda nikdar ne bom mogel pravilno razložiti. Tako mi je prirastla k srcu ta naša stara domovina-Razlita čustva ,ne bodo mogla nikdar utolažiti mojega srca in ni tolažbe in pomoči druge, kot ono, ki jo je oznanjal naš Gospod, predno so ga križali. Po tem vas bodo spoznali, da se 1 j n bi te med seboj ... Da, resnici na ljubo povedano, več medsebojne ljubezni nam je potreba in to je take ljubezni,
Pomembna slavnost v Euclidu
Ker se zavedamo, da je društvo Najsvetejšega Imena v prvi vrsti seveda nabožna verska organizacija, a istočasno pa tudi patriotična skupina vernih državljanov in to na podlagi izrecne izjave v uradni sprejemni zaprisegi.
Ker, nadalje, že davno ni bilo tako resnih časov kot so sedanji, ki zahtevajo, da se obude patriotična domoljubna čustva ter se vsi navdušimo za načela svobode, katere predstavlja in ščiti zastava naše demokratične ameriške domovine.
Zato smo se člani društva Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine zavzeli za slovesno razvitje in dedikacijo nove ameriške zastave na našem šolskem dvorišču in sicer v nedeljo, 7. septembra popoldne. Sedanji, deloma še nepopolni načrti vključujejo zbiranje sodelujočih patriotičnih skupin in društev za to parado pred domom Euclid Post American Legion na 20750 Arbor Ave., Euclid, Ohio, ob dveh popoldne. Parada se konča na šolskem dvorišču, kjer opravi predpisane obrede American Legion in nato pa se razvije govorniški program mestnih in okrajnih uradnikov in zastopnikov.
V zavesti, da se tudi vi zanimate za tako slovesno manifestacijo patriotizma, vas tem potom vljudno vabimo, da se kot organizacija udeležite v kolikor mogoče korporativno, ali vsaj z uradnim zastopstvom." Blagovolite nasloviti odgovor na tajnika Mr. Frank Hochevar, 21241 Miller Ave., Euclid, Ohio.
Odbor.
Na Madžarskem so zgradili velikanske tovarne za aluminjj.
EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJ J A
Slovenska moška|fj|z¥eza v Anjf
Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v
Ohio.
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABN^ ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
J
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške P
Pristop od 16. do 55. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem člallU
pogrebnih stroškov.
jjji
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske orSal
GLAVNI ODBOR:	/M
Predsedn'k: PRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barbertoft,; Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleve« Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid. O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O*
NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. H' berton, O.
Druei nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., 0 Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Clevelan
FINANČNI ODBOR:	^
I Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E-
Cleveland O.	n(j ®
| Drugi odbornik- FRANK MERHAR, 1015 E. 6^nd St., Cleveia.' f Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., GXt» •
j
Za pojasnila se obrnite na, glavnega tajnika Slovenske M05"6
1 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Jm ---------------------—
Cenjeni člani Slovenske moške zveze
..	.. j
Dnevi naše druge konvencije se kaj hitro pribllzU^ e torej že, da pripravimo in predložimo vse tiobre »riporočiJa, katera bi bile po vašem mnenju najbolj tapredek in uspeh naše organizacije.	, J
Prosimo vas, da na svojih sejah podružnic Prl ^ coristne zadeve v pretres in ko so odobrene
od pod* ;!
akoj pošljite predsedniku odobra za pravila, sobr j T. Svetku, 478 E. 152. St., Cleveland, Ohio, in to ne P lo 1. septembra.	-	•	J
Obenem naznanjamo, da je potrebno, da so vs®^ pritožbe in obtožbe poslane na glavni urad najkas septembra.	jji
Delegati in drugi, ki se boste udeležili te konve11^. ločete, da vam glavni urad preskrbi prostor za P1 ^ jirardu tekom konvencije, ste prošeni, da nas o te1^, :;a koliko oseb potrebujete prostora. Ce hočete, ® J brnete direktno na sobrata Joseph Piškur,
Sr., 133
m St., Girard, Ohio.	.
'Tem potom pa tudi vabim vse člane in pi'i.la •deležite prireditve, katera se bo vršila v Slovenske^ lomu v Girardu, dne 20. septembra. Kakor nam P najprej prirejen banket in nato pa bo plesna vese < Torej na svidenje in z bratskim pozdravom, . ^j!
VINCENT H. LAUTER, glavni'
Delavski dan — delavska parada
Med številnimi narodi, ki danes j^če pod peto nacizma in fašizma krvavi tudi naša uboga Jugoslavija. Ubogi Slovani krvave in umirajo pod nožem Hitlerjevega brutalnega in brezsrčnega nacizma. Tudi nam tukaj, v svobodni Ameriki, dan za dnem pripovedujejo, da nam je fašizem blizu, če se ne bomo zbudil'i o pravem času.
Pridite na delavski dan v delavsko parado in s tem pokažite kako strašno sovražite nacizem in fašizem Hitlerjevega kova. Z vašo navzočnostjo boste pokazali ameriškim fašistom, da mi hočemo demokracijo in svobodo «in ne preganjanja in klanja.
Vaši unijski voditelji se bore za vas skozi 365 dni v letu. Vi plačate svojo članarino in se ckoro ne brigate kaj se zgodi v uniji. Vaši voditelji delajo po osem ur v tovarni in potsm pa po 8 do 10 ur in včasih celo noč v unijskem uradu. Ti voditelji vas prosijo, da jim storite to uslugo in se polnoštevilno udeležite te parade. Oni bodo tudi v bodoče ^-tvovali svoj čas za vas, če bodo videli, da ste res sto odstotno z njimi.
Avtomobilski delavci bodo letos prvi v paradi. Delavci iz White Motor, local 32 bodo prvi, Fisher Body local 45 drugi itd. Oddelek Fisher Body bo uvrščen takole: 1) ameriška in unijska zastava; 2) eksekutivni odbor; 3) Miss Local 45 in njene tovarišice; 4) flota; 5) nadzorniki in zastopniki unije; 6) članstvo in godba.
Ta dan bo tudi uradno odprto poslopje CIO na 1000 Wal-j
nut Ave. Po par^.j) v tem poslopju Ples ranah. Kot glavna , oddan Ford avto znakom. Vas vabJ> | Odbor delanj Fisher Body'
Srebrniki padaj0 vf V vasi Mečerovti ^ ljudje pred nekajJ nenavadno reč. ™ gjjl harjem s točo in čeli deževati z n^'1 p vanci. Te srebrnik^: bene sličnosti s | nekdanjim carski1^ so kmetje izroči'1 J te so jih oddale ^ ^ i muzeju v Moskvi-iščejo.	Jf
Sedaj so strok0 ji vili verjetno razlafe J ža. Gre za tenk'^J vance, ki jih je ^ ^ ju kovati Veliki ^ Fjodorovič. V nem času so te h } ( zakopali v zemU^ razkril zemljo i® p?
odnesel s seboj P / _T__
Dvojčki z razli/*' kraje* jj
Na Slovaškem - J nevsakdanji dog° $ dvojčka rodila ^ < stih. Neka &e]£l% ' Bratislave je d0^/ krče in je rodila o ^ je' dospel bolnif nato se je voz P1"1^/ vil mater ter otrf <fi. co v drugem k*"8«! šel drugi otrok J Podoben primel ft v ostalem' 1.	j
zemka je
rodila ri j Singapurjem 11 a ^ ju otroka,	f
rodil v bolnišnici j
/ j;.;.
Sveta vojska za slovensko zemljo
Pater Kazimir Zakrajšek je v nedeljo na katoliškem shodu v Brae Burn parku naglašal, naj se v Ameriki orga- . nizira 300,000 naših Slovencev v sveto vojsko. In to ne v tako vojsko, ki bi zgrabila za orožje in se vrgla na sovraga, ki je na tem, da počisti s sveta slovenski rod v stari domovini. Ne, da bi tega ne hoteli, vsaj večina nas bi z največjim veseljem jurišala proti nacijem in z nasmehom na ustnih prelila zadnjo kapljo krvi za odrešenje naše rojstne domovine.
Toda kot ameriški državljani in dale proč od naše rojstne zemlje, nam tega ni mogoče. Je pa mogoče začeti s sveto vojsko in moralno oborožiti 300,000 naših ameriških Slovencev na drug način, da bo ta armada morda še bolj uspešna in b® storila več dobrega za naše rojake onstran morja,
V to armado, v to sveto vojsko, naj bi stopili vsi oni naši ljudje, mladi in stari, ženske in moški, ki še verujejo v slovenstvo, ki se, še vedno zavedajo, da jih je rodila verna slovenska mati, ki so potomci onih grčavih slovenskih ora-tarjev, ki so držali ž eno roko za plug, v drugi so pa imeli pripravljeno sekiro, ali kaj drugega krepkega, da so bili vsak trenutek pripravljeni pognati sovraga od svojih bajt, s svoje svete zemlje.	»
Naša stara domovina danes razpada, lasti si jo tujec, ki se je zaklel, da mora zadnji Slovenec izginiti s površja zemlje. To satansko nakano lahko izvrši, ker je zdaj on gospodar na naših domovih. To je začasno, ne pa za večno. Toda v tem kratkem času, ki je kletemu sovragu še usojeno skru-niti slovensko zemljo, lahko stori mnogo škode. Lahko skoro popolnoma uniči narod, ki bo umiral v ječah, v konfina-cijah, ali bogve kje pregnan na tuji zemlji.
Toda sovrag naj računa, da s tem še ne bo uničen slovenski narod. Še nas je tukaj skoro pol milijona in velika armada v Južni Ameriki, v Kanadi, v Avstraliji in Novi Zelandiji. Na teh je zdaj ležeče, da se strnejo v močno arrfta-do in store vse v svoji moči, da iztrgajo slovensko zemljo sovragu iz rok in jo dajo na^aj pravim gospodarjem, ki jih bo treba po vojni iskati po Italiji, po Nemčiji, po Srbiji, po Hrvatski in jih obleči, pa nasititi in jim kupiti nov plug in novo brano.
To naj bo zdaj naša naloga, to naj bo naša sveta vojska. Pripravimo se nanjo in sledimo voditeljem, ki nas bodo vodili v tem pravcu. Naša slovenska zemlja se bo zjokala radosti nad dobrim srcem svojih že skoro pozabljenih bratov m sester, ki jih ni mogla preživeti sama, kar je bila, kakor vidimo, res prava sreča zanjo. Ti pozabljeni sinovi in hčere bodo zdaj prihiteli svoji mteri-domovini na pomoč.
Kaj ne, da bomo?
Zmage na Ruskem Nemci drago plačujejo
Prekomarska časopisna agencija (ONA) poroča, kako drage so nemške zmage na Ruskem, kolikor se more to počasno prodiranje nemške armade sploh imenovati zmage. Najboljši nemški regimenti so našji smrt na ruski zemlji. Prav za prav se pa kar lahko zapiše, da Nemci dozdaj niso izvojevali še nobene odločilne zmge nad Rusi, ker niso dosegli še nobenega važnega in značilnega središča, niti-niso razbili še glavne sile rdeče armade.
Je že res, da se ruski narod dobro zaveda resnosti položaja." Apel maršala Vorošilova, naj se pripravi na obrambo Leningrada, dovolj jasno govori o tem. Ruski narod ne podcenjuje moči nacijev, dobro pa ve tudi, da Nemci niso nepremagljivi.
Rusi so glede zmage zelo optimistični, v čemer jih pod-krepuje silna izguba nemške zračne sile na ruski fronti. Nemci so praktično premestili 'vso zračno silo na rusko fronto. Da s® poslali Nemci tje vse, kar premorejo v letalstvu kaže to, da so Rusi izstrelili Nemcem vsakojaka letala, tako stare in skoro že nerabne modele, kot najmodernejše.
Ravno tako so tudi nemški letalci raznega tipa in starosti. Nemško poveljstvo je zbralo vse, kar je moglo poslati z letali v zrak. Tako se najdejtfmed nemškimi piloti mlečno-zobi mladeniči, pa tudi stari bojevniki, ki so se borili že v Angliji, Grčiji in Afriki in katerih prsa dičijo številna odlikovanja. Zato se lahko reče, da ni v zahodni Evropi in v Afriki skoro nobenega nemškega bojnega letala več.
Ni bilo lahko Rusom vzdržati strahovit naval nemške zračne sile. Toda ruski avijatičarji so pokazali, kakšnega kova da so. Ne samo, da z uspehom odvračajo napade nemške zračne sile, ampak prizdevajo tudi težke izgube nemškim kolonam.
V prvih treh dneh vojne so Rusi razbili 39. nemški oklepni kor. Dva dni pozneje so ruski bombniki razbili neko nemško motorizirano divizijo. Od takrat sta pretekla dva meseca in Rusi so uničili N'emcem na tisoče' tankov in topov ter iztrebili na stotine nemških pehotnih kolon.
Zlasti se odlikujejo ruski zračni bojevniki, ki se spuščajo proti Nemcem s svojimi letali najnovejšega tipa. Nemci se jih tako boje, da se izognejo boja ž njimi, če le morejo. Ruski moderni bombniki se lahko pomerijo z nemškimi najmodernejšimi.
Prav ta vrla ruska zračna sila je preprečila Nemcem, da niso mogli še razbiti pri Kijevu mostu čez reko Dnjcper, dasi so to opetovano poskušali.
h
<A
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem Izvirniku K. Mays
Malta in malteški vitezi
nek — in šejh je zletel v pesek. Emery ga je omotil s pestjo, «z Winnetouom pa stfa krotila njegove tovariše s puško v rokah.
Med njimi je bil eden, ki se mi je zdel še najpogumnejši. Srdito nas je gledal m obraz mu je rezala brazgotina. Obrnil sem se k njemu in bu zapovedal:
"Na tebi je vrsta! Razjahaj in oddaj orožje! Ena — dve —." . Ni čakal na tri, s temnim obrazom je raz jahal, oddal orožje in se pustil zvezati.
In tako smo opravili tudi z drugimi.
Gladko je šlo.če mohamedan uvidi, da ni pomoči, se tolaži s kismetom, češ, tako je Allahova volja, v knjigi življenja je bilo tako zapisano. Allah ilia 'llah!
Vsi so molče ubogali, le dva sta klela in zabavljala. Eden je r'obantil: "Prokleta bodi tvoja brada!" Njegove besede me niso prav nič genile. Drugi pa mi je napovedal: "Allah naj posadi klobuk na tvojo glavo!" Te besede imajo svoj poseben pomen.
Musliman nikdar ne nosi klobuka, evroiskega namreč. Klobuk je pokrivalo nevernika. S svojo pobožno željo je hotel reči : Allah te naj prišteva med nevernike! Ker pa sem kot Evropejec vse življenje nosil klobuk in ga bom menda tudi še nosil, me tudi te strašne besede niso vznemirile.
V pol uri je bilo vseh štirinajst beduinov razoroženih lin zvezanih.
Neverjetno —! Vsaj za vsakogar, ki kot prerijski lovec divjega zapada ni vajen takih udarov. štirinajst ljudi smo ujeli in prijeli brez kaplje krvi —. Seveda so bili beduini —. Priznam, z Indijanci bi nam kaj takega ne bilo uspelo.
Hvaliti se nam seveda ni bilo treba, številčno so bili sicer v premoči, toda samo številčno, mi pa smo jih daleč prekašali po našem izvrstnem orožju in po naših izkušnjah. In sreča nam je bila mila, osuplost beduinov in naglica sta bili naši zaveznici. Da je prišlo Ayunom na misel, vsi hkrati bi bili planili v puščavo — pa bi nam bili ušli, vsaj večina, ker nam ni bilo, da bi bili prelivali kri in ker se nam je zdelo konj škoda. No, pa to jim ni prišlo na misel, preveč so bili osupli nad našim "čarobnim orožjem."
In ko so vsi lepo sedeli na kupa, tedaj šele so se Emeryju oglasili pomisleki.
"Hm —! Prijeli smo jih in zvezali —. Kako pa jih spravimo odtod —? Bo težavnejši posel ko zajetje —."
"'Menda ne. Najprvo sem mislil tebe poslati po vojake, z Winnetouom pa bi jih bila stra-žila —."
"Koj poj dem."
"'Le' počakaj! Ne bo treba. Sami jih spravimo."
"Na konjih —? Da nam jo kateri popiha —! In pokliče ves rod nad nas —. Ustreliti nočeš nikogar, za njim pa ne moremo, pri ujetnikih moramo ostati —
"Ne bodo jezdili. Peš bodo šli in za vajeti peljali konje."
"Privežemo jim vajeti na roke."
»Well —! Ni slaba —! Kaj pa če bodo konji nemrini —. Z zvezanimi rokami ne moreš krotiti konja!"
"Krotili jih bomo že sami, če bo treba. Pa mislim, da ne bo. Beduinski konj mirno gre za gospodarjem. časa pa bo dovolj spotoma, da lahko pazimo hal njihove konje." "Well —! Naprej! Kaj pa bo z žensko?" Obrnil sem se k njej. "A'li si si dovolj opomogla, da boš lahko sama jezdila?"
"Da! Tudi otroka bom sama vzela v naročje."
(Dalje prihodnjič.)
Francoski menih Gerard de Martigues je v Jeruzalemu ustanovil "red gostoljubnih menihov," ki ga je nato leta 1098 priznal in potrdil tudi papež Paskal II. Ta Gerard je tedaj ustanovitelj poznejšega malteškega reda. Ti "gostoljubni menihi" so bili obenem tudi branilci krščanske vere v Sveti deželi. Zato so jih Saraceni hudo sovražili ter jih po hudih bojih leta 1291 tudi pregnali iz Jeruzalema. Menihi so se nato naselili na otoku Cipru, kjer so jih tedanji gospodarji tega otoka, Benečani, prijazno sprejeli. Leta 1309 pa so ti menihi prišli na otok Rodos, kjer so nato ostali do 1. januarja leta 1523. Otok Rodos je v zgodovini tega reda prav tako važna postojanka kakor poznejša Malta. Najstarejša zgodovinsko potrjena poročila o tem viteškem redu so prav z otoka Rodosa.
Viteški menihi so se delili v dve vrsti: Eni so bili vitezi po božji milosti. To so bili taki, ki niso bili plemenitega rodu, ki pa so imeli velike zasluge za red. Drugi so bili častni vitezi, ki pa so morali dokazati, da so njihove rodovine fee najmanj štiri rodove plemenite. Vsi ti viteški menihi pa so se morali strogo držati redovnih pravil: pokornost, siromaštvo in čistost. Ta pravila so bila silno stroga. Vitezi ,so prebivali v svojih prenočiščih, ki pa so bila ločena po narodnosti viteških menihov. Posebej so prebivali Italijani, posebej Francozi, posebej Nemci, Bavarci, Španci in drugi. Vsaka narodnost je imela svoje bivališče — vsi skupaj pa so služili svojemu redu po enotnih pravilih in pod enotnim vodstvom. Bavarsko, italijansko in francosko bivališče je
«
ob začetku vojne leta 1939 na Malti še stalo ter so jih angleške oblasti rabile za svojo civilno upravo. Nemško bivališče pa je bilo razdeljeno že med svetovno vojno. Tam so pozneje" Angleži zgradili anglikansko cerkev sv. Pavla.
Otok Rodos spada dandanes v tako imenovano Dvanajstero otočje, ki ga imajo Italijani. Na ta otok so se pripeljali viteški menihi v spremstvu beneških in francoskih vojnih ladij leta 1308 ter so v hudih bojih vrgli z otoka muslimanske Sa-' racene, svoje velike sovražnike.! Ko je štiri leta pozneje tedanji! papež Klemen V. razpustil te- j danji viteški red Templarskihj vitezov, je premoženje tega raz-! puščenega reda dobil red teh viteških menihov, ki so se pozneje imenovali Malteški vitezi. Z otoka Rodosa so nadzirali pomorska pota ter s svojo mogoč-j no mornarico bilvi strah in tre-; pet vseh mohamedancev. Sultan Soliman Veliki je hotel te svoje' sovražnike ukrotiti in pregnati.( Zato je začel oblegati njihovo' utrjeno bivališče na Rodosu. Za' njim so njegovi nasledniki še večkrat poskušali uničiti te krščanske viteze, branilce križa. Leta 1310 in pozneje leta 1480 so vitezi junaško in uspešno zavrnili vse turške napade na Rodos. Ko pa so Turki tretjič navalili na nje leta 1522. se viteški krščanski menihi niso mogli več uspešno braniti proti preveliki turški sili, zlasti zato ne, ker jih.tedanje evropske pomorske sile niso več tako podpirale. Tako so dne 1. januarja leta 1523 viteški menihi morali zapustiti otok Rodos, ki so ga zasedli zmagoviti Turki. Vitezi pa so zdaj brez doma nekaj časa blodili po svetu. Nekaj časa so bivali v Italiji, nekaj let v Franciji, potem spet na Siciliji, ni-
kjer pa niso imeli trajnega doma.
Sicilski kralj Karel V. jim je končno dne 23. marca leta 1530 ponudil za bivališče Malteško otočje, zraven pa še afriško trdnjavo Tripolis. Toda Tripolis so jim Turki kmalu vzeli, nakar je v vsej severni Afriki zavladala mohamedanska turška sila. Malto pa so z drugimi otoki vred vitezi, ki so se poslej imenovali Malteški vitezi, uspešno branili zoper turške naskoke. Zdaj se začenja za Malteški red zgodovina velikanskih junaških bojev. Njihova največja zmaga je bila nad Turki leta 1565, nakar je tedanji malteški veliki mojster Francoz De la Valette zgradil na Malti močno trdnjavo, ki še danes stoji ter s svojim imenom spominja na tistega velikega mojstra in junaška dela njegovih sobratov. V orožarni tega reda na Malti še danes lahko vidite kočijo velikega mojstra, v kateri se je kasneje vozil tudi cesar Napoleon, ko je zasedel Malto. Ohranjeno je še staro trdnjavsko obzidje ter tudi starinska katedrala st. Janeza z dvema stolpoma. Konec 17. stoletja pa je bilo konec vojaške veljave tega reda in njegovega nadzorstva nad morji. To je tudi umljivo, ker je takrat izginila tudf nekdanja silna turška sila v teh krajih, kar je bila končno največja zasluga teh krščanskih vitezov. Za te krščanske viteze se je začel zanimati tudi ruski car Pavel I., kateri jih je tako podpiral, da so ga 28. oktobra leta 1798 izvolili za svojega velikega mojstra. Car Pavel je prisegel, da bo branil interese malteškega reda. Svojo besedo je tudi držal. Ko je Anglija oblegala in zavzel^ Malto, katero je bil začasno zasedel Napoleon, je ruski car Pavel ugovar-
jal. Ker se Anglija za njegove proteste ni brigala, je car Pavel odpoklical svojega poslanika iz Londona, da bi dal poudarek svoji zahtevi, naj bo Malta spet last Malteških vitezov. Toda Anglija je ostala gluha ter ostala na Malti, kjer je še dandanes. Tako so leta 1814 Malteški vitezi izgubili Malto.
Zdaj se je spet začelo mučno romanje po svetu, ki je trajalo nekaj nesrečnih let, preden so nesrečni vitezi dobili svo'je zavetišče v Rimu, kjer jih je v svoje varstvo vzel papež. V Rimu so se naselili leta 1834. Malteška redovna zastava nujemo "malteški križ." Vse tedanje države so pozneje dobile še križ z 8 kraki, ki je poslej pra\ii malteški verski znak in ki ga še zdaj imenujemo "malteški križ." Vse tedanje države so temu slavnemu krščanskemu redu priznale njegovo suverenost ter so njegovemu velikemu mojstru priznavale pravice princa. Red je imel svoje poslanike na francoskem, dunajskem in španskem dvoru, v Rimu in po drugih krščanskih deželah. Še dandanes ima red svoje zastopnike pri papežu, na Madžarskem in v republiki San Marino. Vse države ga priznavajo. Papež Leon XIII. je velikemu mojstru podelil pravice kardinala z naslovom eminenca.
V redovnem oziru so Malteški vitezi podrejeni neposredno j samemu papežu. Red je dobrodelna ustanova ter deluje za dobra dela in mir ter ljubezen. Red še dandanes šteje kakih 6.-000 članov. Med svetovno vojno je storil mnogo dobrega, saj je oskrboval in prenočeval v svojih zavetiščih več ko 800,000 ljudi. Njegovi vitezi so vzornega življenja ter vneti deiavci na polju dobrodelnosti, vitezi brez strahu in madeža, kar jim priznavajo vsi.
-10-
nekaj časa pozneje je prispel Guglielmo sam z letalom v Milan.
Pojasnilo za njegovo ravnanje pred desetimi leti je preprosto. Takrat je bil zašel z nesrečno špekulacijo v obupen finančni položaj, ki ga je utajil svoji ženi. Da ne bi potegnil tudi nje v polom, se je na zadnje odločil, da izgine iz njenega življenja. V Avstraliji se je počasi spet dokopal kvišku. Ženi ni pisal, ker je menil, da se je postavilo njeno življenje med tem gotovo na drugo podlago in ji ga ni hotela znova motiti. Ko pa je zvedel, da ga še vedno ljubi in čaka, je odle-tel s prvim letalom v Evropo, da jo stisne v svoj objem.
_MALI OGLASI
Psi naprodaj
Naprodaj imam devet tednov stare pse, Coon dogs. Dobite jih pri George Grabelsek', R. F. D: 3, Geneva, O.	(202)
Delo dobi
Ž,enska dobi delo za hišna opravila; nič kuhe ali pranja, .dva otroka v družini. Pokličite GLenville 1855.	(201)
Delo dobi
Išče se ženska za delo v kuhinji ob petkih in sobotah zvečer. Zelo lahko delo. Vprašajte na .747 E. 185. St. (201)
Sobe se išče
Zakonski par išče dve opremljeni so^i v okolici St. Clair Ave. in 62. cesta. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega'lista.	(201)
V najem
Odda se trgovski prostor in štiri sobe v slovenski naselbini na 16000 Waterloo Rd. Ključ se dobi zgorej, zadej ali pa pokličite ENdicott 4756. (201)
Gornja slika nam Icaže Nemce ob preho du čez reko Dnjeper pod silnim ruskim topniškim ognjem, da so momli Nemci zgrabiti za orožje sredi reke, kakor nam kaze gornja
slilca.
Sreča po desetih letih
Pred enajstimi leti se je Ana G., šestnajstletna hči nekega genovskega industrijca poročila z mladim odvetnikom Gugliel-mom S. Starši so se nekaj časa upirali zvezi, toda ljubezen je bila tako velika, da so se morali končno vdati hčerini volji. Tudi mladi mož je bil videti v mlado ženo zelo zaljubljen. Prvi meseci so potekali v največji sreči. Toda po šestih mesecih je Ana na pisalni mizi svojega moža našla poslovilno pismo. Ni povedal kam je šel in zakaj je šel.
Dan za dnevom je potem žena čakala vesti, ki bi ji pojasnile ta skrivnostni odhod. Obrnila se je na policijo, toda tam so ji vedeli povedati samo to, da se je bil odvetnik tega in tega dne vkrcal za Avstralijo. Leta so minila, Ana, ki se je med tem preselila v Milan, je bila že 26 let stara, a še vedno je žalovala za svojim možem. Neki komendator, ki ni več med najmlajšimi, a živi v dobrih finančnih razmerah, se je vanjo zaljubil. Toda mlada žena ni hotela o njem ničesar vedeti. Hotela je ostati zvesta svojemu možu. Mati jo je sicer silila, naj bi se poročila z novim snubcem, a zaman. Ana je trepetala ob misli, da bi moglo sodišče njenega moža proglasiti za mrtvega, tako da bi se pretrgala še zadnja vez z njim. V svojem strahu je iskala poti, ki bi ji vendarle omogočil kakšno vest o možu.
Leto dni prej se je bila sestra neke nj.ene prijateljice s svojim možem preselila v Avstralijo. Ana ji je pisala. Prvi odgovor je bil negativen, drugo pismo iz Avstralije tudi ni vedelo ničesar povedati o odvetniku S., toda tretje pismo je končno Sporočilo, da je odvetnik tega imena tri leta živel v Syd-lieyu in da ga sedaj dalje iščejo. In ni trajalo dolgo, da je prispelo pismo s pisavo, ki jo je Ana vse predobro poznala, dJl ne bi postala skoraj nora od veselja, ko jo je zagledala, a
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje, obstoječe iz treh sob; nahaja se zgorej, spredaj na 41. cesti. Vprašajte na 1553 E. 41. St.	(101)
če trpite!
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pr; zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
Dr. Paul Welsh
HYDROPATHIC CLINIC
(specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo
423 Citizens Bldg.
850 Euclid Am.
Telefon: MAin 6016.
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St.
HJEenderson 9231
8e priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro_
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-N1CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
RE NU AUTO BODY CO.
878 East 152nd St. popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. TOŽNIK — M. ŽELODEC _GLenville 3830.
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za Obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Gornja slika nam predstavlja porušeno ruško mesto Smolensk, skozi katerega prodi, rajo nemške čete. Begibici, ki so se vrnili v mesto, so našli samo razvaline od bivših svojih domov. Slika poslana iz Nemčije.
Barvanje hiš
zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike Zernic 14705 Thames Ave. Tel. MU 4917 (Thursday-x)
J an v»m pomaga! Stre- i ] r,ez prenehka in vaše kro- : I, desetkrat dalje ko na- 1
{ In tie n„ ,	1
I pozabi tistega, kar je
avnno!" sem pridjal. "No- i
me? krogel ni zadela> Pa 1 za," na ljudi, naše pa so ;
i »a t čeprav smo strelja- s )rs,/sko sulic« in še na ve-;a2d^jo.	i
Dnv
a n em ti, nobena krogla ..^ zgreši! Ali boš verjel, i to °hitijo naše krogle, če i 17alj uiti v W e. '
Pove,c i{aJ' sem nadaljeval, "ko-
kega •a sem potreboval za i p 'zmed desetih strelov?" 1
<Ldarec srca-"
\[ v ■ K° časa bi potreboval,	t &CSe Postrelil?"
*	Kes udarcev srca."	s C e'a en ' vsaka krogla bi	i
Nal8a izmed vas!" 1
*	iti	Nas misliš po-	£ C ^ če
f ii^.j me Prisilite. Nočemo	1
f 1jet^mpak Ponavljam ti,	£
N ,ki ste!
n>v'dah se vdate?"	I dabiam°se! Kaka sramo- t
?»kal( Se dali uJeti takim	£
j fail,?81* vj, in da bi-."	c
. (t(i ' sem ga nahrulil.	r
1%, 0 imenoval psa, dvoj-	i
jJrevJmeš za svoji dve	1
v' 'V(j be ■ °e ®e enkrat zineš	i
j, I Sedo. ti kazen potro-	r
*	Sv
f 2adnjikrat, — se i
z
i	i p .
S , Pušk0-	*
^ strel• 8®m se mu;	\
ji %] Saj nimaš nabi- r
f«i! ' °Polnoma smo vas i
t .	C
Siki ste. Razjahaj in	r
;; bodo -."	1
H 4 Je Prekinil.'
j! Stv wU?°V je za hrbtom to-	t
'"i, pa T? Po vrečo s smod-	\
ii	^Zilo 1;:tro oko Emeryjevo	r ;°vQ j nJegovo kretnjo, po	i Hi j dviSniI puško in mu	i
;, k h plaket. Puška mu je j
/ riivse '	i
f H "j zgodi!" sem vz- c
ti % tako se bo zgodilo £
lf k\. ^ed vas, ki ne bo j
' ^SeJT'1 sem'vas in vas A
J <Ui 'lkrat'- Kdor seže po 1 f p°sl<usi zbežati, dobi j
' |?Š> : ■ 1 ' Jtile1jlll' ((Sern zapovedal ob. i
f nesi Puško tja-	i
i ^ tuJ iz Amerike, iz-
i f ^l Vse drugo svoje	j
Poleg njega!"	<
J ;rjj se je-
imel repetirko pri :
J JV°tm štel- če na tri ne : j, | ' 1 zdrobim še drugo
ajakun wamma \ ^ jakun. — Kar ho-j . - ne ''-godi, in česar no-
i fc ^r; t n1-'
č '^Noži! Wmnetouu> kl 1! ij
; ^Mn-ern	jI dal
; ,%vi kaj so ti storili
Cl<?Aagala nam b0Š" »oJ,yunu kos ha'ika
,! j '<U ne ,°ke na hrbtu tako ž "0 1 isto J° mc?gel raztrgati
' vaNtt 2 vsemi!"
:v%ila kaki možje ste!" i; ^ Hi ^ Cudo nad čudo !
0X J^ogoče!" -i "N Sel duina. M^sl^kšejhu. ; hISe 0 se K°di tiste-, !%il>^tavlja! Ubogaj !
i" SJ P, :e0nJa- uiti Je rni-
; CVto,, e m hotel pokori-
'MV> rL8Unku> ali Pa sa
' •• >Cume1'vzpel se Je
: h Hf
H^Siy repetirko. ^ ."1 * k je prehitel. Pri-
*	U in dejal:
*	Vreden krogle! °pravili s teboj!
■f j.
a nogo, silen su-

vsako popoldne."
Vladimir ni rekel nič; šel je v svojo sobo, se vrgel na divan in skušal zadremati; a ni se mu posrečilo. Vzel je pravoslovno knjigo, pregledal določbe o ,dvoboju, ki so mu bile tako že znane, in se »naveličal. Odprl je
leposlovno knjigo, ko, prelistal in odloži-suhoparno berilo.
(Dalje prihodnji
podpirajte sw] trgovce
'Priporočil o!
©Cenjenemu
občinstf" znanjam, da sem P
GAZOLINSK0 POSTAJO
vogal E. 53. » St. Clair Ave
Nudili bomo Gulf t in Kendall olje. jfj BATTERIES & Tl Naša večletna izkušnja je naša garancX)8; Se toplo priporočam	JOS. AHLlN,, "1
^|]!IllUllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIII!lllllllllllHliHllllllllllllllllllllll""''
m	m
f Jos. Zele i o Sio^
fUOSEB.VI ZAVOD
Avtomobili ln oolniškl vo? redno in ob vsaki url na
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo § 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: EN<"C°
COLLIN WOODSK1 CHAD: = 152 E. 152D STREET	Tel.: KE"®",
^IHIIHllllllllllUIIIIIIIIIinillllllllllllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllll>!!!!^
prebral še enkrat, pretehtal vsako besedo in spoznal, da je stvar jako resna, da mu gre za življenje. Razložil si je to prav lahko iž baronovega položaja. Vedel je, da je ta v večni denarni stiski, da hodi za Irmo in da pričakuje rešitve od njene dote. To rešitev pa je preprečil Vladimir. Kaj čuda, da baron obupuje! Zanj je ta boj zadnja, a jako ugodna stava. Ako dobi, je pridobil vse in dosegel svoj cilj; ako izgubi, je izgubil, kar je zanj brez vrednosti, česar bi se sicer nemara odkrižal sam. —
Kaj pa bi zastavil Vladimir? Ako zmaga, ne pridobi nič, ker je Irma tako že njegdva, nakoplje si le kazen za prekršeje zakona. A če izgubi, je izgubil vse. — Kaj mu je ponudilo do sedaj življenje? V trudu in pomanjkanju je dovršil šolanje. JJdaj šele se mu je odprla lepa bodočnost; zdaj šele mu je začelo pridno delo roditi sad. In vse to naj ostanejo le sanje, prazna pena! Zavisten lenuh naj pobere v enem trenutju, kar si je bil pridelal on v dolgih, trudapolnih letih! In to puhlemu predsodku na ljubo; zaradi abotnih nazorov, ki jih obsoja vsak trezen, pameten človek, ki si jih ne upa nihče zagovarjati drugače kakor s potrebo, da se navdihnejo posebni ljudje s posebno nadutostjo! — In Vladimir nima živeti samo sebi. Mati in sestra smeta zahtevati, da jima povrne pomanjkanje in trud, s katerim sta ga bili odgojili. A če pade, ne samo da jima ne bo povrnil tolikih dobrot, ampak bo uničil samopašno ves njun trud in jima pokazal, da se ne meni zanju nič, kadar gre za tako imenovano njegovo čast, da se ne boji kar nič z žalje-njem jima plačati ljubezen. Kaj bi počela mati, če bi sin poginil tako žalostno! Za njim bi šla v grob, katerega bi bila izkopala njegova nehvaležnost. Ne, tako daleč se ne bo spozabil
Oglašala se je tudi ljubezen do neveste in netila ljubezen do življenja, ki mu je obetalo toliko sladke sreče ob strani lepe. ljubljene soproge. Kako bi se mogel ločiti od tega krasnega sveta!
Toda čast! Portepe! Brez časti ni življenja. Vzravnal se je Vladimir in se odločil, da se bo bil.
Napotil se je proti vasi, a spremljale so ga misli in mu niso dale miru. Domišljija mu je nasproti postavila nasprotnika, v katerega meri s samokresom, da bi ga namenoma ubil, po hladnem preudarku. Zgrozil se je. Za nekaj neumnih besed ubiti človeka, kateremu ni življenje nič manj drago nego njemu ! Kako bi mogel to kateri-krat opravičiti pred svojo vestjo, ki bi mu očitala, da je ubijalec; kako bi se "mogel pokazati v pošteni družbi; kako stopiti materi pred oči; peljati s krvavimi rokami nevesto pred oltar! Sramotna, nečastna je čast, ki goni človeka v uboj-stvo! Človek je najprej človek, potem častnik.
Toda mora li on ubijati? Mora Ji pomeriti v človeka? Strelja naj v zrak! Da, to bo storil; ne bo si omadeževal rol^ s krvjo pregrehe.
Komaj ga je bil nekoliko pomiril ta sklep, so ga naskočile misli znova. Ce sklene baron isto, si je dejal, in bosta streljala oba v zrak, kolika spieš-nost! Treba le še, da razbob-nata po novinah svoje juna-
Vstal je čemeren. Napočil je bil tudi pust jesenski dan, da
ga bil Vladimir najrajši prespal. A moral je obiskati nevesto in premišljeval je, kdaj bi šel, da bi ga najmanj pogrešili mati in. sestra. Ko se je tako sprehajal blizu hiše, se zavijal v suknjo pred mrzlim vetrom in gledal po strniščih, kjer so se poj ale vrane, je pritekel po klancu l^osonog deček s .pismom v roki, se ustavil pred njim, se odkril in mu pomolil pismo: "To so poslali gospod baron."
Vladimir se je zganil in po-bledel, hlastno je odprl pismo, ga urno preletel z očmi in zamišljeno obstal.
"Kaj čakaš?" je vprašal dečka, ki ga je gledal z odprtimi usti.
"Gospod baron so rekli, da boste vi tudi nekaj napisali."
"Kar pojdi!" je dejal Vladimir in se obrnil proti gozdu, da pazljivo še enkrat prebere pisanje, ki se je glasilo tako:
"P. T. Kaj se je bilo zgodilo med nama sinoči, tega ni treba omenjati. Nastala je zame dolžnost, da branim svoj o-čast, katero ste vi napadli in žalili. Pričakujem vas jutri, 4. t. m., ob devetih dopoldne nad Gorenjo vasjo pri Žalostni vrbi. Z orožjem vam lahko postrežem jaz, ker imam dva enaka samokresa, ki sta vam na izbor. Mislim, da bo tudi vam ljubo, da se do-žene zadeva, ki briga le naju, med nama samima, brez tistih slovesnosti, s katerimi obračajo dijaki pozornost na svoj pogum ali skušajo časnikarji preprečiti njega dokaz. Ker poznate in čutite kot častnik v rezervi svoje častne dolžnosti, se ne bojim, da ne bi ugodili temu mojemu vabilu.
Baron Berger."
"O, nič se ne bojte, gospod baron!" si je dejal Vladimir, ko je prebral pismo. "Ne bo me treba klicati dvakrat." Če bi bil oni blizu, takoj bi se streljal z njim. Vtaknil je pismo v žep in ni hotel več misliti nanj.
A po sili so mu uhajale misli tja. Izvlekel ga je zopet,
NAZNANILO IN ZAHVALA,
Z globoke žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem ^ znancem in prijateljem pretužno vest, da nas je zapustila naša nepozabna soproga, mati in sestra
Matilda Jalove*
rojena DRUGOVIČ	.,,*
ki je previdena s tolažili sv. vere za veka za.tisnila svoji-^. tok, dne IX. julija ob pol dvanajstih dopoldne v star0® Rojena je bila v Račji vasi v fari Cerklje pri Krškem 10 J je v Združene države stara pol leta.	no^ t
Iskreno se zahvaljujemo Rev. Andrew Andrey-u	M
poslednjo popotnico.	gjfrjt,
Globoko se zahvaljujemo društvu sv. Ane, št. 4 SDZ, v"^ št. 25 SŽZ in Woodmen's Circle, St. Clair Grove, št. 98 ne vence in cvetje, za skupno molitev ob krsti pokojne, ** ^ pri sv. maši in za spremstvo na zadnji poti.
Hvaležno se spominjamo St. Vitus Cadets za častno kriti.	jj^J
Ker se nam radi številnih darovalcev za sv. maše " jsr{i» mogoče zahvaliti vsakemu posamezniku, izrekamo naJP_ f<(>. zahvalo vse'm, ki so darovali v ta namen, da se bodo svete daritve za dušni mir pokojne.	(P
Enako se zahvaljujemo tistim, ki so poklonili vene« > |jti' Tudi ti so bili tako mnogoštevilni, da se ne moremo samezniku. Ne bomo jih pozabili.	.^ji'
Istotako se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so avtomobile brezplačno na razpolago.	"
Srčna zahvala vsem, ki ate se prišli poslovit cd P0''., ležala na mrtvaškem odru in ki ste jo spremili na za?nJgji/ Hvaležni smo pogrebnemu zavodu Anton Grdina in .j > vso nad vse točno posJtrežbo, za tako vzorno urejen P0^,. () vse udobnosti. Toplo ga priporočamo ostalim rojakom, ^ , kličejo v potrebi.	. so'
K sklepu se še najiskrenejše zahvaljujemo vsem. f stali ob strani v tej tdžki uri in ki so nam na ta ali ® lajšali gorje in žalost, ko nam je tuga trgala srce v Prs si ' Ti pa, draga soproga, mati in sestra, veliko prera""^ od nas. Ni Te mogla obdržati med nami naša ljubezen. .i(<< neizprosnemu ukazu krute smrti. Težka nam je bila ' T Tebe, ker vemo, da od tam, kjer bivaš sedaj, ni vrni' ^t misel na Te bo živela v naših srcih in Tvoja ljubezen bo tešila tugo, dokler ne pride tudi naša ura, ko bomo ženi s Teboj v večnosti.
Počivaj v.miru in lahka naj Ti bo tuja gruda. Žalujoči ostali:
MICHAEL JALOVEC, soprog.
MICHAEL, sin.	$
MATILDA NOSSE, MARY MATKO, ROSIE NOSSE
hčere
JOHN in FRANK DRUGOVIČ. brata. Cleveland, O., dne 14. avgusta, 1941.	jM
» Kadar težko delate . . . doma ali v trgovini . . . počivajte za trenutek in se veselite "pavze, ki osveži" z lcdCno-mrzlo steklenico Coca-Cola. Mala minuta zadostuje za dober počitek, kadar"
se fkrepčate z mrzlo Ccca-Cola.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO.
PRospcct 0333
Hostesses Prepare for Air Circus
karkoli kupite
Vse blago, kar ga ml podajamo, je dobro in garantirano. Pomnite tudi. da kadar kupite pri nas, ste zadovoljni z robo in mi cCcrbno pazimo, da vam debro postrežemo.
Dovažamo zastonj—na odplačila.
'Popolno skladišče za stavbenika'
Lorain Ave. pri W» 73. St. MEIrose 7084 Monroe Ave. pri 25. St. PRospcct 2620 4123 Pearl Rd., blizu Broadview SH-35S0 4520 W. 130. Stl (Settlement) CL-2762
Opoldansko kosilo 20 centov. Vsak petek ribja pečenka 20 centov. V soboto kokošja pečenka. Vsak petek in sobotp godba in ples.
Izbira finega žganja, piva in vina.
K obilnemu posetu vabita JOHN TRČEJKilin. FRANCES DOLINAR lastnika.
TROJ K A
DR. FRANC DETELA
GAIETY BAR INN
16701 WATERLOO RD.
štvo.
V glavo pa so mu padle besede baronovega pisma in razvi-del je, da baron nima takih pomislekov, ker ga premagujeta jeza in sovraštvo in ker zaničuje navadne ljudi. On bo meril v glavo, v srce. Kamor hoče! Manj se je bal Vladimir smrti nego ubojstva.
Navsezadnje se domisli, da ni samo človek, ampak tudi kristjan, katoličan, da mu vera prepoveduje dvoboj in da smrt ni konec življenja, ampak pravi začetek. Ta misel ga je tako razburila, da mu je postalo vroče in je začel hitreje hoditi po cesti. Zdravi razum, posvetni zakon, vera in cerkev obsojajo in prepovedujejo posebnost, katero zahteva posebnih ljudi posebna čast! Na katero stran se bo postavil on kot pameten človek, kot jurist, kot kristjan! Bogme, za čast, ki nasprotuje zdravemu razumu, ki nasprotuje zakonom in veri, naj se pulijo drugi! Zavest prave časti, ki je poštenje, ne pogreša posebnega potrdila. Stvar je bila dognana, sklep storjen; počasi in mirno se je zopet začel sprehajati Vladimir.
A še mu pomisleki niso dali pokoja. Kaj se bo zgodilo, če se qe zmeni za poziv! Baron bo naznanil stvar vojaškemu po-veljništvu, poveljništvo jo bo spravilo pred častno sodišče in častno sodišče bo razsodilo, da se je vedel Vladimir strahopetno, nečastno, da ni vreden por-tepeja. Prisilili ga bodo, da odloži častništvo. Oh, sramota! Zaškripal je z zobmi. Spominjal se je podobnega primera izza dijaških let, kako zaničiji-vo se je govorilo o častniku v rezervi, ki je bil odklonil dvoboj in bil degradiran. Kako so se ga ogibali tovariši dijaki, češ da je na sramoto dijaštvu; kako so razpravljali po gostilnah in kavarnah vojaki vprašanje, če bi tie kazalo odpraviti enoletnega prostovoljstva, ki ne iztrebi zadosti iz mladih src filistrskega mišljenja in jih ne navda s pravimi pojmi o vojaški časti! Isto se bo zgodilo njemu. Oh! In da se razglasi sramota, za to bo poskrbel baron. Kaj si bo mislila, kaj bo rekla nevesta! Kaj mati in sestra! Kaj Stojanovi! Kaj vrstniki in prijatelji njegovi! Kako ga bodo gledali po strani, kako se muzali za hrbtom! Bridko je spoznaval Vladimir, da ne najde vedno notranje poštenje časti zunaj in da stopi često nečastnemu poštenju nepoštena čast nasproti ter jo ubije pred ljudmi. Spoznal je, da*se ne krije zakon povsem s pravico in da sta pravičnost in čast prav različna pojma. Oj, da bi bilo vedno to, kar je pravično pred Bogom, tudi pravo pred takonom in v časti pred ljudmi! A kadar nastane navzkrižje, se li sme plačati čast s pravičnostjo? Ne, nikdar ne! Njega naj postavijo v boj, v prvo vrsto; a v boj z ljudmi, ne z Bogom! Ako bi se smel ozirati on samo nase, bi mu ne bilo žal portepeja.
A kaj poreko drugi? Mati in sestra, oh, te dve sta popolnoma na njegovi strani in ljubši jima je poštenjak brez častni-štva nego ubijalec s poftepe-jem. Mati in sestra stojita vedno tam, kjer Bog in vera in poštenje. A kaj si bodo mislili drugi ? Toda kaj se meni on za druge! Mati, sestra in nevesta, ti so mu ves svet. Kaj bo rekla nevesta? Bo še pogledala strahopetca? Strahopetca!- mu je šumelo po ušesih, mu gnalo kri v glavo in motilo hladne misli. Grizel si je ustnico, škrip^ z zobmi, ker se ga je lotil zopet dvom in neskončno mučna neodločnost. Hitel je k nevesti, da se raztrese in uide vsaj za malo časa morečim mislim.
Neveste ni bilo doma.
"Peljala se je obiskat svoji prijateljici Lini in Fini," je dejala mati. _ __ ____
vam pomaga, da storite najboljše

"In jezit ju s poročilom o svoji zaroki," je pristavil gospod Majer.
Vladimir je menil, da se odpelje drugi dan, obmolknil in pobledel, ker mu je prišla na misel baronova zadeva in mu stavila vprašanje, če bo to res. Pomenkovali so se, kje se naseli Vladimir kot odvetnik, kje bi se kupilo pohišje, kje bosta stanovala v Ljubljani, same važne reči, a tudi same domneve za Vladimirja, čigar .dušne oči so bile vedno uprte na to veliko, z vsakim trenutjem rastoče in bolj in bolj grozeče vprašanje. Poslušal je brez pozornosti, govoril zamišljen, pretrgano, kakor zastaja med vojaki za okopi Ipomenek, kadar zagledajo na nočnem nebu krvavordečo točko, ki se cvrče in žvižgaje v visokem loku suče proti njim, in čakajo strahoma, kam udari.
Kmalu se je vračal Vladimir nejevoljen in neodločen proti domu. Baronov list ,ki ga je nosil v suknji na prsih, mu je žgal srce. Razjarjen ga je izvlekel, raztrgal in vrgel v potok. Toda ostala mu je v spominu vsaka beseda, vsaka poteza, vse malenkostne posebnosti, ki so mu silile in tiščale kakor žareče igle v glavo, v možgane, v dušo. Jed mu opoldne ni teknila, govoriti se mu ni ljubilo nič.
"Vladimir, tako žalosten si," je dejala mati in mu položila roko na ramo. "Ti nisi srečen."
"Vladimir, pridi v našo družbo!" je dejala sestra. "Ti ne veš, kako je prijetno pri nas! Mama, jaz, obe dekleti in včasih tudi gospa šivamo; gospod svetnik, gospod Bojanec in včasih tudi gospod beneficiat nas pa zabavajo. To je tak kratek čas, da nam prehitro preteče
AMERIŠKA DOMOVINA
bi morala biti v
/
vsaki slovenski hiši
These young ladies, Miss Polly Kendall, Miss Carol Docker, and Miss Bcttv Rohan, here shown with a model airplane to be used in decorations, will be on hand to greet box holders at the "Victory In The Air" circus to be staged at North Randall race track field, Cleveland, Saturday and Sunday afternoons, August 30 and 31, by the joint committee of the United China Relief and the British War Relief Society.
Howard F. Dutton's world famous Sky Devils troop of flying daredevils bring the first big air thrill-a-minute circus to northern Ohio since the National Air Races. Preparations are being made to handle a huge crowd over the Labor Day wfeekecjd at the "Victory In The Air" circus at North Randall track, one of Ohio's finest race plants.
V Clevelandu še nismo doživeli lcaj podobnega kot je to doživel London in druga mesta Evrope, ki so bila napadana iz zraka. Nekaj podobnega pa bomo lahko videli v soboto 30. in nedeljo 31. avgusta, ko bodo nastopili akrobat je v letalstvu pod imenom "Victory in the Air Circus." Te predstave se vrše omenjena dneva popoldne ob 2:30, ker je program precej povečan, kot je bilo prvotno poročano. Ta prireditev se vrši v korist "United China and British War Relief."
Pri teh, predstavah boste lahko videli sploh vse km• si morete pričakovati od najdrznejšega letalca. Nastopali bodo v skupinah in posamezno in to -sami priznani akrobati, ki so nastopali z velikimi uspehi že po drugih ameriških mestih. Torej v soboto in nedeljo se vrše te izredne predstave na dirkališču v North Randallu. i