izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia TI letnik 25, ljubljana, 1981 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of. surveyors, slovenia, yugoslavia TI , letnik25 ,str. 1 - , lju bljana, marec ,udk528=863 Uredniški odbor: Izdajateljski svet: - predsednik - Vlado Kolman - glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Božo Demšar - tehnična urednica - Albina Pregl - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmi,r Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jure Beseničar Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.000 din, za nadaljnje izvode 500 din. Letna naročnina .za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 100 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Tiska: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 750 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov V S .E BINA Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 3 IZ ZNANOSTI IN STROKE - Pomen,in vloga mejnega ugotovitvenega postopka (Stanko Pristovnik) 5 - Obnova zemljiškega katastra - dileme. (Anton Lesar) ~) - Računalniški informacijski sistem zemljiškega katastra - novi pristopi (Marjan Gubenšek) 13 - Uvedba enotne ma~ične številke občanov v zemljiški kataster (Janez Kifnar) · 1 33 - Problematika ob nastavitvi prostorskega katastrskega operata (Darko Marušič) 36 - Današnje možnosti ip vloga fotointerpretacije pri reviziji vrste rabe zemljišč za potrebe zemljiškega katastra (Andrej Bilc) 39 - Nekaj misli o zemljiškokatastrskih izmerah v planu 1981-.1985 (Jože Vovk) 41 - Zemljiški kataster in komasacije kmetijskih zemljišč (Jože Avbelj) · 43 - Obnova katastrskega načrta (Andrej Brvar) 44 - Zemljiški kataster in stanovanjsko gospodarstvo (Boris Bregant) 45 - Ocena potrebnosti in možnosti izdelave preglednih katastrskih načrtov (PKN) (Anton Lesar, Darko Marušič) 46 - Pregled ,zveznih, republiških in občinskih predpisov (Peter Svetik) 48 - In memoriam (Mano Seifert, Franc Lodrant) 59 NOVI P~EDPISI, RAZISKAVE, _KNJIGE, PUBLIKACIJE 60 RAZNE .NOVICE IN ZANIMIVOSTI 61 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 63 IZVLEČKI 66 C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND _PROFESSION - The meaning and role of the process of boundary 3 de~inition (Stanko Pristovnik) 5 - The renewal_ of the land register - dilernrnas (Anton Lesar) 9 - Land register computer - assisted information system - a new approach (Marjan GuRenšek) 13 - Introduction of the uniform r~gister person nurnber in land register (Janez Kifnar) 33 - Problems concerning the registration of spatial part of land register (Darko Marušic) 36 - Present possibilities and role of phe!tointerpretation by revision of land-use for needs of land regis.ter (Andrej Bilc) 39 - On land register survey in the 1981-1985 plan (Jože Vovk) 41 - Land register and land consolidation (Jože Avbelj) 43 - Renewal of cadastral plan (Andrej Brvar) 44 - Land register and housing managment (Borj_s Bregant) - Estimation of necessi ty and elaboration of possibi:h ty of surveyable cadastral plans (SCP) (Anton Lesar, Darko Marušič) - - The overview of the federal, republic and cornrnunity regulations (Peter Svetik) - In memoriam (Mano Seifert, Franc Lodrant) NEW REGULATIONS, RESEARCH, BOQKS, PUBLICATIONS NEWS AND CURIOSITIES FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS, SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA ABSTRACTS 45 46 48 59 60 61 63 6;? z letošnjo prvo številko našega strokovnega glasila stopamo v jubilejno petindvajseto leto izdajanja Geodetskega vestnika. Je pred osemindvajsetimi leti, 1953 leta, je skupina geodetskih zanese- njakov pri takratnem Društvu geodetskih inženirjev in geometrov pričelo izdajati VESTNIK. Iz različnih vzrokov je Vestnik za nekaj časa prenehal izhajati. Vendar je bil že leta 1965 na pobudo Zveze.geodetskih inzenir- jev in tehnikov oživljen pod novim imenom BILTEN. Ta je sorazmerno red- no izhajal do leta 1973, ko se je preimenoval v današnji GEODETSKI VEST- NIK. V letih izhajanja našega s·trokovnega glasila se je mar~ikaj spremenilo. Menjavali so se uredniki in sodelavci ter seveda tudi bralci. Izboljšala se je vsebina in grafični izgled publikacije. Povečalo se je število tiskanih izvodov in obseg Geodetskega vestnika. Prav je, da ob tem jubileju poudarimo, da je Geodetski vestnik živel in nastajal ob pomoči vseh bralcev. Eni so prispevali več, drugi manj. Ven- dar se vsi·zavedamo, da je nadaljnji obstoj našega glasila možen le s skupnim delom vseh članov Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Slo- venije. Želja nas vseh je, da naše strokovno glasilo,posebno vsebinsko še iz- boljšamo. Zato vabimo vse bralce k sodelovanju! Uredniški odbor GV 25 (1981) J 3 LT 43 L1 45 ~ \ 1' <4~' "I Il IZ ZNANOSTI IN STROKE 13. GEODETSKI DAN, NOVA GORICA 3. IN 4. OKTOBRA 1980 - STROKOVNI DEL VSI REFERATI IN KOREFER~TI SO BILI PODANI NA GEODETSKEM DNEVU V NOVI GORICI dne 3. in 4. oktobra 1980. Nadaljevanje iz GV 24(1980)4. Stanko PRISTOVNIK* POMEN IN VLOGA MEJNEGA UGOTOVITVENEGA POSTOPKA z uveljavitvijo Zakona o zemljiškem katastru, objavljenega v Uradnem listu SRS št. 16/74, je bila dana osnova za nov način ugotavljanja meja med parcelami različnih lastnikov oziroma uporabnikov, in sicer v flO- sebnem upravnem postopku, ki smo ga poimenovali "mejni ugotovitveni po- stopek". Nov postopek ugotavljanja posestnih meja parcel naj bi lastni- kom oziroma uporabnikom zemljišč zagotovil sodelovanje v postopku ter čimbolj zavaroval njihove pravice in pravne koristi. Do sprejetja Zakona o zemljiškem katastru so se posestne meje parcel u- gotavljale po predpisih iz predvojne Jugoslavije (zakon in pravilnik iz leta 1930). Posestne meje parcel je ugotavljal geodetski organ, in si- cer s prenašanjem podatkov o parcelnih mejah iz katastrskega opera.ta v naravo. Morebitna neskladja je ta organ odpravljal s tako imenovanimi popravami zarisa mejne črte ali izravnavo mej. Prizadeti lastniki ozi- roma uporabniki zemljišč so kot stranke sicer lahko sodelovali v postop- ku, vendar niso mogli ugovarjati ugotovitvam in odločitvam poslujočega geodetskega organa. Šele ko je bil postopek končan in izdan sklep sodi- šča o vpisu sprememb v zemljiško knjigo, se je stranka lahko pritožila, pritožbo pa je reševalo sodišče na drugi stopnji. V številnih primerih je sodišče odločilo, naj se sklep prvostopenjskega sodišča o vpisu sprememb odpravi ter v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje stanje.Taka odločitev stranki nikakor ni koristila, povzročila pa je dodatne postop- ke in nove stroške, posebno pri izpeljavi nove izmere. Nov zakon postavlja ugotavljanje posestnih meja parcel in v zvezi s tem ugotavljanje sprememb v površini in označbi parcel na nove osnove, ki zagotavljajo strankam zavarovanje njihovih pravic in pravnih koristi. Stranke niso nemočni opazovalci poteka postopka, temveč aktivni sode- lavci. Njihovo soglasje je prvi pogoj za ugocavljanje posestne meje. Spremembe, ki pa nastanejo kot posledica ugotovljenih posestnih meja parcel (površina, označba zemljišča ipd.), je dolžan geodetski organ ugotoviti z odločbo, zoper katero se stranka lahko pritoži, sproži pa lahko tudi upravni spor. Šele pravnomočna odločba je potem podlaga za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, Strankam so torej na razpolago vsa pravna sredstva, ki jih določa Zakon o sploš- nem upravnem postopku. Določbe o mejnem ugotovitvenem postopku vsebuje zakon od 11. do 17.čle­ na. Zakon navaja najprej definicijo posestne meje in pristojnost občin­ skega geodetskega organa, da vodi mejni ugotovitveni postopek. V nas- lednjih členih je določen način ugotavljanja posestnih meja. Predvsem postavlja zakon v 14.členu kot pogoja za ugotovitev posestnih meja spo- razum oziroma soglasje vseh prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov zemljišča. To pomeni, da pri nesoglasju ali sporu med lastniki oziroma uporabniki ni mogoče posestnih meja ugotavljati v mejnem ugotovitvenem postopku kot posebnem upravnem postopku, temveč se taka posestna meja lahko ugotovi v nepravdnem sodnem postopku. Soglasje mora biti nedvomno ugotovljeno z ugotovitvenim zapisnikom, potrdijo pa ga vsi prizadeti la- stniki oziroma uporabniki s svojim podpisom na zapisniku. Tak zapisnik je podlaga za ugotovitev oziroma določitev morebitnih sprememb glede po- vršine in označbe parcel, * 61000, YU,Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.pravnik, svetovalec direktorja Prispelo v objavo 1980-09-18 GV 25(1981)1 5 V 15.členu zakon ureja postopek občinskega geodetskega organa v prime- ru, če v mejnem ugotovitvenem postopku ni bilo doseženo soglasje ali pa se na mejni ugotovitveni postopek niso odzvali vsi prizadeti lastni- ki oziroma uporabniki zemljišč (mejaši). 6 Zakon predvideva tri rešitve, in sicer: l. -Posestno mejo ugotovi sodišče, če je nesoglasje med strankami nedvo- umno. 2. Posestna meja se ugotovi enostransko, to je na podlagi izjav samo n~katerih lastnikov oziroma uporabnikov, če se na mejni ugotovitveni ~bstopek niso odzvali vsi prizadeti 1astniki oziroma uporabniki, ni- ti se niso odzvali ponovnemu vabilu, ni pa tudi dokazano, da bi eno- .stransko ugotovljeni posestni meji nasprotovali. 3. Posestna meja se ugotovi tako, da se prevzame iz podatkov obstoječe­ ga zemljiškega katastra, če se na mejni ugotovitveni postopek ni od- zval nihče od povabljenih lastnikov oziroma uporabnikov. To velja le za ugotavljanja posestnih meja pri novih izmerah. Te rešitve naj bi omogočile izvedbo tistih postopkov, katerih primar- ni in edini,namen ni ugotoviti posestne meje parcel, temveč je taka ugotovitev pogoj oziroma izhodiščni podatek za izvedbo geodetskih meritev, kot pri novi zemljiškokatastrski izmeri ali pri reševanju zahtevkov za parcelacijo. Zakon je torej poskušal v celoti zaščititi lastnika oziroma uporabnika zemljišča; obenem pa je določil ukrepe, da se pravica enega lastnika oziroma uporabnika ne bi zlorabila v škodo drugemu oziroma širši družbeni skupnosti. Postopek ugotavljanja posestnih meja parcel v posebnem upravnem postop- ku je bil do konca leta 1974 dejansko uveden v vseh občinskih geodetskih upravah. Kaj kmalu pa je praksa pokazala, da samo načelne določbe zako- na ne zadostujejo za učinkovito zavarovanje pravic strank v mejnem ugo- tovitvenem postopku, niti za usklajevanje nasprotnih interesov. Posto- pek vodenja mejnega ugotovitvenega postopka ni bil enoten v vseh geodet- skih upravah in v nekaterih primerih je bil izredno pomanjkljiv. Izka- zalo se je, da je zakon nezadostno opredelil tiste elemente, na podlagi katerih izhajajo pravice in obveznosti strank in organov, ki vodijo mej- ni ugotovitveni postopek. Zakon ni izrecno določil, kdaj je mejni ugoto- vitveni postopek obvezen, razen za izvedbo parcelacije (27.člen), niti ni določil, katere posestne meje se morajo ugotoviti. Dalje se je izka- zalo, da v določenih primerih ugotavljanje obstoječih posestnih meja ne pride v poštev in bi pomenilo z~atno oviro pri vodenju drugih postopkov, npr. v zvezi z razlastitvami, komasacijami, arondacijami in podobnim. Uedorečene oziroma pomanjkljivo opredeljene so tudi pravice in obvezno- sti udeležencev mejnega ugotovitvenega postopka. Da bi te pomanjkljivosti odpravili, predvsem pa poenotili prakso in da bi organi, ki vodijo mejni ugotovitveni postopek, dobili podrobnejša navodila, je Republiška geodetska uprava izdala Navodilo za ugotavlja- nje in zamejničenje posestnih meja parcel, objavljeno v Ur.listu SRS št. 2/76. Poleg povsem tehničnih pravil so v navodilu navedene tudi pra- vice in obveznosti udeležencev mejnega ugotovitvenega postopka, katerih vsebina bi pravzaprav morala biti zajeta v zakonu. Navodilo točno dolo- ča, kdaj se mejni ugotovitveni postopek mora opraviti, katere posestne meje se ugotavljajo, kdaj mejni ugotovitveni postopek ni obvezen, čeprav se posega v prostor z geodetskimi meritvami, in končno, kdaj posestnih meja parcel ni mogoče ugotavljati. Na kratko naj omenim le nekaj pomembnih določb: Ugotavljajo se tako obstoječe kot prihodnje posestne meje parcel. - Ugotavljanje mej med parcelami v mejnem ugotovitvenem postopku je ob- vezno: - pred izvedbo nove zemljiškokatastrske izmere, - pred izvedbo parcelacije zemljišč (delitve parcele), - na zahtevo lastnika oziroma uporabnika. GV 25(1981)1 - Ni mogoče ponovno ugotavljati mej parcel, ki so bile že enkrat ugoto- vljene v mejnem ugotovitvenem postopku, niti mej parcel, ki so v· zem- ljiškem katastru evidentirane po predhodno izvedenem sodnem postopku. - V mejnem ugotovitvenem postopku se ne ugotavljajo posestne meje, ki se na novo ustanovijo na podlagi odločb v zvezi z razlastivijo, koma- sacijo, arondacijo kmetijskih zemljišč ali na podlagi veljavnih načr­ tov za urejanje prostora, temveč se te meje določijo v sk~adu s pogo- ji, ki ~o dani v navedenih odločbah oziroma načrtih. Navodilo faalje vsebuje podrobna pravila za izdelavo skica zamejničenja. Ta naj bf bila kot uradni dokument o poteku posestnih meja parcel ter legi mejnih točk obvezna priloga zapisniku o ugotovitvi posestnih meja parcel. Namen teh določb je predvsem zagotoviti informiranje strank. že na kraju samem naj bi se stranke seznanile s pomembnejšimi podatki o posestnih mejah, ugotovljenih v mejnem ugotovitvenem postopku. Preden stranke podpišejo zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku, jih je dol- žan organ, ki vodi postopek, seznaniti s skico zamejničenja, v kateri so prikazani potek posestnih meja, lega mejnih točk, označba mejnih zna- menj ter numerični izmeritveni podatki. Na ta način je zagotovljeno, da stranke niso bile v zmoti, ko so podpisale ugotovitveni zapisnik. Ob tem kratkem pregledu določb zakona in .navodila, v katerih je izra- zito poudarjeno zavarovanje pravic in obveznosti udeležencev mejnega ugotovitvenega postopka, se zastavlja vprašanje, kakšna je pravzaprav vloga mejnega ugotovitvenega postopka. Izstopata zlasti dve značilno­ sti: l. Najprej lahko ugotovimo,da je pristojnost usklajeva.nja podatkov po- sestnih meja, vpisanih v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, z dejanskim stanjem v naravi prenešena v upravno področje. Do uveljavitve Zakona o zemljiškem katastru je bil geodetski organ predvsem tehnični izvajalec meritev. Vse potrebne spremembe in uskla- ditve so dobile veljavo šele z njihovim vpisom v zemljiški knjigi po sklepu sodišča. Poudarjena je bila vloga sodišča oziroma zemljiške knjige. Tudi o tako imenovanih popravah zarisov mejnih črt ali izrav~ nav mej, ki jih je geodetski organ predložil v izvedbo zemljiški kn~~- gi, je v končni fazi odločal zemljiškoknjižni organ pri sodišču. če je le-ta menil, da je razlika med novim in starim stanjem prevelika, je zaslišal prizadete stranke in glede na .rezultat zaslišanja pred- logu ugodil ali pa zavrnil vpis sprememb. \ Danes se podatki o posestnih majah usklajujejo s stanjem v naravi v mejnem ugotovitvenem postopku, ki ga vodi geodetski upravni organ. boločbe nekdanjih predpisov, ki so se nanašale na popravo zarisov mejnih čart in popravo ali izravnavo mej in ki so predvidevale dolo- čene pravice zemljiškoknjižnih organov, so po uveljavitvi zakona o zemljiškem katastru prenehale veljati. 2. Kot drugo lahko ugotovimo izrazito poravnalno vlogo mejnega ugotovit~ venega postopka. Prizadete stranke se glede poteka posestnih meja sporazumejo pred upravnim organom, svoje soglasje pa potrdijo s svo- jimi podpisi v ugotovitvenem zapisniku, ki ga potrdi in overi. tudi občinski geodetski organ. Tak sporazum lahko obravnavamo kot porav- navo med strankama, ki jo je overil pristojni upravni organ. Interesanten je odnos naših sodišč do vloge in pomena- mejnega ugoto- vitnega postopka. Nekatera sodišča vlogo, ki naj bi jo odigral mejni ugotovitveni postopek glede ugotavljanja ali določanja posest- nih meja v sodnem postopku, precenjujejo, druga sodišča so do mejne- ga ugotovitvenega postopka indiferentna in vodijo postopke ugotavlja- nja ali določanja posestnih meja ne oziraje se na možnosti, ki jih ponuja mejni ugotovitveni postopek. Kmalu po uveljavitvi Zakona o zemljiškem katastru so nekatera sodiš- ča začela zavračati zahtevke za sodno ugotovitev posestnih meja, če ni bil prej opravljen poskus poravnave v mejnem ugotovitvenem postop- GV 25(1981)1 7 ku. Nekatera sodišča zahtevajo od strank celo ponovni predhodni poskus ugotovitve posestne meje v mejnem ugotovitvenem postopku, če je od pr- vega poskusa preteklo več kot 30 dni. Menim, da za tako ravnanje v Za- konu o zemljiškem katastru ni osnove. 11.člen zakona namreč pravi, da se posestna meja ugotavlja v mejnem ugotovitvenem postopku. To pa po- meni, da ugotavljanje posestne meje v mejnem ugotovitvenem postopku ni mogoče, če se le-ta ugotavlja v sodnem postopku. Navedene določbe zakona nikakor ne moremo tolmačiti v smislu, da bi moral biti poskus ugotovitye meje v mejnem ugotovitvenem postopku opravljen, preden bi se lahko zahtevala sodna ugotovitev ali določitev posestne meje, torej kot nekakšna conditio sine qua non. Take vloge sedanji Zakon ozemljiš- kem katastru ni namenil mejnemu ugotovitvenemu postopku, vsaj ne po dikciji zakona. Osebno pa menim, da bi bila uzakonitev takega temelj- neg~ primera priporočljiva. Dosedanja praksa kaže namreč, da se lahko številna nesoglasja glede po- teka posestnih meja odpravijo v mejnem ugotovitvenem postopku. Sloven- ci še vedno zaupajo v podatke zemljiškega katastra in v strokovno us- posobljenost geodetskih organov za pravilno in pravično ureditev po- sestne meje, sprejemljivo za obe prizadeti stranki. Z druge strani je nesporno tudi dejstvo, da sodišča ne zmorejo tekoče reševati številnih zahtevkov za ureditev meje. Mejni ugotovitveni postopek bi v vseh pri- merih, ko ne gre za očiten mejni spor, lahko razbremenil delo sodišč. Menim, da bi bilo umestno v prihodnje dati mejnemu ugotovitvenemu po- stopku še večji pomen in večjo vlogo, če želimo zmanjšati število sod- nih postopkov za ureditev meje, strankam pa omogočiti hitrejšo in ce- nejšo, vendar učinkovito ureditev meja. Poudarjena mora biti vloga sporazuma, ki ga stranke dosežejo na terenu. Zapisnik o mejnem ugoto- vitvenem postopku, opremljen s skico zamejničenja, naj bi postal izvršil- ni naslov za izvedbo .morebitnih sprememb v zemljiškem katastru in v zem- ljiški knjigi, obenem pa bi pomenil dokument, ki jamči vsaki od priza- detih strank nedotakljivost na terenu ugotovljene posestne meje. Mejo, ugotovljeno v mejnem ugotovitvenem postopku, bi moralo upoštevati tudi sodišče. Ponovno ugotavljanje posestne meje v sodnem postopku naj ne bi bilo dopustno. Končno bi bilo treba razmisliti, ali ne bi bilo umestno uzakoniti obve- zo, da se opravi poskus ureditve posestne meje v mejnem ugotovitvenem postopku, preden se tak zahtevek vloži na sodišču. Za to obstajajo teht- ni razlogi, kar dokazuje že sedanja praksa nekaterih sodišč. 8 GV 2 5 ( 1 9 8 1 ) 1 Anton-LESAR* OBNOVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA - DILEME l. Uvod Bolj ko se veča število prebivalstva in njegove življenjske zahteve ter visa raven družbene in individualne organiziranosti, bolj se zavedamo vrednosti zemlje kot osnovne dobrine in eksistenčne podlage življenja. Zemljišče kot omejen del zemlje, na katerem bivamo, ima nesporno te značilnosti: je konstantno, to pomeni, da ga ne more biti več ali manj in se ne more več~ti ali manjšati; je neprenosno oziroma nepremično ter je osnova vsake prostorske struk- ture; - ga ni mogoče reproducirati, torej je enkratno in neponovljivo. Zemljišče je torej osnovna in enkratna danost in nosilec celotnega druž- genega dogajanja. Gospodariti ali upravljati z zemljiščem pomeni odlo- čati o eksistenci. Evidentirati pojave na zemljišču pomeni sodelovati pri gospodarjenju, torej sodelovati pri smotrni uporabi zemljišč in is- točasno urejati medsebojne odnose oziroma konflikte. Glede na uporabo oziroma namembnost se zemljišča uvrščajo v določene sku- pine zemljišč, od katerih so najpomembnejša kmetijska, gozdarska in grad- bena. Vsako zemljišče je torej uvrščeno v določeno skupino, ki se ne ocenjuje samo po enem kriteriju, pač pa po več, od denarne vrednosti pa do po- sebnih pomenov za družbo. Za primer navajam oceno zemljišča z vidika proizvodnje energije: - 1 ha njive z letnim pridelkom 40 centov koruze da toliko energije kot 2300 kg premoga ali 680 litrov dizelskega goriva; - 1 ha travnika z letnim pridelkom 4000 kg sena da toliko energije kot 900 kg premoga ali 280 litrov dizelskega goriva; - 1 ha gozda z letnim prirastom 2 m3 lesa da toliko energije kot 700 kg premoga ali 200 litrov dizelskega goriva. Izguba produktivnih površin zaradi urbanizacije ali drugih vzrokov po- meni torej nepopravljivo škodo v družbenem bogastvu že samo zaradi prej omenjene izgube proizvodnje z vidika energetike in prehrane. Vse to nas sili k vedno strožjim režimom varovanja proizvodnih zemljišč in velikim naporom za nadomestitev izgubljenih. S tem se omejujejo povr- šine za gradnje, kar ustvarja napetosti in neskladje glede na potrebe na- raščajočega števila prebivalstva v urbanih naseljih. Posledica tega so izredno visoke cene gradbenih zemljišč in neizprosen boj za natančno opredelitev vsakega kvadratnega metra. V spremenjenih pogojih družbenega življenja se izredno hitro spreminja struktura prebivalstva po dejavnostih in tudi v prostorskih razporedit- vah. Posebno ob prehodu iz kmetijske v industrijsko dejavnost sosedi- ferencirale stare enotne vezi k zemlji in se je spremenilo njeno vredno- * 61000,YU,Ljubljana Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod., vodja skupine za zemljiški kataster in komasacijo Prispelo v objavo 1980-09-18 GV 25(1981)1 9 tenje. Zemljišča so poleg osnovnega proizvodnega sredstva postajala vse bolj predmet naložbe kapitala, blago v kupoprodajnem prometu, potencial- ni bivalni prostor in vse manj osnovna eksistenčna dobrina in delovno sredstvo. Posledica tega je bil in je še močan promet z zemljišči - se- veda je v zvezi z gradnjami - in s tem velik pritisk sprememb v zemljiš- kem katastru. To je zlasti poudarjeno v mestih in ob njih ter v drugih večjih naseljih, pa tudi že na vasi, kjer se je približala industrija ali druga nekmetijska dejavnost. Mape, ki so sto let vzdržale, so se za- čele razkrajati ob premnogih prijemov, vrisov, vlaganj, kopiranj itd.,. listine so postale nečitljive od vpisovanja novih podatkov. Ne le to; nenadoma se je ugotovilo, da tudi stara natančnost podatkov ne zadošča več povsod. Občine so druga za drugo začele misliti na nove ka- tastrske izmere, sprva le v naseljih, kasneje so širile zahteve po ·na- črtih ob naseljih, danes pa so izkazane potrebe po novih izmerah v širo- kem krogu, ki daleč posega v razdrobljena zemljišča kmetijskega prosto- ra. Postopoma se ugotavlja, da vzdrževanje starega katastra ne dohiteva zah- tev in da tudi lokalne manjše izmere ne rešijo problema. Postavlja se zahteva po kompleksni obnovi zemljiškega katastra. 2. Ocena pot~ebnosti obnove zemljiškega katastra Kratek zgodovinski prerez nam poka.že stanje zernlj iškega kata-stra: v sta- ri Avstro-Ogrski je bilo celotno območje Slovenije zajeto s takratno .grafično izmero, po takratnih deželah oziroma grofijah, v 'različnih ko- ordinatnih sistemih, vendar po katastrskih občinah, ki so večinoma vel~ javne še danes. Pred drugo svetovno vojno so bile le izjemoma izvedene nove katastrske izmere, predvsem v velikih mestih. Takrat je npr. dobi- la Ljubljana novo izmero v merilu 1:500, izmerjeni pa sta bili tudi k.o. Tešanovci in Pince, žal v starem merilu 1:2880. Po vojni srno se lotili kompleksne obnove zemljiškega katastra, ki srno ji rekli in ji še rečemo nova izmera. Šlo je za mejna območja na Kopr- skem in Goriškem, kjer je bilo treba zamenjati stari kataster, ki so ga prej vodili Italijani, in v Prekmurju, kjer se je štelo, da katastra ni, kjer je bil prej madžarski kataster, neusklajen z zemljiško knjigo. Poleg tega se je izvedla nova izmera za dober del Kočevskega, kjer so se po odhodu predvojne nemške manjšine popolnoma spremenile lastninske razmere. Z izmero zadnjih dobrih 4000 ha v Prekmurju bo do leta 1985 končana t.i. nova izmera v današnjem pomenu. Po vojni je vse bolj naraščala potreba po obnovi zemljiškega katastra v mestih. Do danes so domala vsa občinska središča in mesta zajeta z novo izmero, bodisi d,a gre za celotne katastrske občine (primer Ljublja- na, Maribor, Celje, Murska Sobota itd.) ali pa so izmerjeni le deli ka- tastrskih občin (Kranj, Gornja Radgona, Novo mesto itd.). V celoti je nova izmera zajela približno 8 % površine Slovenije oziroma je bil obnovljen kataster. Žal je treba ugotoviti, da del teh izmer še n~ uveljavljen v zemljiški knjigi,,kar vrednost teh procentov zmanjšuje. To ne velja le za dober del Kočevske, ampak tudi za več izmer mest in naselij. Zakon o zemljiškem katastru (iz leta 1974) zahteva soglasnost zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov glede lastništva in drugih po- datkov, kar bo omogočilo, da se bo že sama izmera izvedla tako, da jo bo mogoče in brez večjih problemov uveljaviti v zemljiški knjigi. če srno se doslej odločali za novo izmero večjih območij predvsem s sta- lišča poravnave starih dolgov in ureditve zaradi kornpletiranja lastnin- sko~davčnega dela evidence v celotni Sloveniji, pa se je že v izmeri mest pokazalo, da stopa v ozadje davčna funkcija, v ospredje pa uredi- tev lastninskih odnosov na zemljiščih, izrneritev zemljišč zaradi družbe- nih potreb po gradnjah in ne nazadnje zaradi priprave detajlnih prostor- sko-planskih osnov. Danes nam te iste zahteve kažejo smer pri odločanju o obnovi zemljiškega katastra. 10 GV 25(1981)1 ·Menimo, da so se že pojavile potrebe po obnovi zemljiškega katastra na naslednjih kategorijah slovenskega prostora: - na območju naselij, kjer gre za kompleksne preureditve in dozidave v že poseljenem območju; - na obrobju naselij, kamor pritiska sila poselitve; - na intenzivnih kmetijskih območjih, zlasti v okolici naselij, kjer po- teka velik promet z zemljišči; - na vseh drugih zemljiščih, ki so predmet počitniške poselitve, indu- strijske in infrastrukturne gradnje ali ureditve s kmetijskimi uredit- venimi operacijami. Po podatkih Zavoda SRS za družbeno planiranje je v Sloveniji ca. 70.000 ha poselitvenih površin in ca. 220.000 ha primernih in zelo primernih območij za kmetijstvo. Skupno je torej v zemljiškem smislu frekventirana površina ca. 300.000 ha. Če dodamo vsaj še enkrat toliko povezovalnega prostora za kompleti- ranje in odštejemo že izmerjena območja, ocenjujemo, da se obnova zem..: ljiškega katastra nanaša na 25 do 30 % slovenskega ozemlja. 3. Oblike obnove zemlj'iškega katastra Zamisel o obnovi zemljiškega katastra je konkretno realizirana že v se- danjem srednjeročnem programu geodetskih del. Zgledujoč se po tujih vzor- cih, zlasti avstrijskem, smo začeli postavljati navezovalno mrežo, kot tehnično osnovo za kompleksno ali otočno navezavo meritev. Danes vemo, da to ni edini način obnove zemljiškega katastra. O obliki oziroma načinu obnove še vedno tečejo razprave, predvsem pa se razlikujejo mnenja glede samih strokovnih pri$topov, ki so povezani z različnimi finančnimi sredstvi in pogojujejo tudi različne časovne mož- nosti izvedbe. Žal se razprave o obnovi zemljiškega katastra manj razvijajo glede po- trebnosti v smislu ureditve in upravljanja z zemljišči, povezave z dru- gimi področji, ki imajo svoj interes na zemljiščih, in glede finančnih zahtevnosti takega zaobsega. Ne gre pozabiti, da je obnova zemljiškega katastra ena od oblik vzdrževanja zemljiškega kata?tra, ki je v pristoj- nosti občin (te pa nosijo praviloma tudi glavno breme izvedbe}, Menimo, da so nekatere oblike obnove že znane: - nova zemljiškokatastrska izmera Ta naj bi nastopila predvsem v naseljih in ob njih. To je obenem naj- dražj~ način obnove. Ker je bila na območjih večine naselij že izve- dena nova izmera za večji del površin, se meni, da bi šlo tu predvsem za razširitve, dopolnitve in kompletiranje izmer za dele katastrskih občin. Brez poglabljanja bi ocenili te površine na ca. 30.000 ha. - komasacije kmetijskih površin Komasacija je zaključena z izvedbo v zemljiškem katastru in uveljavit- vijo v zemljfški knjigi. Predvidevamo lahko, da bodo vsaj najbolj pri- merna kmetijska zemljišča urejena s komasacijo. Tu gre dosledno za ko- masacije na delih katastrskih občin, v približni oceni 200.000 ha, re- zultat pa je tudi v novem zemljiškokatastrskem operatu za te površine. Nove oblike obnove so stvar večje negotovosti. Navajam nekaj predlaga- nih načinov: - otočno navezovanje novih izmer na navezovalno mrežo in vnašanje na posebne folije, ki se po določeni zapolnitvi ob tem načinu kompleti- rajo z novo izmero preostalega zemljišča. To je avstrijski vzorec, ki ga že sami po malem opuščajo. Uporaben bi bil le na najpogosteje vzdrževanem območju. GV 25(1981)1 11 Priprava skeleta tabel in objektov za območje, navezava na mrežo in izdelava polpraznih listov ter kasnejše sprotno dopolnjevanje ob vz- drževanju. Ta način še sploh ni proučen, daje pa večjo možnost reali- zacije obnove zemljiškega katastra, predvsem na območjih pravilne parcelacije. - Transformacija starih katastrskih načrtov ob oslonitvi na okvir, ki ga tvori predvsem meja katastrske občine. Ta nacin je obdelan v posebni raziskovalni nalogi, omogoča pa le obnovo samih načrtov. Navedel sem nekaj dosedanjih predlogov za obnovo zemljiškega katastra, ki različno obravnavajo problem, od ozke obnove načrtov do kompletne izmere z izvedbo mejnega postopka. Različni pristopi temeljijo na raz- ličnih tehničnih osnovah, od najpreciznejše mreže do grafične vklopit- ve. Posledica so seveda silne razlike v predvidenih stroških in v tra- janju obnove, v natančnostih in glede izvajalcev v sami upravni ali pa v operativni službi. Večinoma je vsak predlagatelj videl le teoretični problem, svoje kadre in svoja tehnična sredstva, manj se je ukvarjal s smislpm obnove zemljiškega katastra, uporabnimi učinki in možnostmi fi- nanciranja. 4. Dileme ob pristopu k obnovi zemljiškega katastra Preden se bomo odločili za tak ali drugačen način obnove zemljiškega katastra,bo treba razmisliti zlasti o naslednjem: - kakšna bo prihodnja funkcija zemljiškega katastra; - kateri so in bodo uporabniki, katere podatke in v kakšni obliki in kvaliteti jih bodo zahtevali od zemljiškega katastra; - kako naj se organizira geodetska služba, da bi bila sposobna prevzeti te naloge. Na podlagi kolikor toliko zadovoljivih odgovorov na ta ključna vprašanja bo možno natančneje odgovoriti na naslednje: katere površine zajeti v obnovo zemljiškega katastra in koliko, - katere oblike oziroma metode obnove uporabiti, - katere so racionalne zahteve glede natančnosti, - koliko sredstev je treba predvideti, - koliko kadrov usposobiti in zaposliti, - kako se tehnološko opremiti, - kako dela deliti med izvajalce in katere grupacije izvajalcev naj op- ravljajo ta dela. Danes ponovno načenjamo te dileme, za katere ne moremo dati odgovorov, pač pa naj bi vsaj del te problematike proučila in jo razrešila razis- kava, ki bi jo izvajal nekdo, ki je za to usposobljen in ki predvsem ima voljo, da se poglobi v reševanje tega, ob dogledanju celotne prob- lematike in ne mogoče le iz zornega kota teoretika in delavca v eni sami organizaciji. 5. Sklep Problemi so nastali in so izšli iz občinskih geodetskih organov, ki so na vse to naleteli pri svojem delu in širokih kontaktih v občinski up- ravi. Zato menimo, da je rešitev in odločitev glede obnove zemljiškega katastra pereča naloga. Kolikor bo odločitev pozitivna, bo obnova ZK že v prihodnjem planskem obdobju pomembna postavka v programih geodets- kih del občin in republike. Predvidevamo pa, da bo tako, zlasti iz raz~ logov, ki so navedeni v uvodu, zlasti zaradi vloge zemljiškega katastra pri gospodarjenju z osnovnim bogastvom, ki ga premoremo, to je z zem- ljišči. z obnovo zemljiškega katastra oziroma z reševanjem predhodnih dilem pričenjamo dejansko novo poglavje v dejavnosti geodetske službe. Problem ni samo tehničen, ampak predvsem vsebinski, je vseobsežen in široko povezan s celotno družbeno dejavnostjo. Ob verifikaciji predla- 12 GV 25(1981)1 ganih optimalnih rešitev se bo odločalo ne le o obnovi, za ali proti, pač pa tudi o prihodnjem stanju in vlogi evidence v občini in več de- setletnem delu operative pri izmerah. Marjan GUBENŠEK* RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEM ZEMLJIŠKEGA KATASTRA - novi pristopi I. Hiter razvoj računalništva Živimo v času hitrega uveljavljanja računalnikov na vseh področjih delo- vanja. Jutrišnji dan bo ves v znamenju računalnikov. Pripravimo se na prihodnost, ki vedno bolj postaja sedanjost, kajti sicer bomo ostali v preteklosti. Obvladovanje velike količine podatkov in sprememb že danes ni mogoče brez pomoči računalnika na nekaterih dinamičnih področjih, ti- sto, kar ne bo dinamično, pa bo mrtvo. Pred časom smo lahko spremljali "malo vojno" v zvezi s tem, kakšne ra- čunalnike bomo izdelovali pri nas. Kriza "praška" je to vojno potisnila v anonimnost. Bistveno je, da znamo in hočemo računalnike čimbolj izko- riščati, ne pa izdelovati, saj imamo iz dneva v dan večjo "pra·znino med hardwarom in softwarom" - računalniki nam omogočajo, več kot smo jih sposobni izkoristiti. Več pozornosti bomo morali posvetiti izobraževanju kadrov, tako da bodo imeli vsaj tako znanje, da se bodo lahko pogovarja- li s programerjem po principih sistemskega razmišljanja in da bodo spo- sobni spraviti kaj več skupaj kot "tega ne obvladamo več, zato bomo da- li v računalnik". V razvitih državah že v vrtcih dajejo otrokom igrače, ki jim razvijejo sistemsko logiko. II. Sodelovanje uporabnika pri oblikovanju informacijskega sistema Pri oblikovanju računalniških informacijskih sistemov sodelujeta dve or- ganizacijski enoti - na eni strani organizacijska enota, za katero se sistem izdeluje (nadalje uporabnik) in na drugi strani organizacijska enota informacijske dejavnosti (dalje ·center). Z vidika sodelovanja uporabnika pri oblikovanju informacijskega sistema razlikuje H.Lucas (The evolution of on Information system) tri pristope: a) klasično. oblikovanje, b) kreativno oblikovanje, c) evolutivno oblikovanje. Naštejmo samo nekatere bistvene značilnosti: ad a) klasično oblikovanje - razdelitev oblikovanja in uporabe na faze, - opredelitev odgovornosti za posamezne faze, - center izdela predlog zasnove novega sistema, - potrditev uporabnika je formalna in nesistematična, * 63000, YU, Celje Razvojni center Celje TOZD IRC dipl.ing.geod. Prispelo v objavo 1980-09-02 GV 25(1981)1 13 - potrjeno zasnovo konkretizira center in izroči sistem v uporabo, - oblikovanje poteka mimo uporabnikov, želje uporabnikov se spremenijo čez noč, - sistem je v očeh uporabnika slab. ad b) kreativno oblikovanje - uporabnik je odgovoren za proces oblikovanja, - sistem analitik je katalizator in vodja delovne skupine (poznavalec možnosti), - uporabnik je odgovoren za input, output in logiko procesov v sistemu, odločitev, kdaj je informacijski sistem dobro zasnovan, sprejme upo- rabnik, - poceni se konkretna izvedba in uvedba sistema. ad c) evolutivno oblikovanje kontinuirani dialog med uporabnikom in centrom, - pobudo za nov informacijski sistem in grobo zasnovo da uporabnik, - center.konkretizira zasnovo tako, da je možen takojšen dialog, - v ciklu pogovorov, predlogov, konkretizacij, popravkov zasnova pos- topno zori, - .vzporedno z oblikovanjem informacijskega sistema ga uporabniki spoz- navajo - postopno vključujejo v svoje delo, nikoli ne pridemo do končno oblikovanega sistema, postopoma pa pri- demo do "zrelega" sistema, - dopolnitve pri "zrelem" informacijskem sistemu bodo manj pogoste in manj boleče, - pobuda uporabnikov je odločilna. Priporoča se kreativni in evolutivni pristop, v praksi se posamezni pri- stopi prepletajo. Najpomembnejše je, da se izognemo zgolj formalnemu so- delovanju uporabnikov pri oblikovanju informacijskega sistema in nesi- stematičnemu potrjevanju zasnov in konkretizacij. Dokler tega ne dosežemo, bomo imeli slabe informacijske sisteme, saj so ti le toliko dobri, za kolikor dobre jih sprejme uporabnik. III. DB/DC koncept oblikovanja informacijskih sistemov Za nadaljnje razumevanje na kratko orišimo DB/DC koncept, ki pomeni kvalitativen premik na področju računalniških obdelav. Opravka imamo z dvema komponentama - komponento DB in komponento DC. Vsaka je samo- stojna in ima specifične funkcije, skupna uporaba pa nam daje največ možnosti pri konkretizaciji določenih informacijskih sistemov. Komponenta DB (data base) Data base ali banka podatkov (baza podatkov) je izraz, s katerim se vedno pogosteje srečujemo, vendar ga žal mnogi pojmujejo v smislu ta~o imenovane "pasivne definicije", ki pravi: "Banka podatkov je množica podatkov neke organizacije, shranjenih ob visoki stopnji integracije, z velikimi možnostmi obdelave". S takšno definicijo smo lahko zadovolj- ni le na ravni "kramljanja", takoj ko se lotimo kakšne konkretizacije, pa se takšna banka podatkov spremeni v "pokopališče" podatkov. Torej, če govorimo o banki podatkov, mislimo pri tem na množico podat- kova in upravljavski software (DBMS data base managment system), ki nam šele omogoča integracijo, velike možnosti obdelave itd. Funkcija komponente OB je shranjevanje določenih struktur podatkov in upravljanje s podatki. Glavni kriteriji, ki definirajo uporabo banke podatkov, so: l. Enkratno shranjevanje podatkov Pri obravnavanju različnih podatkov naletimo na problem večkratnega 14 GV 25(1981)1 shranjevanja istega podatka (redundanca podatkov). Ta problem ni to- liko interesanten zaradi prihranka prostora, ampak zaradi tega, ker se morajo podatki menjati samo na enem mestu. Od tega je v veliki me- ri odvisna stopnja aktualnosti informacije. 2. Direkten dostop do podatkov Pri direktnih dostopih odpade dolgotrajno serijsko preiskovanje po- datkov. Želene informacije se lahko dobijo usmerjeno in aktualno. Hitro reakcijo omogoča obdelava on-line (komponenta DC). 3. Različne možnosti obdelave Centralizirano upravljanje podatkov mora služiti vsem aplikacijam. Zato ne smejo biti shranjeni v skladu s specifičnimi zahtevami dolo- čene aplikacije ali celo programa. To pomeni, da je treba podatke shranjevati nevtralno glede na aplikacije. Aplikacije so ločene od podatkov, vendar v določeni meri zmanjšujejo prožnost celotne banke in pomenijo vidik prilagajanja banke podatkov uporabniku. 4. Velika količina logičnih odvisnosti Banka podatkov mora združevati podatke v skladu z informacijskimi po- trebami, kar pomeni različne stopnje integriranosti. Velikokrat se v tem kontekstu govori, da mora banka podatkov reprezentirati "sliko realne strukture podatkov v neki organizaciji". To je dejansko naj- resnejša zahteva, ki se postavlja banki. Na razpolago so različni DBMS softwarski produkti. Omenimo IBM-ov produkt DL/1 (data language), ki omogoča učinkovito upravljanje ban- ke podatkov. Za fizično shranjevanje podatkov se lahko.uporablja šest različnih organizacij podatkov (SHSAM, SHISAM, HSAM, HISAM, HDAM, HIDAM). Fi- zične banke podatkov so drevesno strukturirane in se lahko med seboj povezujejo~ logične banke, kar omogoča shranjevanje podatkov mrež~ ne strukture. Omogočeno je večkratno indeksiranje (sekundarni indek- si). Na razpolago so pomožni programi za zaščito in rekonstrukcijo (backup in recovery) in pomožni programi za reorganizacijo banke po- datkov. Primarne naloge DL/I so: eleminiranje redudantnih podatkov, zmanjša- nje dela na vzdrževanju podatkov, neodvisnost podatkov, zmanjšanje dela na vzdrževanju programov, variabilna dolžina zapisa, obnavlja- nje banke podatkov. Komponenta DC (data communication) Komponenta DC omogoča komuniciranje z računalnikom prek terminalov. Medtem ko s komponento DE dosežemo neodvisnost podatkov od aplikacij- skih programov (data independence), nam komponenta DC daje neodvis- nost hardwara (device independence) od aplikacijskega programa. IBM-ov softwarski produkt za komponento DC je CICS (Customer Informati- on Control System), ki je tabelarno orientiran in prek interfaca za upravljanje podatkov omogoča pristop on-line do datotek SAM, ISAM,DAM in VSAM ter bank DL/1. CICS omogoča: - priključitev terminalov na sistem, - izmenjavo podatkov med terminali in aplikacijskim programom, - istočasno obdelavo vhodnih podatkov z različnih terminalov za raz- lične aplikacije, - obdelavo po prioriteti, - pristop do sistemskih sredstev (npr. spomin), - obnovo podatkov (recovery, restart). GV 25(1981)1 15 Pri sistemu DB/DC se CICS poveže z DL/I in kontrolira vse potrebne ope- racije, razen pristopov v banko podatkov, kar je pod direktnim nadzorst- vom DL/I. V teh nekaj odstavkih sem poskušal v grobem orisati značilnosti siste- mov DB/DC, kolikor je to možno na tako omejenem prostoru. Zavedam se, da je veliko stvari nejasnih za povprečnega bralca, vendar je že nekaj, da se vsaj s~znani z nekaterimi pojmi, o katerih se bo vedno več govori- lo. IV. Cilji računalniškega informacijskega sistema zemljiškega katastra (RISZK) TOZD Informacijsko-računalniški center DO Razvojni center Celje upravlja IBM računalnik 370/135 Družbenega računalniškega centra Celje. Konec leta 1978 smo instalirali IBM produkt DL/I in CICS in začeli raz- vijati aplikacije DB/CD. Med drugim smo se lotili tudi oblikovanja ra- čunalniškega informacijskega sistema za potrebe zemljiškega katastra. Razvojni center Celje je tudi prijavil raziskovalno nalogo Banka podat- kov za potrebe zemljiškega katastra, vendar ni bila sprejeta, zato smo nadaljevali delo na podlagi pogodbe med Razvojnim centrom Celje in Skup- ščino občine Celje, večji delež stroškov pa nosi TOZD IRC iz svojega razvojnega sklada. Pri oblikovanju sistema zasledimo predvsem nasled- nje cilje: l. Operativna transakcijska usmerjenost Informacijski sistem mora v prvi vrsti pomagati pri delu v zvezi s strukturnimi problemi v operativi. 2. Minimalna praznina v informacijah Sistem mora vsebovati vse relevantne podatke, da so po potrebi na razpolago. Kaj je relevantni podatek, se je treba odločiti. 3. Minimalna redundanca v podatkih Podatek je treba po možnosti shraniti samo enkrat, ga zahtevati ved- no z istega mesta in ga popravljati na istem mestu. 4. Minimalna časovna zakasnitev Čas med nastankom informacije in njeno uporabo na določenem mestu mora biti čim krajši, da informacija ne izgubi aktualnosti. 5. Delovno koristne informacije - selektivnost Nosilci nalog v operativi morajo sprejeti tisto, kar potrebujejo, ne pa tistega, kar je na razpolago 6. Jasna opredelitev odgovornosti za uporabo informacij in vnos pnovih podatkov Točno je treba vedeti, kaj kdo dela in zakaj. 7. Prožnost Sistem. mora omogočati prilagajanje in razširitve v razumnih mejah. Sistem se lahko prilagodi samo sistemu z istim rangom urejenosti. 8. Integracija Sistem mora biti komunikativen z ostalimi sistemi, tako da se omogo- ča hitrejši in nemoten pretok informacij. 9. Kompleksnost Sistem mora reševati več aplikacijskih funkcij, ki morajo biti ra- zumlj~ve povprečnemu uporabniku. 16 GV 25(1981)1 10. Varnost Sistem mora biti zavarovan pred namernim ali nenamernim uniccvanjem ali zlorabo podatkov. Glede varnosti se mnogo razpravlja, žal veliko- krat iz špekulativnih namenov. Današnji računalniški sistemi imajo varnost urejeno vsaj toliko kot klasični informacijski sistemi. Seveda pa se moramo zavedati, da je 100-odstotno varen samo prazen sistem - to je, če nimamo nobenih po- datkov. 11. Ekonomičnost Težimo k temu, da ne bi iskali absolutno optimalnih rešitev na račun prekoračitve časa in sredstev, ki ne bi odtehtali pričakovanja. Za- dovoljiti se moramo z dovolj "dobrimi odločitvami" (Herbert Simon: "princip omejene racionalnosti"). V. Konkretizacija računalniškega informacijskega sistema zemljiškega katastra Konkretizacija RISZK je razdeljena na dva dela: l. RISZK - "knjigovodski" del 2. RISZK - tehnično-računski del. l. RISZK - "knjigovodski" del Ne moremo se spuščati v podroben opis dela in problemov, ki jih je bilo treba reševati v tako imenovani fazi "logičnega designa banke", ki nima nobene neposredne zveze z računalnikom in kjer bi moral upo- rabnik informacijskega sistema kreativno sodelovati. Kot zanimivost navajam probleme v zvezi z definicijo parcele. Je že tako, da mora- mo, če govorimo o nečem kar hočemo "avtomatizirati", dobro vedeti, o čem govorimo. Nejasnosti pri definiciji parcel Pravilnik o tehničnih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov in za določanje površin parcel pri izmeritvi zemljišč navaja: 31.člen l. Parcela je po tem pravilniku zemljišče, ki je pod eno kulturo ali je nerodovitno ali pa rabi za poseben namen in pripada enemu last- niku, uporabniku ali uživalcu oziroma solastnikom, souporabnikom oziroma souživalcem na idealne dele. 2. Osnovna teritorialna enota za oštevilčenje parcel je katastrska občina. Parcele se oštevilčijo od 1 in nato po vrsti do konca, dokler vsaka parcela ne dobi številke, in sicer samo eno v posa- mezni katastrski občini ... 35.člen Parcelne številke dobivajo zemljišča oziroma zemljišča pod objekti po nadaljnjih določbah. l. Če meji parcela z vseh strani na parcele drugih uporabnikov, last- nikov ali uživalcev, mora biti oštevilčena s parcelno številko ne glede na površino. 2. Parcela v kompleksu iz več delov zemljišča različnega namena(kul- ture) istega lastnika, uporabnika ali uživalca dobi parcelno šte- vilko, če meri najmanj 200 m2; če pa meri manj kot ta minimum, ne dobi sama številke, temveč se v istem kompleksu pripoji k so- sednji parceli, če ima ta omenjeni minimum. Izjema so dvorišča, za katera ne velja površinski minimum. Če v kompleksu ni nobene parcele s predpisanim minimumom, se vse parcele združijo z znaki pripadnosti in dobijo eno samo parcelno številko. Table v planta- žah dobijo posebne parcelne številke. GV 25(1981)1 17 Blago rečeno je člen 35/2 težko razumljiv. Če pogledamo, kaj je "del.zemljišča različnega namena (kulture) istega lastnika, uporabnika ali uživalca" (podčrtano), vidimo iz člena 31/1, da je to "parcela", in dobimo po substituciji v členu 35/2: "parcela v kompl~ksu iz več parcel dobi parcelno številko ... " Prav tako se lahko vprašamo v členu 35/2, ali oštevilčujemo parcele ali komp~se. Člen 35/2 ima štiri "če" in ga lahko kar poimenujemo člen "štirih ce". Po nekaterih trditvah ta pravilnik ni več v veljavi; kakorkoli že, de- finicija parcele nam ostaja nejasna in pričakujemo pojasnila. Naleteli smo še na druge nejasnosti, vendar je omenjena najbolj zanimiva! Takih stvari ne rešuje avtomatizacija. Na kratko še o oblikovanju banke Banko podatkov smo zgradili tako, da je možen dostop do podatkov prek petih vstopnih pojmov. · To so: ABCD LAST KOPL KOPA KOZK - vstop prek črk priimka - vstop prek številke lastnika vstop prek številke katastrske občine in posestnega lista vstop prek številke katastrske občine in parcele vstop prek številke katastrske občine in zemljiškoknjižnega vložka Eksploatacija banke lahko poteka v načinu batch ali on-line. Priložene risbe: Hierarhične strukture, dobljene z BFOl, Hierarhične strukture, dobljene z BL~4 Hierarhične strukture, dobljene z BL01' PSB006i // JOB PSB006X so vzete iz dokumentacije o oblikovanju banke podatkov za potrebe zem- ljiškega katastra in naj ilustrirajo to delo, več si ne moremo privošči­ ti v tem obsegu in na tej ravni. Podrobneje bi se pomudili ob aplikacijski funkciji vprašanj on-line na ravni pogleda uporabnika. Pri načinu dela on-line posegamo v banko podatkov prek terminala: pove- mo, kaj hočemo, in to takoj dobimo na ekranu. Tu govorimo o transakcijah in transakcijskih identifikacijah. Transakcijska identifikacija je štiri mestna oznaka in pove računalniku, kaj bomo delali (poenostavljeno). Transakcija je sestavljena iz transakcijske identifikacije in podatkov, ki jih vnesemo ali dobimo na zaslonu. Za potrebe osnovnih vprašanj on-line smo sestavili štirinajst videzov ekranov, ki jih lahko dobimo, če vprašujemo po prej naštetih petih vstop- nih pojmih. Transakcijske identifikacije so poimenovane tako kot vstop- ni pojmi (ABCD, LAST, KOPL, KOPA, KOZK). Od štirinajst izgledov ekranov je pet takih, ki jih dobimo, ko podamo transakcijsko identifikacijo, nato pa vnesemo podatke. Ti ekranski izgledi so poimenovani: MSVABCD za ABCD MSVLAST za LAST MSVKOPL za KOPL MSVKOPA za KOPA MSVKOZK za KOZK Podatke, ki jih želimo dobiti, dobimo na devetih ekranskih izgledih,ki so poimenovani: MSABCD~, MSLAST~, MSLASTl, MSLAST2, MSPOSL0, MSREKA~, MSPARC~, MSPARCl, MSZVKlszj. 18 GV 25(1981)1 ) vsako od petih navedenih transakcij lahko začnemo samostojno (npr. vemo številko parcele ali vemo številko ZKVl itd.) ali pa s prehodem iz kakš- ne druge transakcije (v tem primeru ni treba vnašati začetnih podatkov). Vsi možni prehodi med posameznimi ekranskimi prikazi so prikazani v sli- ki OSNOVNA VPRAŠANJA ON-LINE (pogled uporabnika). Prav tako so priložen{ vsi ekranski prikazi in fotografije teh prikazov, zato ne bomo izgubljali prostora z nadaljnjim besedičenjem o tem. Terminale na tiste točke, kjer imamo opravka s podatki, podatke lZ zem- ljiškokatastrskega operata na tista mesta, kjer jih morajo imeti takoj pri roki (geodetska uprava, geodetski zavod, davčna uprava, planiranje, zemljiška knjiga itd.) 2. RISZK - tehnično-računski del Konkretizacija tega dela je sicer še pod vprašanjem, obsegal pa naj bi postavitev banke koordinat, (mreža, detajlne točke) ,banko gradbenih ob- jektov, akttviranje že naloženega digitalnega modela reliefa, banke obrisov, izdelave softwara za standardna geodetska dela - tako bi vsa dela potekala prek terminala v povezavi z zmogljivim računalnikom, ki bi skrbel za koeksistenco vseh podatkov s pomočjo softwara bank podat- kov. Upam, da mi je deloma uspelb prikazati nekatere nove pristope pri raču­ nalniških obdelavah, in jih ponazoriti na primeru vprašanj on-line za podatke zemljiškega katastra. Ni veliko, nekaj pa je. Spinoza je dejal, da je vse, kar je veliko, hkrati redko in težko dosegljivo. To še po- sebej velja v računalništvu, zato moramo prerokovanja in napovedovanja spraviti v meje realnih možnosti uresničitve, ki jo zavira predvsem pre- šibka zaloga znanja. GV 25(1981)1 19 RAZVOJNI CENTER CELJE . TOZD IRC , 1 RAZVOJNI CENTER CELJE , TOZD IRC ·--------------~---~----- S{ OLJ 15 ~ s V) G p GZ> RISZK -Računalniški informacijski sistem zemljiškega katastra s Izdelat !Odobril I Datum· IWiijaod(ab!INavezujesena IVI G 1 .J'o ~n I L._ 1 1 1 1 1 p s t;D 2. 1 ! 1 ~ ~ ~ ~ ~ ~ Q ~ ~ ~> l!J 1 ~ 1 W ~ ~ ~ ~ ~ ... J ~ ~ ~ Q ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ w- ~vl Q ~ i ~ ~ . ~ V) S{ ~ V) ~ ~ ~ ~ ~ š ~ ~ ! ~ V) V) ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ 1 l o N 1 .g' ~ 1/ :., ~ "' ~ HIERARHIČNE STRUKTURE DOBLJENE Z BL()1 cl § N <: "' " -,.. ~ 1 6 ~ ;:;- s' ~ ~ r,, 9 §: § --o s- \) o in; ni Q_ ~ < .~ ~ ~ rti :::; o 3 :ti 1 S(/)1POSL 1 l C:, o 2 ~: ~ 1 3 ~ r-' ~- l... i,, '" ;;;: f77 ..:::-: ~ 1 S(/)lRDEL 1 1 Sl/)1PARC 1 ~ 3 Sl/)1,LAST i ~ -- ~ ~ 3 C)I, " ~ $ ~ ;'\i ~ C:: ISl/)1,NASL 1 1 S(/)1DEPA 1 ~ ~ ~- C ~ "' :s-" o C') :, -o a "' " ~ c;-, 0 lJ t, (JI lil '- PSBIP()6i: "'S8/P/P6rJ, PSB(J(J61, PSBfJfJ62, PSB(}/P63 GJ 25(1981)1 21 RAZVOJNI CENTER CELJE , TOZD IRC -·- - ---------·--- - ···- -·---~ ---- ------· RISZK -Računalniški ,nformac1jski sistem zemljiškega katastra -----------1/z~la/ !Odob!:/1 1 Datum [1,tljaod{Jo)!Navezujesena \ V Nastanek\ t:.J.../,J,...r._1)) 1 J~~ Popravek\ f .. \f // .lfif-- f-''.-P.00AY // f'lDTf!ll\1 (f,TI\I_ II F->:f.C /1-SSFl"·P.I Y,Sli'f:=~·l?K PQ,_ 11\IT /\1(J(;!_:=r-,1 G p Gvt> J'.-'C:R lYPF=PP,nr-.rJ\1(1t,.'f=-RFn1.PPl•rr,1.J1:r:.1 §- ~ ~ "" e ., "" bi „ o -- ~ ~ .§ ~ 13 ~ :.:: "g E .;;i; Q. ~ ~ ] 8. g;; § "tJ -Q „ ILJ „ E <: ·- - ·- "tJ --.J Q. o <: o -<: o ~ ~ :,. Q. ~ 1 1 ::s; ~ 1 N N RAZVOJt'-!I CcNTER CELJE, TOZD IRC ---- ·------- . --·-·•-- -- ---------------------- -·-----------·---- -- j ,'/amen r- -. __ MSVKOPL@ ______ _ _ CIJ- - '· i••• VSTOP f .. r-: .cY_N__E_.s.f _Po D_A_r I< E Z_A_: __ .- -_~_,_,_.,_d,o_·o.{. ·· .• -J· _i~--e," __ d _obe ___ C:1tum. lve(iaod[iio)I Navezuje se na --------~e'-- iAfj_ ____ ! -~-----. i \,' ,- - '. p i s 1 v ! ! --~- _j ---r-iiii----r~ BANKO PR E:K O -- __ ,._1 _i --~---- ---- ,.... 1. ' -: ,4" .----- f __ i~AZV1;:_/,"-// ~:f::.-!✓ TEt7 __ CEL✓E-_ ,_ T()ZD ____ l_F?( __________ _ ! .r:::,szg - ,::;c:. ._.,.,.,,sfr; 1,1/orrnc::;1jsJ,;;" sistem Z(:mhSi-s-;:90 .l-=~-· ~--. ---· ,+:-;~r~ ~- =~~:~mt=HtffiiT-H+t:-+H-_c__~ 1: ·.~ _; .:. s e :: ··-" ;Y ·~c:;:::z::J ,1~'.15F6rt7iiB'.19;'.'.'2:;:-:2J ?l. ?5:25 .?t\ .. 1S.:l:Jn:.;-_::33_:.:.i3s"J!'~-1..1:.:..-:,.:,·,,.;:.:.s,.:.,; .:,?".:.!Jj.:.9:x,51,~,:;3js.:.·:;51:.5!57)S,596,.,;61,62;~ f65 r,5 7;c,s·69:7a·r. 1.,.: .. :'J;:'t.i7S.?6 r._:i::-:; :;:' 24 GV 25 (1981) 1 CENTER _CEUE ,_ TOZD _ _!RC ___________________ ~~- ,\'amen .. MšVABCD ~-- ..... . !?dela! Cdctnl 'Datum Ve/jaod(do)! Navezuje se na I V G P S ____ ·_· : ~~~ -~;-~-r-----t--· ------=~.r=l-t-------+--1 _, .. ·: .. :: ~ ~.:'·.:;~ :;_·;. . '.· ' - :.i::::-:: :·, ,'. •: '. ·-~~': :: -~ ,l_ ___ _ :::::::::::·:: ~::::'.~'.;, ~:::~:· :·::: :: ,o •. ,-,~-?.,? L,.> -•--••~···--·- . -•-:-J 1 -Jt/ t.! ... ---··-···-·. ------- ·---- ------- - ' ---.-__ J~'.: i - --·----·- ----------- --- ··-------------·----·-··---------- ··- - ------------------------------l. i . ----- :J L- ·- -·-·-·- --·-·-- ·-·- ·--·-·-······-· ·-··-·-----·-----·-·-··----. i_: i ··-----·-·-·----- f; L _ ·-- - - - ___ ---=-=-~-~~~-~~-:==-=-=-~~~--- --.------.--.----------~--~- ----~~-0-=------- 1_~•110 .•. i:: - ......... : --,--. ·.· ·~·•··=--•·L,-===:==-1:!:~ .. -•.· -;, _ ,:•~--:_ ·lr_:_ -+-h-~. ~i·:-[ :-_ 1 , 1-~~--+----'--~___.~ t7_ . . : · · . · · · . ; , : : / .; i i i i l ili i RAZVOJNI CENTEF? CELJE, TOZD !FiC ~ ::::r' ;:;,::!., .r-1,1,~tr, ,~fc,,.ma:;s1< r; st.-:1m ::ern';i5,..· .. ~ga J.,•atcstra i::: _ _ -;;Jmen_ ____ _ _Jzce'a_l_ i~C:c•br'.~ J .. 1?~!~:.7:1 _.(, 1v2_~o__d~~;/·~~a_vezu;~.:_ena 1 1<.J_? __ _L p 11 S t _ MSABCD!/J@ ------ ~ ---~>' ,' _ ;fk,h i_____ , --- 1 _ _[~_r-GO ---/.2. B.ANK o .s.M o v\ T_O ~_:,::·_ p:~:c:;-_~:-:~~/( PR, I_MKA, _ , _ ·--- .•··. ~ ... -_----~-.-~-:~.··:;:.·. 'f:;-H·~•~.'._·,· .. ·.1 ~l'_o_o: .K:A.T.<.R:I.MI. NA_JDEMo .. _5P.OD_A.J __ N_/'.(V.E_o_E_N .. E. PRl.1.MK.E ·- ·- - ., ______ -· ______ PRI I MCK_ 1.N• ___ / ME_. ... -···· ., ·-----· . .S.TAL--· D .. A_T U.M s ._DATµ tL·--·-~ I , 1 - - : 1 •• ~ J .:; GV 25 (1981) l 25 /v'.::: 1;'} en ___ !jSLASTI/J ---. ·-·------ ~ --·---- -·----- . ------·-· ----··------------··- -- ---- -·- ·- ·-·----·- " -- -F; ·--··- ·--- --··-. ; '26 --- .•--: ,-,·-;--:-:•-·- ' 1 . 7 1 GV 25(1981)1 j1,,•2ija od/do/ /\:'ovezu;e se na j V I G ! P i S . _____ J . l . [ GD ) 13 ~-,---;;1 -+ . . --------·--+ - - - - --~ ---- -~:~-1 ~ : ~--=-~---~=~-=-- L r ----~-~-~~-------- -· 4 --·------·--····-·--··--·---t-·------• -···-··-. : ___ . · .. : ---·-·----·-·.~·-·······--·-.------ ..... · - -·-.·- -·· -·· - . -· -~--~ -------~~--"----"'-r-~-: ~- 1• --- •• - ---· ,___ 1 ---l-+- 1 1_. 1 1-: ~- t" 1 +- -~- 2 l : / ! 1 1 ! i ~ZVOJNI CENTER 'EL JE, TOZD ieC I R/5,':)( F·c;: .... •;J:;,fr,i.~~i infc,,·mcc1JsJ..i s/stzm z;:mlji.Skego k-:;tastra L".'t ____ '.,,, ' ~ · _[;_ '(!:,JltS_T R S_k_A .5.TJJJ ' -· ------------- .TN.1,k_/J_, ____ •PRIIHEK /N_!MJ:. __ l'_qD.J /v. J • 1'/ASLOV -- ---------+--. -·- -~-::.~:~:==·~=- __ r!f~};FV _______ I~ " _, -- .L. ___ L' l. -t· ' . ___ ....,...______ .; ,, ·- ------ --: '----t i ,·1 ··1; RAZVO_!N/ ::.,c:.NiJ;_F?_ __ (~~J§_,_J_DLD ___ !.RC _______ ' ____ 1 _______ · - .. _ 1 _. , --. _ ,.- i. P-:::,_,,':a'r,.iJ.V/ 1nfc:~·rnuc,js~:i sL:;tern 1-.:,;:r;-;;, ;:.-;·_;·:.: h.:tastra -l i, ____ ,,,, k --- -f - r-~ '' ---~-~~---- -·-·--·-- --·- ''' -· -_---- '~0 -- -----~-----·- ! j".:1 , .. --· -- -- : ---- --· :-- --•-!-------------~!. ,, ____ ,, _____ ---- -1 ;;1 ---- -------,"l. . -------- - ·-------- -----~ k······ .. ···· ·,,::. __ ... _ :Bll--------····---·-- ·--·- . --·-·----· ----·---- ---·-- ·-- -··--·-- ------ JJ-- -- -------·------·-··- -- ---------·-----·-·-------~- --------·--.. -------~-----------·-- ·----,-, '-----~ jt,_ ------- ..... , --------- --··----··-· __ , ---··--·"" ----------.. , _, - - ,_, -· ' ' + : : ; ,z, 1 1?________ ---- . ' --···--!···~---· -:-. ------~--~--:-.-· -- ; : : : ; ' i~-4--:----:-.......:.... 211 ! f_-.-.·_•··,.·.,,:,_;,,.·,,, .• ,,. .'.,,:. . ___ ,~-~~=-:-. __ , __ :.~-L.,_.L,:i._,_•-~~.:.,~ 1 -~:l_,+ 1 ,_' 1 •' .. r·,_I ;_', ; i I I i 1; ! : ; , ,.: ,i 1 ! ji [ j ' 2 - ~ · --,-. . .;...---r----:-1~t+-m-+tn~-rrrn-.1 GV 25(1981)1 27 i _FrAZ\IOJNI Ct:.NTt.:.R _CELJE , _ _!OZD IR( PiS?f<: - Paf._•nat,"'!1!;i;; 1.,,::;~mac,jzki st::,tem zem/Jiši••~Ja J.'I.BE" .R.A_Z_R. .. 1'.Q _v ;,,_.Š_(__N_A. .Š.S P.R.-__ P !':· .. ! '·,, .. i- j 1 ...... . ·--~---- -- ---~- - 1)1~-: ~=-~~~--- ~~-~~~- .-------- -- . L' . .:~.' .. ; . ; ... , ; .,,,:,, .,,,, " ·s,' ,, " ·.;;,,,: ,c.·J 28 GV 25(1981)1 o.a č_twA_ ,1'_,\ 1/,C,E 0 L .E. . . _1'_1'_1/_C§_L_E_ . i RAZ'v:OJNI CE ,1TE.R CELJE , TOZD J RC ! .R/ SZK - .~a:....:r.c.:,-:f.3;.:; , r: .. ::..-.'i(:::;,Jsk1 s,'s:;::n-1 zem,j1š,,.~ga ~;~.;:s!"::: I;:š T_E'_\I_. _P I\ R_C . P L 5_TP.L. _p_ _.Š_s_P_R L 1 5 TI NI\ ·.:,-: 1 - t: GV 25(1981)1 : ~ 2:? 24 \ 29 RAZVOJNI CENTER CELJE . TOZD IRC ----------c-----t RISZK -Računalniški informacijski sistem zemljiškega katastra Izdelal I Odobril I Datum ht(ia od/oo)!Navezuje sena I V G p s Nastanek ,,11,/J. 2.5.8.So ~D a., Fbpravei< RAZVOJNI CENTER CELJE . TOZD IRC RISZK -Računa/miki informacijski sistem zemljiškega katastra Izdelal I Odobril I Datum· litljaod/oo)JNavezuje sena IV G p Z5'-UiJ ~D s a.2. r-1 r-1 00 °' r-1 Lf) N ~ o (V) RAZVOJNI CENTER CELJE , TOZD IRC- RAZVOJNI CENTER CELJE , TOZD IRC R1szK -Računalniški informacijski sistem zemljiškega katastra RISZK -Računalniški informacijski sistem zemljiškega katastra Izdelal I Odobril I Datum l~ija od(doJINavezuje se na I V I G p s Odobri/. 1 Datum l~ljaod(do)!Navezujesena IVI G 2S:/.ffq GD .l! 25':što Fbpravek p s 1$.D !i4 ,-J M ,-J -,-J 00 O'\ ,-J ---LI) N :> C., RAZVO]NiCENIER CELJE :·tozo:JR_C _____ ____. RISZK -Računalniški informac,/ski sistem zemljiškega katastra Izdelal \ Odobril \ Datum \,tlja od(oo)\Navezuje sena \ V G p s ,U, 2~8.Ko GD 15 RAZVOJNI CENTER CELJE , TOZD IRC R/SZK -Računalniški informac1/ski sistem zemljiškega katastra Izdelal \Odobril I Datum \leljaod(oo)\Navezujesena \VI G .p Z,;/?.'lo ~o s a., .....; ~ .....; 00 (j\ .....; ..._, L[) N > C., N M Janez KIFNAR* UVEDBA ENOTNE MATIČNE ŠTEVILKE OBČANOV V ZEMLJIŠKI KATASTER Uvod Izšli so zvezni in republiški predpisi·, ki nalagajo organom in orga- nizacijam, ki na podlagi zakona evidentirajo o občanih podatke na pod- ročju družbenega življenja, pomembne za vso državo, da morajo pri de- . lu uporabljati enotno matično številko občanov (krajše: matično števil- ko - MŠ). Republiški predpis taksativno navaja, naj se MŠ uvede v zem- ljiški kataster. Namen prispevka je prikazati bistvene določbe predpisov, bolj ali manj direktno prikazati pomen MŠ za zemljiški kataster in uradne evidence in nakazati :nekatere probleme pri vnašanju MŠ v zemljiški kataster ter vodenju MŠ v zemljiškem katastru, medtem ko podrobne opredelitve glede načina vpisa in vodenja MŠ v zemljiškem katastru ostajajo stvar pred- pisa. Povzetek bistvenih določb iz predpisov, ki urejajo MŠ MŠ je identifikacijski znak za povezovanje podatkov v uradnih eviden- cah. MŠ sestavlja I. skupina: II. skupina: III.skupina: IV. skupina: v. skupina: VI. skupina: trinajst številk, uvrščenih v šest skupin, in sicer: dan rojstva (dve številki), mesec rojstva (dve številki), leto rojstva (tri številke), številka registra (dve številki), kombinacija spola in zaporedne številke za osebe, ro- jene istega dne (tri številke), moški od 000 do 499, ženske od 500 do ~99, kontrolna številk~ (ena številka) - v SR Sloveniji določa MŠ Zavod SR Slovenije za statistiko. - Zavod SR Slovenije za statistiko je dolžan določiti MŠ občanom do l.marca 1981. - MŠ se vpiše v: osebno izkaznico delovno knjižico zdravstveno legitimizacijo 1- Zakon o uvedbi matične številke občanov (Ur.l. SFRJ 58/76) * - Dogovor o razdelitvi številk registra za enotno matično številko občanov (Ur.l. SFRJ 13/78) - Zakon o enotni matični številki občanov (Ur.l.SRS 1/80) - Pravilnik o izvajanju Zakona o enotni matični številki občanov (Ur.1. SRS 7/80) - Pravilnik o določitvi enotne matične številke tujcev (Ur.l.SFRJ 43/80) 61000,YU,Ljubljana,Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod., samostojni svetovalec za AOP Prispelo v objavo 1980-08-30 GV 25(1981)1 33 potno listino vozniško dovoljenje osebni karton registra stalnega prebivalstva centralni register prebivalstva SR Slovenije rojstno matično knjigo kadrovsko evidenco zemljiški kataster. Občinski upravni organi za notranje zadeve so dolžni najpozneje do l.marca 1981 vpisati MŠ v osebne kartone registra stalnega prebival- stva in obvestiti občane o njihovih matičnih številkah na obrazcu DEMŠO-4. Organi in organizacije, ki vodijo predpisane evidence o občanih in na njihovi podlagi izdajajo javne listine, so dolžni vpisati MŠ v svoje evidence najpozneje do 31.decembra 1985. - Predpise o načinu. in postopku vpisovanja MŠ v posamezne evidence in javne listine izda organ, ki ga zakon določa, da izda natančnejše predpise o vodenju omenjenih evidenc oziroma o obrazcih omenjenih javnih listin. - V evidence oziroma javne listine se vpiše matična številka na pod- lagi: - obrazca DEMŠO-4, - izpiska iz rojstne matične knjige, - osebne izkaznice, - potrdila iz registra stalnega prebivalstva, - potrdila o odjavi stalnega prebivališča. Karakteristike MŠ MŠ kot nov identifikacijski znak za povezovanje podatkov v uradnih evi- dencah ima glede na vsebino in obliko še druge lastnosti: - MŠ kratko in dosledneje identificira osebo v podatkih uradnih listin in evidenc; - MŠ pomeni izrazito prednost za računalniške obdelave, če je v eviden- co dosledno uvedena; - MŠ bo imela tem večji praktični pomen glede povezav podatkov, čim več evidenc jo bo uporabljalo; - MŠ vsebuje kontrolo pravilnosti (po modulu 11); - MŠ pomeni dodaten podatek, ki zahteva določen prostor v evidencah in listinah; MŠ v fazi uvajanja načenja problem identifikacije, ker je stara iden- tifikacija v evidencah nepopolna; - MŠ pomeni pri vnašanju nov vir napak. Problematika uvedbe MŠ v zemljiški kataster Problematiko v zvezi z uvajanjem MŠ v zemljiški kataster lahko razdeli- mo na problematiko pri: - vpisu MŠ v operat zemljiškega katastra (1981-1985), - vodenju MŠ pri vzdrževanju zemljiškega katastra, - novi izmeri za zemljiški kataster. Vpis MŠ v operat zemljiškega katastra Ta naloga je enkratna in časovno omejena (5 let) z naslednjimi zahteva- mi: - dodatno angaziranje občinskih geodetskih upravnih organov pri identi- fikaciji podatkov in vpisu MŠ v zajemalne obrazce; - dodatna finančna sredstva za zajetje MŠ in vpis na magnetne medije (datoteke zemljiškega katastra) in enkraten izpis kompletnih listih, ki bodo vsebovale MŠ. 34 GV 25(1981)1 NajvecJe probleme in največ dela je pričakovati pri primerjanju podat- kov uradnih evidenc virov MŠ - s podatki zemljiškega ka.tastra, ki so premalo popolni~ Način in postopek bo treba prilagoditi predpisanim uradnim virom MS in razmisliti, ali ne bi bilo mogoče, zaradi večje ra- cionalnosti postopka in časovne omejitve, razširiti seznama uradnih vi- rov MŠ na primer z izpisom registra stalnega prebivalstva (normalni prin- terski izpis, zapis na magnetnem mediju) ali izpisom davčnih zavezancev iz kmetijske dejavnossi (normalni izpis, izpis na magnetnem mediju) ,kjer bo verjetno med prvimi uvedena MŠ; kot zajemalni obrazec za MŠ se vsil- juje abecedni seznam lastnikov (uporabnikov), vendar so možne tudi dru- ge oblike (na primer izpis določene datoteke) glede na praktičnost za posamezni center za obdelavo podatkov zemljiškega katastra. Prostor za vpis na magnetne medije je rezerviran pri vseh rešitvah obde- lave podatkov zemljiškega katastra, tako da v tem smislu ni pričakovati težav. Glede vpisa MŠ v listine se bo verjetno uveljavilo načelo vpisa povsod, kjer nastopajo podatki o lastniku (uporabniku); kompleten izpis listin z vpisano MS pa bi kazalo po možnosti izvesti ob spremembi lest- vic katastrskega dohodka oziroma ob novem izračunu KD. Pred začetkom akcije vpisa MŠ v zemljiški kataste_r bo verjetno smotrno preizkusiti najprimernejše načine in postopek vnašanja MŠ v evidenco zemljiškega katastra na eni občini kakor tudi razmisliti, iz praktičnih razlogov, o številki lastnikov (uporabnikov), ki po predpisih ne bodo dobili MŠ. Razmisliti bo treba posebej še o problemih, ki bi lahko na- stali zaradi dejstva, da zemljiška knjiga po zakonu ni dolžna uvesti MŠ v svojo evidenco. Vodenje MŠ pri vzdrževanju zemljiškega katastra Vpis MŠ pri vzdrževanju zemljiškega katastra za nove lastnike (uporab- nike) bi pomenil nujno dodatno delo za občinske geodetske upravne or- gane, kolikor bi bila MŠ uvedena v zemljiško knjigo in sklepe sodišča, sicer bi moral biti uveden poseben postopek za vp~s MŠ v zemljiški ka- taster oziroma isti postopek kot pri prvem vpisu matičnih številk v evidenco zemljiškega katastra. Vpis MŠ v zemljiški kataster ob novi izmeri V tej fazi bo treba postopek evidentiranja lastnikov (uporabnikov) us- trezno dopolniti, sicer pa ni pričakovati dodatnih težav. Sklep Vpis MŠ v evidenco zemljiškega katastra pomeni za geodetsko službo go- tovo precejšen dodaten napor, ki pa se bo poplačal z zboljšanimi pogoji za popolnejšo avtomatizacijo upravljanja in obdelav podatkov zemljiške- ga katastra s pogoji za širšo povezavo z drugimi podatki, zl~sti pa bosta s tem omogočena poenotenje in boljša povezava podatkov zemljiške- ga katastra s podatki davčne službe. GV 25(1981)1 35 Darko MARUŠIČ* PROBLEMATIKA OB NASTAVITVI PROSTORSKEGA KATASTRSKEGA OPERATA Smer razvoja zemljiškega katastra, izven njegove lastninsko-davčne funk- cije, je bila nakazana že pred več kot desetimi leti z zamislijo o pro- storskem katastrskem operatu kot evidenci podatkov o posebnih režimih v prostoru, ki omejujejo nosilcem stvarnopravnih pravic na zemljiščih pro- sto uporabo in razpolaganje. Njen grafičnj in opisni del bi se tesno vezal na podatke obstoječega zemljiškega katastra ter služil načrtoval­ cem ureditve prostora in občanom. Leta 1973 je bila zamisel o vzposta- vitvi PKO prvič javno obravnavana (GeodetsKi dan v Mariboru), leta 1974 pa je bi~a z Zakonom o zemljiškem katastru predpisana groba vsebina, ki naj bi jo vodili po zakonu pristojni občinski geodetski organi. Raziskovalna naloga Inštituta Geodetskega zavoda SRS iz leta 1977 je po- drobneje opredelila vsebino, normative in tehnologijo izdelave PKO. Na- loga je bila dolgoročno in vsebinsko široko zastavljena. Predvidevala je okoli 60 elementov v okviru 9 značilnih skupin režimov v prostoru. Raziskovalna analiza v zvezi s to nalogo, je omejila vsebino PKO na 5 značilnih skupin, kar pa je še vedno .preobširna naloga glede na finanč­ na sredstva občin in kadre v občinskih geodetskih upravah. Te težave in vprašanja uporabnosti, uporabe in vzdrževanja, spremljajo PKO že od prvih zamisli do danes. Dragocena izkušnja je vzpostavitev ROTE, ki· je kot predvideni sestavni del PKO že upravičil svoj obstoj kot evidenca zase. Tekoče vzdrževanje ROTE je zaradi pomanjkanja kadra občinskih geodetskih organov še vedno negotovo. Vsa dosedanja spoznanja in ugotovitve kažejo, da je vsebino PKO treba še bolj omejiti, in sicer le najuporabnejše elemente. S tem namenom smo imeli že nekaj razgovorov na nekaterih občinskih geo- detskih upravah in na nekaterih projektivnih ter drugih delovnih organi- zacijah, ki jih to zadeva. Ugotovili smo, da ne obstaja neko splošno, enotno mnenje glede režimov v prostoru, ki bi se morali obvezno voditi v PKO, vendar so določeni elementi, po katerih se je pogosteje izkaza- la potreba. Te smo zbrali in uredili po skupinah, po nomenklaturi raz- iskovalne naloge in tako dobili naslednjo omejeno vsebino PKO: Prostorske enote: l. meje krajevnih skupnosti 2. meje statističnih okolišev 3. meje katastrskih občin 4. meje naselij 5. občinske meje Specifična območja: l. območja varstva naravne dediščine a) narodni parki b) naravni rezervati c) krajinski parki 2. območja varstva vodnih virov a) zavarovana območja podtalne vode b) zavarovana območja mineralnih, termalnih in zdravilnih vrelcev Namembnost prosto!a: l. linijski elementi infrastrukture * a) magistralni plinovod 61000,YU,Ljubljana,Republiška geodetska uprava ing.geod., svetovalec za zemljiški kataster Prispelo v objavo 1980-09-18 36 GV 25(1981)1 b) magistralni vodovod c) daljnovodi visoke napetosti 2. območja urbanističnih načrtov 3. območja urbanističnih redov 4. zemljišča, rezervirana izključno za kme- tijsko obdelavo pravna opredelitev zem- ljišč: l. območja hribovitih in ravninskih predelov za potrebe zemljiškega maksimuma (plastni- ca 600 m) Opomba: Terminologijo bo treba še uskladiti z veljavnimi predpisi (npr. o urejanju prostora ipd,). Glede linijskih elementov infrastrukture je treba omeniti, da bi v prvi fazi vodili te podatke na preglednem načrtu komunalnih naprav (PNKN) v merilu 1:500'0, z vklopljenim parcelnim stanjem. Varovalnih pasov prvotno ne bi vrisovali in bi oleata PNKN zadovoljevala potrebe obeh evidenc. Glede na to, da so že v veljavi nekateri zvezni predpisi o zavarovanju linijskih elementov infrastrukture, ne bi bil potreben poseben odlok o zavarovanju, saj urbanisti že enakovredno upoštevajo slednje omejitve v prostoru. Na vprašanje o možnosti lociranja meja zemljišč, rezerviranih izključ­ no za kmetijsko obdelavo na parcelne meje smo dobili takle odgovor Kmetijske zemljiške skupnosti občine Domžale: V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (10. člen in 11.člen zakona, Uradni list SRS št. 1/79) in predlogom navodil za razvrstitev kmetij- skih zemljišč v prostorskem delu družbenega plana občine je treba po parcelnih mejah opredeliti: l. prvo območje kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski ob- delavi oziroma izrabi; 2. druga območja kmetijskih zemljišč, to so zemljišča, ki so namenjena kmetijski izrabi, in zemljišča ki imajo skladno z družbenimi potre- bwni, še druge družbeno pomembne funkcije; te družbeno pomembne funk- cije morajo biti kartografsko označene (npr. W = območje počitniških hišic) ; 3. linijsko se omejijo kmetijska neplodna zemljišča: opuščeni kamnolomi, melišča, gramoznice; 4. linijsko se omejijo urbana zemljišča z oznako vrste veljavnega ur- banističnega dokumenta; 5. gozdna zemljišča; 6. zemljišča, ki se zaraščajo. Vse te opredelitve namena izrabe zemljišč morajo biti prikazane na eni zbirni karti, ki je osnova za izvajanje zakonov v mejah pristojnosti občine. Zaradi tega menimo, da bi morala biti taka razmejitev prostora v okviru družbenega plana občine sprejeta z odlokom in bi bila osnova za izdajanje v zakonih predvidenih upravnih aktov. Grafična osnova PKO bo PKN v merilu 1:5000. Načrtovalcem ureditve pro- stora bi ustrezal že PKN v obliki pomanjšave katastrskega načrta v me- rilu 1:2880, na prosojnici, ter vklopljenega v sistem TTN-5. Nekatere občine se bodo verjetno odločile tudi za dražjo varianto; za vklaplja- e posameznih manjših območij, pomanjšanih ZKN v TTN-5. Ena izmed te- žav, s katerimi se srečujejo načrtovalci v občinah, ko vrisujejo regio- nalne plane v TTN-5, je različnost sistemov kart v merilu 1:25.000 in 1:5000. Menijo, da bi bila najboljša podlaga pri načrtovanju v manjših merilih karta v merilu 1:25.000, vendar izdelana s pomanjšavo TTN-5. Da bi dosegli večjo enotnost, predlagajo, naj se PKN obvezno predpiše vsem uporabnikom. GV 25(1981)1 37 V razgovorih smo se prepričali, da bi bilo možno in smiselno locirati meje režimov v prostoru po parcelnih mejah. Pomen takšnega lociranja mej je v nedvoumnosti odgovorov na vprašanja v zvezi z različnimi obre- menitvami. parcel, zmanjšanju težav in skrajšanju časa pri prenosu obo- da, npr. zazidalnega načrta, v naravo ter v morebitnem izdajanju potr- dil o namembnosti parcele strankam. Meje režimov v prostoru bi bilo možno, že v odlokih DPS, določiti gle- de na parcelne meje. Podatki PKO pa bi služili kot podloga za izdajo upravnih aktov DPS. V predpisih bi bilo treba predvideti kopijo PKO kot obvezen dokument (prilogo) k upravnim aktom DPS v zvezi z urejanjem prostora. Podatki iz PKO bi lahko služili geodetskim upravam za izdajo soglasij (npr. p_ri zazidavi) strankam. Sčasoma bi v PKO vrisovali celoten občinski prostorski plan, kar gotovo jasno opredeljuje perspektive zemljiškega katastra. Verjetno bo ravno PKO tisti.vir podatkov, ki jih mora geodetska služba voditi glede na Odlok o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresni- čevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter planov DP3. V tem sredujeročnem obdobju bomo torej vzpostavili PKO z vsebino, ki jo nalagajo obvezni enotni kazalci, vendar v obsegu, ki ga narekujejo naj- nujnejše potrebe, kadri in finančna sredstva. 38 GV 2 5 (19 8 1 ) 1 Andrej BILC* DAi.~AŠNJE MOŽNOSTI IN VLOGA FOTOINTERPRETACIJE PRI REVIZIJI VRSTE RABE ZEMLJIŠČ ZA POTREBE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA zakon o zemljiškem katastru (Ur.list SRS št. 16-142/74) obravnava v sed- mem članu katastrske kulture in jih taksativno našteva: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, travniki, bar- janski travniki, pašniki, gozdovi, trstičja, hmeljišča in gozdne plan- taže. S tako delitvijo je slovenski zemljiški kataster bogatejši za , štiri kulture, kar nedvomno povečuje njegovo vrednost, hkrati pa nala- ga geodetom novo delo pri evidentiranju teh kultur. Do neke mere si pri tem lahko pomagajo z interpretacijo aeroposnetkov. Fotointerpretacija lahko precej skrajša delo pri reviziji vrste rabe, še posebno pa pri evidentiranju novih katastrskih kultur, za kar pa morajo biti na voljo ustrezni aeroposnetki, instrumentarij, deloma tu- di kadri, predvsem pa mora katastrski načrt izkazovati vsaj v glavnem realno sliko parcelacij prostora - njegova vsebinska ažurnost in geome- trična pravilnost ne moreta biti predmet fotointerpretacijskega dela. Po prvi fazi cikličnega snemanja v letih 1975 in 1976 srno pričakovali velik razmah uporabe tega gradivaimed poglavitne uporabnike pa smo pri- števali ravno geodetske upravne organe, ki so jih vsi imeli. Praksa je pokazala, da se pričakovanja niso uresničila, za kar je več vzrokov. Analiza ob pripravi novega srednjeročnega plana je pokazala, da potre- bujemo ciklično aerosnemanje predvsem za: - potrebe inventarizacije izrabe in sprememb prostora v procesu družbe- nega in še posebej prostorskega planiranja; - za evidentiranje sprememb in njihovo "preliminarno" vnašanje v načr­ te in karte v velikih merilih; · - za dopolnjevanje in novelacijo topografskih kart; - za potrebe različnih strok, ki se ukvarjajo s proučevanjem in ureja- njem prostora, in ne nazadnje za - evidentiranje novih kultur in registracijo sprememb vrste rabe za vzdrževanje zemljiškega katastra. Da bi zadostili tem potrebam, smo predlagali nov koncept cikličnega aerosnemanja, ki s paleto meril od 1:30.000 do 1:10.000, z različnimi snemalnimi obdobji in tehnikami mnogo bolj ustreza navedenim potrebam. V skladu s takim, konceptom je bilo letos izvedeno snemanje celega ozem- lja SR Slovenijd v merilu 1:30.000. Snemali so z dvema kamerama istočas­ no na pankromatski črnobeli in infra črno-beli snemalni material. Snema- nje je v sklepni fazi; samo ni primerno za revizijo katastrskih kultur, kar je predmet današnjega razgovora, se bo pa nedvomno široko uporablja- lo v planiranju, dopolnjevanju topografskih kart in proučevanju prosto- ra po drugih strokah. Za druge, geodetski službi bližje namene je predvideno snemanje v meri- lih 1:17.000 in 1:10.000, ki naj bi se sukcesivno izvajalo v naslednjih letih. Pri tem bi merilo 1:17.000 zajelo predvsem manj intenzivna območ­ ja, merilo 1:10.000 pa strnjena intenzivna območja in območja intenzivno razvijajočih se mest. Snemanje naj bi vsako leto zajelo petino Slovenije 1 Podroben opis v Ciklično aerosnemanje 1981-1980 izdelal Inštitut GZ SRS po naročilu Republiške geodetske uprave, 1980. * 61000,YU,Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda SRS dipl.ing.geod.,samostojni raziskovalec Prispelo v objavo 1980-10-03 GV 25(1981)1 39 in bi se izvajalo v dveh spektralnih območjih (vidno in infra), kar bo omogočilo zanesljivo interpretacijo tudi za potrebe katastra. Interpretacija katastrskih kultur kakor tudi nekaterih drugih vrst rabe in stanj prostora se na Geodetskem zavodu SRS že uspešno operativno iz- vaja, pri tem pa za intenzivna območja uporabljamo ravno snemanja v merilu 1:10.000. Taka interpretacija se izvaja za potrebe komasacij, inventarizacije prostora za prostorske plane občin in druge potrebe ter za ugotavljanje pokrovnosti terena pri vodnogospodarskih ureditvah. Pri interpretaciji rabe iz aeroposnetkov lahko, če so posnetki ustrezni, določimo vse z zakonom predpisane kulture, vendar v praksi ugotavljamo, da je največ težav pri ločevanju travnikov in pašnikov ter določanju kultur takoj po spremembi vrste rabe. število takih napak zmanjšamo z uporabo več snemanj in terenskim ogledom, ki pa zahteva znatno manj ča­ sa in dela kot evidentiranje sprememb na terenu. Za dokončno opredeli- tev metod dela in uveljavitev fotointerpretacijskih metod revizije vr~ ste rabe je predvidena raziskovalna naloga, ki naj bi odgovorila na vsa vprašanja, tudi tista, ki zadevajo avtomatizacijo in nadaljnjo raciona- lizacijo del.2 Ker pa neustreznost aerofotoposnetkov prve faze cikličnega aerosnemanja ni edini vzrok za njihovo preskromno uporabo v geodetski službi, je bil za razvoj in širjenje uporabe tega materiala, planiranje snemanj, svetova- nje in usposabljanje kadrov ustanovljen Oddelek za fotointerpretacijo pri Geodetskem zavodu SRS , katerega program financira Republiška geodetska uprava.Oddelek deluje v sklopu Inštituta in razpolaga z evidenco snemanj, ki je dosegljiva vsem uporabnikom, ravno tako pa lahko uporabniki tu do- be tudi vpogled v same posnetke, metode njihove uporabe in obdelave. Za potrebe študija in usposabljanja kadrov je na voljo tudi nekaj instrumen- tov. Storitve oddelka so v okviru programa, ki ga financira Republiška geodetska uprava, za uporabnike brezplačne. ' Za zagotavljanje širše uporabe cikličnega aerosnemanja in drugih snemanj ter fotointerpretacije na področju zemljiškega katastra načrtujemo za prihodnje leto organizacijo seminarja za delavce občinskih geodetskih uprav o temi: Evidentiranje novih katastrskih kultur in uporaba fotoin- terpretacije pri reviziji vrste rabe, kakor nadaljnje nudenje možnosti za individualno usposabljanje na oddelku. Že letos razvijamo prototip interpretacijskega instrumenta, ki bo posebno primeren ravno za prenos takih informacij na načrte. Instrument bo instaliran na oddelku, s pri- mernim zanimanjem uporabnikov pa bomo lahko zagotovili tudi maloserij- sko proizvodnjo. V prihodnjem letu nameravamo razviti tudi kapacitete za operativno delo na področju fotointerpretacije. Končni uspeh prizadevanj za uveljavitev aerosnemanja in fotointerpreta- cije na tem področju pa je nedvomno zelo odvisen od enotnega nastopa in usklajenih akcij geodetske službe in stroke v celoti, pri tem pa mo- ramo premagati predsodke na tem področju, ki ovirajo napredek. 2 Raziskovalni projekt Fotointerpretacija, prijavljen pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. 40 GV 2 5 (19 8 1 ) 1 1 Jože VOVK* NEKAJ MISLI O ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH IZMERAH V PLANU 1981-1985 Tov.Lesar je v sedmih točkah referata prikazal pomembnost realnega in dobrega planiranja za doseganje gospodarskih uspehov in družbenih potreb. Havedel je finančno udeležbo v posameznih skupinah del, ki jih predvide- va osnutek. Iz izvajanja smo povzeli, da izdelava TKN, ZKN in Komasacije pomenijo kar 73 % finančnih sredstev, ne upoštevaje dodatnih planov republike in občin. Razporeditev finančnih .sredstev v predlogu plana z oziram na delitev, financiranja del s strani občin ni v skladu z obstoječimi zakonskimi do- ločbami, kajti veljavni zakonski predpisi predpisujejo financiranje zemljiškokatastrskih izmer in izdelavo TTN 5 in 10 kot tudi navezoval- ne mreže republiki, v tabeli razdelitve sredstev pa referent navaja sofinanciranje občin. Res, da občine pri izdelavi katastra plačajo MUP, razgrnitev in nastavitev katastrskega operata, česar pa razmerje v ta- beli ne pokaže realno. Referent navaja kot eno izmed osnov za planiranje družbeni dogovor o financiranju in tudi Samoupravni sporazum o izvajanju del s področja splošnega pomena za republiko. Kje so tu zakonske osnove? Zaenkrat jih še ni - ali ne delamo računov brez krčmarja? V planu zasledimo faktor 2 glede na cene plana 1976-1980, ki je trenut- no prisoten v letu 1980. Zastavlja se vprašanje, kaj bo 1 oziroma kakšne bodo cene do konca leta 1985. · Ne samo ti pomisleki, ampak tudi ugotovitev, da plana 1976-1980 ne bo- mo izvedli v roku, ampak obstojajo kot navaja tov. Lesar nekateri objek- tivni vzroki in pa kadrovske težave izvajalcev. Navaja, da bi 180 izva- jalcev zadostilo načrtovanim nalogam v letih 1981-1985. - Menim, da bi ob sedanjem prilivu geodetskih kadrov td število dosegli, a žal problem ni toliko v številu kot v premajhni usposobljenosti novih kolegov, ki pridejo iz šol. Ti mlajši kolegi se ne morejo - ampak,poudarjam, ne po svoji krivdi - vsaj 2 do 3 leta zadovoljivo vključiti v delovni proces pri delih za zemljiški kataster kot tudi pri delih na komasacijah zem- ljišč. Premalo ali pa nič ne poznajo del pri mejnem ugotovitvenem po- stopku, ne poznajo splošnega upravnega postopka in modernih metod teren- skega in pisarniškega dela za izdelavo katastrskih načrtov, elaboratov kot operata in njihovega vzdrževanja. Enako velja za komasacije zemljišč. Nedvomno je, da bomo morali za nove planske naloge - obnovo katastra, uvedbo prostorskega katastrskega operata in komasacije zemljišč - učne načrte dopolniti; več poudarka bo treba dati katastrom in komasacijam. Na kratko povedano: l. uskladiti vzgojo in usmerjanje s potrebami; 2. program izobraževanja prilagoditi povečanim potrebam po geodetskih kadrih. Med objektivne težave spada tudi pomanjkanje podzakonskih predpisov. Ko sta bila v letu 1974 sprejeta Zakon o temeljni geodetski izmeri in Zakon o zemljiškem katastru, je bilo v 16.členu prvega in 35.členu dru- *61000,YU, Ljubljana, Geodetski zavod SRS ing.geod. vodja geodetsko-katastrskega oddelka Prispelo v objavo 1980-10-03 GV 25(1981)1 41 gega zakona navedeno (citiram): Direktor Republiške geodetske uprave izda v 2 letih od uveljavitve tega zakona podrobnejše predpise za nje- govo izvrševanje. Res je bilo izdanih nekaj predpisov, navodil in pravilnikov, toda bist- vena, kot npr. predpis o vsebini in tehničnih normativih za temeljne to- pografske načrte in pravilnik za izdelavo zemljiškega katastra, kasnita 4 leta. Navedel sem le dva bistvena predpisa, ki bi ju nujno potrebovali pri izdelavi TKN in ZKN. Manjka pa jih še več z drugih področij geodetskih del, ki jih obsegata tekoči in tudi predlog novega plana. Posebno težko si zamislimo izdelavo prostorskega katastrskega operata, ko nimamo niti osnovnih stališč za izdelavo, kaj šele da bi imeli nujno potreben predpis Republiške geodetske uprave. Enotno tehnologijo v vseh fazah proizvodnih storitev lahko omogočijo le enotna navodila - podza- konski predpisi. Kaj pomeni samo ena delovna operacija, za katero se dogovorimo potem, ko so že sprejete planske količine, je razvidno iz naslednjega primera: V letu 1976 je bilo sprejeto navodilo za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja. Takoj zatem se je pojavila potreba po kontroli oziroma primerjavi .merjenih in računanih front. Pametna in potrebna delovna ope- racija, ki zahteva le ca. 6 minut za 1 fronto (seveda, če se ujemata); za primerjavo navajam podatek, da Geodetski zavod SRS izdeluje v teko- čem planskem obdobju elaborate za 37 katastrskih občin. Če vzamemo, da je povprečno za 1 katastrsko občino ca 3.500 front znese to 129.500 front po 6 minut ali kar 12.950 ur. To je 8 delavcev na leto ali 1 de- lavec na 8 let. Takih faz dela pa je še več. Del zamud bi odpadel, če bi imeli ustrez- ne predpise in bi jih upoštevali pri planiranju. Ne želim, da bi moj prispevek imeli za opravičevanje podaljševanja pla- na 1975-1980, ampak da pripravljalci glede na nehvaležno in težko pla- niranje ob pripravah novega plana 1981-1985 upoštevajo dejstvo, da bo- rno imeli dejansko le štiri leta za izvedbo plana in da "objektivnih" in "kadrovskih" problemov še nismo rešili. 42 GV 25(1981)1 1 i Jože AVBELJ* ZEMLJIŠKI KATASTER IN KOr-1.ASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ O strateškem pomenu pridobivanja hrane smo že veliko slišali. Da bi iz- polnili načrtovane obveznosti, da bomo v petih letih pridelali doma 85 % hrane, se bo treba zelo potruditi tudi pri prostorskem urejanju ruralne- ga dela Slovenije. Z zložbo zemljišč ali komasacijo oblikujemo kmetijske komplekse, na ka- terih je mogoče organizirati gospodarno kmetijsko proizvodnjo, upošte- vajoč pri tem lastninske odnose in proizvodno sposobnost tal. V komasacijskem postopku se srečamo z zemljiškim katastrom na začetku pri ugotavljanju, kdo, kaj in kje vlaga v komasacijski sklad, ter ob koncu, ko izdelamo nov zemljiškokatastrski elaborat. Podatke o lastni- ku prevzamemo iz zemljiške knjige, druge podatke o parcelah: površino, katastrsko kulturo in katastrski razred, pa iz zemljiškega katastra. Vrednotenje zemljišč v komasacijskem postopku je odločilno opravilo,od katerega je odvisin uspeh te agrarne operacije. O uporabnosti katastr- skih kultur in katastrskih razredov za določanje menjalne vrednosti zem- ljišč v komasacijskem postopku se mnenja razlikujejo. Ne vem, ali je do sedaj pri nas že kdo vrednotil zemlj iš.ča v komasacijskem postopku na pod- lagi katastrske kulture in katastrskega razreda. Naše izkušnje govore v prid ugotavljanju menjalne vrednosti zemljišč na podlagi proizvodne sposobnosti tal, ki se določa s kemičnimi in mehan- skemi analizami tal, mikroklime, nagiba terena in osončenja. Vse doseda- nje takšne analize agronomi, pospeševalci kmetijske proizvodnje, s pri- dom uporabljajo tudi pri izbiri poljščin in gnojil. Tudi pri načrtovanju hidromelioracijskih objektov je treba upoštevati potek kulturnih in posestnih meja. če to zanemarimo, se zgodi, da je osuševanje sicer urejeno, pri tem pa se oblikuje povsem neprimeren zem- ljiški kompleks za gospodarno obdelavo, ki pomeni v komasacijskem po- stopku poseben problem. v Sloveniji smo pred nedavnim pričeli urejati z agrotehničnimi ukrepi tudi zemljišča v zasebni lasti. V teh primerih je krog strokovnjakov, ki ureja ta prostor širši, sodelovanja med njimi pa skoraj ni. Temu primerni so tudi rezultati ukrepov. Komasacij se je do sedaj v Sloveniji lotilo že več geodetskih delovnih organizacij in nekateri občinski geodetski organi. Ugotovljeno je bilo, da je vsak po svoje bolj ali manj uspešno vodil postopek. Za našo zako- nodajo s tega področja lahko trdimo, da je toga, ne upošteva vseh pri- merov, na katere smo v praksi že naleteli. Mnenja sem, da je treba glede na predvidene naloge s tega področja or- ganizirati posvetovanje o vlogi geodetov pri urejanju ruralnega prosto- ra. Na posvetovanje bi povabili tudi agronome, pravnike in vodarje. O tem posvetovanju je razpravljalo na svoji zadnji seji predsedstvo ZGS .. Člani predsedstva so predlog podprli in določili rok realizacije za po- mlad 1981. Na posvetovanju bi govorili zlasti o: - pomenu komasacij za slovensko kmetijsko proizvodnjo, - času in načinih usklajevanja stališč načrtovalcev sprememb v ruralnem * 61000,YU,Ljubljana, Geodetski zavod SRS ·inž.geod., vodja oddelka za komasacije Prispelo v objavo 1980-10-03 GV 25(1981)1 4 3 prostoru, zakonodaji, predpisih in navodilih za pravno in tehnično izvedbo že pričetih in načrtovanih zložb zemljišč, - načinih vrednotenja zemljišč v komasacijskem postopku, - načelih, po katerih naj bi se zemljišča delila, - kadrih in podobnem. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo uspešno komasiral~ 12.000 do 15.000 ha le, če bomo za to akcijo strokovno dovolj usposobljeni.Prav temu je namenjeno predlagano posvetovanje. Andrej BRVAR* OBNOVA KATASTRSKEGA NAČRTA Danes je že nekaj referentov nakazalo in načelo problem obnove zemljiš- kega katastra in s tem povezano vprašanje obnove katastrskega načrta. Pri vklapljanju katastrskega načrta in prevedbi na numerični del je ve- liko težav, ki izvirajo izmed seboj največkrat deformiranega gradiva. Glede na to, da z operativnim delom v doglednem času ni mogoče opravi- ti kompletne nove izmere, bi kazalo razmišljati in raziskovati, ali ne bi katastrskih načrtov transformirali z matematičnimi metodami. Ob tem pa se moramo zavedati, da še tako dobra transformacija in metoda ne bo mogla, odpraviti neažurnega stanja, ki je marsikje največji problem. Primer takega pristopa je bil že omenjen, in sicer vklapljanje kata- strskih načrtov na mehaničen način na posebni mizi. Na Inštitutu GZ SRS smo se lotili poskusa transformacije (vklopa) katastrskega načrta na dru- gačen način, z linearno interpolacijo po metodi najmanjših kvadratov. Poskus, ki smo ga izvedli, je potekal približno takole. Katastrski na- črt smo digitalizirali, s transformacijo smo iz+ačunali koordinate točk. Obenem smo dobili koordinate istih točk s terenskimi meritvami. Za tre- tjino identičnih točk smo uporabili dana odstopanja med dejanskim sta- njem in katastrskim (deformiranim) načrtom. S pomočjo teh odstopanj smo izračunali kovariančni funkciji za koordinati x in y. Na podlagi teh od- stopanj in kovariančnih funkcij pa smo izračunali z linearno interpo'la- cijo po metodi najmanjših kvadratov še odstopanja na preostalih točkah. Ker so nam bila za te točke znana tudi dejanska (prava) odstopanja, smo lahko analizirali uporabnost metode. Blizu 70 % točk je bilo takih, katerih razlike so padle v krog s polme- rom, manjšim od 1·m. Rezultati, ki smo jih pri tem dosegli, so zadovolji- vi. Res pa je, da metoda ni še _uporabna za operativno delo. Premalo smo še raziskali vpliv izbire točke, kovariančne funkcije ipd. Katastrski načrt, ki smo ga uporabili v poskusu, ni bil preveč natančen, nasprotno, bil je precej deformiran, to pa se je nedvomno poznalo tudi v kvaliteti rezulta- tov. Uspešnost takega načina obnove katastrskega načrta je namreč odvis- na od pravilne izbire (iz!ačuna) kovariančne krivulje ter od ustrezne iz- * 61000,YU, Ljubljana Geodetski zavod SRS - Inštitut dipl.inž.matematike, samostojni raziskovalec Prispelo v objavo 1980-10-03 44 GV 25(1981)1 L bire opornih točk. Na podoben način so v svetu že poskusili oziroma že izvajajo obnovo kata- strskega načrta. Podoben pristop, ki sem ga pravkar opisal, je letos ob- javila revija Canadian Surveyour. Boris BREGANT* ZEMLJIŠKI KATASTER IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Med gospodarskimi področji, s katerimi je povezan zemljiški kataster (ZK), je tudi stanovanjsko gospodarstvo. Njegova vloga je pomembna pri: - pridobivanju stavbnih zemljišč, - gospodarjenju z (zazidaln:\.mi in nezazidalnimi) stavbnimi zemljišči in: pri - gospodarjenju s stavbami in stanovanji. Današnji prispevek geodetske službe je dajanje tradicionalnih geodetskih podatkov o zemljiščih. Te podatke bi bilo treba v prihodnje razširiti še s podatki o stavbah in stanovanjih, na kar bo treba misliti pri pri- hodnjih spremembah predpisov o ZK. Nekaj problematike, ki se bo pojavila v tej zvezi, smo slišali tudi v drugih današnjih prispevkih, zlasti v referatu tov. Andolškove (problem definicije parcele). Pri vsebini podatkov ZK bomo morali upoštevati, da bo večino podatkov o stavbah in stanovanjih vseboval informacijski sistem stanovanjskega gos- podarstva, ki je zdaj v zasnovi. V okviru ZK bo koristil stanovanjskemu gospodarstvu prostorski katastr- ski operat s podatki, potrebnimi za izdajanje urbanistične dokumentacije, in s podatki za gospodarjenje z zemljišči. Pomemben podatek PKO za sta- novanjsko gospodarstvo bi bila tudi nezazidana stavbna zemljišča, česar ne vsebuje predlog Republiške geodetske uprave, ki smo ga slišali na začetku razprave. V tej zvezi. zastavljam vprašanje ali je smotrna poli- tika čedalje večjega oženja vsebine PKO. Alternativa je postopno uvaja- nje elementov PKO v skladu s sposobnostjo geodetske službe, da vodi te podatke, in potrebami gospodarstva. V zvezi s pojmi "ažurnost posodabljanja podatkov" in "ekspeditivnost iz- dajanja podatkov" si seveda zamišljamo ZK kot sodopen, avtomatiziran in- formacijski sistem, vgrajen v družbeni informacijski sistem Slovenije. * 61000,YU, Ljubljana, Geodetski zavod SRS - Inštitut dipl.ing.geod., samostojni raziskovalec Prispelo v objavo 1980-10-03 GV 25(1981)1 45 Anton LESAR* Darko MARUŠIČ** OCENA POTREBNOSTI IN MOŽNOSTI IZDELAVE PREGLEDNIH KATASTRSKIH NAČRTOV (PKN) Uvodne misli za razpravo sekcij za zemljiški kataster in za kartogra- fijo Izdelava prvih PKN sodi že v zgodovino geodetske službe. Za potrebe gos- podarstva se je že v šestdesetih letih izdelovala t.i. "gospodarska kar- ta", za katero ima posebno veliko zaslug bivši direktor ljubljanskega Geodetskega biroja. Danes lahko ugotavljamo, da je pomen PKN prerasel tedanje potrebe v z.vezi z gospodarstvom in se razširil na vse uporabni- ke, ki se ukvarjajo z načrtovanjem ureditve in uporabe prostora, saj pomenita posestna in parcelna meja pomemben element zemljišča. V obči­ ni načrtujejo predvsem na grafični podlagi TTN-5, vendar posamezne ele- mente že vnašajo tudi v katastrske načrte, pretežno v merilu 1:2880,za, lastne, posamične potrebe. Za usklajenost in smotrno razporeditev pro- stora prek občinskih planov, bo PKN odigraval vse pomembnejšo vlogo. Z uskladitvijo preglednega načrta komunalnih naprav in ROTE na PKN ter z nastavitvijo PKO, katerega grafična osnova bo PKN, bo na te osnove ve- zana večina podatkov o prostoru, ki so nakazani v Odloku o obvezni enot- ni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev, in ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih orga- nizacij in skupnosti ter DPS. O uveljavitvi PKN v kombinaciji s TTN-5 kot obvezni grafični osnovi na- črtovalcev ureditve prostora, predvsem v občinskem merilu, verjetno ni dvoma. Težave pa, ki vseskozi spremljajo razvoj PKN, so tudi danes po- dobne: kako izdelati zadovoljivo natančne in kvalitetne, a vendar poce- ni PKN, glede na različno katastrsko gradivo s pogosto neusklajenim sta- njem v naravi. Analiza o izdelavi PKN, GZ SRS -1980, je dala zaključke, da je izdelava PKN za območje celotne SR Slovenije postala realna, s tem, da se bodo morali ti načrti uporabljati kot informativna geodetska podloga. IGF in GZ obravnavata PKN glede na različne dosedanje pristope: l. PKN v sistemu 4 listov v merilu 1:2880, 2. PKN za območje ene katastrske občine kot otok, 3. PKN za območje ene katastrske občine, ki je razdeljena na liste po sistemu TTN-5, 4. PKN za območje več katastrskih občin, ki so združene in razdeljene na liste v sistem TTN-5, 5. PKN za liste,ki so skladni s topografsko vsebino TTN-5. Stroške izdelave, opisane pod 1, 2, 3 in 4 ocenjuje izvajalec IGF tako- le: Stroški izdelave so odvisni od gostote PKN 5. Ocenili so, da znašajo stroški izdelave PKN 5 iz načrtov v merilu 1:2880 v formatu TTN 5/675 * ** 46 61000,YU,Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod.,vodja skupine za zemljiški kataster in komasacijo zemljišč 61000,YU,Ljubljana, Republiška geodetska uprava ing.geod., svetovalec za zemljiški kataster Prispelo v objavo 1980-09-29 GV 2 5 (19 8 1 ) 1 1 ' ha/po trenutnih cenah storitev za gost detajl 13.400 din za list, za srednje gost qetajl 10.700,00 din, za redek detajl pa 9.200,00 din. Stroški za PKN 5, kjer je na listu TTN 5 samo ena katastrska občina (primer Slovenj Gradec), so enaki, čeprav je manj montaže, je pa zato več kopiranj in porabljenega pokalona. Stroški izdelave, opisane pod 5, zaračunava GZ SRS takole (tudi te ce- ne veljajo za leto 1980): - stroški za izdelavo novega originala PKN, pripravljenega kot pokalon- ska FOS kopija - 39.000 din; - nadaljni stroški so odvisni od načina reprodukcije, za katero se od- loči naročnik; možnosti in stroški so takile: a) izdelava pokalonske kopije združenih originalov TTN 5 (situacija, hidrografija in relief) in novega originala PKN 5 - strošek 5.400.- din. Rezultat je sicer skupna vsebina, vendar je težko ločiti topograf- sko predstavo in katastrsko vsebino, ker je intenzivnost črt enaka. Sicer pa je vsebina TTN in PKN med seboj usklajena - retuši1:ana.To pomeni, da kolovoz, prikazan kot parcela, ni še enkrat prikazan topografsko, če je potek identičen i~ podobno. b) Izdelava pokalonske kopije združenih originalov TTN 5 (situacija, hidrografija in relief) kot rastrirana površina in novega originala PKN 5. Strošek 6.000.- din Rezultat je skupna vsebina, vendar večja ločljivost med vsebino TTN in PKN. V primeru poda) in b) so možne le enobarvne reprodukcije (diazo ali tisk), s predpostavko1, da TTN 5 še nima. združene pokalonske ko-· pije. c) Tisk TTN 5 v treh standardnih barvah (situacija, hidrografija, re- lief) in PKN v četrti barvi - redeči: priprava za tisk - tisk za 100 izvodov Skupaj 3.600.- din 8.000.- din 11.600.- din Opisani stroški veljajo za povprečni list in so bili dobljeni na osno- vi vseh listov, ki pokrivajo ozemlje občin Postojna in Cerknica. Domne- vam, da je povprečje za celo ozemlje SRS, glede na možno razdrobljeno parcelacijo vsaj za 20 % večje od tu obravnavanih. Geodetske uprave so se glede na specifične potrebe ter finančne zmož- nosti odločale za to ali ono varianto. Glede na analizo GZ SRS bo obstoječi in predvideni kader na GZ SRS in IGF lahko, teoretično, zagotovil izdelavo PKN za celotno območje SRS do vštetega leta 1985. Pojasnilo: Leto GZ SRS listov IGF listov št.listov PKN: IGF+GZ SRS 1981 100-200 100-150 200-270 1982 200-240 500 700:_740 1983 200-240 500 700-740 1984 200-240 500 700-740 1985 200-240 500 700-740 3000-3230 GV 2 5 (19 8 1 ) 1 47 Sklep Ker se je mišljenje o potrebnosti nastavitve prostorskega katastrskega operata ponovno odločno prevesilo v prid tej nastavitvi in tako ta na- stavitev nastopa.kot planska postavka za naslednje srednjeročno obdobje, je treba razmisliti o grafični osnov_i te evidence, to je o PKN. Ker so poleg tega v občini izkazane tudi druge potrebe po teh načrtih, bo treba storiti vse, da se bo izdelava PKN dokončala do leta 1985. Zavedamo se, da bo to velik organizacijski in strokovno-kartografski zamah, ki bo zahteval velik napor tako v občini kot tudi v delovnih organizacijah. Vemo pa tudi, da v tem treriutku še ni dokončno rešeno še eno bistveno vprašanje, to je vzdrževanje PKN. Peter SVETIK* PREGLED PREDPISOV (zveznih, republiških in občinskih), ki neposredno ali posredno zadevajo geodetsko službo z yeliko zamudo - pogojevale so jo različne okolnosti - nadaljujemo s pregledom predpisov, ki zadevajo geodetsko službo. Prepričani smo, da do takih zamud ne bo več prihajalo. Tokrat podajamo pregled za 4. tromesečje leta 1979 ter l., 2. in 3. tro- mesečje leta 1980. 4. T ROME SEČJE 1979 ZVEZNI PREDPISI Odločba o stalnih mejnih prehodih za mednarodni promet - UL SFRJ, št. 56-793-1979 REPUBLIŠKI PREDPISI Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu zraka - UL SRS št. 38-1553-1979 Družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti občin Črnomelj, Metlike, Novo mesto in Trebnje ter skupščine skupnosti - SDL, št. 28-298-1979 OBČINSKI PREDPISI Odločba o uvedbi komasacijskega,postopka za območje dela katastrske občine Otok I - UL SRS št. 32-1445-1979 (CERKNICA) Odlok o razdružitvi deljenih k.o. na območju občine Cerknica - UL SRS št. 35-157 5-1979 (CERKNICA) Odločba o razglasitvi gozdov s posebnim namenom na območju občine Cerknica - UL SRS št. 35-1576-1979 (CERKNICA) * 61000 YU, Ljubljana, Center SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko dipl.oec. ~r~spelo v objavo 1981-02-18 48 GV 2 5 (19 8 1 ) 1 Odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v ob- čini Črnomelj - SOL št. 23-224-1979 (ČRNOMELJ) Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Črnomelj - SOL, št. 23-228-1979 (ČRNOMELJ) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč - SOL, št. 27-271-1979 (ČRNOMELJ) odlok o odškodnini zaradi namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda - UVD, št. 9-1979 (DOMŽALE) Odlok o odškodnini- za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zem- ljišč v občini Dravograd - MUV, št. 17-328-1979 (DRAVOGRAD) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča v Qbčini Gornja Radgona - UO MS, št. 28-257-1979 (GORNJA RADGONA) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - UL SRS, št. 29-1336-1979 (GROSUPLJE) Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve - UL SRS, št. 38-1635-1979 (IDRIJA) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča - UV Gor., št. 28-325-1979 (JESENICE) Odlok o določitvi meja pribrežnih zemljišč potokov in jarkov ter eroziJ- skih območij, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih, čiščenju ter za- ščiti vodnih virov na območju občine Jesenice - uv Gor. ,št. 31-356-1979 (JESENICE) Sklep o pooblastitvi stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik za opravljanje storitev s področja geodetskih del - UL SRS, št. 30-1387-1979 (KAMNIK) Odlok o spremembi območij in imen nekaterih ,katastrskih občin na območ­ ju občine Koper - UO KP, št. 28-1979 (KOPER) Odredba o razglasitvi nekaterih voda na območju občine Koper za varstvene vode - UO KP, št. 27-1979 (KOPER) Odlok o prepovedi parcelacije in prometa z zemljišči na območju zazidalne- ga načrta za individualno stanovanjsko gradnjo Britof Dlg · - UV Gor., št. 32-384-1979 (KRANJ) Odlok o varstvu vodnogospodarskih objektov in naprav - UV Gor., št. 31-359-1979 (KRANJ) Odlok o spremembi območja katastrske občine Križna gora in imenovanju nove katastrske občine Planica - UV Gor., št. 26-290-1979 (KRANJ) Odlok o spremembi območja katastrske občine Žabnica - UV Gor., št. 26~291-1979 (KRANJ) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov na območju občine Kranj - uv Gor., št. _26-293-1979 (KR}\NJ) Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedbenih mel.;i.,oracijah dela katastrske občine Veliko Mraševo - SOL, št. 24-242-1979 (KRŠKO) Dopolnitev odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč - SDL, št. 23-230-1979 (KRŠKO) GV 25(1981)1 49 Odlok o dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zem- ljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spre- membe kulture zemljišča za območje Debro-Rečica · - UL SRS, št. 30-1390-1979 (LAŠKO) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda - UL SRS, št. 33-1485-1979 (LAŠKO) Odlok o spremembi območij in preimenovanju nekaterih katastrskih občin - UL SRS, št. 33-1486-1979 (LAŠKO) . Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnos.ti kme- tijskih zemljišč ali gozda - UL SRS, št. 31-1424-1979 (LJUBLJANA-BEŽIGRAD) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme- tijskega zemljišča ali gozda - UL SRS., št. 33-1493-1979 (LJUBLJANA-MOSTE-POLJE) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmeo/ tijs]s:ega in gozdnega zemljišča na območju občine Ljutomer - UO MS, št. 29-269-1979 (LJUTOMER) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namerr.bnosti kmetijskih zemljišč - SDL, št. 24-251-1979 (METLIKA) Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Metlika - SDL, št. 24-252-1979 (METLIKA) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembno.sti kme- tijskih zemljišč, izk~riščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi - UL SRS, št. 34-1537-1979 (MOZIRJE) Odlok o spremembi območja katastrske občine Podvolovljek - UL SRS, št. 35-1586-1979 (MOZIRJE) Odlok Skupščine občine Murska Sobota o dopolnitvi odloka o splošni pre- povedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na določenih območjih naselja - Bakovci, Rakičan in Rogaševci - Nu.skova - UO MS,št. 25-242-1979 (MURSKA SOBOTA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zem- ljišč ter graditve in spremembe kulture zemljišča na območju, kjer je v izdelavi zazidalni načrt "Kuntava" - UG NG, št. 17-1979 (NOVA GORICA) '.l Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter graditve in spremembe kulture zemljišča na območju, kjer je v izdelavi zazidalni načrt "Kurja vas" - UG NG, št. 17-1979 (NOVA GORICA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območ­ ju, -kjer je v izdelavi zazidalni) načrt "Podmrak V" - UG NG, št. 17-1979 (NOVA GQRICA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zem- ljišč ter graditve in spremembe kulture zemijišča na območju, kjer je v izde"lavi zazidalni načrt "Območje pod Kekcem" - UG NG, št. 17-1979 (NOVA GORICA) Sklep o soglasju k cenam za geodetske storitve Projekta Nova Gorica - UG NG, št. 14-1979_ (NOVA GORICA) Odlok o razgrnitvi gozda "Koračice" za gozd s posebnim namenom - UVOP, št. 23-225-1979 (ORMOŽ) Odlok o spremembi odloka o odškodnini, ki se plačuje ob spremembi na- membnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Ormož ._ UV OP, št. 23-228-1979 (ORMOŽ) 50 GV 2 5 ( l 9 8 l ) l_ Odlok o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodar- stev - kmetij - UO KP, št. 28-1979 (PIRAN) Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Postojna - UL SRS, št. 27-1979 (POSTOJNA) Sklep o določitvi območja in imenu dela katastrske občine Stražgonjca na območju občine Ptuj - UV OP, št. 21-201-1979 (PTUJ) Sklep za opravljanje geodetskih storitev - uv Gor., št. 33J413-1979 (RADOVLJICA) Odlok o pooblastilu Zavoda za urbanizem Maribor - urbanističnega biroja Ravne na Koroškem za opravljanje geodetskih storitev in o cenah za geo- detske storitve - MUV, št. U-262-1979 (RAVNE NA KOROŠKEM) Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Ravne na Koroškem - MUV, št. 13-263-1979 (RAVNE NA KOROŠKEM) Odlok o spremembi območja katastrske občine Podgora - MUV, št. 16-311-1979 (RAVNE NA KOROŠKEM) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini za spremembo na- membnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Ravne na Korškem - MUV, št. 16-316-1979 (RAVNE NA KOROŠKEM) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč - UL SRS, št. 30-1402-1979 (SEVNICA) Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve - UL SRS, št. 30-1403-1979 (SEVNICA) Odlok o ustanovitvi občinskega -upravnega organa za področje geodetskih zadev - UO KP, št. 30-1979 (SEŽANA) Odlok o spremembi odloka o odškodnini za spremembo namembnosti kmetij- skih in gozdnih zemljišč - UO KP, št. 30-1979 (SEŽANA) Odlok o dopolnitvah odloka o določitvi zaščitenih'kmetij v občini Slovenj Gradec ' -:- MUV, št. 14-278-1979 (SLOVENJ GRADEC) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v občini Slovenj Gradec - MUV, št. 14-280-1979 (SLOVENJ GRADEC) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi gozdov za gozdove s posebnim namenom in zaščiti naravno redkih dreves na območju občine Slovenska Bistrica - MUV, št. 17-374-1979 (SLOVENSKA BISTRICA) Odlok o določitvi območja in imena dela katastrske občine Stragonjca na območju občine Slovenska Bistrica - MUV, št. 15-298-1979 (SLOVENSKA BISTRICA) Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po·· izvedbi hidromelioracij na območju dela k.o. Cogonca in dela k.o.· Sloven- ska Bistrica - MUV, št. 14-281-1979 (SLOVENSKA BISTRICA) , . Odlok o spremembi odloka o določitvi odškodnine zaradi spremembe namemb- nosti kmetijskih in gozdnih~zemljišč v. občini Slovenska Bistrica - MUV, št. 15-296-1979 (SLOVENSKA BISTRICA) Odlok o odškodnini ,-zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ter izkoriščanja rudnin in drugega materiala - UL SRS, št. 29-1354-1979 (SLOVENSKE KONJICE) GV. 2 5 (19 8 1 ) 1 ~5 1 Odlok o odškodnin•i zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi · - UL SRS, št. 33-1497-1979 (ŠENTJUR PRI CELJU) Odlok o prepovedi parcelacije, prometa z zemljišči in gradnje zidanic in vikendov na območju za graditev zasebnih rekreacijskih centrov - UL SRS, št. 33-1498-1979 (ŠENTJUR PRI CELJU) Odlok o dopolnitvi odloka o splošni' prepovedi prometa z zemljišči, pre- povedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljif§ča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Lučinah - UV Gor., š't. 30-349-1979 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o dopolnitvi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, pre- povedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Dražgošah - UV Gor.,št. 30-350-1979 (ŠKOFJA LOKA) Popravek 'odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi par- celacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Lučinah - UV Gor., št. 30-352-1979 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi &premembe namembnosti kme- tijskega ali gozdnega zemljišča - UV Gor., št. 30-354-1979 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - UL SRS,št. 29-1357-1979 (ŠMARJE PRI JELŠAH) Odlok o spremembah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme- tijskih in gozdnih zemljišč - UL SRS, št: 32-1461-1979 (ŠMARJE PRI JELŠAH) Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Tolmin - UG NG, št. 15-1979 (TOLMIN) Odredba o spremembi odredbe o določitvi cene za geodetske storitve Geo- detske upiave Tolmin - UG NG, št. 17-1979 (TOLMIN) Sklep o pooblastilu Projekta Nova Gorica za opravljanje storitev v za- devah'geodetske službe na območju občine Tol~in - UG NG, št. 15-1979 (TOLMIN) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - UVZ, št. 13-46-1979 (TRBOVLJE) Odlok o določitvi zaščitenih kmetij po zakonu o dedovanju kmetijski0 zemljišč in kmetij - UVZ, št. 13-47-1979 (TRBOVLJE) Odlok o spremembi območij katastrskih občin na območju občine Trebnje - SDL, št. 23-234-19.79 (TREBNJE) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme- tijskih zemljišč - SDL, št. 25-259-1979 (TREBNJE) Popravek odloka o odškodnini zaradi sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč - SDL, št. 25-260~1979 (TREBNJE) 1 Odlok o spremembi odloka o odškodnini, zaradi spremembe namembnosti kme- tijskega ali gozdnega zemljišča v občini Tržič - UV Gor., št. 28-340-1979 (TRŽIČ) Odlok o odškodnihi zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda - UL SRS, št. 30~1410-1979 (ŽALEC) 52 GV 2 5. ( 19 81) 1 Odlok o spremembi območja katastrske.obči,t3-e Lipje - UL SRS, št. 30-1415-1979 (ŽALEC) l. T ROME SEČJE ' 1 9 8· O ZVEZNI PREDPISI Odlok o programu statističnih, za vso državo pomembnih raziskovanj v letu 1980 - UL SFRJ,št. 2-6-1980 Družbeni dogovor o skupnih akcijah občin in mest pri preprečevanju one- snaževanja voda v porečju reke Save - UL SFRJ, št. 5-87-1980 REPUBLIŠKI PREDPISI Zakon o- sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije - UL SRS, št. 1-4-1980 Zakon o enotni matični številki občanov - UL SRS, št. 1-5-1980 Zakon o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije - UL SRS, št, 5-279-1980 Z~kon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin lastnini - UL SRS, št. 5-280-1980 v družbeni Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij•, ulic in stavb - UL SRS, št. 5-283-1980 . Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o srednjeročnem programu izva- janja in financiranja geodetskih del na območju Soeialistične republike Slovenije za obdobje i976-1980 - UL SRS, št.--zt=-234-1980 Odlok o načrtu statističnih raziskovanj Socialistične republike Sloveni- je v letu 1980 - UL SRS, št. 4-235-1980 Odlok o proglasitvi zemljišč na območju protokolarnega objekta Brdo pri Kranju za zemljišča s posebnim namenom - UL SRS, št. 7-476-1980 Pravilnik za izvajanje zakona o enotni matični številki občanov - UL SRS, št. 7-479-,J.9t30 \ OBČINSKI PREDPISI Odlok o spr~membah odloka o odškodnini zaradi spremembe nam~mbnosti kme- tijskih in•gozdnih zemljišč - UL SRS, št. l-69~1980 (GROSUPLJE) Sklep o dopustnosti razlastitve zemljišča - UL SRS, št. 5-33J-1980 (GROSUPLJE) Sklep o razglasitvi gozdov s posebnim namenom na območju občine Ilirska Bistrica - UOKP, št. 2-1980 (ILIRSKA BISTRICA) Odlok o urejanju in varstvu okolja v občini Ilirska Bis~ripa - UO KP, št. 9-1980 (ILIRSKA BISTRICA) Odlok o pripojitvi k.o. Lazaret' III h k.o. Izola II oz. novoizmerjeni k.o. Vinice - uo KP, št. 2-1980 qzoLA) 53 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zaščitenih kmetijah - UV Gor., št. 2-11-1980 (JESENICE) Odločba za gozdove s posebnim namenom kot trajne gozdne rezervate za znanstveno raziskovanje in pouk - UV Gor., št. 2-15-1980 (JESENICE) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme- tijskega in gozdnega zemljišča - UL SRS, št. 6-415-1980 (KAMNIK) Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi ~metij po zakonu o dedovanju kme- tijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev - kmetij - UL SRS, št. 6-416-1980 (KAMNIK) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme·- tijskih zemljišč in gozdov na območju občine Kranj - UV Gor., št. 2-19-1980 (KRANJ) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme- tijskega zemljišča ali gozda - UL SRS; št. 1-90-1980 (LAŠKO) Odlok o spremembi območja in imena katastrskih občin Dražen vrh in Žika- rice - UL SRS, št. 7-505-1980 {LENART) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda - UL SRS, št. 6-426-1980 (LITijA) Odlok o ustanovitvi in dejavnosti Ljubljanskega geodetskeba biroja - UL SRS, št. 2-157-1980 (LJUBLJANA MESTO) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč - UL SRS, št. 6-430-1980 (LJUBLJANA BEŽIGRAD) Odlok o spremembi območja in imena katastrskih občin Dražen vrh in Ži- karce - MUV, št. 3-48-1980 (MARIBOR) Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v občini Maribor - MUV, št. 4-68-1980 (MARIBOR) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - UL SRS, št. 6-448-1980 (MOZIRJE) Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom - UL SRS, št. 6-450-1980 (MOZIRJE) Odlok o uvedbi melioracijskega postopka - UG NG, št. 3-19 80 (NOVA GORICA) Odločba o uvedbi komasacije - UG NG, št. 3-1980 (NOVA GORICA) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč - SDL, š~.4-15-1980 (NOVO MESTO) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme- tijskih zemljišč - UV OP, št. 3-15-1980 (PTUJ) Odlok o spremembi območja in imena katastrske občine Vurmat v· občini Radlje ob Dravi - MUV, št. 1-11-1980 (RADLJE OB DRAVI) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in graditve na vplivnem območju Lesce - UV Gor., št. 1-2-1980 (RADOVLJICA) Popravek odloka o ustanovitvi občinskega upravnega organa za področje geodetskih zadev - uo· KP, št. 2-~980 (SEŽANA) 54 GV 25 (1981) 1 Odlok o cenah za geodetske storitve - UL SRS, št. 1-132-1980 (SLOVENSKE KONJICE) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme- tijskega zemljišča ali gozda, izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi - UL SRS, št. 1-139-1980 (ŠENTJUR PRI CELJU) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za Frankovo naselje - zahodni del - UV Gor.,št. 4-50-1980 (ŠKOFJA LOKA) Odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Daš- njica II - uv Gor., št. 4-51-1980 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe na- membnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - UVZ št. 2-2-1980 (TRBOVLJE) 2. T ROME SEČJE 1 9 8 O ZVEZNI PREDPISI Odlok o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazal- cev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje delov srednjeročnih planov o ustvarjanju materialnih in drugih pogojev za ures- ničevanje in razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite - UL SFRJ, št. 6-92-1980 REPUBLIŠKI PREDPISI Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma o glavnih mednarodnih prometnih žilah ' - UL SRS, št. 8-550-1980 Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb - UL SRS, št. 11-723-1980 Navodilo o evidentiranju območij teritorialnih enot in hišnih številk - UL SRS, št. 11-724-1980 Odredba o pisavi zemljepisnih imen v načrtih in kartah na narodnostno mešanih območjih v SR Sloveniji - UL SRS, št. 11-725-1980 QBČINSKI PREDPISI Sklep o ceni geodetskih storitev - UVD, št. 9-1980 (DOMŽALE) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ali prepovedi graditve in spremembe kulture .zem- ljišč na območju k.o. Slivnica, za katerega se izdeluje zazidalni načrt - UL SRS, št. 12-771-1980 (GROSUPLJE) Odlok o cenah za geodetske storitve - UL SRS, št. 15-963-1980 (GROSUPLJE) Odlok o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih ali gozdnih. zemljišč ' - UO KP, št. 14-1980 (KOPER) Odlok o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč - UO KP, št. 15-1980 (KOPER) GV 25(1981)1 55 Odlok o zaščitenih kmetijah - SDL, št. 8-38-1980 (KRŠKO) Odlok o izvedbi melioracijskih del in rabi kmetijskih zemljišč po izve- denih melioracijah na območju k.o. Dobrunje, k.o. Podmolnik, k.o. Sostro, ob potokih Breska in Dobrunjica - UL SRS, št. 8-392-1980 (LJUBLJANA MOSTE-POLJE) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi par- celacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč - UL SRS, št. 15-978-1980 (LJUBLJANA VIČ-RUDNIK) Odlok o enotni ureditvi komasiranega o~močja "Plešivica" v k.o. Lokvica - SDL, št. 14-115-I980 (METLIKA) Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepo- vedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture na območju občine Piran - UO KP·, št. 17-1980 (PIRAN) Odlok o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodar- stev - UO KP,št. 10-1980 (POSTOJNA) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zem- ljišč na območju zazidalnega načrta počitniških hišic na Goreljku k.o. Bohinjska Češnjica - UV Gor., št. 13-160-1980 (RADOVLJICA) Statutarni sklep o priključitvi dela naselja Fošt h krajevni skupnosti Zgornja Ložnica - MUV, št. 9.-141-1980 (SLOVENSKA BISTRICA) Statutarni sklep o odcepitvi dela naselja Fošt od krajevne skupnosti Tinje - MUV, št. 10-150-1980 (SLOVENSKA BISTRICA) Statutarni sklep o priključitvi dela naselja Fošt h krajevni skupnosti Zgornja Ložnica - MUV, št. 10-151-19.80 (SLOVENSKA BISTRICA) Odlok o združitvi in priključitvi določenih naselij v občini Slovenske Konjice - UL SRSu št. 15-980-1980 (SLOVENSKE KONJICE) Odlok o dopolnitvi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, pre- povedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v.Dolenji vasi - UV Gor., št. 11-146-1980 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalne- ga načrta družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v Žireh . - UV Gor., št. 11-148-1980 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in·spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo pod- Petelincem, Butovem, Rodnjah in Cvetju · - UG NG, št. 6-1980 (TOLMIN) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na Ločah - UG NG, št. 7-1980 (TOLMIN) Sklep o združitvi krajevne skupnosti Čadrg in krajevne skupnosti Zadlaz- Čadrag s krajevno skupnostjo Tolmin - UG NG, št. 8-1980 (TOLMIN) Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na melioriranem območju kmetij- skih zemljišč v delu k.o. Mirna in delu k.o. Ostrožnik - SZDL, št. 12-87-1980 (TREBNJE) 56 GV 25(1981)1 3. T ROME SEČJE 1 9 8 O REPUBLIŠKI PREDPISI Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981-1985 - UL SRS, št. 20-1138-1980 Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o uvedbi obveznih priprav prostor- skih planov v SR Sloveniji - UL SRS, št.20-1139-1980 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoroč­ nega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 - UL SRS~ št. 20-1140-1980 9'BČINSKI PREDPISI Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih,na­ menjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Dobova - sever - UL SRS, št. 17-1066-1980 (BREŽICE) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Trnje - UL SRS,. št. 17-1067-1980 (BREŽICE) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Zakot - UL SRS, št. 17-1068-1980 (BREŽICE) Odlok o spremembi imen katastrskih občin - UL SRS, št. 20-1182-1980 (BREŽICE) Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, izkoriščanja rudnin in drugega materiala v občini Celje - UL SRS, št. 16-1010-1980 (CELJE) Odlok o varstvu gozdov in drugih zemljišč pred požarom - UL SRS, št. 16-1014-1980 (CERKNICA) - Odločba o novi razdelitvi zemljišča komasacijskega sklada v delu kata- strske občine Otok I - UL SRS, št. 23-1247-1980 (CERKNICA) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kme- tijskih zemljišč - SDL,št. 17-141-1980 (ČRNOMELJ) Odlok o varstvu zraka na območju občine Domžale - UVD, št.10-1980 (DOMŽALE) Odlok o spremembi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kme- tijskih zemljišč in zasebn:i_.h kmetijskih gospodarstev-kmetij v občini Gornja Radgona - UO MS, št. 21-165-1980 (GORNJA RADGONA) Odločba o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom na območju občine Idrija - UL SRS, št. 17-1072-1980 (IDRIJA) Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe· namembnopti kme--' tijskih in gozdnih zemljišč - UL SRS, ·št. 20-1192-1980 (IDRIJA) Sklep o spremembi sklepa o soglasju k cenam geodetskih storitev - UL SRS, št. 17-1075-1980 (KAMNIK) Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zem- ljišč - UL SRS, št. 16-1038-1980 (LJUBLJANA-MOSTE-POLJE) GV 25(1981)1 57 Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Ptuj in ukrepih za za- varovanje voda - UV OP, št. 16-135-1980 (PTUJ) Odlok o zavarovanju Škocjanskih jam - UL SRS, št. 17-1089-1980 (SEŽANA) Sklep o soglasju k najvišjim cenam za geodetske storitve v občini Slovenj Gradec - MUV, št. 12-183-1980 (SLOVENJ GRADEC) Odločba o razglasitvi gozdov za gozdove s posebnim namenom in zaščiti naravno redkih dreves na območju občine Slovenska Bistrica - MUV, št. 12-178-1980 (SLOVENSKA BISTRICA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča za območje Soriške planine - UV Gor., št. 17-197-1980 (ŠKOFJA LOKA) Popravek.odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi par- celacije, graditve in spremembe kulture zemljišča za območje Soriške planine - UV Gor., št. 20-220-1980 (ŠKOFJA LOKA) Odlok o določitvi zaščitenih ·kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij - UVZ, št. 9-15-1980 (ZAGORJE OB SAVI) 58 GV 2 5 (19 8 1 ) 1 ···.·•·•·. ,, z LUDVIKU ZUPANIČU V SPOMIN Ludvik Županič se je rodil 24.8.1909 v Trstu. Končal je srednjo šolo na geodetskem odseku gradbene šole v Ljubljani l. 1932. Službena pot ga je vodila, kot večino naših kolegov iz tedanje dob'e, na "novo izmero" v Sr- bijo. Prečesal je vso Srbijo od Valjeva, Čajetine pri Užicah, Trstenika, Aleksandrovca inKruševca. L. 1944 je bil mobiliziran v partizansko briga- do. Nato je služil v redni jugoslovanski vojski v Varaždinu in bil l. 1946 demobiliziran v Matuljah. Po ustanovitvi Geodetskega zavoda SRS je služboval kot delaven terenec na izmerah Logatca, Stične, Mariborskega otoka, Halo:z in Peče, če ijte- jemo samo glavna terenska dela. L. 1954 je zaradi rahlega zdravja za- pustil terensko službo na Geodetskem zavodu in se posvetil arhivski služ- bi tedanjega Mapnega arhiva Geodetske uprave SRS. Tu je pokazal vso iz~ najdljivo~t pri organiziranju te službe, saj je bil dotedanji Mapni ar- hiv le nekako skladišče predvojnih mapnih odtisov v starih omarah in po- licah. V arhivu so pričeli zbirati odtise in originale nove, povojne katastrske izmere, kontaktne kopije in -filme aerosnemanja, za kar je bilo potrebno nastaviti povsem novo evidenco. Pri tem delu je pokazal vso svojo spo- sobnost pri uvedbi in organizaciji nove evidence, ki se z majhnimi spre- membami nadaljuje še danes. Vsem, ki so iskali informacije, je iz svojih arhivskih podatkov ·postregel vestno in točno tako,·kot je bilo tudi vse nje.govo poslovanje. V pokoj je stopil kot vodja Mapnega arhiva l. 1966. Po daljšem bolehanju je umrl 2.3.1980. Starejša geodetska generacija, ki je poznala našega Ludvika, in ki je imela tesne strokovne in tovariške stike z njim, ga bo imela v trajnem spominu. Mlajša generacija pa bo lahko koristila podatke Republiškega arhiva geodetske dokumentacije, naslednika bivšega Mapnega arhiva,v ka- terega je naš Ludvik vložil toliko svojega truda in sposobnosti. M. Seifert JOŽETU PRATNEKARJU V SPOMIN Čisto nepričakovano nas je pretresla vest, da je v nedeljo 5. oktobra 1980 umrl naš tovariš, geometer Jože Pratnekar. Pri njegovem grobu smo se poslovili od njega tudi člani društva geodetov Maribor. Jože Pratnekar je v svojem s~demdesetletnem življenju ogromno postoril. "Umrl je bogat - zelo bogat človek ... " - tako še vedno slišim besede slovesa govornika na njegovem pogrebu. Jože Pratnekar je bil bogat v svojem srcu, v svojem značaju, v skrajni predanosti svojega poklicnega delovanja. · Kot mlad geometer se je moral najprej zaposliti daleč na jugu v rudni- kih Kopaonika. Tam si je s svojo mlado ženo, daleč od rodnega kraja, k~- kor otok v morju širil obzorje in v večni otožnosti sanjaril o svoji do- mači koroški deželi. Ko je bilo življenje najbblj bridko - umrla mu je hčerkica prvorojenka - se je vrnil nazaj, tja, kjer mu je tekla zibelka. Tudi v domačem kraju se je takoj zaposlil v rudniku svinca v Mežici in meril kot jamomerec vse do upokojitve. Kadar ni delal v rovih pod zem- ljo, pa je postoril še mnogo drugega. Njegove oči, ki so s pomočjo instrumentov.-in•matematike vodile koroške rudarje po stotinah kilometrov v globinah Pece ali kjerkoli okoli nje, so osteklenele. Kaj vse so videle te oči; s strastjo in veseljem so gle- dale rast na njivah zvesto obdelovane domačije. Tudi njegovo uho je vedno znalo prisluhniti navzven in navznoter. Bil je kmet, geometer in umetnik obenem; umetnik zato, ker mu je zapelo srce, ko so se zvok~ kla- virja ubirali v melodije, medtem ko so roke še malo prej držale kmečko in hlevsko orodje in morda le malo prej uravnavale natančne geodetske in- stl'.'umente. Res, da še ne bi bilo treba umeri, toda naš dobri tovariš, Jože Pratne- kar, je storil dovolj in v vseh pogledih pohvalno. F. Lodrant GV 25(1981)1 59 NOVI PRCDPISIP VSEBINA STROKOVNIH REVIJ GEODETSKA SLUŽBA (GS), glasilo Republiške geodetske uprave Srbije GS - leto 10, št. 27/80 "1 Dr. I. ~olnar, dipl.ing. - Dodatek k izravnavanjµ kotnih vrednosti Dr. H. Kamen, dipl.ing. - Elektrooptični daljinomeri, principi merjenja, kriteriji uporabe, ocena točnosti J. Gačevi6, dipl.ing. - Dodatek k določevanju mej komasacij~kih ob- . močij A. Zlatkovič, dipl.ing. - Baza trig.mreže mesta Prištine s. Milovanovič, dipl.ing. RGU SR Srbije - Poročilo o izvajanju zakona o katastru komu- nalnih naprav - Nove možnosti izrednega študija na geodetskem oddelku gradbene fakultete v Beogradu Mag.M.Stojiljkovič, dipl.ing. - Obisk na satelitski postaji "Jugoslavija l". GEODETSKI LIST (GL), glasilo Zveze geodetskih inženirjev in tehnikov Jogslavije GL - leto 34, št. 4 - 6/80 Narobe Molnar Božičnik Solari6 N. Šimči6 - Merjenje horizontalnih premikov na visokih objektih - Izravnanje prostih (lokalnih) geodetskih mrež - Ob stoletnici katastrofalnega potresa v Zagrebu - Novi Kernov stativ in dodatki za adaptiranje na stative drugih .firm ~ Kontrola vertikalnosti krožnega dela železnega "contain- men"-ta na jedrski elektrarni. GL - leto 34, št. 7 - 9/80 Lovri6 Molnar Božičnik Solarič R. - Odstranjevanje kartografskE; deformacije s "kartistom" - Realna ocena točnosti merjenih dolžin - O reformi zemljiške knjige - Računanje koordinat točk v Mercatorjevi projekciji z žepnim računalnikom. GL - leto 34, št. 10 - 12/80 Solari6, M. - Algoritem za določevanje površine likov z digitizerom in računalnikom Capek, čoli6, - Formiranje datoteke temeljnih digitalnih modelov reliefa Konsno, Baši6 (TDMR) Solari6, N. 60 - Analiza razlike točnosti fotoelektrične registracije časa dosežene na enem in petih nivojih amplitudne diskrimina- cije. J. Rotar GV 25(1981)1 r 1 i J i 1 1 1 1 RAZNC NOVICC IN ZANIMIVOSTI DIPLOMANTI IN VPIS NA ODDELKU ZA GEODEZIJO FAKULTETE ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO V LJUBLJANI Diplomanti v letu 1980 Višji študij - geodetska smer (redni) Andraž ŠINKOVEC Ana MERKELJ Andrej ZALOKAR Ida ANTONČIČ' Bogdana LEVIČAR Vladimir LAZORKO Anton VREČKO Janez GORŠIČ Damjan GREGORIČ Goran PIVK Sonja UREK Tomaž MAROVT Jože UDOVČ Doar LEZJAK Damir LEPOŠA Slavica SIMOVIČ-BRADAN Marino VREŠNIK Emil RATEK Iztok SLATINŠEK Maria KASENBURGER Srečko ŠORLI Marko ŽIVALIČ Franc MATKO Visoki študij, geodetska smer, z naslovom diplomske naloge Iztok POŽAUKO Priprava podatkov za izdelavo zazidalnih načrtov iz obstoječih računalniško vodenih občinskih evidenc Tatjana KALAN Marjan ŽNIDAR 'Radoš ŠUMRADA Željka TURČINOVIČ Katarina CIGLAR Andrej PEUNIK Mojca GLINŠEK Tomislav KVATERNIK Ciril MASTNAK Rafael BOHAK Samo CEKLIN Antonella STOPAR Izdelava nekaterih informacijskih kart občine na avtomatski mizi Complot DP 3. Prostorsko planiranje industrije v Novem mestu Izravanava merskih mrež z izrisom mrež in elips pogreškov Namenska raba površin kot del prostorskega plana občine Nova Gorica Avtomatsko določanje nekaterih poljedelskih kultur s pomočjo fotointerpretacije Izdelava programov za HP 97 Izdelava redakcijskega načrta za projekt turistične karte Rogaške Slatine Simultana določitev astronomskih geografskih koor- dinat z merjenjem zenitnih razdalj zvezd Digitalna fotointerpretacija Zemljiški kataster v terminalni povezavi z banko podatkov Vzpostavitev merske mreže za izmero SŠ-9 v Kosezah Računalniško senčenje reliefa GV 25(1981)1 61 .. 'lil Vpis za šolsko leto 1980/81 je bil takle: š t u d i j Letnik VISOKI VIŠJI 1980/81 1979/80 1978/79 l. 30 45 75 89 83 IJ;:. 14 12 26 35 42 III.-- 25 25 12 9 IV. 12 12 11 11 Skupaj 81 57 138 147 145 Absolventi 9 13 22 33 43 Skupaj 90 70 160 180 188 ------ ----- ------------- ----------------- -------------------------- F. Vodopivec 62 GV 25(1981)1 1 l j j 1 1 1 i ' IZ DeLA zveze aeoaeTOV SLOVeNIJe IN ·zveze QIG JUGOSLAVIJe 5. REDNA SEJA PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA ODBORA ZGS (kratek izvleček iz zapisnika seje) 5. redna seja predsedstva in izvršnega odbora ZGS je ~ila 10.12.1980 v prostorih Geodetskega zavoda SR Slovenije. Vodil jo je predsednik pred- sedstva ZGS tov. Kobilica Janez. Dnevni red ie bil naslednji: l. Pregled sklepov prejšnje seje. 2. Razprava o poteku 13. geodetskega dneva v Novi Gorici. 3. Poročilo predstavnika Celjskega geodetskega društva o organizaciji 14. geodetskega dneva. 4. Imenovanje predsednikov predsedstva in izvršnega odbora za leto 1981. 5. Razno. Sklepi iz preJSnJe seje so se v večini izvedli. Ocena izvedbe 13. geodet- skega dneva v Novi Gorici je bila ugodna, posebno organizacija, ki jo je izvedlo Primorsko geodetsko društvo. Naslednji, 14. geodetski dan orga- nizira Celjsko geodetsko društvo. Lokacija še ni določena, strokovna tema pa bo kartografija. Za pripravo strokovne teme se zadolži tov. Rojc Bran- ko, predsednik kartografske sekcije. Rok za prijavo referatov je 28. fe- bruar. Redakcijski odbor sestavljajo tov. Rojc Branko, Rotar Jože in Bilc Andrej. - Za leto 1981 se imenujejo: - predsednik predsedstva ZGS tov. Šivic Peter - podpredsednik tov. Mlakar Gojmir - predsednik izvršnega odbora ZGS tov. Lesar Anton podpredsednik IO tov. Svetik Štefka. Nadalje je bilo ugotovljeno, da organizira smučarski dan v februarju 1981 Geodetski zavod Celje skupaj s Celjskim geodetskim društvom na Golteh. Razprava je tekla tudi o izdajanju Geodetskega vestnika, posebno o ra- cionalnem trošenju sredstev za izdajanje. Predsedstvo je naložilo izvrš~ nemu odboru, naj pravočasno poskrbi za dotacije za Geodetski vestnik v letu 1981. Za GV priredil: A. Lesar GV 25(1981)1 6 3 Zapis ni k l. seje sekcije ZGS za zemljiški kataster, dne 21.1.1981. \__:r. Prisotni: Čermelj, Zob.ec, Mlakar, Kobilica, Demšar, Mrzlekar, Nečimer, Trebušak, Miška, Zakotnik, Robinšak, Platovšek, Lesar, Kolman, Marušič. D n e v n i r e d l. Zaključki s posveta in seje sekcije na 13. geodetskem dnevu v Novi Gorici. 2. Informacije o pripravi nekaterih predpisov s področja zemljiškega katastra. 3. Razno. Ad 1) Stališča in priporočila o nadaljnjih nalogah na področju zemljiškega ka- tastra se glasijo: l. Zemljiški kataster je ena od osnov za nastavitev in gradnjo družbene- ga sistema informiranja. Glede na to je pri nadaljnjem razvoju zem- ljiškega katastra potrebno upoštevati tudi pravila, ki veljajo za in- formacijske sisteme. · 2. Zemljiški kataster, ki homogeno pokriva slovenski prostor, je potreb- no usposobiti za periodično spremljanje izrabe zemljišč, za pomoč pri sestavi zemljiških bilanc in bilanc za potrebe informiranja, planira- nja in odločanja. 3. Pri razvoju zemljiškega katastra je zaradi obstoječega sistema zvez z drugimi evidencami, potrebno skrbno analizirati posledice, ki bi jih povzročile spremembe v zemljiškem katastru pri drugih e·videncah in postopkih. 4. Zemljiški kataster se mora, kot ostali deli geodetske službe, aktivno vklj.učevati v sistem družbenega planiranja. V ta namen bo potrebno določiti osnovne elemente s katerimi se bo zemljiški kataster vklju- čeval v ta proces. 5. Zaradi bodoče vloge zemljiškega katastra in zaradi intenzivnejšega vključevanja v družbene procese je potrebno pripraviti in sprejeti v;;,.ebinski in časovni program razvoJ a. 6. Zaradi poudarjene vloge zemljiškega katastra in s tem povezanega več­ jega obsega dela, je potrebno realno oceniti možnosti prevzemanja dru- gih evidenc, glede obsega dela, razpoložljivih kadrov in opreme v ge- odetski službi. 7. Večjo skrb je potrebno posvetiti ažurnosti podatkov v zemljiškem ka- tastru, ker ta predstavlja izvor podatkov ali temelje nekaterim dru- gim evidencam. 8. Potrebno je pristopiti k nastavitvi prostorskega katastrskega operata kot informativni podlagi za številne prostorske podatke. V zvezi s tem je treba posvetiti posebno pozornost ustrezni vsebini, skladno s potrebami uporabnikov. 9. Zaradi rasti pomembnosti in obsega podatkov zemljiškega katastra je potrebno posvetiti večjo skrb ustreznim kadrom. 10. Ne glede na bodoče naloge, vlogo in vsebino zemljiškega katastra, je potrebno že ob sedanjem obsegu in vsebini pripraviti predpise s po- dročja zemljiškega katastra. 11. Izhajajoč iz obstoječega stanja in iz predvidene vloge zemljiškega katastra, je potrebno razmisliti o boljši organiziranosti geodetske službe, zlasti pri vodenju zemljiškega katastra v občinskih geodet- skih upravah. Organiziranost je nujno povezana z rešitvijo kadrovskih in tehnoloških problemov. 64 GV 25(1981)1 12. Posebno skrb, v zvezi z vodenj~m zemljiške0a katastra je potrebno posvetiti organiziranju avtomatske obdelave podatkov in reprofoto- grafiji. 13. Potrebno je podpreti prizadevanja za ustvaritev enotne evidence ne- premičnin, ki naj bi se predvidoma vodila pri občinskih geodetskih organih. 14. Pri oblikovanju načel o evidenci nepremičnin je potrebno predvideti poleg lastninsko davčnega dela zemljiškega katastra tudi delež in vlogo prostorskega katastrskega operata. 15. Na območjih z zastarelim grafičnim katastrom in hkrati z intenzivnim gospodarskim razvojem je potrebno pristopiti k obnovi zemljiškega ka- tastra, upoštevajoč racionalnost, kadrovske sposobnosti in predvsem zahteve uporabnikov. 16. Glede na to, da ostane katastrski dohodek tudi v bodoče ena od osnov za obdavčenje od kmetijstva in zaradi drugih pomenov, ki jih imajo podatki zemljiškega katastra o zemljiščih, je potrebno pristopiti k smotrni obnovi organiziranosti agronomov v okviru geodetske službe in k obnovi katastrske klasifikacije. Ta stališča sekcije za zemljiški kataster naj bi sprejelo tudi predsed- stvo Zveze geodetov Slovenije. Ad 2) Sekcija ZGS za zemljiški kataster je bila informirana o fazah izdelave oziroma priprave predpisov s področja zemljiškega katastra: a) Navodilo o·arhiviranju, b) Navodilo o enotnem vodenju vrst rabe zemijišč, c) Navodilo za vodenje PKO, d) Navodilo za ugotavljanje in evidentiranje podatkov o vzorčnih parcelah e) Navodilo za vrednotenje rodovitnosti tal, f) Začasno navodilo za vodenje numeričnega zemljiškega katastra. Poleg teh navodil bo izdelano še navodilo v zvezi s 15. členom Zakona o zemljiškem katastru. Ad 3) - Postavljeno je bilo vprašanje klasifikacije gozdov. - RGU naj vpliva na pristojne organe, da se problem različnega statusa delov-parcele lastnika s prednostno pravico, ustrezno reši. Zapisnik sestavil: Darko Marušič GV 25(1981)1 65 UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster PRISTOVNIK, Stanko 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava POMEN IN VLOGA MEJNEGA UGOTOVITVENEGA POSTOPKA Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 5 'Posestno mejo ugotavlja oziroma določa sodišče,po za- konu o zemljiškem katastru pa se ugotavlja tudi v po- sebnem upravnem postopku v t.i. "mejnem ugotovitvenem postopku". Postopek je bil preciziran s posebnim navo- dilom. Obravnavane so značilnosti postopka,sodna praksa, poda- ni so predlogi za bodočo večjo vlogo postopka. GV - 159 Avtorski izvleček UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1:007:168.4 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, informacijski sistem, zemljiški kataster · · GUBENŠEK,Marjan 63000 Celje, YU, Razvojni center Celje, TOZD IRC RAČUNALNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEM ZEMLJIŠKEGA KATASTRA - novi postopki Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p.13; 11 sl., 15 rač.izpisov Obravnavano je sodelovanje uporabnika pri oblikovanju informacijskega sistema,osnovne zamisli oblikovanja IS, cilji pri oblikovanju računal~iškega informacijskega sistema zemljiškega katastra in njegova uresničitev. Pri tem je podana tudi kritika veljavne opredelitve parcele. GV - 161 Bregant UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336. 211. 1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster LESAR, Anton 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava OBNOVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA - DILEME Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p.9 Na gospodarsko najbolj razgibanih območjih zemljiški kataster ne more dohajati vseh sprememb, predvsem zara- di svoje zastarelosti in dotrajanosti načrtov. Zato se je pojavila zahteva po obnovi zemljiškega katastra, vendar na boljših osnovah. , z v_~šjo natančnostjo in z možnostjo boljšega in hitrejšega vzdrževanja. Nakazani so nekateri načini obnove zemljiškega katastra, vendar se bo mogoče odločiti za najprimernejšega šele pora- ziskavi, ki naj obdela in oceni primernost in gospodar- nost vsakega posamezn~ga načina. GV - 160 Avtorski izvleček UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register LESAR, Anton 61000 Ljubljana,Republiška geodetska uprava TRE RENEWAL OF TRE LAND REGISTER - DILEMMAS Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 9 When economically active lands are in question the extant lana register can not follow all the changes, the main reason being its outdatednes, and the fact that the cadastral plans are worn out. Therefore, the demand for the renewal of the land register has risen, with the intention of putting it ona better basis which will enable greater accuracy in quicker upda- ting. Several ways of the lana register renewal are presen- ted, yet the best one can not be selected until the appropriateness and economy of each individual one has been thoroughly examined. GV - 160 Author's abstract UDC O 61 . 3 ( 4 9 7 . 12 ) " 19 8 O " 061.23(497.12)ZGS:528 336.2ll.l =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors,Slovenia, land register PRISTOVNIK, Stanko 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava TRE MEANING AND ROLE OF TRE PROCESS OF BOUNDARY DEFINITION Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 5 Boundary is stated or defined by the court according to the lana register law, but it can be stated alsoby a special administrative process called "the boundary definition process". This process is specified by a particular instruction. The characteristics of the process together with legal praxis are discussed,and some proposals are given for a greater future role of the process. GV - 159 Author's abstract UDC O 6 l. 3 ( 4 9 7 . l 2 ) " 19 8 O " 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1:007:168.4 =863 Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Report Association of Surveyors,_ Slovenia, information system, lana register GUBENŠEK, Marjan 63000 Celje, YU, Razvojni center Celje, TOZD IRC LAND REGISTER COMPUTER-ASSISTED INFORMATION SYSTEM - a new approach Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 13,11 fig. · 15 comp.listing The participation of information system user in its de- sign, together with the basic concepts of information system design, the goals of land register computer-assi- sted information system and its realization are dealt with. A critical approach towards the valid parcel de- finition is also presented. GV - 161 Bregant UDK 061.3 (497 .12) "1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan,Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster KIFNAR, Janez 61000 Ljubljana, YU, Republi~ka geodetska uprava UVEDBA ENOTNE MATIČNE ŠTEVILKE OBČANOV V ZEMLJIŠKI KATASTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 33 Podana so bistvena določila predpisov, ki nalagajo or- ganom in organizacijam, da morajo pri delu uporablja- ti enotno matično številko. V smislu določila, da se uvede matična številka tudi v zemljiški kataster, je obravnavan obseg dela, potrebna finančna sredstva,pro- blemi, ki se bodo pojavili pri uvajanju in vodenju ma- tične številke, in predpis, ki bo moral urediti način in postopek vpisovanja matične št~vilke v zemljiški kataster in vodenje matične številke v listinah zem- ljiškega katastra. GV - 162 Avtorski izvleček UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster MARUŠIČ, Darko 61000 Ljubljana,YU,Republiška geodetska uprava PROBLEMATIKA OB NASTAVITVI PROSTORSKEGA KATASTRSKEGA OPERATA Geodetski vestnik, Ljubliana, 25(1981)1, p. 36 Podan je predlog kataloga podatkov in obravnavana so nekatera vprašanja tehnologije izdelave prostorskega katastrskega operata. GV - 163 Bregant UDC 061.3(4971.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register MARUŠIČ, Darko 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava PROBLEMS CONCERNING THE REGISTRATION OF SPAT.IAL PART OF LANO REGISTER DATA Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 36 A proposition for data catalogue is presented and some problems concerning the technology of registration of the spatial part of the land register data are discu- ssed. GV - 163 Bregant UDC O 6 l. 3 ( 4 9 7 . 12 ) " 19 8 O " 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register KIFNAR, Janez 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava INTRODUCTION OF THE UNIFORM REGISTER PERSON NUMBER IN LANO REGISTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 33 The essential regulations obligating government bodies and organizations of associated labour to use the uni~ form register person number are presented. According to these regulations the number will be introduced in- to the land register as well, so the quantity of work, the funds needed, and the problems of introduction and maintenance of the person number in the land register, as well as the corresponding regulation are dis'cussed. GV - 162 Author's abstract UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1:528.77 =863 Geodetski dan, Nova Goricaj 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster, fotointerpretacija BILC, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS DANAŠNJE MOŽNOSTI IN VLOGA FOTOINTERPRETACIJE PRI RE- VIZIJI VRSTE RABE ZEMLJIŠČ ZA POTREBE ZEMLJIŠKEGA KA- TASTRA Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p.39 Z zakonom o zemljiškem katastru iz leta 1974 so vpelja- ne nove katastrske kulture, kar širi in izboljšuje po- datkovno bazo te evidence. Pri izvajanju teh določil pa ugotavljamo, da s prijavami spremembe rabe ne more- mo ažurno spremljati dejanskih sprememb, revizija vrste rabe ,zemljišč pa se le redko izvaja. · " že ob prvi fazi cikličnega aerosnemanja smo pričakova­ li, da se bo izraba zemlji~č dopolnjevala na osnovi ae- roposnetkov, kar pa se ni uveljavilo, deloma zaradi ne- primernosti samega snemanja, predvsem pa zaradi neuspo- sobljenosti kadrov, ki naj bi ta dela opravljali. V prihodnjem obdobju pričakujemo boljše rezultate, ki naj bi bili posledica ustreznejšega pristopa. Sem prišteva- mo predvsem sprejem drugačnega plana cikličnega aero- snemanja in ustanovitev oddelka za fotointerpre-cacijo pri Geodetskem zavodu SRS, katerega glavna nalo~a bo širjenje in popularizacija fotointerpretacije ter izo- braževanje kadrov. GV - 164 Avtorski izvleček UDK O 61 . 3 ( 4 9 7 . 12 ) " 19 8 O " 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster VOVK, Jože 61000 Ljubljana;- YU, Geodetski zavod SRS NEKAJ MISLI O ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH IZMERAH V PLANU 1981-1985 Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p.41 V zvezi s srednjeročnim planom geodetskih del so ob- ravnavane kadrovske težave, pomanjkanje podzakonskih predpisov in problemi pridobivanja finančnih sredstev in cen. GV - 165 UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1:711.163 =863 ( "_Geodetski dan, Nova Gorica, 1980. Bregant Referat Zveza geodetov Slovenije,zemljiški kata.ster,komasacije AVBELJ, Jože 61000 Ljubljana, YU, ~e?detski zavod SRS ZEMLJIŠKI KATASTER IN KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJISC Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p.43 Na osnovi zemljiškega katastra ugotavljamo,kdo vlaga zemljišča.v komasacijski sklad, kje so in kakšna so. Po komasaciji izdelamo nov katastrski elaborat.Tudimed komasacijo je treba upoštevati posestne meje pri načr­ tovanju hidromelioracijskih objektov. Predlagano je posebno posvetovanje o urejanju podežel- skega prostora. GV - 166 Bregant \.. UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336. 211. 1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica,1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register VOVK, Jože . 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS ON LANO REGISTER SURVEY IN THE 1981-1985 PLAN Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 41 In connection with the five year plan the problems of acquiring funds and price changes, as wellas, difficul- ties with personnel and lack of regulations ar.e dealt with .. GV - 165 UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1:711.163 =863 Bregant Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register, land consolidation AVBELJ, Jože 61000 Ljubljana, Geodetski zavod SRS LAND REGISTER AND LAND CONSOLIDATION Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p.43 On the basis of the land register the data about who puts land in land consolidation fund, where the land is and its quality can be found. In land consolidation the ''boundaries have to be ·_ taken into account because of the improvement of real estate. After l~nd consolidati- on a new land registration has to be made. A professional meeting about land consolidation is pro- _posed to be held. GV - 166 Bregant UDC 061.3(497.12)"1980" 061.~3(497.12)ZGS:528 33-6.211.1:528.77 =863 Pro-fessional meeting, Nova Gorica, 1980 Report Association of Surveyors, Slovenia, photointerpretation, land register BILC, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS PRESENT POSSIBILITIES AND ROLE OF PHOTOINTERPRETATION BY REVISION OF LAND-USE FOR NEEDS OF LAND REGISTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 39 With the land register law from 1974 new agricultural land-use categories were introduced. Yet when carried out, these regulations show an incapability of current entries concernin~ real changes of agricultural land- use; its revision ~s very seldom registered. In the first phase of cyclic aerial photography survey of Slovenia the land-use was expected to be completed on the basis of aerial photography. Yet this was not the case, partly because of the unadequate survey, but most of all because of unskilled personnel. In future better results are expected owing to a new cyclic aeri- al photography survey plan as wellas to the establish- ment of the photointerpretation department at Geodet- ski zavod SRS with the task of developing photointerpre- .· tation and training \the personnel needed. GV - 164 Author's abstract UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster BRVAR, Andrej 61000 Ljubljana,YU, Geodetski zavod SRS OBNOVA KATASTRSKEGA NAČRTA Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 44 Opisan je poskus vklopa digitaliziranega katastrskega načrta z linearno interpolacijo po metodi najmanjših kvadratov. GV - 167 UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.l =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Bregant Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster LESAR, Anton*; MARUŠIČ, Darko* *61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava OCENA POTREBNOSTI IN MOŽNOSTI IZDELAVE PREGLEDNIH KA- TASTRSKIH NAČRTOV (PKN) Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 46 Obravnavane so različne tehnologije izdelave PKN in ustrezni stroški. V srednjeročnem planskem obdobju od 1981 do 1985 je mogoče v Sloveniji izdelati okoli 3000 PKN kot osnovo za bodoči prostorski katastrski operat. GV - 169 Bregant UDK 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Geodetski dan, Nova Gorica, 1980 Referat Zveza geodetov Slovenije, zemljiški kataster BREGANT, Boris 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS ZEMLJIŠKI KATASTER IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Geodetski vestnik, Ljubljana, 25 (1981)1, p. 45 v stanovanjskem gospodarstvu se pokaže vloga zemljiš- kega katastra pri pridobivanju stavbnih zemljišč, pri gospodarjenju z zazidanimi in nezazidanimi stavbnimi zemljišči in pri gospodarjenju s stavbami in stanova- nji. GV - 168 Avtorski izvleček UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register .BREGANT, Boris 61000 Ljubljana, tu, Geodetski zavod SRS LANO REGISTER ANO HOUSING MANAGEMENT Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 45 The role of land register in housing management lies in acquiring building land, in managing with used and unused building land, as well as with houses and dwe- llings„ GV - 168 Author/s abstract UDC O 6 l. 3 ( 4 9 7 . 1 2 ) " 19 8 O " 061.23 (497.12) ZGS:528 336.211.1 =863 Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register BRVAR, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS RENEWAL O~ CADASTRAL PLAN Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 44 An attempt of inclusion of a digitalized cadastral plan using linear interpolation and least squares method is described. . GV - 167 UDC 061.3(497.12)"1980" 061.23(497.12)ZGS:528 336.211.1 =863 Bregant Report Professional meeting, Nova Gorica, 1980 Association of Surveyors, Slovenia, land register LESAR, Anton*, MARUSIČ, Darko* *61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava ESTIMATION OF NECESSITY ANO ELABORATION OF POSSIBILITY OF SURVEYABLE CADASTRAL PLANS (SCP) Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981)1, p. 46 Different technologies for elaboration of SCP are di- scussed together with correspondent costs. In the 1981- 1985 plan it is planned to carry out about 3000 SCP in Sloveniawhich will present a basis for the future spa- tial part of the land register. GV - 169 Bregant ------------------------------------ 02 ELEKTROOPTIČNI DALJINOMER NOVO: Večji doseg: več kot 1200 m z l reflektorjem . Krajši čas merjenja: 8 oziroma 4 sekunde. Daljši čas obratovanja: 10 ur s polno baterijo. Tekoč - kristalni prikaz Kern Kl-M. Inženirski teodolit z mikrometrskim odčitavanjem Kern K 1-S . lnžen irski teodolit s skalnim odčitavanjem Kern DKM 2-A Sekundni teodolit SESTAVU IVI S ISTEM KERNOVIH INSTRUMENTOV: Neomejene možnosti sestavljanja DM 502 z optičnimi in elektron- skimi Kernovimi teodoliti. Možnost priključitve na elektronsko registrirno napravo za računalniško­ združljivo hranjenje merskih podatkov. S,estavlj ivi sistem Kernovih instrumentov Kern El .Elektronski teod. -------- ------- -------- ------ - - Kern&Co. AG Werke tur Prazis1onsmechanik, Optik und Elektronik 5001 Aarau Telefon 064-251111 - -------- -- ODREZEK Zanimam se za Kern DM 502 in prosim, da mi pošljete podroben barvni prospekt O, ponudbo O, predstavitev O Name - ime: ...................•.....•......... Beruf - poki ic: ................................ . Adresse - naslov: Telefon: •..................•................ , .. -- ---- ------- - - KERN DM 502 NOVI ELEKTROOPTIČNI DALJINOMER DM 502 ima vse odlike svojega predhodnika DM 501, obenem pa vrsto pomembnih izboljšav in novosti: -Tekoč - kristalni prikaz (LCD): Prikaz za dolžine s tekočimi kristali omogoča tudi pri direktnem sončnem obsevanju zanesljivo odči­ tavanje in s tem zmanjšuje porabo toka. -Večji doseg: Doseg z enim reflektorjem znaša sedaj več kot 1200 min za 2000 m so potrebni samo še trije reflek- torji. -Krajši čas merjenja: Že osem sekund (pri "Sledenju" - TRACKING - v štirih sekundah) po sprožitvi merjenja se prikaže razdal jo na prikazu (display). -Daljši čas obratovanja: Zmogljivost baterije (DM 502) zadostuje za 1000 merjenj ali za 10 ur trajnega obratovanja. -Del sestavljivega sistema Kernovih instrumentov: Ta Kernov sestavljivi sistem instrumentov ima to edinstveno prednost, da se lahko sestavlja ne samo z optično-mehaničnimi Kernovimi teodoliti DKM 2-A, Kl-S in Kl-M, temveč tudi z elektronskim Kernovim teodolitom E l. Če je elektronski tahimeter E 1/DM 502 priključen na registrirno napravo Kern R 32 ali R 48, se merski po- datki avtomatsko prenašajo in po potrebi shranijo. Za- radi nadaljnjih obdelav je mogoče podatke direktno vnašati v na prave za avto- matsko obdelavo. -Velika natančnost: Natančnost merjenj o DM 502 znaša t (O .5 mm + 5.10-6.D). Prekinitve sve- tlobnega žarka ne vplivajo na merski podatek. - S I eden j e (T RAC KING): Pri premikanju reflektorja sledi prvi prikaz dolžine že po štirih sekundah. Po- tem se ponavljajo meritve na vsaki dve sekundi, to pa omogoča merjenje raz- dalj s premakljivimi re- flektorji. Ta postopek sle- denj o je uporaben pri za- kol ičbah, pri katerih je treba postaviti reflektor na določeno dolžino.