II. 192& nr poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 28.februarja 1929. Stev. 29. Letnik LX1X. [Sol leto 1928129] _ -- - «i_a* ;f.-:* Učiteljski Tovariš /i »tiM«/>< 11ttMlnm Fmn//ibnnxha ulica 6i 1. Roknnisnv ne vračamo. Nefranklratlifl Dlset Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt.ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Stališče učiteljstva k reviziji uradniškega zakona. Smatramo, da je vzrok za ponovno nujno obravnavo, in reševanje uradniškega vpra» šanja v tem, ker s. ni dosedaj dalo zadost» nega ni moralnega ni materijalnega temelja za stabilno rešitev tega vprašanja. Moralno se ni zadostno. osigurala držav» ni mu uradništvu stalnost v službi, da bi bilo ono neodvisno od vseh neodgovornih vplivov v službi ter bi mu bilo tako mogoče posvetiti vse svoje sile pošteno in objektivno samo službi, v prid naroda in države. Materijalno se niso odredili državnim uradnikom oni službeni prejemki, da bi bili zadosfni za skromno življenje, s katerimi bi bili oproščeni težkih vsakodnevnih skrbi z Udružcnjem Jugoslovenskega Učiteljstva. Glede podrobnih predlogov moramo podčrtati predvsem sledeča vprašanja, ki jih smatramo za nujna: Kadrski rok in vojaška služba naj se šteje kot državna služba in se s tem izenači uradnike napram uradnicam. Čl. 4., toč. 5., 23., 62., toč. 6., 119., 133., toč. 10., 137.) V 6. člen, ki opredeljuje izobrazbo in daje bavo za razvrstitev, naj se' vnese tudi tečaj in izpit za uvrstitev zabavilj in učite» Ijic ženskih ročnih del v III. kat. ter strok. učit.»delovodij in učiteljev veščin na strok, šolah v II. kat. (Čl. 6., 8., 11.) V čl. 7., al. 2., naj se zviša procentno mero za 50% in šteje tudi stanarino v pen» zijo. V ta člen naj se uvrste tudi nadzorniki iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, meščan» skošolski učitelji, ki so na drugih strokovnih šolah, učitelji vadnic, ki nimajo meščansko» šolskega izpita, učitelji specialnih šol (za Silepo* gluhonemo imbecilno deco. (Čl. 7.» 11.. 138.) Izpopolniti se mora tudi ra'zvrstilna uredba, ker so izpuščeni iz uredbe nadzor» niki, meščanski učitelji na drugih strokovnih šolah, učitelji specialnih šol (za slepo, gluho» nemo, imbecilno d'eco), vadniški učitelji brez strok, izpita, učiteiji»delovodje na strokov» nih šolah, zabavilje in učiteljice ženskih roč» nih del. (Čl. 11., 6., 7., 8.) Reki za napredovanje osnovnošolskega učiteljstva naj bodo enotni in avtomatični za vse učiteljstvo ter se vstavijo tudi roki za avtomatično napredovanje v III. katego» riji -za zabavilje in učiteljice ženskih ročnih del. (Čl. 11.) Začasna služba se ima všteti tudi v na» predovanje in pokojnino. (Čl. 14., 18., 23., 26.) Plače naj se zvišajo za 50%, najmanj pa izenačijo do višine čl. 261. in 270. zakona o ustroju vojske. (Čl. 29., 33.) Učiteljstvu je ohraniti pravico 321etne službene dobe, kakor mu jo določa zakon o narodnih šolah in tudi 15% v penzijo po tej dobi. (Čl. 31., 139., 140.) Redna stanarina naj se zviša petkratno od sedanje in st izvede tudi člen gleele 10, 20, 30% zvišane stanarine. (Čl. 35., 37.) Upoštevajo naj se dosedanje določbe glede dobave kuriva, odnosno izenači civil» no uraciništvo po čl. 285. in 286. 'zakona o ustroju vojske. (Čl. 37.) Ukiniti je znižano stanarino za samec in uvesti stanarino za dvojno gospodinjstvo, nastalo iz službenih vzrokov. (Čl. 38.) Urediti Je 'stanovanjsko vprašanje za učiteljstvo, obvezno gradnjo stanovanj, pre» skrba stanovanj proti najvišji odškodnini do višine državne stanarine, predvsem pa je urediti vprašanje, da država ne odteguje stanarine za naturalna stanovanja, ki jih da» jejo občine. Resorna ministrstva naj dobe poobla» stilo, da urede s pravilniki doklade za služ» bene; položaje, kakor šolsk e nadzornike, upratitelje, učitelje .na težjih in obmejnih mes'tih, Ikaterih višino naj določa finančni zakon. (Čl. 40.) Doklada *za otroka naj se zviša vsaj na 5 Din dnevno in se ne odšteva od drugih doklad. (Čl. 41.) Začasnemu . uslužbencu naj se prizna polna. 100% položajna plača. (Čl. 44.) Selitveni stroški naj se priznajo učitelj» stvu tudi ob razpisu, kakor je določala prvotna uredba ter; se. dnevnice zvišajo. (Čl. 45., 71.) Uredba o draginjskih dokladah naj so uzakoni., se odpravijo draginjski razredi ter se poročenim učiteljicam prizna enaka do» klada kakor neporočenim. (Čl. 46.) Vsa izpraznjena \in začasno zasedena mesta naj se razpisujejo. (Čl. 62.) Zasigura naj *se popjolna stalnost uči« teljstvu v zmislu tozadevnih določb srbskega zakona o narodnih šolah iz leta 1904., da se sme iz »službenih ozirov« istalne učitelje premeščati le po disciplinski obsodbi, na lastno prošnjo ali če ¿e razred združi ali ukine. (Čl. 71.) Državni 'zdravniki naj izdajajo držav» nim uradnikom zdravniška Spričevala, v službene s vrhe, brzplačno. (Čl. 108.) Po enoletnem bolovanju naj se izvrši enoletna začasna upokojitev in šele nato stalna, če ostane stanje isto. (Čl. 111.) Družini v vojni službi in na vežbah naha» jajočega se uradnika naj se zagotovi primer» na pomoč. Čl. 119.) Po -smrti uslužbcnca naj se zagotovi po» smrtna četrt vseh prejemkov in doklad. (Čl. 124.) Taks naj s1, oproste vse vloge za povi» šice uslužbencem, rodbinam za vse vloge glede službenih zadev in glede pokojninskih prejemkov. (Čl. 128.) Učiteljem nacionalnim delavcem, ki po sili razmer pridejo iz drugih držav v našo državno službo, naj se všteje ves čas službe, ki so ga prebili prej, prekinitev do 3 mese» cev. ter se jim tudi materialno prizna pre» jemke za ves čas od odpusta. (Čl. 130., 1.) Upokojencem naj se z zakonom urede aktivni prejemki do konca meseca, ko dobe dekret o upokojitvi, potem pa avtomatično do ureditve, pri nad 20 letih Vt, do 20 letih */», pri 15 letih 'A aktivnih prejemkov. (Čl. 135., 152.) Vnese naj se določba, da sme izjemoma ministrski svet odrediti ¡rodbini kontraktu» alnega učitelja pokojnino. (Čl. 130., 144.) Uvede naj se rodbinska pokojnina za otroke, katerih oče in mati sta državna uslužbenca, po obeh. če plačujeta v pokoj» ninski fond. (Čl. 153.) Vsie upokojence je prevesti na pokoj» nine po tem zakonu. (ČL 239.) Vsi učitelji, ki So dobili svoja službena mesta po razpisu, naj se smatrajo za stalne in nepremestne. (ČL 224. in 234.) Činovniški Save z in Udruženje Jugoslo» venskega Učiteljstva pozivamo, da skušata z vso pozornostjo uveljaviti gornje težnje in vse predloge, ki smo jih predložili glede revizije uradniškega zakona potom Zveza državnih nameščencev za Slovenijo glede skupnih in potom poverjeništva UJU v Ljubljani glede specialnih ,zahtev aentra» lama. Smatramo za potrebno, da dobi tudi g. minister prosvete' potrebno pooblastilo v zakonu o narodnih šolah za izvedbo poedi» nih gori navedenih točk, ki se ne dajo po» vsem rešiti skupno za vse uradništvo. Te določbe naj se vnesejo v projekt 'zakona o narodnih šolah. Monopolizacija šolskih knjig. (Nekaj misli k reformi šolske književnosti.) Dnevni listi poročajo, da je ustavljeno nadaljnje sprejemanje rokopisov za nove učne knjige, ker se pripravlja zakon o mo» nopolizaciji učnih knjig. Rokopisi, ki se na» hajajo pri prosvetnem svetu, se morajo vrniti pisateljem. S tem ukrepom se hoče doseči, da bodo učne knjige cenejše ter se želi preprečiti špekulacijo z njimi. Tako se je pričelo obravnavati pereč problem, ki tlači že leta in leta naše, po» sebno pa šolstvo v južnih krajih. Niso nam znane razmere v pogledu šolskih knjig z no» vi m šolskim zakonom, vsekakor bo naša orga» nizacija morala tudi v tem oziru iskati mož» nost sodelovanja. Znane so nam špekulacije izdaje šolskih knjig, kjer je cvetel princip »provizij«, ki je nudil marsikje mnogo pri» lik bogate »zarade«. Na nekem kongresu mi je šum.adijski tovariš — šolski upravitelj več» razrednice — pripovedoval, da mu »zarada« pri novih šolskih knjigah začetkom šolskega leta vrže 1500—2000 Din! In to samo s tem, da je uvedel v svojo šolo knjige gotove za» ložbe. To načelo k nam — hvala Bogu! — ni prodrlo, pač pa trpimo danes v Sloveniji pod pezo draginje šolskih knjig! Pravijo, da so nekateri pisatelji dobili do 30.000 'Din ho» norarja, kar je bilo najbrž odločilno za visoko ceno čitanke. Je torej čisto naravno, da se javlja tudi s te strani odpor proti čatinkam! Kakor vidimo iz poročil učiteljskih društev, je akcija proti čitankam in za šolski časopis zadela na popolno razumevanje. Celo sta» rejši tovariši in tovarišice so se z vso vnemo poprijele nove ideje. Ker je naša organiza» cija že tudi osvojila to misel, si bo treba ob priliki zakona o šolskih knjigah zasigurati možnost izdaje: perrjodičnega: časopisa za šolo in »razrednega čtiVa«. V drugi vrsti je pa nujno potrebno, da si učiteljstvo pridobi nekako ingerenco na izdajo novih šolskih knjig. Predvsem je po» trebno, da učiteljstvo samo odloča o potrebi nove šolske knjige. Mariborski slučaj iz pre» tekle jeseni (Majcenova začetnica!) je zbudil zahtevo po nekem strokovnem forumu, ki naj ima v evidenci spisovanje slovenskih šolskih knjig. Zgodilo se je tudi, da so ne» kateri tovariši že več let zbirali materijal iz prakse, pa se je kot strela iz jasnega neba pojavil pri prosvetnem svetu rokopis dru» gega tovariša. Prosvetni svet je radi pomanj* kanja slovenskih stroikovnjakov»referentov določeval za poročevalce slovenskih knjig dosledno profesorje, ki slovenskega šolstva niso dovolj poznali. Tako smo doživeli razne izdaje, ki nam niti vsebinsko niti tehnično ne delajo časti. Čehi in Nemci (prim. Dunaj!) so pri iz» dajanju novih šolskih knjig osvojili princip »učiteljskih delovnih zajednic«. »Več glav več ve« in več strokovnjakov bo gotovo delo bolje izcizeliralo do vseh podrobnosti, nego »pisatelj«, kii s škarjami v rokah iz vseh mo» gočih virov krpa nov »umotvor«. Honorarji pri idealnih članih »zajednice«, ki je nastala spontano, ne bodo igrali odločilne: vloge pri določevanju književne cene. Če Dunaj z na» klado 10.000 izvodov more doseči krasno ilu« strirane, res otroške knjige po 2 S = 16 Din, ali jih ne bi mogla Slovenija, kjer ni nič manj požrtvovalnih tovarišev, ki bi bili voljni v takih zajednioah sodelovati? Lanska naša pokrajinska skupščina je soglasno sprejela tudi sklep radi izdaje no» vih šolski knjig: Slovensko učiteljstvo bo v bodoče upoštevalo in propagiralo le one osnovnošolske knjige, ki jih bodo pisatelji predložili v pregled strokovnjakom. »Narodna Prosveta« je pred kratkim prinesla nekaj značilnih predlogov v zadevi novih šolskih knjig. Glavna in popolnoma umestna ¡je zahteva, da pisatelji šolskih knjig, ki jim že njihov položaj na višjih me» stih omogoča pridobitev književnega odo» brenja, opuste pisateljevanje in predlaganje rokopisov. To bo moral tudi vsebovati novi zakon, če ne bo že a priori določil točnih smernic za nove knjige. Naloga organizacije je tudi, čuvati dnte» rese slovenskega šolstva, ki stremi po vse* stranskem izboljšanju, zato mora slej ko prej sprejeti med svoje iintencije zadevo novih osnovnošolskih knjig. Organizirano delo v pravcu delovne šole je neobhodno potrebno in to mora omogočiti tudi bodoča monopo» lizacija šolskrih knjig. £—c. Izvenšolsko delo učiteljic. Na poziv tovarišice Anke Celnarjeve napišem par vrstic o poteku lanskega ^ekli» škega krožka na Vinici. Krožek smo ustanovile zadnjo nedeljo februarja. Pouk smo prevzele vse tri učiteljice, in sicer: Tovarišica Zora Blinčeva je imela gospodinjstvo in higijeno, tov. Berta Kravosova ročno delo — obe: ob nedeljah po večernicah — jaz pa kuhanje ob nedeljah dopoldne. Prijavilo se je za krožek okrog 30 deklet. Prvo nedeljo pouka jih je. prišlo še par zra» ven. Kazalo se: je veliko navdušenje, ki se je pa poleglo kaj hitro. Dve nedelji je bil obisk točen in dober, tretjo nedeljo dosti slabši, četrto nedeljo sta- prišli samo dve; in še: ti dve ne po večernicah, ampak šelei okrog 5. ure. Peto nedeljo ni bilo sploh ndbene več. Za kuhanje je veselje ostalo, in SO' se med tečajem priglašale .še vedno nove re» flektantinje, katerih pa nisem prevzela več, ker jih je bilo za mojo majhno kuhinjo že zadosti, oziroma preveč. Kuhanje je trajalo 10 tednov. Naš krožek je pokazal, da je treba pri pouku upoštevati samo praktična dela, ki jih zahteva življenje. Da bi se krožki vršili uspešno, bi bilo za 1. skupino, t. j. gospodinjstvo in higijeno, neobhodno potrebno mnogo učil in bi mo» ralo biti po možnosti na razpolago stanova» nje. gospodarska poslopja, klet, hlev in shramba, za nego dojenčkov in postrežbo bolnikov pa bolnica. Tega vsega pri nas ni. Pri ročnem delu. se je treba ozirati na krajevne razmere. Pri nas v ¡Beli Krajini cvete; še obrt preje in tka» nje. Ko so letos pripeljali k nam nova kros» na, so se ženske jako zanimale za tkanje na istih. Po 5 do 6 km daleč so hodile priso» stvovat pouku o tkanju. Zakaj? Zato, ker so videle praktično korist. Na novih krosnih se natke petkrat toliko na dan kakor na naših domačih. Pri krožkih jih presti in tkati se» veda ne bomo učile. Tu je mati najboljša učiteljica, ki uči šestletnega otroka, da vrt! vreteno. Ko bi bila še v navadi narodna noša, kakor je bila pred tridesetimi leti, ko so ženske same sprele prejo, stkale platno, se« šile: narodno nošo, v katero so se oblačile, bi bilo seveda zelo privlačno in vabljivo, ko bi se v dekliških krožkih učila dekleta prikro» jevanja in šivanja narodne obleke. Za tak pouk bi bile gotovo tudi matere navdušene. Za različno vezenje, ki dekleta pač zelo ve» seli, matere" nimajo smisla. Ravno včeraj je bila pri meni neka mladenka, ki si je. prišla izposodit kvačkan vogel za. prevleko blazine, pa je rekla: »Rada bi zankala, pa mi veli mama, da kaj bi iz celega raztrgano delala, zato bom raje kvačkala, da se ne bo jadila.« V petem razredu je pa rekla neka učenka: »Ne smem vezti otirača, pravi gospodinja, da je škoda niti.« Prepričana pa sem, da bi drle k ročnemu delu, ko bi bil v šoli šivalni stroj in bi na. njem šivale perilo in obleko. Dokler tega ni, pri nas, poudarjam pri nas, ne bo ogrevanja za krožek, kako je drugod, pa ne vem. Za kuhanje pa je interes velik, kakor sem že; rekla. Ko bi hotela vse nedelje leta učiti kuhanja, vem, da za vse ne bi zmanjkalo udeleženk. Moram pa takoj omeniti, da jei ta pouk v majhni ku» hinji, kakršna je moja, zelo težaven. Potreb» no bi bilo, da bi se za pOuk pobrigal krajevni šolski odbor. Kjer naj bi se 'kuhalo, bi m o» rala imeti šola prostor za to, pa drva, morda tudi kaj kuhinjske posode in za potrebo tudi kako 'kuhinjsko brisača. Pri nas je šlo vse to na moj rovaš, ker šola nima prostora, na vse drugo pa z.a enkrat retflektirala nisem. H kuhanju sim jih pritegnila vsakikrat po 6, kar je za mojo kuhinjo, ki meri 8:34 m*, največje štvilo, ki je mogoče. Bila sem zelo vesela, če je kdaj katera manjkala, da sem jih imela samo 5. Kuhala sta se vselej po dva obeda, eden za mojo mater in zame, drugi za učenke. Obeda« sta bila zato po dva, da so se naučile vsakikrat po čimveč jedi. Kar se je sikuhalo za naju z mamo, od tega so dobile pdkušnjo, kar so skuhale zase, so po» južinale v šolski sobi.* Za svoj obed so pri* nesle vse potrebno od doma s seboj. (Mo'ko, mleko, meso itd.). Kuhale so se navadne jedi, katere se v Asaki kmetiški hiši lahko pripravljajo, ker imajo zanje vse potrebno doma, tako n. pr. smo pripravile: Govejo juho in par postnih juh z re» zanci, raznimi žličniki, vlivanci in z žlikrofi. Omake: Vinsko, hrenovo, čebulovo, pa« radižnikovo. Mesne jedi: Navadni in segedinski go» laš, obara, vampi, jetrca, polpete. Navadne 'močnate jedi: Štruklji, kru» hovi in krompirjevi knedelci. Za rekonvalescente: Zdrobov, rižev in kruhov .narastek, palačinke, praženje, pi» Škoti, keksi in šado. Močnate jedi iz shajantga testa: Ore» hova, ocvirkova potica in krofi. (Testo so prišle pripravit že v soboto zvečer). Ocvrta močnata jed brez drožja: Flanf cati. Kako se ohranijo paradižniki v slani vodi in kako se skuha povidel, to sem jim samo povedala, ker v oni dobi ni bilo para» dižnikov in češpelj. Tako, to je v glavnem vse, kar smo de« tale. Največje veselje so kazale za močnate jedi, in sicer v prvi vrsti za piškote. Bil je to navadni biskvit. Odkar sem jih to nava» dila, ni bilo nikogar več k meni s prošnjo, naj naredim piškote za bolnika. Zdaj jim to že one speče jo, ki so se lani udeležile krožka. Tort in takih jedi, za katere bi mo» raie kupovati rozine, mandelje itd., jih nisem učila. To bi jih zapeljalo v potratnost, za katero pa pri naših razmlerah ni denarja. Naš kmet je zelo obubožan in se drže samo one kmetije, čijih gospodarji so v Ameriki. Zato je treba, da se štedi v vsem. Da se dekleta pri kuhanju vadijo tudi pomivanja posode, snaženja pribora, da se jim govori o higijeni in snagi, se jim pokaže, kakoi se pripravi miza za obed, to je umevno ob sebi. Sklep. Za uspešen krožek je neobhodno potrebno, da sloni vse na praktičnem delu. Teorija brez prakse je mrtva. Ob samih pri» digah se krožek razblini in trud in dobra volja učiteljic sta zaman. Praktično pa pojde le tam. kjer bo s krožk; sodeloval krajevni šolski odbor in nabavil vse, kar je potrebno, da se doseže uspeh. To, kar sem napisala, velja za naše kra» jevne razmere, to poudarim še enkrat. Naša dekleta bodo gospodinje na kmetih aH pa v Kanadi, kjer je že zdaj od vsake naše hiše gotovo po ena. Za krožek blizu Ljubljane in drugih mest, tam bo pa treba ubrati čisto druge stmne, ki bodo brnele doti onemu kraju in njegovim razmeram v prilog. Poldka Bavdkova. * Močnate jedi so niso pojedle v šoli, ampak so se nosile domov, da so jih pokusi'! tudi domači. SploSne vesti. — Obisk dunajskih šol. Za vse prijav» •Ijenie tovariše in tovarišice smo zaprosili Sdnevni dopust pri obeh velikih županstvih. Po zagotovilu prosvetnega inšpektorata ma» riborske oblasti bo prošnja ugodno rešena, isto pa upamo tudi za ljubljansko oblast. Udeležencem torej ni treba prositi za do» pust. Istočasno smo zaprosili veliki župan» stvi tudi, da izdasta pristojnim sreskim pogla» varstvom dovoljenje za izstavitev potnih li» stoiv; tiskovine si naj vsak že prej nabavi, če jih še nima. O rešitvi prošenj bo vsak cbve» ščen od pristojnih sreskih poglavarstev, ozi» roma policijskih uradov. Vizuma avstrijskih oblastev ni treba nobenega, ker so posetniki dunajskega ivelesejma loprošfleni od tega. Skupni odhod iz Maribora je dne 10. marca ob 8'55. Dotlej si naj vsak preskrbi vstop» nico za dunajski velesejem, ki jo dobi v pi» sarni Putnilka vis»a»vis glavnega kolodvora; istotam lahko kupi tudi vozno karto s 25%» nim popustom z ozirom na obisk velesejma. Neobhodni stroški so: vstopnica za velesejem 40 Din, osebni vlak iz Maribora na Dunaj in •nazaj skupno 175 Din, oskrbnina na Dunaju dnevno 30 Din. Pedagoška centrala v Mariboru. — Med dunajske tovariše!... Kakor je razvidno iz zadnje številke našega stanov» sekga lista, nameni prirediti mariborska »Pe» dagoška centrala« študijsko potovanje na Dunaj sredi meseca marca. Posebej poudar» jati praktičen pomen takih ekskurzij, se mi ne zdi potrebno, ¡kajti to je vendar samo ob sebi razumljivo. Tudi slovenski učitelj mora znati, kaj se dogaja na (pedagoškem polju ontran domačega plota... Zato pozdrav» Ijamo akcijo »Pedagoške centrale« z željo, da najde njen poziv vsestranski odmev pri učiteljstvu. Morda bi imel ta ali oni kake po» milseke z ozirom na čas, češ, dai je rok jako kratek. Pomisliti pa je treba tudi to, da «e moramo obirati tudi na Dunajčane, ki ne morejo sprejeti irve/emskih študijskih sikupin ob vsakem poljubnem času. Dunajski vele» semenj bi bil ravno ugodna prilika, da bi bilo potovanje zvezano z raznimi ugodnostmi in nižjimi stroški. V nobenem oziru ne bi pre» segali celokupni stroški po vsej verjetnosti dobre polovice mesečnih prejemkov, četudi je Dunaj milijonsko mesto. Prosimo »Peda» goško centralo«, da bi pri posameznih ob» lastvih dosegla udeležencem, oziroma prigla» sencem vse potrebno za potovanje (potni list, dopust itd. ...), da bi ne bilo treba po» edinccm po nepotrebnem še posebej zgub» ljati dragocenega časa, ki je šte na razpolage do omenjenega roka. Želeti je, da se priglasi vsaj toliko udeležencev, da bi jih bilo vsaj za eno, dve skupini. Kdor se: je .namreč do» slej ukvarjal, oziroma zasledoval pedagoški razvoj drugod le bolj s pomočjo knjig, po» ročil.. ., ta gotovo ne bo. zamudil te ugodne prilike, da se na licu mesta prepriča o vseh dobrih (in event. slabih) straneh nove šole in nove vzgoje. Brez pobud, vtisov in veselja... se menda nikdo ne bo vrnil nazaj na svojo domačo šolo. Zato ponavljam: na pedagoško romanje!... — *— Až. — — Potovanje slovenskega učitfcijstva na Dunaj. Ker sc je doslej prijavilo 60 to vari» šev in tcivarišic, sprejeli pa jih bomo tokrat le 30, smo bili prisiljeni, da jih neikaj izio» čimo od tega obiska; vsi tisti pa prihajajo v poštev za' prihodnji obisk, ki se bo vršil menda že aprila. Izbrali smo za to potovanje v prvi vrsti člane Pedagoške centrale; ozi» rali smo se na to, da gre iz- vsake šole samo po eden, da bi vsled odsotnosti ne trpel pouk' in — tovariši. Imena gg., ki zanje popro* simo za dopust: Ciril Hočevar, Mira Vid» mar, Zioka 'Gerjak, Ivanka Runovc, Ljud» mila Glinšek, Iva Kramarič, Danica Gruden, Vlado Klcmenčie, Pavla Frassova. 'Martin Vrečko, Anton Faganeli Zvonimir Ermcnc, Valko Razinger, Fran Golež, Herman Kmet, Josip Dolgan. Milan Straus, Cirila Zupanec, Marija Tičar, Anica Verdir, Josip Rupnik, Nandte Vidmar, Ljudevit Bdšak, Ivan Štru» Uelj,. Franja Rebolj, Hinko Šumer. Olga Ju» vančič, Justina Toni, Katarina Černivec, Ana Lapornik. «— 'Udeleženci naj se teoretično pripravijo v toliko, da prečitajo do sedaj iz» išLe članke o dunajski šolski reformi, in si» cer: Prof. Sušnikovo razpravo v ¡»Času« 1927. Prof. dr. Ozvaldovo razpravo v »Času-« 1928. E. Vrančeve »Vtise v Dunaja« v »Po» potniku« 1929, štev. 5, 6, 7. Ekskurzijo vo» dita tov. Osterc in Vrane. Pedagoška centrala. — Vzgleden tovariš upokojenec je tov. Rudolf Horvat v Ljubljani. Zadnjič smo či» tali, da je podaril ob priliki izplačila razlik 100 Din Učit. domu v Ljubljani. Enak zne» sek pa je podaril tudi Učit. domu v Mar i» boru! Ali se zavedamo mi mlajši, koliko !e» pega in širokogrudnega idealizma je v tej gesti našega upokojenega tovariša, ki ne po» zna nobene umetne meje, ampak pomaga povsod, dasi sam ne bo nikoli užival dobrot učiteljskih domov?! In mi? — Učiteljstvo mariborske oblajsti ob ve» šča Učit. dom v Mariboru, da ni ravnv po» treba pošiljati zadnjemu »Tov.« priložene obveznice za Učit. dom v Mariboru. Učit. dom v Mariboru je namreč razposlal na. prav vse šole svojega področja posebne tiskovine, s katerimi se delo olajša in ki omogočajo podrobno evidenco. Zato prosimo upravi» teljstva, da vpišejo v dotične izkaze res vse učiteljstvo, torej tudi tiste, ki bi morda ne darovali. Upamo pa, da takih belih vran ne bode med nami. »Opomba« pa služi za po» jasnilo. — Tudi mnogim upokojenim tovari» šem(icam) so se; ob priliki izplačila razlik po» slale položnice Učit. doma — za kolikor smo vedeli naslove. Ako smo koga prezrli, naj sc pa zglasi po dopisnici pri Učit. domu' v Ma» riboru ter se mu dopošljejo naknadno. — Pedagoška centrala v Mariboru. V kratkem bomo razposlali dopolnila k sezna» mom knjig naše knjižnice, in sicer na naslov tovarišev predsednikov okrajnih učiteljskih društev, katere vljudno prosimo, naj o pri» liki prihodnjih zborovanj razdelijo poslana dopolnila šolam. Objavljanje novcdošlih knjig v »Učit. Tovarišu« se namreč ni obne» slo. Menda so tiste, notice vsi prezrli, ker ni nihče naročeval knjig, ki so bile objavljene v stanovskem glasilu. — O učiteljskem udruženju na Polj» skem. (Iz »I n t e r n a c i a Pedagogi a. R e v n o«.) Poljski učitelji osnovnih šol so ustanovili leta 1919. svojo strokovno organi» zacijo »Z\viazek Polskiego Nauzsycielstwa Szkol Powszechnych«, ki ima sedaj 37.598 članov, to je 59\2% vsega učiteljstva. Pred vojno so imeli svojo organizacijo samo uč>» telji avstrijskega dela Poljske, drugi, zlasti v ruskem delu, so se morali shajati skrivaj. Program Z. P. N. S. P. je sledeči: 1. združi» tev vseh učiteljev na Poljskem v svrho iz» boljšanja gospodarskih prilik in izobrazbe, 2. obramba družabnih in pravnih pravje, 3. napredek učnih metod in narodne pro« svete, 4. pomoč gospodarskemu napredku države. V soglasju s svojim programom iz» daja celo vrsto časopisov in revij: tednik »Glos Nauczycielski«, stanovsko glasilo z mesečno prilogo »Praca Szkolna« (šolsko delo); mesečno znanstveno revijo »Ruch Pe» dagogiczny« (pedagoško gibanje); četrtletno revijo »Szkola Specjalna« za učitelje slepih in gluhonemih; četrtletno revijo »Polskie Atchiwum Psychologji«; dvomesečnik i»Pol» ska Osvviata Pozaszkolna« (poljsko izvenšol» sko prosvetno delo); četrtletno revijo »Ro» boty reezne« (ročno delo); mesečnik »VViedza i iZycie« (veda in življenje) in končno še »Plomyk« (plamen) in »Plomyczek« (plamen» ček), lepo ilustrirana tednika za učence osn. šol. Večina poljskih učiteljev deluje v majh» nih in nezdravih učilnicah in mnogo jih zboli ter umrje za jetiko. Da pomaga bolnim to» varišem, plačuje članstvo Z. P. N. S. P. ra» zen svoje članarine še po 1% svoje sUromne plače že od leta 1923. in je zbralo na ta na» čin že 2,500.000 zlotov ter zgradile v Zako» panih v Tatrah velik sanatorij. Blizu tam ima tudi svoj turistovski dom ter šest pen/.i» jonatov v gorovju in ob morju. — Naša vest, da je doibdlo kmetsko na» dalji Jvalno šolstvo pri oblastnem odbpru svojega samostojnega referenta, je bila pre» nagljena. Iz časopisja posnemamo, da ob» drži g. dr. Milavec referat iz kmetijstva in zadružništvo. Vprašanje samostojnega refe» r.-nta ostane torej odprto. — Umrl je 22. februarja t. 1. v Kropi, v svOji lastni hiši, nestor bivšega kranjskega, pa najbrže tudi vsega slovenskega učiteljstva v častitljivi starosti 88 let g. Martin Z a r» n i k , učitelj v pokoju. Rojen je bil 8, no» vembra 1840 na Homcu pod Kamniškimi pja» ninami. Po dovršeni učiteljski pripravnici v Idriji leta 1858. je nastopil učiteljske službo v Kropi, ¡kjer je ostal do novembra 1873. Koncem tega leta se je pa preselil kot nad» učitelj na dvorazrednico v Trnovem pri Ilir» ski Bistrici. Tu sta s šegavim in vrlim tov a» rišem Zamanom bistrila kraške glavice ter prebirala »Učiteljskega Tovariša«, na kate» rega je bil Zarnik od leta 1861. dalje do smrti naročen. Med učiteljstvom je užival velik ugled in zaupanje. Dolgo vrsto let je bil zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu postojnskem in predsednik tamošnjega okrajnega učiteljskega društva. Po jako uspešnem 441etnem službovanju je stopil leta 1902. v zasluženi pokoj. Ker je ostal kot na» čelnik posojilnice in podružnice C. M. družbe še v Trnovem, je moral prevzeti italijansko pcdaništvo in pa tudi italijansko učiteljsko pokojnino. — Nam bivšim kronskim upeko» jencem tudi sedaj po prevedbi na dinarsko pokojnino ne cveto nikrlke »žlahtne rožice.«, vendar smo na. boljšem kakor naši tovariši onkraj granice, ker Zamiku so nakazali za 441etno službovanje mesečno le 565 lir, dru» gim pa šv manj. Ohranimo vzornemu tova» rišu blag spomin!--k. — Prepoved intervencij v prosvetnem ministrstvu. Ministrstvo prosvete je izdalo odredbo, po kateri ne sme noben ravnatelj osnovne, meščanske ali srednje šole priti v prosvetno ministrstvo, osebno intervenirat bodisi zaradi katerekoli stvari. Istotako je prepovedano posameznim prosvetnim oddel» kom, da bi zadrževali izvršitev gotovih od» redb prosvetnega ministrstva z izgovorom, da se prosvetni inšpektor z njim ne strinja. Le' v slučaju, ako smatra prosvetni inšpektor v smislu čl. 90. uradniškega zakona, da je kak odlok višje oblasti nezakonit, sme za» htevati 'od prosvetnega ministra novo. na» redbo. — Da rešimo vsaj deloma za Slovenijo prispevke, ki jih moramo državni uslužbenci po uzakonjeni uredbi od 5. decembra 1920 o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in Zvezi nabavljalnih zadrug državnih usluž» bencev (»Službi ne Novine« št. 292 od 30. de» cembra 1920), odnosno njenih izpremembah in dopolnitvah od 12. maja 1928 (»Službene Novine« št. 107 od 12. maja 1928), plačevati od svojih službenih prejemkov Zvezi nabav» ljalnih zadrug v Beogradu zaradi osnovanja kreditnih, oziroma stavbenih zadrug v državi, namerava »Dom«, stavbena zadruga držav» nih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. J. v Lj ubljani, preosnovati svoja zadružna-^pTa» vila ter tako po izpolnjenih pogojih prevzeti funkcijo Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v okviru imenovane ured» be. V ta namen sklicuje stavbena zadrega »Dom« svoj redni občni zbor za soboto 16. marca ob 1930 v zadnjo sobo Narodne ka» varne v Ljubljani. Na tem vprašanju so in» tergsirani vsi državni uslužbenci in upoko» junci. — V dnevnikih se je razvila živahna po» Se.mika o uradniškem vprašanju. Ker nam je zaradi tesnega prostora danes težko posneti vsaj glavne misli iz razprav, priobčimo istef v prihodnji številki. — Doklade sodnikov. Zakon o sodnikih določa za sodnike in sodnišket pomočnike poleg rednih prejemkov še specijalne sodni» ške doklade, in sicer: za pripravnike 200 Din, za pristave in tajnike, okrožnih in trgovskih sodišč 600 Din, za sodnike sreskih, okrožnih in trgovskih sodišč ter tajnike višjih sodišč 1000 Din, za sodnike okrožnih in trgovskih sodišč z nad 14 leti službe 1500 Din, tza sta» rešine' sreskih sodišč 1200 Din, za predsed» nike okrožnih in trgovskih sodišč ter sod» nike apelacijskih sodišč 2000 Din, za pod» predsednike apelacijskih sodišč 2500 Din, za predsednika apelacijskih in sodnike kasacij» skih sodišč 3000 Din, m podpredsednika ka» sacijskcga sodišča 3500 Din in za predsed» nika kasacijskega sodišča 4000 Din. Ker pa je ž tudi s prejšnjimi sklepi ministrskega sveta priznana nekaterim kategorijam po» sebna sodniška doklada, je finančni minister z rešenjem DR. br. 16.500 ukinil odredbe ministrskega sveta DR. br. 122.200 iz Seta 1927., v kolikor se. nanašajo na sodnike in sodnijsko osobje, našteto v členu 51. zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. S tem rušenjem se s 1. aprilom ukinejo dosedanje specijalne sodniške doklade. — Sestaivta glavnega prosvetnega' sveta. Nj. Vel. kralj je na predlog prosvetnega ministra z ukazom 'postavil za predsednika glavnega prosvetnega sveta dr. Tihomira Djordjevica, rednega profesorja beograj» skega vseučilišča; za redne člane pa: dr. Čedomilja Mitroviča, ¡rektorja beograjskega vseučilišča, dr. Vladimirja Čoroviča, redne» ga profesorja beograjskega vseučilišča, dr. Djordja Jovanoviča, rednega profesorja beograjskega vseučilišča, Jeremijo Živano» viča, rektorja beograjske višje pedagoške šole, dr. Stjepana Bosanca, (rektorja zagreb» ške višje pedagoške šole, Nikola Polovina, načelnika splošnega oddelka prosvetnega ministrstva, dr. Vojislava Mladcnoviča, na» čelnika odde'ka za osnovni pouk in narod» no izobrazbo, dr. Ivana Kasumoviča, p.ro» svetnega inšpektorja v Zagrebu, dr. Ka-rla Capudra, prosvetnega inšpektorja v Ljub» IjanL Boška Boškoviča, ravnatelja 2. moške gimnazije v Beogradu, dr. Izidora Sekuliea, prof. 2. ženske gimnazije v Beogradu, Mi» lana Kariča, ravnatelja 3. ženske gimnazije v Beogradu, Jelenka Mihajloviča, profesor» ja beograjske realke in Nedeljka Divca, •profesorja višje pedagoške šole. — Seja glavnega prosvetnega sveta se je vršila pre* tekli teden v Beogradu. — Novi zakoni. Pravkar je izšel v za» ložbi Tiskovne zadruge 24. snopič Zbirke za» kanov. Ta snopič prinaša' poleg proklamacije Nj. Vel. kralja z dine 6. januarja 1929 in nje-govega nagovora na ministre seldeče zakone, oziroma spremembe v obstoječih zakonih: Zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni drž. upravi, Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi, izpremembe in dopolnitve za» kona o tisku, izpremembe zakonov o občinah in oblastnih samoupravah, izpremembe in izpolnitve zakona o drž, svetu in upravnih sodiščih, izpremembe in dopolnitve v .zakonu o glavni kontroli, zakon o drž. sodišču za zaščito države in uredba za izvrševanje tega zakona, zakon o postavljanju in premešča» nju, upokojevanju in odpuščanju drž. urad» nikov. Novi snopič velja 10 Din, s peštnimo 11 Din. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Žitnih kav je več vrst, ŽIKA je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vrednosti zn zdravje ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »ŽIKA«. — P. n. učiteljstvo opozarjamo na da» našnji oglas tvrdke DRAGO GORUP & COMP. Tvrdko toplo priporočamo. Ure. zlatnine in Ani na oDrofte brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju M. JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka ulica 15. iT Na novo le izšla vzaložbi Oblastne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani karta zoodoviDsheoa razvoja kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev 11-11 v priročni izdaji (43X50 cm) za srednje, meščanske, osnovne in strokovne šole. Dobiva se pri Oblastni zalogi in po vseh knjigarnah za ceno 8 Din. Hava LeiW/L]i|ana, Jurčičev trg štev. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarja. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in pred tisk. Otvoritveno naznanilo! S tem si usojam p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem izstopil iz tvrdke ,ELITE" konfekcija, družba z o. 2., Ljubljana, in da sem otvoril svojo lastno, novo trgovino pod imenom Drago Gorup & Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/11 Konfekcija • • Izdelovanje in prodaia V svojem novem podjetju bom vodil vse v to stroko spadajoče predmete, ki bodo v vsakem oziru strokovno izdelani, za kar jamči moja dolgoletna praksa in vsestransko poznavanje te stroke, tako da bodo p. n. odjemalci vedno in v vsem najtočneje in najkulantneje postreženi. Velecenjenemu občinstvu se najvljudneje priporočam ter beležim z odličnim spoštovanjem Drago GOfUp. Zbirka za „Učiteljska domova". Učiteljski dom v Ljubljani. Litijs-ko učiteljsko d) uštvu je podpisalo 20 deležev in poslalo 2000 Din. Ostala dru» štva, posnemajte! Darovali so: tov Andrej Skulj 100 Din, tov. Antonija Bohinc 100 Din, tov. Vita Zupančičeva 200 Din, Slavko Vu-t z Vrhnike 160 Din, ki jih je dalo učiteljstvo namesto venca na grob pok. matere tov. ■Cilke Novakove; Andro JSežun, vadniški učitelj, 80 Din, Mica Malenškova iz Pred» oselj 100 Din kot čisti prebitek od prire* ditve, Alojzij Kržišnik iz Preske 100 Din, Ljudevit Stiasny iz Ljubljane 100 Din, Fran Petrič z Viča 20 Din, Jakcb Žebre iz Ljub» Ijane 15 Din, Mihajl Vrbič iz Sodražice 100 Din, Iva in Riko 'Paternoster v Tržiču 200 D>n, Avgust Klančar v Kamniku 10 Din, Janko Cvirn v Radovljici 15 Din, Josip Turk v Radovljici 100 Din, Fran Čuk iz- Dolskega 120 Din, Ivan Stegovec iz Vač 50 Din, Josip Navak v Vižmarjih 100 Din, Fran Trost sta» rejši i z Ljubljane 100 Din, Avgust Pire iz Ljubljane 100 Din, Rudolf in Vida Horvat iz (Škofje .loke 150 (Din, učiteljstvo v $t. Rupertu: Brezovar 100 Din, Hvala 50 Din, Kromarjeva 20 Din, Lunačkova 10 jDin, uči» teljstvo III. državne deške šole v Ljubljani 470 Din, skupaj darovanih 2670 Din. Vsem iskrena hvala! V tej vsoti niso všteti zneski, ki so jih nekateri vplačali kot deleže, in pa mnogo obveznic. Na več vprašanj nekjate» rih tovarišev, kj dvomijo o premoženju Učit. doma, sledeče: Vse premoženje je po» polnoma prosto vseh bremen, ki so ga težila. Naloženo je v hranilnici in posojilnici Učit. Vjonlviikta v Ljubljani in v Mestni hranilnici ljubljanski. Vse knjige in spisi so zadružni» kom in darovalcem vedno na razpolago za vpogfeid. Pridite in prepričajte se! — Josip Kobal, blagajnik. Učiteljski dom v Mariboru. VABILO na občni zbor, ki se vrši dne '19. marca 1929 ob 9. uri v deški meščanski šoli v Mariboru, Krekova ulica, po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik1 poslednjega občnega zbora. 2. Poročila društvenih funkcijonarjev. 3. Volitev upravnega odbora in nadzor» stva. 4. Nasveti in predlogi. Ako bi ob določeni uri zbor ne bil sklep» čen, se vrši ob 10. uri drug, ki je po § 15. društvenih pravil sklepčen pri vsakem šte» vilu navzočih. Tovariši in tovarišice se vljudno vabijo k obilni udeležbi, a učiteljska društva se prosijo, da zanesljivo pošljejo zastopnike. V Mariboru, dne 20. februarja 1929. Predsednik: Hren 1. r. Pokret učiteljic. POROČILO O DEKLIŠKIH KROŽKIH. Dozdaj so prijavljeni sledeči dekliški krožki: Šolski okoliš Šmartno pri Slovenjgradcu. Osnoval se je 13. januarja 1929. V njem delujejo tovarišice: Ro-gina Josi» pina, Rozman Zora, Jecl Josipina, Golobic Marta. Obisku jo vih deklet: 15—20. Št. Janž pri Dravogradu. Poročila še ni» sem prejela. Stari trg pri Slovenjgradcu. Vodi ga g. župnik s tovarišico Vrhnjak Pepco. V ta de» kliški krožek zahajajo dekleta iz mestne oko» lice Slovenjgradec. Ko smo mestne tovarišice hotele osno» vati krožek za okoliška dekleta in smo se radi tega hotele sporazumeti s starotrškim g. župnikom, je izjavil, da krožek za okoli» ška dekleta že obstoja in ga tudi vodi učite» ljica (Vrhnjakova). Ne gre, da bi ji jermil dekieta ir. jih dajal vam. Nato smo akcijo morale opustiti, dasiravno gorenji krožek ni zasnovan na naši ideji (Ročna dela in čitanje »Bogoljuba« in dr. verskih revij). Krožki bi se še morali osnovati v Št. IIju in Podgorju. Bomo poizkusile! Hinje. V dekliškem krožku se na tu» kajšnji šoli udejstvujeta ga. Saša Tavželj»Ko» štialova in gdčna. Angela Perčičeva. Sporočam, da sem dne 7. februarja 1929 ustanovila v Vel. Podlogu dekliški krožek. Navzočih 15 deklet. — Andreja Grum»Sku» ljeva. —ž Izvenšolsko cflelo učiteljic. Da bodo šle naše tovarišice s korajžo na delo o de» kliških krožkih, hočemo priobčiti članke onih tovarišic, tki se bodo oglasile in poro» čale o svojem delovanju v dekliškem krožku. — Delo izkušene tovarišice naj bo v vzpod» budo našim mlajšim kokginjam. — Evo tu prvi članek tovarišice Poldke Bavddkove iz Vinice! Slede naj še drugi! — iBesede mičejo — a zgledi vlečejo! Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljska Samopomoč. Člani ste prejeli v teh dneh položnice za 183. (Mira Puc, Ljubljana) in 184. smrtni slučaj (Anton Žibert, /Ježica). Nakazilo je 11 Din, za za» k črnske par. 21 Din. Zamudnikom sem pri» štel k temu znesku še zaostanke od prejšnjih mesecev. Nakažite takoj, zlasti zamudniki, ki dolgujete lepe zneske! -r- Za ta dva smrt» na slučaja je; izplačala društvena uprava de» dičem kot posmrtnim znesek 22.895 Din. --Učit. Samopomoč ima 28. februarja 1929 2305 članov. Vestnik upokojencev. UPOKOJENCI ZA UREDITEV SVOJEGA IPOLOŽAJA. Sarajevski »Glasnik Umirovljenika« ob» javlja spomenico, ki je bila izročena-Nj. Vel. kralju. V tej spomenici se med drugim na» .glasa: »Vsakokrat, ko je državna uprava ure» i e val a in poviševala prejemke aktivnim usluž» bencem, so bili isti razlogi, da se na enak način postopa tudi z upokojenci. Če se je postopalo drugače, to ni bilo v skladu ne s pravicami upokojenih državnih uslužbencev ne z obvezami države, ki jih je prevzela s službenimi pogodbami. Predvsem pa ni bilo prav, da je; država iz preureditve službenih prejemkov potom zakona o uradnikih od 31. julija 1923 izključila prej upokojene dr» žavne uslužbence. Enako protipravilno je država postopala, 'ko so bili državni upokojenci prikrajšani z ureditvijo draginjskih doklad. Z uredbo o prevedbi kronskih upokojen» cev na dinarske pokojnine 1. julija 1927, DR. br. 88.808, te protipravilnosti daleka niso bile popravljene, ker so s to uredbo kronski upokojenci samo- izenačeni z onimi upokojenci, katerim so bile pokojnine od» merjene na podlagi nezadostnih prejemkov po zakonu od 14. marca 1922. Dosedanje postopanje državne uprave z državnimi upokojenci ni samo v nasprotju s pravom, temveč tudi s socialno pravičnostjo in s človečnostjo, ki zahteva,, naj se napram vsem državnim uslužbencem izvaja isti po» stopek. S temi načeli nikakor ne more biti v skladu, da državni upokojenci, ki so bili kasneje upokojeni, prejemajo kolikor toliko zadcvoljuioče prejemke, da pa drugi, ki so tudi služili zvesto in pošteno, trpe pomanj» kanje, ne da bi bili kaj zagrešili, temveč sa» mo zaradi tega, ker so bili preje, upokojeni. Tega ti uslužbenci niso zaslužili. To doka» zuje tudi primer drugih kulturnih držav: Francija, Nemčija, (Italija, Avstrija, Češko» slovaška in Madžarska so istočasno s povl» šanjem in z ureditvijo prejemkov aktivnim" drž. uslužbencem na enak načim izboljšale tudi prejemke vsem svojim, prej upokoje» nim drž. uslužbencem. To je uvidel tudi za» konodajni odbor Narodne skupščine, ki jc kta 1923. preučeval načrt zakona o uradni» kih. Tedaj so bili od tega odbora sprejeti v čl. 239. in 240. določbe, ki pa so v zadnjem hipu pned izglasovanjem izpadle. Memorandum našteva dalje takozvanc Reisnerjcve odredbe ter prosi kralja, naj bi se pri reviziji uradniškega zakona v polnem obsegu upoštevale. Kmetsko nadaljevalno Šolstvo. Nekateri tovariši in tovarišice se še niso odzvali prošnji odseka in niso poslali zahte» vanih ipjodatkov ¡glede kmetske (gospodinj» ske) nadaljevalne šole. (Glej »Učiteljski To» variš« od 14. februarja t. 1.) Prosimo nujno, da to čimprej storijo in nam prihranijo na» daljnje urgence. Odsek za nadaljevalno šolstvo. Osebne zadeve. —i Izpreimembe v šolski službi. V šolski službi so premeščeni naslednji učitelji, ozi» roma učiteljice?: Alojzij Vrabič na Jesenice, Katarina Rihar- na meščansko šolo na Ra» keku, Ida Lah»Gros v Črešnjevec pri Mari» boru, Neža Wunderer»Rcškai"!na' Cven v lju» tomerskem okraju, (Marija ' Cizdj»Prašnikiar v Mekinje pri Kamniku, Runa Jevčič k Sv. Miklavžu pri Mariboru in Josipina Šušteršič k Sv. Kunigundi. — Trajno pa so upokojeni: Josip Be-rnik v Celfu, Gabrijela Vtik»Sadar na Vrhniki, Ana Trstenjak»Lajb pri Sy. Mi», klavžu, Franc Srebrnič na Viču, Marija Ber» nik»Javoršek v Domžalah, Antonija Boha» nec»Mikota in Ana Tomšič»Krašovec v Št. Vidu, 'Metod Vuder v Rečici, Marija Meško v Mostah, Marija Slatnar»Vučič v Ljubljani. Fprdo Resenstein v Št. Juriju, Marija Onic» • Capuder v Šenkovem Turnu, Marija Arh v Novem mestu,.1 Marija Zldar»Kleinfelder v Lembergu, Marija Levstik v Zagorju, Ivam Svoboda v Dorriovi, Sabina Serajnik v Ko» njicah in Josip Hajne pri Sv. Križu pri Lju» tomeru. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. URADNIŠKE ZAHTEVE. Beograjski »Činovnički glasnik« objavlja na uvodnem mestu članek o- rešitvi uradni» škega vprašanja, ki' pravi med drugim: Pri proučevanju uradniškega vprašanja, se nista na enak način upoštevale dve strani, ki sta važni. Ena je moralna stran: Državnim uslužbencem naj se zajamči stalnost v službi, in sicer na ta način, da bi postali neodvisni od vseh neodgovornih vplivov v službi in da bi mogli na ta način vse svoje sile objektivno in pošteno posvetiti samo državi in narodu. Druga stran je materijalna: Državnim usluž» bencem naj se določijo skromni, toda pri» merni in zadostni prejemki, da bodo na ta način oproščeni vsakdanjih malih, toda tež» kih skrbi za eksistenco. Da uradniško vprašanje ni bilo pod re» žimi pred 6. januarjem niti v enem niti v drugem pogledu rešeno, ni čudno. Kakor tudi mnoga druga pomembna vprašanja, od kate» rih sta odvisna napredek in bodočnost drža» ve, se jei tudi to vprašanje neprestano odrt» valo v ozadje ali pa se je njegova rešitev predvidevala pod vidom strankarskih inte» res o v. Kakšni so izgledi sedaj po 6. januarju? Predvsem moramo ugotoviti, da že prvi ko» raki predstavnikov novega režima vidno na» glašajo, da je treba to važno in usodne naše vprašanje rešiti drugače kakor doslej. >Raz» -umelo se je in se naglaša, da brez popolne in zdrave rešitve' uradniškega vprašanja ni ureditve državne uprave, a brez te je zopet izključen vsak napredek in vsak izboljšek v državi. Mi predpostavljamo, da se pri reviziji uradniškega vprašanja ne bo moglo- cilj te revizije razumeti drugače kalkor v smislu popolne moralne in materijalne varnosti in zavarovanja vseh onih, katerim j« poverjeno, da bde nad najvišjimi interesi države in na» roda. V moralnem pogledu je treba, da se iz» gradi trajen in soliden sistem, ki bo urejeval vse službene odnošaje državnega uslužbenca, njegovo kretanje in napredovanje v službi, njegovo neodvisnost pri delu, njegovo svo» bodo opredeljevanja v vseh konkretnih pri» merih, ki jih bo moral reševati. Na vprašanje saniranja našega prora» čuna se gleda navadno pod vidom redukcije odvisnega in nekvalificiranega osobja, da bi se na ta način bolje nagradili oni, na katere namerava država v bodoče računati. Tako pojmovanje te strani uradniškega vprašanja ni nepravilno. Le da smo tudi prepričani, da prihranki z redukcijami odvišnega osobja niso v nobenem razmerju s potrebami povi» šanih prejemkov. Mirno lahko trdimo, da tudi povišanje prejemkov za 50 odstotkov ne bi pomenilo za veliko število drž. usluž» bencev njihovega polnega materijalne ga za» varovanja. S sedanjo kupno močjo denarja je nemogoče zadostno in primerno plačati število uslužbencev, ki jih striktno potrebu» jemo in z zneski, ki so predvideni za osebne izdatke v državnem proračunu. Kako težko pa bi bilo povečati proračun, zlasti za osebne izdatke v sedanjih razmerah, nam ni treba še posebej naglašati. Zato rešitev uradni» škega vprašanja, ©v more priti tako- hitro, kakor bi bilo sicer potrebno. Bodimo pri» pravljeni na to. da na to rešitev še nekaj časa čakamo. Radijski aparat je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Zlasti učiteljstvu ustvarja potrebno zvezo z vsemi kulturnimi centri sveta in jim nosi — no-siteljem izobrazbe — izobrazbo v hišo! Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da Radijska postaja Ljubljana Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 Plačila tudi na obroke! —T je bilo glasovitih v starih časih. Danes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je &hkht< Ter penim= Mih Stanovska organizacija UJU Iz poverjeništva UJU. —pov. Stalež učiteljstva v Sloveniji je izšel. Izvod stane 56 Din. Naroča se pri oblastni zalogi šolskih knjig v Ljubljani. —pov. Delo organizacije za izboljšanje pravnega in materialnega -položaja. Prejeli smo že več vprašanj in predlogov, kaj je sto» rila organizacija v tem pogledu, zlasti Iz» vršni odbor. Vsem tem in tudi tovarišem, ki stoje izven naših vrst, priobčujemo danes ■nastopni dopis Izvršnega odbora, ki je na» pravil sledeče korake: »1. Obrnil se je do ministra prosvete, ki naj deluje pri ministrstvu pravde na tci, da se učitelji pri izpremembah uradniškega za» kona ne zapostavljajo. Opozoril ga je', da pazi posebno na one izpremembe, ki se- se izdelale v ministrstvu prosvete s pomočjo učiteljskih predstavnikov. 2. Opozoril je tudi upravo činovniškega saveza ter jo prosil, da se zavzame za uči» teljske upravičene zahteve, kjer je to treba. 3. Opozoril je končno komisijo za izpre» membo uradniškega zakona in jo prosil, da računa z zahtevami učiteljstva in mu da ono mesto, ki je imajo vsi ostali uradniki s slično kvalifikacijo. Tudi tej komisiji je Izvršni od» bor predložil one zahteve' učiteljstva, ki so bile izdelane v ministrstvu prosvete. O pravnem in materialnem položaju uči» teljstva kakor tudS o šolskem zakonu Ibo: razpravljala podrobna seja širjega glavnega odbora, ki bo sklicana v kratkem.« Člani glavnega odbora iz našega pover« jeništva imajo z>a sejo že pripravljene vse predloge. Javljamo to vsemu članstvu, da vidi in lahko spozna vse delo Izvršnega odbora in poverjeništva. —pov. Učiteljstvo iz Medjimurja obve» ščamo< tem potom, da je računovodstvo pri velikem županu v Ljubljani, že predložilo plačilne liste glede razlike finančni direkciji v Ljubljani. Upamo, da bo prejelo učitelj» stvo razlike izplačane v najkrajšem času. —pov. G. Srečka Kumarja, učitelja glas» be v Zagrebu, jie- dodelilo ministrstvo pro» svete pevskemu zboru učiteljstva UJU — po» verjeništvo Ljubljana. Vabila: = KRANJSKO UČIT. DRUŠTVO zbo» ruje 16. marca 1929 ob 149. uri v Šmartnem pri Kranju. 1. Situacijsko poročilo. Sklepalo se bode le o onih predlogih, ki se vsaj 3 dni pred zborovanjem prijavijo predsedniku. 2. »O davščinah«, predava davčni upravitelj gosp. Tajnik. 3. »O dekliških krožkih«, refe» rira gdč. Hafnerjeva. 4. Poročila o gospodar» skih ustanovah. 5. K sklepu: Obravnava o šolskih listih — vodi g. Roje. — Zastale čla» narine naj se takoj poravnajo. = KONJIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO zboruje dne 7. marca ob Yi\\. uri na deški šoli v Konjicah z običajnim dnevnim redom. Ob 10. uri odborova seja. V slučajji skrajno slabega vremena se preloži zborova» nje na soboto 9. marca 1929. . - KAMNIŠKO UČIT. DRUŠTVO zbo» ruje 9. marca 1929 ob 8. uri v Domžalah. Dnevni red: 1. Predavanje: »Pouk, materin» ščine po načelih delovne iN^alieva» nje.) Predava g. sreski referent A. Lukežič. 2. Situaeijsko poročilo. 3. Šolski časopis. Re» ferira tov. Hrovat. 4. Stanovske zadeve. 5. Predlogu 6. Slučajnosti. .= ŠMARSKO * ROGAŠKO UČITELJ» SKO 1DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 9. marca t. 1 .v Rogatcu ob 10. uri. Spored je bil že objavljen. K poilnoštevilni udeležbi vabi odbor. = 1SLO V EN JEBISTRIŠKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO vabi na zborovanje, kojV. se vrši v soboto, dne 9. marca t. 1. ob KII. uri v Poljčanah, po že objavljenem dnevnem redu. Pridite, tovariši, v polnem številu! •= NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO bo zborovala s hospitacij-o kakor domenjeno 9. marca 1929 ob 10. uri dopoldne, toda ne v Trebnjem, ampak v Novem mestu na deški osnovni šoli. Dnevni red: 1. Hospita» cija v IV. razredu. 2. Debata o nastopu. 3. Običajni dnevni red zborovanja s preda» vanjem tov. Ivanetiča: Prehodi z stare šole v sodobno šolo. — Tajnjiik. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŠO» ŠTANJSKI OKRAJ zboruje v četrtek, dne 7. marca- ob 10. uri v Šoštanju. Na dnevnem redu je1 poleg .važnih stanovskih zadev tudi že najavljeno predavanje tov. Vrežeja. V soboto 2. marca se pa vrši ob 3. uri popoldne v Velenju odborova seja! V smislu zadnje okrožnice- se posebna vabila ne bodo po» slala, zato opozarjam tem potom na oboje in prosim točne in polnošt-evilne udeležbe! Vsak naj iznese svoja mnenja pri zborova» nju, da jih skupno pretehtamo! Poročila: + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 14. januarja 1929 v Ptuju po dnevnem redu za občni zbor društva objav» ljenem v »Učit. Tovairišu«. Situacijsko -poročilo. Poročali so: tov. predsednik Sestan Dušan, Marija Luknar, Bezjak Ana, Kaukler Valentina. Število učiteljstva v okraju znaša 148 učnih oseb. Članov društva je 134. Pri zbo» r-ovanju je bilo navzočih 82 učnih oseb, t. j. 74 članov in 8 volonterjev, torej 61'2%. Občni zbor se je otvoril ob napovedani uri. Tov. pr-edsednik je podal kratko poro» čilo o situaciji društva izza zadnjega zboro» vanja ter prečital došle dopise. Tov. blagaj» ničarka je dobila nalog, da pošlje centrali x Beograd za vsakega člana zmeseh 5 Din, in to na Osnovi .sklepa (članstva na »zadnjem zborovanju. Poročila društvenih funkcionarjev so bila vsa sprejeta. Tov. blagajničarki se j.e pa še posebej izrekla zahvala za 'vestno upravljanje blagajne. Iz tajniškega poročila je posneti, da je društvo zborovalo 6-krat. Na vseh zborovat njih se je predavalo; udeležba članstva jie bila povprečno dvetretjinska; društvo je bilo član Učit. doma v Mariboru, osrednje zveze državnih nameščencev in in Slov. Šolske Ma* tiee. Članarina iza ta društva se je plačevala z društveno članarino. Društvo je priredilo rokotvorni tečaj. Članstvo se je udeležilo izobraževalnega te» čaja v Ljubljani in 'kmetijskoigospodinjske« ga v Mariboru. Odbor je sejal osemkrat. Blagajniško poročilo je razveselilo na* vzoče, saj izkazuje prav lep blagajniški pre* bitek. Manj zadovoljna s članstvom je bila to« varišica knjižničarka. Omare se polne lepo vezanih knjig, učiteljstvo pa inapravlja tova» rišioi knjižničarki premalo dela z izposoja« njem 'knjig. Pri volitvah je bil voljen stari odbor, na» novo je vstopila le tovarišica Kanclerjeva. Samoizobrazba. Poročilo o delovanju krožkov je podal tov. Jančič. 6 krožkov v srezu se je sestalo po večkrat k skupnemu delu na poljiu isamoizobrazbe. Le poset teh krožkov ni bil kar nič zadovoljiv. Solistka reform,«. Referent za točko ni podal poročila, ker po njegovi izjavi ni bilo >n i kakih reform. i Izvenšolsko delo. Tov. Lešnik je bil bo» lezensko zadržan. Poslal je obširen .referat, iz katerega posnamemo, da se iizmed 26 po« .deželskih šol udejstvuje na izvenšolskem delu le dobra polovica. V srezu so le 2 do 3 •šole, kjer se vse mčiteljstvo peča tudii z iz« venšolskim delom. Referent izreka željo, naj bi se ustanav« .ljale ljudske .kinjižnice, ki .naj bi bile vez med šolo in domom. Potom samoizobrazbe naj bi se pomno« žilo število učiteljev, ki bi se udejstvovalo na narodno«gospodarskcm polju. Na dnevnem redu občnega zbora je bil tudi referat: Stališče učiteljstva k prosvetno« kulturnim in stanovskim vprašanjem. Pet šol je. vposlalo tozadevne predloge. Tov. Musek jt vse predloge, tičoče se pcnsa« meizinih točk objavljenih po poverjeništviu v »Učit. Tov.«, oital, navzoči so si pa pri vsaki točki osvojili oni predlog, ki je bil najširši. Predloge predloži referent poverjeništvu. Slučajnosti. Navzoči sklenejo, da se na« roči »Naš Glais«, glasilo Osrednje zveze drž. nameščencev. G. nadzornik Gorup želi iz= vedeti, koliko članov glede članarine ni sto» rilo svojo dolžnost. Tov. blagajničarki se naroči, da pri prihodnjem zborovanju o tem poroča. Tov. Peček priporoča na k.up Kes m os a. Novi odlok o 'proslavljanju Sv. Sava in Zrm» skega in Frankopana da povod, da se tov. Jarc in tovarišica Kanelerjeva pritožita radi prevelikega števila praznikov. G. šolski nadzornik Gorup predlaga, da se odbor obrne na poverjeništvo s prošnjo, da isto izposluje na merodajnem mestu, tla •oblast končno veljavno uredi praznike, ki pridejo iz>a šolo v poštev ter tudi način njin praznovanja. Prihodnje zborovanje bo 4. marca t. i. + LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 9. februarja t. i. na držav.nem učiteljišču v Ljubljani. Statistika: Vsega učiteljstva v okraju je 116, včlanjenih 82, navzočih je bilo 46 Sla» nov, t. j. 56%. Opravičilo se je z boleznijo, odncisno s slabo potjo .6 članov. Slaba pot je bila v tem času res upoštevanja vredno «pra« vičilo v prvi vrsti za članstvo iz oddaljenih »visokih šol«, Ikot sta Polšniki ali Št. Lambe rt. Toda ravno ti člani so bili kljub meter vise« kemu snegu na zborovanju — manjkali pa so baš oni ob železnici. Brez komentarja! Na novo je pristopilo pet članov, dve pa sta izstopili. SituiEcijsko poročilo: Tov. predsednik olvori zborovanje s pozdravom na navzoče ter prosi gdč. Vodetovo., da nadaljuje svoj referat o »manjnadarjeni deci«. Ves zbor je pozorno sledil izvajanjem predavateljice, ki je v globoko zasnovanem referatu pokazala, kako postopati s to- bedno deco, ki se nema« lokrat uvršča med normalno (deco) ter se zaht.va, da sledi pouku kot zdrava deca, ne opiraje se na njeno duševno stanje. Opo» zarjala je posebno na kvarni vpliv takega početja na mormalno deco in na zaostalo deco še posebej, lk:tr zahteva posebnega po« stopica. Za svoje poučno predavanje je žela predavateljica zahvalo, celega zbora, predmet je pač zanimal vsakega posameznega, ker je bilo podano, iz prakse za prakso. Tovariš predsednik obravnava nato do» šle dopise. Dopis radovljiškega učiteljskega društva »Edinstvo« je zbor odklonil jemati v pretres, nakar ga predsednik samo prečita. Zastopnik poverjeništva tov. I. Dimnik pa je v debati obrazložil tudi stališče poverje« ništva napram temu dopisu. Ves zbor so« glaša s poverj, ništvom. K dopisu o uporabi šolskih prostorov z« dekliške krožke se pri debati ugotovi, da je vprašanje uporabe šolskih prostorov v kul* turne svrhe rešeno /. odlokom, zato se naj vsaka tovarišica, ki bi imela težkoče glede prostorov, sklicuje na to določbo ter se naj pc njej ravna, ako se ne doseže soglasja. Urednik »Učit. Tov.« opozori navzoče glede dopisov na tiskovni 'zakon, katerega treba, v ts.h izjemnih časih strogo upoštevati, ter poudarja, da treba pisati strogo objek« tivno in v primernem tonu. Nadalje omeni projekt zakona o enotnem šolstvu, v kolikor jie isto izvedljivo. Iz gospodarskih vprašanj omeni nujnost »Učit. doma« ter apelira na navzoče, da se vsaix posameznik bolje1 zani« ma za naše skupne gospodarske zadeve ter jih podpira gmotno in moralno. Kaj se do« seže, ako se vsak posameznik za stvar za« vzame, kaže izkaz naročnikov posameznih šol za Mladinsko Matico, ki priča o agilnosti ali neagilnosti učiteljstva. Tov. blagajnik poroča, da je prejel že od večine članstva 5 Din zvišane članarine za leto 1927./28. UJU v Beogradu ter prosi še ostale, naj store isto. Po sklepu lista. Na mnogobrojna vprašanja pojasnjuješ 1110, da ni smatrati zadnjemu »Učit. Tova= rišu« priloženih obveznic za kak diktat. Tudi najmanjši znesek za Učit. dom je dobrodošel. UJU — poverjeništvo Ljubljana. MALI OGLASI M«ll «glasi, ki slniljo t poiredavalne ia »oetaln« naaiana obilnatra, Tsaka beseda 50 par, Rajmaojil neaek Din 8'— Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG ¡t. li DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. Popravila In čiščenje orožja izvršuje najceneje in najbolje F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 Knjigarna, umetnine, muzi kalife Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin XUÍM/Mf II/U/ U/ U/U/ki/ U/U/ U/ U/U/ U/ U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/ U/U/ U/U/U/v: i m Razlika! V Vašo korist do 30% če nabavljate blago za obleke, perilo itd. pri tvrdki NOVAK LJUBLJANA i k KONGRESNI TRG Tovarniška skladišča angl. in čeških suken, kamgarnov in modnega blaga za obleke. Schroll-tkanin za telesno, posteljno perilo i. t. d. Strogo solidna postrežba. Priznano najugodnejše cene. Na zahtevo vzorce po pošti. priporoča bogato zalogo šolskih učil kakor: Slike stenske iz zoologije, zgodovine, zemljepisja, anatomije, matem. geografija, prva pomoč, etnografi.;a, itd. Učila za de-monstriranie iz fizike, optike, mehanike, kemije itd., razne preparate ptic, živali, 1 naravoslovstva. Kosmos Baukasten, Elektrotehnika, optika, mehanika, kemija, dalje šolski stenski zemljevidi na platnu s pali-' cami solidno izdelani. Slike našeg Jadrana dve serije po 6 slik napete, serija Din 180. ¡Najboljše kupite! ^ Nogavice, damske in inoške rokavice, triko perilo, 3 puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, 3 ovratnike, sraj Najbolj času primerna darila si nabavite v konfekciji,DERENDA' LJUBLJANA, nasproti dram. gledališča.