Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvoriSču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo, t;* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta Stev. S. Naročnina znaša za avstr o-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
St. 163.
Telefonska ilevllka «S.
Celje, v četrtek, 21. julija 1910.
Čekovni raCun 48.817.
Leto II.
Umor v Vrb ju pri Žalcu.
Žalec, 21. julija. Franc Cokan ie nocoj ob 11. uri umri.
Pretreslo me je. ko sem prečital to kratko brzojavko. Slovensko-štajerska tla, lepo našo Savinjsko dolino je prvič namočila kri žrtve političnega sovraštva. katerega sejejo med narod zbesneli duhovniki.
Umor v Vrbju je tem bolj značilen, ker se ni zgodil ob času kakega volilnega boja, ko visoko po-Ijejo valovi političnih strasti — ne. temveč v politično mirnem času. Po lepo uspeli narodni slavnosti v Žalcu, katero je razkričal fanatičen kaplan za brez-versko in priredil sam gledališko igro v Vrbju pri Žalcu, da bi odvrnil ljudi od Ciril-Metodove veselice. Klerikalni fantje, člani »Orla«« in «Kršč. soc. zveze« so čakali v hmeljišču in na cesti kot v davnih časih tolovaji na one, ki bi se vračali od brezverske slavnosti v Žalcu. Padla sta jim v roke Korent in Cokan; slednjemu je klerikalni tolovaj in žalski cerkveni pevec Peško prerezal pljuča in je nocoj umrl.
Kaj«je bil Franc Cokan klerikalcem? Ali bi morebiti razgnal »Orla« in razrušil »Kršč. soc. zvezo«? Ne — gotovo ne. Ni bil brez napak, a klerikalec ni bil. Padel je kot žrtev sistematičnega duhovniškega hujskanja nepoučenih in dušev. slabo razvitih kmečkih fantov.
Govorila bo pravica. Peško bode sedel dolga leta v ječi ali pa ga lahko zaloti vrv. Oni, ki so ga na-hujskali in zapeljali, oni, ki so napravili gledališko predstavo v Vrbju in ga navdušili neposredno pred krvavim udejstvovanjem klerikalnega prepričanja, bodo odšli brez kazni. Kaplana Schreiner in Jehart bodpta zaslišana — pa kdo ju bode klical na odgovor za brezštevilne hujskajoče govore? Kdo bode prijel prireditelje prvega kršč. socij. tečaja v Mariboru, med katerimi so bili Hohnjec, dr. Korošec in Verstovšek? Peško se je tega tečaja udeležil in je kmalu na to smrtno nevarno ranil naprednjaka Šusteriča iz Žalca.
To niso več slučaji, to je žalostna posledica politične vzgoje, kakor jo prakticirajo Schreiner ji in Je-harti, Hohnjeci in Korošci. Ne računa se z domačo vzgojo, duševnim nivojem in inteligenco kmečkih fantov: hujska se jih s prižnic, v društvih, v gostilnah in doma na boj — in kako razumejo ti fantje »boj«, je dokazal Peško z nožem v roki, ko je zaklal Franca Cokana samo zaradi tega, ker se je s Koren-tom udeležil žalske Ciril-Metodove slavnosti.
Obsodba in zaničevanje javnosti se ne bode obrnilo na naslov Peskov, temveč Schreinerjev in Jehartov in Hohnjecev in Korošcev. Čukovska in klerikalna mladinska organizacija nosita po njihovi zaslugi neizbrisljiv krvavi madež. Zgodilo se bode, da bodemo vsem tem ljudem vedno gledali na roke: ni namreč gotovo, če se jih ne drži kri...
Čuki - orli, celo klerikalno mladinsko delo in po-litikujoči duhovniki — vsi so danes postavljeni na sramotni kamen pred nami. — Starišem se bodo rodili trdni sklepi, da mora mladina iz osramočenih in okrvavljenih duhovniških društev, vi vsi pa, kar vas je narodnih, kar vas je naprednih mož, vsi idite med ljudstvo in ga učite medsebojne ljubezni, vzgajajte ga in odvračajte od klerikalnega strupa!
Stranka in mladinska njena organizacija, ki se brani z nožem in kolom — sama glasno dokazuje, da njeni cilji niso pošteni in da je ne vodijo poštenjaki temveč politični lumpje in politični koristolovci.
Človeku se stiskajo pesti v spominu na vrbenski slučaj. Cokanova kri vpije po maščevanju — ali ma-ščujmo se z resnim in vztrajnim delom! Naši na-protniki so moralno obsojeni, okrvavljeni za vedno. Zal nam je samo, da nosijo slovenska imena in da moramo doživeti sramoto, da se ti ljudje prištevajo k našemu narodu.
Ti pa, nedolžna žrtev duhovnikov, Franc Cokan, mirno spi v domači zemlji! Mi ne pozabimo na te in na oporoko, ki nam jo je zapisala tvoja kri.
Sofija in Krakov.
Minile so bučne grunwaldske slavnosti v Kra-kovu. Veličasten, nad 10 kilometrov dolg sprevod ki se je vil minulo nedeljo iz mesta na staroslavni Wawel, jih je zaključil. Bil je ta sprevod reprezenta-cija celega poljskega naroda; bili so zastopani gališki, ruski, pruski in šlezijski Poljaki; bilo je v njem nad 10 tisoč mož poljskega sokolstva, bilo je plemstva, meščanstva, visoko- in srednješolskega dija-štva. kmetov, duhovnikov, inteligentov vseh stanov. Udeležili so se ga poljski socijalisti z Daszynjskim na čelu in se s tem zamerili politikujočemu krojaču v Gradcu, kateri ne pojmi ^poljske narodne duše In se ozkosrčno oklepa strankinih dogem. Dasi so bile v sprevodu deputacije vseh slovanskih narodov in vseh slovanskih glavnih mest, je imel isti vendarle kaljpr cela grunwaldska slavnost v prvi vrsti poljski značaj. Za tega so se tudi zelo, zelo trudili aran-žerji; ne manjka glasov .ki trde. da so imeli na slav-nostih v Krakovu celo Madžari večje prednosti in pravice ko slovanski bratje. Radikalni Cehi celo očitajo Poljakom, da je imela krakovska slavnost le navidezno protinemški značaj, saj so Poljaki največji in najzvestejši podporniki trozveze ter nemškega režima v Avstriji; cela slavnost da je bila osobito naperjena šlezijskim Cehom, proti katerim se bode tudi porabil grunwaldski dar poljske šolske matice.
Z enim udarcem ni mogoče razrušiti trde skale in tudi ideja novoslovanstva, ki zahteva bratstvo med slovanskimi narodi in pa spolnjevanje načela, naj močnejši ne tlači slabejšega, si pridobiva le počasi tal tudi med Poljaki, temi največjimi slovanskimi separatisti in egoisti. Poljaki se počasi seznanjajo z ostalimi slovanskimi narodi in naučili se bodo ko-
nečno spoznavati, da med Rusi ni samih Trepovov in Skalonov, samih policajev in carskih krvnikov — temveč da je med njimi mnogo, mnogo odkritosrčnih prijateljev Poljakom. Dasiravno nevabijeni in ofici-jelno neupoštevani, so došli Rusi vendar v Krakov — in tamkaj celo govorili. In sicer ob več priložnostih; po odkritju jagiellonskega spomenika in na raznih banketih. Zato smatramo lahko tudi krakovsko prireditev za korak dalje v novoslovanskem gibanju: pri nepolitični slavnosti so se združili zastopniki vseh slovanskih narodov in so se tam trudili Poljakom dokazati, da mislijo s Poljaki lojalno in odkritosrčno. Poljaki igrajo danes ulogo razžaljenih in tlačenih; pozabljajo pa, da so sami vrnili rusinskim hrbtom vse udarce, katerih niso prejeli od ruskega naroda temveč od nemško-absolutistične klike na ruskem carskem dvoru. Poljaki bi morali pomisliti, da je tudi za Cehe, Slovence in Hrvate vočigled sramotni ulogi, katero igra njihovo plemstvo v avstrijskem državnem zboru žrtev, ako so šli v Krakov In ako so premagali vse bridke občutke — v zavesti sicer, da niso šli v posete k poljski šlahti temveč k poljskemu narodu. Ali ni konečno veselo za Poljake, ako izjavljajo inteligentni in vplivni ruski publicisti ter člani carske dume, da ostro obsojajo oficjjelno protipoljsko politiko na Ruskem in zahtevajo za poljski narod v okvirju ruske države popolno kulturno in gospodarsko svobodo?
Lahko bi torej rekli: sofijski novoslovanski shod je začel s praktičnim izvrševanjem praškega programa, krakovske slavnosti pa so deloma proti volji Poljakov manifestirale za temeljno misel novoslovanstva: jednakopravnost in svobodo vsem slovanskim narodom!
Kako se godi slovenskim vojakom spodnještaj. 87. pešpolka v Pulju ?
Ječe 87. pešpolka. V ječah, ki so podobne temnim kletem, je polno podgan. Pred kratkim so nekemu vojaku, ki je imel čast prenočiti v teh smrdečih podzemeljskih luknjah, odnesle podgane nogavice. Revež si je zjutraj tri glavo in premišljeval, kako je mogoče, da mu izginejo iz močno zaklenjene vojaške ječe nogavice. Da, dragi bralec, to je pri 87. pešpol-ku vse mogoče. Podgana, nežna stvarica, mu jih je odnesla v svojo luknjo; na srečo je še gledal košček iz nje. To mi je povedal neki vojak in gotovo bode dobro za arhiv 87. polka.
Ka] se dela z denarjem, določenim za vsakdanjo hrano našega vojaštva pri 87. pešpolku? Pred kratkim je zapustil stotnik Schausberger 11. stotnijo, ker je bil prestavljen nekam v Galicijo. Po njegovem odhodu se je prišlo velikim, škandaloznim goljufijam na sled, kar javnosti zopet priča, da vladajo v 87. polku nepopisno škandalozne razmere. Hočem tukaj popi-
LISTEK.
Oče Kondelik in ženin Vejvara.	ve
Češki spisal Ign&t Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
»Kam greš, mamica?« je zaklicala Pepica prestrašena, ko se je zdramila iz svoje zamišljenosti.
»No, kam, otrok! V Besedo! Kam naj grem? Potem pa z očetom domov.«
»Ne!« je prijela Pepica roko materino .»Ne hodi, mamica. Ostani tukaj.«
»Toda, otrok moj — kaj pa naj tu delam?« je odgovorila mati karajoče.
»Jaz se tu sama bojim, mamica!« je vzdihnila Pepica.
»Kaj si sama? Imaš tu moža!« je rekla mati resno.
Pepica je ostrmela. Rdečica je oblila njeno lice.
»Ko je to prvikrat...«
»Seveda«, je odgovorila gospa Kondelikova, katere se je vsled hčerinega straha tudi polastila tesnoba. »Toda enkrat mora to biti prvič, nič ne pomaga, dete ...«
»Mamica!« je zaihtela Pepica in je položila glavo na materine prsi.
Vejvara je bil tačas poleg v salonu.
Gospa Kondelikova je prijela hčer z obema rokama za galvo, pritisnila ji je na čelo vroč poljub in ji je zašepetala, premagajoč se sama:
»Pepica, Pepica, bodi pametna! Saj nisi otrok.
Spomni se na vse, kar sem ti povedala...«
»Meni — je tako — tesno, ker — me — vsi — zapuščate ...« je rekla Pepica vzdihujoče.
Gospa Kondelikova je videla, da je zadnji čas, da odide. Čutila je s hčerko, čutila je, da sama jok komaj zadržuje. Poljubila je še enkrat Pepico, iztrgala se je in je hitela v predsobo po plašč. Naglo ga je oblekla, dala na glavo klobuk, vzela rokavice in je zaklicala v salon:
»Fran, pojdi mi posvetit po stopnjicah. Sveča je v kuhinji na mizi — prosim te.«
Vejvara je z veseljem hitel v kuhinjo.
Ko je prišel ven, je objemala gospa Kondelikova hčerko poslednjič in skoro strastno, pokrižala jo je trikrat, še enkrat poljubila in ji je zašepetala:
»Niti besedice več, Pepica! Bodi pametna!« In je hitro odšla v predsobo.
»Ali imaš ključ od hišnih vrat?« je vprašala Vejvaro.
»Da, mamica.«
»Torej pojdi. Sicer mi uide izvošček. Saj gotovo kolne, kaj tako dolgo časa delam.«
Da, sedaj se je Vejvara spomnil, da je opazil, ko je izstopil iz voza, kako vozi nek izvošček po ulici. Gotovo mu nista hotela konja več stati.
Sveča je plapolala v Vejvarovi roki, ko je stopal pred gospo taščo po stopnjicah, senci obeh postav sta plesali po zidu, senca držaja se je dvigala in zopet padala.
Tiho, prav tiho je odprl Vejvara vrata in se je sklonil, da bi poljubil tašči roko. Čutil je, kako se ta roka trese.
Gospa Kondelikova mu je stisnila desnico, pustila mu jo je, pogladila je Vejvaro po licu in imela
je samo toliko moči, da je še zašepetala:
»Fran, bodi z njo dober, imej potrpljenje... In ne pozabita, da morata priti jutri k nam na obed.«
Vejvari je odpovedal glas, samo prikimaval je z glavo in s tem pritrjeval. Postavil je svečo v kot, odprl vrata, stopil ven in je pogledal po ulici. Voz se je ravno bližal hiši. Vejvara je odprl vratica, počakal, da tašča sede, zaprl je za njo, zamahnil še z roko, napravil tri korake in bil je zopet v hiši.
Izvošček je vdaril po konjih in voz je oddrčal proti Pragi. Gospej Kondelikovi je bilo neizrečeno hudo. Za vselej — za vselej je dala hčer od hiše. — Potok solz ji je tekel po obrazu in njene ustnice so se brez glasu pregibale in šepetale molitev: Ljubi Bog, stoj pri nji in jo obvaruj!
Hišna vrata so zaškripala, Vejvara je obrnil oprezno ključ, da ne bi zbudil nikogar v hiši. Potem je zagrabil svečnik, in je hitro stopal gori. Slednjič, slednjič bo s Pepico sam — — — — — Vstopil je v spalnico, pritisnil za sabo vrata, v ključavnici se je ključ dvakrat zavrtel, toda Vejvara je še pritiskal nanj, kakor da bi hotel zakleniti desetkrat. Ni šlo naprej.
Stal je nekaj časa, zakaj srce mu je v prsih glasno bilo. In sedaj je stopal s počasnimi koraki v sobo, kakor bi hotel s tem doseči največjo mirnost.
Pepica ni več stala na sredi sobe. Medtem je bila prinesla iz spalnice Skrinjico z drobnim ključ-kom, postavila jo je na mizico pri oknu in je dajala v njo dragotine. Igle, iglice, uhane. In sedaj je skladala to že desetič. O, da ne bi tega končala do jutra!
Vejvara je postavil svečnik na mizo in je nekaj časa stal, nevedoč, kaj naj reče. Pepica je vendar morala slišati, da se je vrnil, da je vstopil, toda ni
sati nekaj slučajev, iz katerih lahko naši rojaki raz-1 vidijo ,da bode potrebno, našim vojakom pomoči z besedo in dejanjem. Lansko leto na velikih vajah v Rakitniku na Kranjskem je pretrpela 11. stotnija veliko gladu. Računski podčastnik je rekel, da ne more kupiti dovolj živeža, čeravno je dobil nekaj čez 200 K od polka za zboljšanje hrane ob času vojaških vaj. Navadne pristojbine vojaka že zadostujejo za nakup primerne množine živeža in sedaj, ko se je določila še svota za zboljšanje, bi bilo g. podčastniku možno nakupiti še več živeža; ali to se ni zgodilo. Ubogo vojaštvo si je samo kopalo krompir, ki mu je bil v Rakitniku vsakdanji obed in večerja, najcenejše živilo. Ko so se dokončale vojaške vaje, pa se je kupilo za denar, ki je bil namenjen za živež, mizarsko klop in orodje. Iz različnih računov, ki jih je napisal rač. podčastnik Šmigouc, je sklepati, da stvari, ki so se baje nakupile za ta denar, moštvo sploh nikdar ni dobilo, samo mizarska klop se je postavila na hodnik, ter sedaj moštvo lahko priča, kako grdo in sleparsko se je ravnalo z njegovim denarjem, namenjenim za hrano v Rakitniku. Ali je dovoljeno porabiti denar, ki je namenjen za ubogega vojaka hrano, za takšne reci, vprašamo višjo vojaško oblast? Ali je znana ta stvar g. polkovniku? Mislimo, da ne. Stotniku Schausbergerju je naznanil trikrat službovodja, da je sedanji računski podčastnik Tausig, prostovoljec, rodom Dunajčan, osleparil moštvo celo pri njihovih navadnih pristojbinah in gosp. stotnik ga ni hotel kaznovati. Kaznoval pa je nekega pešca, ki si je v izvežbi odrezal pri nekem drugem košček kruha. Revež je bil gotovo lačen in mu ni več zadostovala vsakdanja porcija. Ako bi se ravnalo s pristojbinami za vojake pošteno, bi gotovo imel vsak dovolj. Rač. podčastnik Tausig, lahkoživec po dunajskih vzorih, je torej moštvo hotel ogoljufati pri njegovih že itak revnih vsakdanjih pristojbinah; prišlo se mu je na sled, ali on še zmiraj igra vlogo pravičnega. Mladi, neizkušeni podčastnik Tausig, še skoraj otrok, že davno sliši k podganam, da bi se tam spokoril za svoje grehe, ki jih je naredil pri nakupu jajc in pri kuhanju kakava. Višjo vojaško oblast prosimo, da si takoj pregleda računske knjige 11. stotnije in ona mizarska klop naj izgine izpred oči moštva. Vsaj hrano, katero plačujejo vojakom stariši kot davkoplačevalci, privoščite ubogemu vojaku, ki je voljen dati za domovino žvljenje. Puljski opazovalec svojih rojakov.
Politična kronika.
ADRESNA DEBATA V OGERSK. PARLAMENTU KONČANA.
Po triteden. debati se je vendarle včeraj končala adresna debata v ogerskem državnem zboru in sicer z ostrim in pikrim zaključnim govorom bivšega predsednika Julija Justha, ki je vse neuspehe svoje pri volitvi propadle stranke zvalil na rame sedanje prevladujoče delovne stranke in sedanje vlade. Med Justhovim govorom je prišlo do ostrih kontroverz med njim in poslancem " delovne stranke grofom Mondbachom. Posledica te kontraverze je poziv na dvoboj. Na koncu je opozicija Justha kar najživah-nejše aklamirala.
TRGOVINSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo je že perfektna. Pogodbo podpišejo v par dneh. Srbska se je zadovoljila z mnogo manjšimi koncesijami, nego jih je imela v trgovinski pogodbi, ki se je anulirala 1. 1908. Avstro-Ogerska ni glede znižanja tarifov stavita nobenih pogojev in ie le zasledovala to, da ne sklene nikake pogodbe glede največje trgovinske ugodnosti, temveč da stopi na mesto take pogodbe popolnoma normalna carinska pogodba, četudi se ne more trditi, da pomenja taka pogodba kako pridobitev ali ugodnost. Sedanja trgovinska pogodba nima niti za srbsko, niti za avstro-ogrsko trgovstvo
dvignila glave od svoje škrinjice. Vejvari ni bilo jasno, v kakem duševnem razpoloženju se Pepica nahaja, vendar se mu je zdelo, kakor da bi bil zrak med njim in njo napolnjen z elektriko.
Slednjič je spregovoril.
»No, mamica se že srečno pelje«, je rekel. Hotel je to povedati prav glasno, da bi s tem pokazal, da je v popolnem duševnem ravnotežju, toda glas mu je odpovedal.
Pepica ni odgovorila. Vejvara je še nekaj časa počakal in je rekel zopet kakor prej:
»In sedaj sva tu sama, srčece ljubo!«
In ko je Pepica tudi sedaj molčala, približal se je Vejvara k nji, objel jo je nalahno okrog pasu, trudil se je odtrgati jo od škrinjice in je rekel proseče:
»Zakaj pa nič ne govoriš, srčece zlato?«
Pepica bi se bila rada ubranila, toda ni mogla. Tako je šla poleg Vejvare nekoliko korakov. Toda naglo je pogledala v salon in je vzpodbudila Vejvaro.
»Ugasniti bi morali, Vejvara!«
»Seveda, da ugasnem, dete, ugasnem!«
In bežal je v salon, zaprl plin, vrnil se je naglo in je segel po lestenčevi kljukici v obednici.
»Ne, tukaj še pustite«, je zaklicala Pepica, ki se je vstrašila teme v salonu.
2e zopet me vikaš, Pepica«, je rekel Vevara očitajoče, »Ali si pozabila, da sva mož in žena?«
»Oprosti!« je dahnila Pepica šepetaje. »Ne morem se takoj privaditi temu.«
Vejvara je objel Pepico z obema rokama in jo je vroče poljubil.
Konec jutri.
posebnih udobnosti in ugodnosti. Zlasti se mora omeniti, da je bil za časa ogerskega poljedelskega ministra Daranyja dovoljen večji kontigent za uvoz klavne živine, nego po sedanjih trgovinskih pogodbah s Srbijo in Rumunijo. Kontingent, ki se je dosegel pod ministrom Daranyjem na uvozu klavne žvine iz Ogerske v Avstrijo, se s sedanjim kontigentom Srbije in Rumunije ne doseže. Zadovoljive so avspicije, da se z Bolgarsko kmalu sklene trgovinska pogodba, ki mora brezdvomno stopiti na mesto obveze največje ugodnosti. To pa je tudi edino dobro pri celem tem pogodbenem sklepanju.
AVSTRIJSKI PROTESTANTI PROTI BOROMEJSKI ENCIKLIKI.
Dunajski protestantski prezbiterij ima danes sejo, v kateri hoče najodločnejše protestirati proti publičiranju boromejske enciklike v dunajski nad-škofiji. Protestnemu gibanju so se pridružlii tudrsta-rokatoliki. Istotako se prirede po vsej Avstriji v ta-koimenovanih senijoratnih zborih in v posameznih mestih protestna zborovanja protestantov radi razglasitve enciklike. Med drugimi se bodo vršila protestna zborovanja tudi v Gradcu, v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem in v Celju. ŠKANDALI V BOSANSKEM DEŽELNEM ZBORU.
V torkovi seji boSanskega deželnega zbora je provociral član Stadlerjeve hrvaške stranke, sarajevski pomožni škof Šarič velik škandal. Izjavil je, da sta Bosna in Hercegovina izključno hrvaški deželi in da je v Bosni samo jeden političen narod, namreč Hrvati. Proti temu so seveda Srbi razburjeno protestirali in je došlo do hudega prepira, tekom katerega je izjavil dr. Jankiewicz, da izstopa iz »katoličke udruge« (Stadlerjeva stranka), ker ne more odobravati, da bi se Srbe v Bosni kratkomalo negiralo. Štdlerijanci so hoteli s tem delati težave zedinjenju Srbov in Mandičev hrvaške skupine, katere pa ne bodo mogli preprečiti.
DRŽAVNI POSLANEC ROLSBERG ODLOŽIL MANDAT.
»Ostravsky Dennik« poroča, da je drž. poslanec baron Rolsberg, najboljši češki narodni delavec v Šleziji odložil zaradi napadov čeških klerikalcev svoj državnozb. mandat. V Opavi hujska neki Hans češko ljudstvo v Šleziji proti vsemu, kar ne liže farjem pet — in je začel hujskati tudi proti Rolsbergu. Vendar uživa ta splošno zaupanje med volilci in se bo najbrže posrečilo ga pregovoriti, da odložitev prekliče.
Dopisi.
Iz Ljutomera. Na neko liberalno klobaso se jezi dopisnik »Gospodarja« od T. julija t, 1. ter nadene pri tem klerikalno klobaso,,katero bi prebavil konci kak. zvezarski želodec. Tam trdi, da liberalec imenuje vsakega »bacek«, kateri se ne da od njega vleči. Hodite no, kdo pa kmeta bblj vleče ko nenasitna kleri-na bisaga. Po dopisnikovem mnenju je moderna inteligenca pohabljena, gmotno in nravno ter Se je vsled tega ljudstvo odvrnilo od nje. Kar se tiče po-habljenosti, pač skrbite svojcem prej za zdravnike, da bodo duševno in telesno Čili, potem še le predba-civajte drugim pohabljenost. Da pa ste odvrnili ravno svoje pohabljence s svojim obrekovanjem in lažmi od inteligence, nam gotovo ni žal, pač pa bo menda še nekoč vam samim žal, ko bodo s polenom, ki ste jim ga izročili za liberalce, lopnili po vaših glavah, da bo kar zazvenelo. To bo zopet krik, da je temu kriva moderna inteligenca. Dragi, ne moderna inteligenca, pač pa najnovejši nauki modernega katolicizma. Kdo pa je tista vaša krščanska inteligenca, o kateri si obetate toliko dobrega? Ali vam naj navedemo nekatere vaših katoliških vzor-mož, kateri pod plaščem vernosti uganjajo najgrše lumpari-je, katerim je krščanstvo le dobra molzna krava? Da, da za značajne, nesebično delavne može vam ni, zato pa vun ž njimi! Tudi pri naši posojilnici imamo moža, ki se upa z lastno glavo misliti ter tupatam svoje misli razodeti, seveda to pa je velik greh, zato proč z njim, ne oziraje se na to, da je mož ravno pri posojilnici pustil najboljše svoje moči. Kdo pa je ustanovil našo posojilnico, kdo ji je prigospodaril do krog 100.000 K rezervnega zaklada? So to bili vaše vrste ljudje? Sedaj pa zabavljate na neko liberalno gospodarstvo ter se hudujete nad tem, da posojilnica plačuje prispevke kot članica Zveze; seveda pri ljubljanski zvezi bo vse zastonj, ker klerikalec stori za naše ljudstvo vedno vse zastonj. Saj si tudi naši slavni odborniki posojilnice za kako nepotrebno, kake Vn ure trajajočo sejo ne zaračunijo nič več ko po 4 K. Torej le lepo nam naprej gospodarite; pri polni skledi je lahko zabavljati na pohabljeno inteligenco, ki vam je pripomogla do dobrih južin. Kar pa se tiče tistih Herkulovih moči, ki bi naj čistile liberalni Au-gijev hlev, vam pač svetujemo, fia jih gledate pridobiti za se, ker nesnaga iz vaših hlevov smrdi že do neba. Nočemo naštevati grehov vaših katoliških agitatorjev, mladeničev in devic, pač pa vam svetujemo, da ste lepo tiho.
Kegljanje dobitke
priredi moška podružnica CMD v „5kaSni kleti" od 22. jun. do 7. avg. Prebitek je namenjen šolski družbi. Keglja se lahko vsak večer od 8. ure naprej, ob nedeljah in praznikih pa dopoldne od 10. do 12. in od 2. do 10. ure zvečer.
Štajerske novice«
.	OjStUiOL,
Se podrobnosti k umora v ,V^ju pri Žalcu.
Orožniško poročilo pravi, da so se pf^pira in po- » boja pred Korentovo hišo v odlični lg^ri ^udeležili cerkveni pevci in člani „Čaka" bratasAnton in Ivan Peško, Franc in Rudolf Tflrgla^tgr Nikolaj Holobar. Cokana je zbodel do smrti A^tofli.Peško. Cokan je dobil 6 bodljajev in sicer 5 enega pri srcu, enega skozi pljuča, enega nar,)witl rami, druge pa v glavo. V silobranu je za|j^„Pesku lahko rano na levem bedrn. Cokan je $ svojo ženo z žalske veselice — torej ni iskal nobenega pretepa. Našel je ravno Korenta v silobranu proti imenovanim klerikalnim tolovajem, kateri so se takoj lotili tudi njega.
Regulacija učiteljskih plač. V <5r^dcu je zborovala te dni nemško - avstrijska* učiteljska zveza, ki šteje nad 20 tisoč članov. Čl$ni-j^>slanci te zveze so sklenili sledeči dve resoluciji ^gl. Po sklicu državnega zbora se bode vršilo skupno posvetovanje zavezinega odbora in prefl$^istev nemškonacij. državnozb. frakcij, v kateri se bode razpravljalo o regulaciji učiteljskih plač i^^talih zahtevah učiteljstva. Objednem se bode,Tfl^valo učiteljstvo ostalih narodov, da začne enako akcijo. 2. Istočasno se bode vršil velik demonstracijski shod vsega nemškega učiteljstva na Dunaju, na katerem se bode zavzelo stališče k regulaciji plač.
—	Ako bodo nemški nacijonalci tudi na Dunaja tako energično skrbeli za regulacijo učiteljskih plač ko v Gradcu in drugod, koder so v večini, bode učiteljstvo še prilično dolgo časa čakalo na odrešenje.
v H CIaryjevemu sprejema v Trbovljah
smo dobili sledeči dopis, ki nam ob je£pem;i)pri-hranja odgovor na včerajšnje vprašanje: >Nedvomno ima radikalno stališče trbove4j$£ega in hrastuiškega Sokola kakor pevsk. iu tamty|jdruštva „Zvon" s teoretičnega in politično dosj^dueg^ stališča marsikaj za se. S praktičnega ;ga'mu moramo ugovarjati, prvič že za to, ker se gre pb£jt$i( priliki za namestnikovo osebo, katere nimamo direktnega povoda mrziti. drugič pa tudi za t^k^r ne sme dobiti namestnik grof Clary vsled	do-
godkov in nemške agitacije osobito v j^^ipiku in tozadevne hujskanje nemških listov utišaj da Nemci pomenijo mnogo v. družabnem in številnem oziru v veliki slovenski trboveljski občini. Ta mora isti dan pokazati svoje slovensko lic« v vsakem oziru — zlasti pa v impozantnem nastopu slovenskih društev in korporacij — da bodo vedeli tudi na merodajnem mestu pravilno prespjj^ tr-boveljsko-hrastniške razmere. Abstinenca j^4ff§kih priložnostih več škodi ko koristi —.j^ hrfiko dokazali z več vzgledi in primeri. Zatonein vsi na dan — svoje politične boje bod^jno izvo-jevali drugod, doma pa smo lahko gostoljjih^go-spodarji, ki poznamo kot taki svoje dplžpflstj in ki se čutimo dovolj krepke in močne, da j^iahko izpolnimo v vsakem oziru. Prepričani sp^g, da se bodo ravnala po tem drnštva in pa slojgenski občinski zastop trboveljski. Da mora imetij, pri-Jem naša materinščina častno in prvo mesUv se samo ob sebi razume — in je potrebno, da uvažuje to našo željo tudi šolsko vodstvo na Vodah".
Iz Čemažarjevega delokroga. Minulo nedeljo popoldne sta šla tesarja Jurij Dobrajc in Ivan Gajšek iz Št. Jnrja čez Bokov žlak domu. Tam sta ju ustavila kmečka fanta Pokolšek in Zupane iz Teharja ter se začela prepirati. Končno je vrgel Pokolšek Dobrajca na tla in ga je-Htol s polenom po nogah, glavi in desni roki tako dolgo, da je obležal. Ranjenca so spravili k posestniku Kamenšku v Bukovem žlaku; ima zlasti silno poškodovano levo nogo, ki je najbrže strta_____
v Župnik Rožman iz Zavodnjega pred kazenskim sodiščem. Dne 26. m. m. se je vr%il v Zavodnjem pri Šoštanju v gostilniških prostorih g. Martina Ročnika volilni shod, katerega*je?pri-redila narodna stranka za svojega kandidata g. Ivana Kaca. To priliko je porabil tamošnji-župnik
—	Ivan Rožman — ter ščuval ljudstvo.-proti narodni stranki, posebno pa proti napredni rodbini Ročnikovi, češ da naj nihče ne gre k Ročniku, ampak h Petru kjer je bizeljanec po 32. Ko je drugi dan stavil g. Kočnik župnika zaradi tega na odgovor, ga je župnik prav po rovtarsko opso-val, mesto da bi ga bil prosil oproščenja. Pri tozadevni kazenski obravnavi, ki se je na to vršila dne 13. tm. pred okrajnem sodiščem v Šoštanju vsled zasebne obtožbe g. Ročnika, zastopanega po dr. Kukovcu, zoper župnika Rožmana zaradi ža-jenja časti, se pa obtoženi župnik začetkom obrav-
nave ni^egel na prav ničesar spomniti ter je trdovratno tajil, da bi bil g. RoČnika psoval. Vložil je čett po g. dr. Majerjn protitožbo ter trdil, da je žaljenec in ne g. Ročnik. Ko je pa tekom r^Sprave nvidel. da vendar ne uide obsodbi, jel mu" je maloma zopet vračati spomin ter je po malem priznal, da je mogoče vendar le izustil očftarie/4 mu psovke. Ker g. Ročniku ni bilo na t«M, da se župnika na vsak način obsodi, ampak jetotef le dokazati, da tudi župnikom ni vse do-voij^iib, Je privolil v poravnavo, glasom katere je obtoženi župnik obžaloval svoje postopanje napram g. Ročniku, umaknil protitožbo ter se zavezal plačati vse pravdne stroške. — Upajmo, da bode ta poravnava g. župnika poučila, da se ne sme preveč razburjati, ker je v razburjenosti premalo previden.
Štiridesetletnica zrelostnega izpita v Celju.
DnfeŽft. julija se vrši v Celju sestanek maturantov Tia celjski gimnaziji. Imema jubilarjev med katerimi sta oba gg. notarja v Celju, Baš in Detiček, irtfttemo še navedli.
v Iz Gradca. Danes promovirata na graškem doktoriem prava v stari hiši akad. ti^fSn. društva »Triglav" gg. Karol Lazuik odvetniški kandidat in Viljem Šribar, pravni praktikant — oba iz Celja.
Tečaji za kmetijsko knjigovodstvo. Podpore, da bi se taki tečaji mogli prirediti na kmetijski šoli pri Sv. Jurju ob juž. žel. že letošnje leto, se za to leto ni dobilo, pač pa se je določilo 500 kron v svrho, da se taki tečaji na imenovani šoli omogočijo v letu 1911.
v Toplice v Laškem trgu pridejo po poročilu »Slov. Nar."' v slovanske roke. Baje jih namerah kupiti neka slovanska drnžba in so toza-devni^pegajanja že dozorela. Tu še ni ničesar
o tem. Ako bi se ta načrt uresničil, bi
dobilG
vse narodno življenje v Laškem trgu po-^čin^fea drugačno lice.
bioej y Varaždinske toplice je obiskalo do 13. jdffja 422 strank s skupno 3991 osebami, oiiit Ogledovanje govedi se bo to leto vršilo v Stovefijem Gradcu dne 30. avgusta. Šmarju 1. sep-ttembrat, Laškem trgu 3. septembra, Brežicah 5. libptfetebra in Radgoni 7. septembra. Razstavljalo W ho bike in krave in v okrajih, kjer se plemenska živina redi, tudi mlado živino. V eni vrsti živali more en razstavljalec iz sredstev, ki jih dasta na razpolago država iti dežela, dobiti le eno denarno darilo, in sprejme, kdor zasluži državna, oziroma deželna darila, za troje goved iste vrste, rtisven denarnega darila še brončeno, za šestero 'jjOTiSd iste vrste pa srebrno deželno kolajno. V '"Sfotfshjem Gradcu se bodo obenem tudi ogledovale e6vce.
10 ugled rčukov" v slovanskem svetu. Sokol-Skfeg1a Izleta v Krakovem in pa grunwaldskih slavim«! bi'
se nad vse radi udeležili tudi moravski 'i^rlif,' bratje naših »čukov". Toda Poljska sokol-ska 'ŽVeza jim je odgovorila, da ne ve, kdo in kaj s6ain:9tforej ne more pripustiti, da bi se udeležili *>flcijei&> izleta v Krakovu. Češkim »Orlom" se je mordl" vsled trga odgovora silno povesiti nos: ostali so lepo doma. Dokaz, kak ugled uživa „ču-karija" v slovanskem svetu! Naši slovenski čuki pa so tudi še zaradi žalskega umora med poštenimi ljudmi odslej nemogoči. Kajti kdo bi se družil z ubijalci in pocestnimi roparji?
Celjski sokolski zlet
dne 14. avgusta 1910. Velika ljudska slavnost v celj-
e skem »Sokolskem domu*'.
_ r-<___
Druge slov. dežele.
jbuV Iz deželne bolnice v Ljubljani. Dr. Vinko Tajopšek vstopi kot volonter v deželno bolnico.
v.LBolgarski obisk v Ljubljani. Tekom avgusta ali septembra namerava baje velika dražba bolgarskih trgovcev in obrtnikov obiskati Ljubljano in druge lepe Kraje na Slovenskem.
v Klerikalno gledališče v Ljubljani. Klerikalni „Ljudski dom" je kupil od ,,Kranjske špar-kase" staro streliško poslopje in ga sedaj pusti prezidavati. Klerikalci bodo imeli tam konkurenčno, gledališče deželnemu.
v v Štrajk v Labinu. V premogokopih labin-skih je 800 delavcev ustavilo delo. Od 10. junija štrajkajo tam zidarji in vsled tega so morali tudi rudarji, ustaviti delo. Rudarji so se večinoma iz--selili ter. opravljajo poljedelska dela.
v Notarski' izpit je napravil pri nadsodišču v Gradcu g. Ivan Kolenc, notarski kandidat pri ljubljanskem notarju dr. F. Voku. Delal ga je v slovenskem jeziku.
v Ljubljanica ln Gruberjev prekop. Ljubljanica je vsled nalivov 19. julija tako narasla, da so morali še tisto noč odpreti zatvornice ob Gruberjevem prekopu. Podjetnik ima seveda mnogo škode, prekop je poln vode, delo se je moralo ustaviti. Tudi na Barju na več krajih stoji voda. Še en dan taki nalivi, kot so bili 19. in 20. jul. pa je ljubjansko barje zopet veliko jezero.
v Na kmetijski šoli na Grmu sta imenovana kot provizorična učitelja Albert Vedernjak in Anton Planinšek.
v Zopetne nevihte in nalivi na Kranjskem.
Takoj prvi dan je naši zadnji prognozi izkazal preveč časti. Dopoldne 20. julija je bilo lepo, gorko, še preveč gorko. Popoldal pa je zopet za-vršelo. Borila sta se vzhodnik in jug za nadvlado, a komaj sta vknpej trčila, že sta nad jugovzhodno Dolenjsko poslala prvo nevihto s hudimi nalivi, ponekod tudi točo. Razen tega kota je bilo še vse jasno, posebno nad zeleno Štajersko. A nevihta se je z Dolenjske pomikala proti vzhodu na deželno mejo. Pel ure pozneje (ob 3/4 3.) pa je tudi z nasprotne strani privrel hudouren oblak, se na-gloma razvil v neurje, ki je zaseglo severozap. Gorenjsko, odtod ob pogorju dalje proti vzhodu, kjer sta ob pol 4. prišle obe nevihti blizo Kamnika skupaj. Takoj nato pa se je zapadnanevihta umaknila nazaj ter naskočila jugozahodno stran (Vipavo-Notranjsko), se širila dalje proti jugu. In tako je prišlo ob 4. zopet tam kjer se je nevihta naj preje začela, do silovitega naliva in treskanja, nakar je postal ta koncert vsesplošnega obsega. Ob pol 5. je nastala tema, lilo, grmelo, treskalo je, da jc bilo groza videti in poslušati. Pisec teh vrstic je že iz radovednosti, kako se bo njeeova prognoza razvila, zasledoval ves razvoj raz ljubljanski stolp, oz. za časa najhujšega naliva v ču-vajevi sobi. Zanimivo je bilo videti, kako so tekom 4 minut vsi 4 glavni vetrovi se bojevali in bili med seboj in kako so pri tem poganjali težišče nevihte iz enega v drugi kraj. In doživel je pri tem opazovanju še nekaj posebnega. Ob prvih začetkih druge večje nevihte je še sedel na klopi tik strelovoda sredi stolpa. Kar nekaj zašumi ob žici, podobno, kakor čp utakneš vroče železo v mrzlo vodo. Začel se je za stvar zanimati in kmalo opazil, da se je ta poj&v ponovff, kadar je iznad nizko nad Ljubljano plavajočimi hudournimi oblaki švignila strela po ozračju. Ker se mu je pa ta zanimivost navsezadnje zazdela preveč zanimiva, je zapustil stolp, kjer se spričo silnega naliva itak ni moglo dalje ostati. Nevihta je trajala do pol 7. zveč. Kakor se čuje, je po Dolenjskem provzročila mnoge škode. _
Društvene vesti.
v Slavno občinstvo iz Žalca in okolice opozarjamo na veselico z igro, godbo in plesom, ki jo priredi Km. bralno društvo na Ložnici pri Žalcu v nedeljo 31. julija v veliki Hodnikovi dvorani. Uprizori se igra petdejanka »Na Osojah". Natančneje poročamo pravočasno.
Dnevna kronika.
Vremenska prognoza. V splošnem velja tudi za 21—23. julija tendenca zadnje prognoze. Opozarjamo pa, da situacija po nevihtah 20. julija kaže na splošno izboljšanje: jasno, sprva še nekoliko hladno, a kmalu v vročino prehajajoče vreme z manjšimi popoldanskimi nevihtami v gorskih krajih. Ta situacija pa se realizira le tedaj, ako, kakor je že bilo v zadnji prognozi rečeno, kostantno vztraja vzhodni, ali kateri severnih vetrov. Pri tej priliki opozarjamo še na neko drugo okolnost. Izkušnja zadnjih neviht je pokazala, da je ta nova vremenska serija še bolj zagonetna, kakor je bila ona Medardovih dni. Vremenske opazovalnice n. pr. so ravno za te dni za naše kraje napovedovale lepo, toplo vreme baš ta dva dni, to smo občutili. Zato je bolje, da se vsaj še 2 dni ne zanašamo preveč na z^orej omenjeno situacijo na splošno izboljšanje, ampak računamo rajše s tendenco zadnje prognoze to je: dopoldne lepo, popoldne krajevne nevihte z večjimi nalivi po dotičnih krajih.
Štrajk železničarjev na Angleškem. Štrajk železniških uradu kov se vedno bolj razširja in postaja vznemirljiv. Železniški uradniki ustavljajo z malimi izjemami povsod delo; osebni promet je zelo oviran, tovorni promet pa v posameznih krajih popolnoma počiva.
Socijalnodemokratični strankarski shod na Nemškem. Letošnji strankarski, shoil socijalne demokracije na nemškem bn zboroval v Magdeburgu. Otvori se 18. avgusta.
Udeleženci slovanskega kongresa v Carigradu
Pet udeležencev slovanskega kongresa v Sofiji, med njimi dr. Kram£Fa in predsednika ruske dume Gučkova, je povabil ruski poslanik v Carigradu k sebi na diner. Večera so se udeležili tudi turški veliki vezir, vsi turški ministri in predsednik turškega parlamenta.
Gibanje med tekstilnim delavstvom v Brnu.
Društvo iudustrijcev za izdelovanje sukna je izjavilo, ker je delavstvo odklonilo posredovanje obrtnega inšpektorja, da je odpoved delavstvu določena s 23. t. m. Če bi se delavstvo v zadnjem trenotku ne odločilo za drugo taktiko, se v nedeljo zapro vse tovarne in bo 12.000 delavcev ob službo.
Konfiscirana razglednica. Višje sodišče v Pragi je vsled pritožbe državnega pravdništva potrdilo konfiskacijo znane razglednice, na kateri je pruski orel prežal na severno-češko ozemlje in ga hotel iztrgati s kremplji iz češkega kraljestva.
Železniška nesreča na Irskem. Na Irskem je pričel drvi ti nek osebni vlak. v katerem se je vozilo mnogo katoliških romarjev, po progi navzdol, ker so odrekle zavore Vlak je radi tega zavozil v drug prazen vlak. Mnogo oseb je ranjenih.
Štrajk železničarjev na Angleškem se vedno bolj razširja. Dosedaj stavka skupaj 10.000 železničarjev.
Po svetu.
Grozen čin očeta. K poročilu o groznem činu poštnega sluge Molnarja v Budimpešti moramo še dodati. Molnar je živel s svojo ženo v najsrečnejšem zakonu. Čin je izvršil na ta način, da je proti 4. zjutraj poslal svojo ženo k nekemu svojemu tovarišu z naročilom, da naj ta sporoči njegovemu šefu, da ne more za danes opraviti svoje službe. To se ženi ni zdelo nič čudnega, ker je Molnar že dva dni bolan ležal v postelji. Komaj se je žena oddaljila, je Molnar najprvo svojemu dva meseca staremu dečku in potem svoji osemletni hčerki z britvijo prerezal vrat. Kakor so policijski zdravniki konstatirali, se otroci niso niti zbudili. Po tem krvavem činu se je Molnar vlegel med mrtva otroka ter si z britvijo prerezal vratne žile, potem si britev zasadil v srce. Čez par minut se je vrnila žena, ki je pri pogledu zblaznela, da so jo morali odpeljati v blaz-nico. Ponoči so Molnarja, ki bo morda ozdravel, policijsko zaslišali.
Umor in samomor. V Časlavi se je vojak 12. domobranskega pešpolka Jelen zaljubil v hčer protestantovskega mežnarja. Oče ni trpel tega razmerja ter je vojaku prepovedal, še nadalje se shajati z njegovo hčerjo. Vsled tega se je vojaku vzbudila grozni misel; V nedeljo opoldne je prišel k mežnarju. Po kratkem razgovoru je Jelen potegnil revolver ter parkrat ustrelil na mežnarja in njegovo hčer. Mežnar se je, zadet v prsa in trebuh/ takoj mrtev zgrudil, dočim je hči zbežala. Medtem si je Jelen pognal kroglo v glavo ter obležal mrtev.
Velika cena za zrakoplovce. Newyorški» World" razpisuje efeno 120.000 mark za tistega zrako-plovca, ki ba v času od 15. avgusta t. 1. pa do 1. januarja 1911 preletel v 100 urah iz New Yorka v St. Louis, to je zračna črta 1500 km. Edini pogoj je, da se tri dni poprej naznani.
»Glas Naroda" glasilo newyorških Slovencev preide s 1. oktobrom v roke slov. amerikanskih duhovnikov.
Mednarodna šahovska tekma v Hamburgu. V
soboto je bila otvorjena v Hamburgu svetovna mednarodna šahovska tekma. K tekmi je bilo pripuščenih samo 18 svetovnih šahovskih mojstrov. Avstrijske Šahiste zastopajo Nemec Schlechter, Čeh Duras in neki ogrski šahist.
Razrušena tovarna. V Fridrichshafnu je v tamošnji karbidni tovarni nastala eksplozija, ki je tovarno popolnoma razdjala. Več delavcev je težko ranjenih. Eden je že umrl.
Priprave za jugoslovanski dijaški kongres v Belgradu so v polnem teku. Referati bodo obsegali vprašenja kulturnega in političnega položaja v posameznih jugoslovanskih pokrajinah.
Iz bosanskega deželnega zbora. Te dni se bo stavil predlog, naj se v Bosni in Hercegovini odpravi nemščina kot notranji uradni jezik in se na celi črti uvede srbo-hrvaščina. Predlog bo soglasno sprejet. — Klerikalni hrvaški poslanec Vancaš je v nekem svojem govoru izrekel željo, naj bi se sabor izrekel za združitev Bosne in Hercegovine s Hrvatsko. Srbski poslanci so izjavili, da so (udi oni takoj za to, kakor hitro hrvatski Starčevičaui priznajo Srbe za narodnost in jim zajamčijo popolno ravnopravnost.
Odlikovani Sven Hedin. Znani raziskovalec Tibeta je odkril tam svoječasno novo pogorje, ki ga je imenoval Transhimalaja. Sedaj je pa indska vlada sklenila, da se ima imenovati to mogočno pogorje »Sven Hedinovo gorovje", in je to naznanila vsem kartografičnim zavodom.
Allensteinski umor. V zadevi gospe pl. SchOne-beek je državni pravdnik predlagal, da se postavi gospo zaradi slaboumnosti pod kuratelo. Sodišče je že upeljalo tozadevno postopanje. Tako se je torej potlačil ta proces, ki bi bil še odkril marsikatero temno in nagnusno stran nemških vojaških krogov.
Dvesto steklih psov. V laški provinci Lecce se že nekoliko tednov razširja pasja steklina. Število steklih psov presega že število 200. 180 ljudi so psi ogrizli. Bolniki so v zdravniški oskrbi. Uradi pripravljajo celo vojsko na pse, ker se prebivalstvo boji psov. V poslednjem tednu so ustrelili 60 psov.
Zapravljiva žena. Lord Douglas, brat milijonarja markija Qiieensburškega, je vstopil k neki železnici in bo imel dva dolarja na dan plače. Lord, ki je imel prej velikansko premoženje, je izjavil, da ga je njegova zapravljiva žena,' ki je bila prej pevka v nekem tingel-tanglu, spravila ob vse premoženje
Anarhisti v Olomucu. »Mahr. Tagblatt« poroča, da se je olomuški policiji posrečilo, zaslediti tajno društvo čeških anarhistov. Društvo obstoji iz olomu-ških in novosadskih delavcev in je imelo naslov: »Združenje svobodnih anarhistov«.
Bogat berač. V Augsburgu je umrl bivši drvar Jan. Mayr v 65. letu. Bil je splošno znana oseba, ki je živela od beračenja. Po njegovi smrti so našli v njegovem kovčeku skritih pod cunjami 80.000 mark, 7000 mark v zlatu in 15.000 mark v različnih turških, ruskih in avstro-ogerskih papirjih. Okoli 30.000 mark v obligacijah je sežgal pred svojo smrtjo. Ker Mayr ni bil oženjen in ker nima sorodnikov, napravi država prav dobro kupčijo.
Umor iz pohotnosti. V gozdu pri Unterreitenan blizu Liudaua ob Bodenskem jezeru so našli osemletno hčerko nekesra mizarja umorjeno. Imela je razparan trebuh. Umor je izvršil kak pohotnež.
Velike slavnosti strelcev v Bernu. V Bernu so se začele velike slavnosti strelcev, ki bodo trajale do 31. julija. Udeleži se jih 670 društev s 30.000 strelci, med njimi mnogo tujcev. Med častnimi darovi je srebrni pozlačeni kelib nemškega cesarja in sevreska vaza francoskega predsednika Fallieresa. Ti darovi imajo skupno vrednost 200.000 fraukov.
Obrambni vestnik.
v družbo sv. Cirila in Metoda je daroval g. Josip Kramar na Dunaju K 8. Darovalcu, ki se v tujini spominja naše šolske družbe — iskrena hvala!
v Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 792. Neimenovani „Notranjec" plačal 200 K); 793. Moška podružnica v Krškem (plačala 200 K); 794. Ženska podružnica v Krškem (plačala 200 K); 795. Arjma-teljsko pogrebno društvo v Barkovljah (plačalo 40 K); 796. Obrtnijsko društvo v Barkovljah (plačalo 80 K).
Najnovejša brzojavna tn telefonična poročila.
RAVNATELJ HOLLANDER ZAPRT.
Rim, 21 julija. Policija je zaprla nekdanjega ravnatelja colninskih uradov v amerikanski državi Mi-ssouri, kateri je tekom svojega uradovanja poneveril tam 1 miljon dolarjev.
STAVKA ŽELEZNIŠKIH URADNIKOV NA ANGLEŠKEM.
London, 21. julija. Stavka uradnikov Severovzhodne železniške družbe se je razširila tudi na jug. Sedaj stavka 25 tisoč železniških uradnikov.
IZ OGERSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 21. julija. Pred zaključnimi govori o adresni debati je spregovoril danes grof Khuen in izjavil napram izjavam grofov Apponya in Batthya-nya, da vladna narodna delovna stranka nikokor ni identična s staro liberalno stranko.
pred stavko francoskih železniČARJEV.
Pariz, 21. julija. Vojno ministerstvo je zapove-dalo, da se ima 5. ženijski polk pripraviti na odhod. V Marzilju se je izročilo straženje prog vojakom.
Pariz, 21. julija. Osrednji stavkovni odbor je imel sejo, v kateri je razpravljal o pripravah in odredbah za stavko.
ODKRITA ZAROTA NA TURŠKEM.
Carigrad, 21. julija. Turški listi priobčujejo podrobnosti o nedavno odkriti tajni zaroti proti mlado-turški stranki. Zaprtih je doslej 40 oseb; zarota ni imela baje več ko 200 članov. Policija je bojda vedela za zaroto že 3 mesece. Zarotniki so se posluževali žensk za raznašanje pisem in različnih poročil.
KOLERA NA RUSKEM.
Petrograd, 21. julija. Vse tri podolske gubernije so proglašene za okužene s kolero.
BARON ROLSBERG NI ODLOŽIL MANDATA.
Brno, 21. julija. Poročilo, da bi baron Rolsberg odložil svo državnozborski mandat, je popolnoma neresnično.
KAPLAN PONEVERIL DENAR.
Praga, 21. julija. Kaplan Ambroš, kateri je sodeloval pri organizaciji krščansko-socijalne stranke na Češkem, je poneveril mnogo denarja in pobegnil v Ameriko.
AKCIJA ZA DELAZMOŽNOST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Praga, 21. julija. »Nar. Pol.« priobčuje od »odlične strani« dopis, v katerem se pravi, da češki veleposestniki za sedaj ne bodo direktno posegli v akcijo za delazmožnost češkega dež. zbora temveč bodo prepustili odločitev ljudskim poslancem; šele, ako bi bila tam akcija za delazmožnost v nevarnosti, bodo skušali posredovati.
Tržne cene.
Dnnaj, 20.julija. Borza za kmetijske pridelke. Iz inozemstva so došla mirna poročila. Ker vreme skoraj povsod dovoljuje nadaljevanje žetve, je bilo tudi tu razpoloženje v splošnem mirno. Koruza je bila za 5 v cenejša.
Budimpešta, 20. julija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'39, pšenica za april K 9'65, rž za oktober K 7 03, oves za oktober K 718, koruza za julij K 5*55, koruza za avgust K 5'50, koruza za maj K 5'55. Pšenice se zmerno ponuja in kupnje, tendenca mirna, promet 14 tisoč met, stotov, pšenica v efektivu in ostalo nespremenjeno. Termini so se držali. Vreme deloma oblačno.
T r s t, 20. julija. Sladkor. Centrifugal pilčs prompt K 41'25 do K 42'50 za dobavo K —-"— do K —.— Tendenca stalna.
Praga. 20. julija. S1 a d k o r. Surovi sladkor prompt K 34'85, nova kampanja K 2610. Tendenca: stalna, /rerae deloma oblačno.
Budimpešta, 20. julija. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 132—134. mlade težke 143—144, mlade srednje 146—148, mlade lahke 140—145 v kilogram.
Budimpešta. 20. julija. Mast. Svinjska mast 152'—, namizna slanina 140'—.
Samo k dni.	Samo 4 dni.
Jfa glaziji
(it1(»5 Bcrg
Jutri v petek, dne 22. julija 1910 ob pol 9. uri zvečer
m otvoritvena predstava.
V nedeljo se vršite dve veliki predstavi: popoldan ob 4. uri in zvečer ob pol 9. uri. Natančneje razvidno iz lepakov in letakov. Velespoštovanjem
427 !	ravnateljstvo.
Razprodaja
gostilniške oprave
bo v soboto, dne 23. julija 1910 od 8. ure zjutraj naprej v prostorih „Slo venskega delavskega podp. društva v Celju" Graben št. 7.
422 2-2
InODKCI^i v .Narodnem Dnevniku' u	I imajo najboljši uspeh.

Učenca
poštenih starišev sprejme takoj Josip Errath, trgovec v Mokronogu.
421 7-3
i< VV V g >4 • * >i{i< W>4 V'%V >4N
Zagotovitev eksistence!
V najem se odda s 1. oktobrom t. 1. gostilna in trgovina. — Pogoji zelo ugodni. Znanje slovenskega jezika se želi. Pojasnila daje Oskrbništvo graščine Loka pri Žusmu.	417 3-2
410 3-3
Naprodaj sta
dva pava
in 4 mesece star peg bernardinske pasme.
Starišl psa so izborni varuhi. — Naslov pove upravništvo Narodnega Dnevnika.
Št. 1065.
Celje, dne 18. julija 1910.
Razpis natečaja.
Službe učiteljev in učiteljic.
V političnem okraju Celje se za sledeče v II. krajni razred uvrstene ljudske šole razpišeoj službe učiteljev in učiteljic v stalno nameščenje:
1.	Na šestrazrednici na Vranskem, mesto učiteljice,
2.	na petrazreduici v Braslovčah, eno mesto učitelja in eno učiteljice,
3.	na petrazrednici na Polzeli, meste učiteljice,
4.	na štirirazrednici v Zibiki, dva mesta učiteljice,
5.	na dvorazrednici v Lučah, eno mesto učiteljice,
6.	na štirirazrednici v Mozirju, in na štirirazrednici na Rečici po eno mesto učitelja,
7.	na dvorazrednici v Št. Petru pri Laškem, mesto učiteljice,
8.	na trirazredni, v III. krajni razred uvrsteni ljudski šoli na Dolu, mesto učitelja. Pravilno opremljene prošnje se naj postavnem službenem potom vložijo do dae 10. avgusta
1910 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
424 x	Okrajni šolski svet Celje.
--rrr-j-.iM-.rj - r —j-j-.-j-j----r.V-T---r 'j**----r"	* ----■ ■ ■ - ■ ■■■«•«■ »■•«■«■«■ ■»■■«■».»i m...... m ■ ■ ■
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih Knjig,
na debelo ln drobno pri
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška cesta št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade.
177 88-38