p • II « I i i plalaaa t gotovini S T E V. 10. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« V LJUBLJANI. DNE 6. MARCA 1929 L E T O 42 Cona 58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja vsako sredo, bpisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Treba računati. V nedeljo teden je prišel k nam v vas znani posestnik tam od Škofje Loke. Pa tudi opravka je imel. Star naš znanec je in veseli smo ga bili. Zaprli smo radio, v katerem nam je baš frančiškanski zbor pel pesem po povzdigovanji! ter se pogovarjali. Naš znanec je moder in skužen mož. Nič m podedoval od nikogar, niti denarja, nit pedi zemlje, a imel je pridne roke in glavo na pravem mestu. Danes pa je mož na trdnem — ne rečemo, da sedi na kupu denarja, a lihega mu ni in svoje obveznosti sproti odrajtuje. Pa nam je rekel med pogovorom tole: Pred par leti sem sejal ajdo. Pa sctn natančno vodil račune, koliko me stane, l i kakšen je bil konec? Ajda je prišla mene stati po 13, prodati sem jo pa mogel samo ,r> 11 To je bil »profit«. Pa sem rekel: ajde ne bom več sejal in se bom lotil kaj drugega, pri čemer bodo računi boljše pokazali.« Tako je mož delal skozi ceio svoje življenje. Za vsako stvar je vodil račune: toliko me stane ta reč, toliko sem pa dobil zanjo. Ko je bil račun speljan do konca, ga je premislil. Najprvo: če je izguba, ali morem sploh to delo opustiti. Ker čisto res je, da kmet ne more kar vsega opustiti, kar mu nese izgubo, temveč je prisiljen delati naprej Če je videl, da se dctično delo lahko opusti in nadomesti z bolj dobičkanosnim, ga je opustil, naj so drugi kmetje še tako zmajevali z glavami, če pa je videl, da se ne da opustiti, fe premislil, kaj je treba pokreniti, da se izguba zmanjša in odstrani. Recimo pri živini bo kmetje, ki pri živini »gor plačajo«. To pa zato, ker je ne znajo prav rediti. Slabo živino imajo, ker nimajo pojma, kako je treba izbirati dobro pleme, z mlekom ne znajo ravnati gospodarsko, niti z gnojem. Pa je izgub'. Ali recimo s peljem. Ne vedo, kaj so umetna gnojila. Če pa to vedo, ne vedo, kako J'" pravilno izrabljati, ker je baš od pravilne rabe vse, pa prav vse odvisno Ali n. pr. sadovnjak bi lahko prinašal tisoče — pa samo ven nese. Mož ne zna. Zna pa radi tega ne, ker nikdar ne računa, in ker ne računa, tudi ne misli, se ne izobražuje, ne bere, temveč samo vzdihuje in marsikdo v oštariji tolaži svpj obup. Toda s tem se kmetski stan ne bo res'|- Tudi ne s kakšnimi državnimi in oblastimi podporami, ki ne bodo nikoli tako velike, da bi kmetu ne bi bilo treba računati in se izobraževati. Le preberite današnji članek o cenah mleka: svinčnik v roki pokaže, kako stoji ta zadeva. Ali berite članek v zadnji številki »Domoljuba« o posnemalnikih na kmetih, kjer vam pisec dokaže, da je posnemalnik pravzaprav izguba; seveda na splošno vzeto. Je lahko slučaj, kjer pomeni posnemalnik dobiček, a to so izredne okoliščine, v katerih živi dotični kmet V splošnem pa pomeni izgubo. Kar smo hoteli s tem člankom povdariti, je tole: Kmetje, čc hočete, da se bo kmetija vsaj nekoliko Izplačala in da vam ne bo delala skoro same izgube, kot je danes žal tako, tedaj svinčnik v roko in računajte. Računajte, kje in koliko je izgube, potem premišljujte zakaj je izguba. Pri tem vam pa samo lastna pamet ne bo vsega pomagala: več ljudi več ve. Obiskujte pridno kmetijske in zadružne tečaje, pridno berite gospodarske knjige in časopise. Čeprav ni vse najbolj praktično in Izvedljivo, kar se sliši na tečajih in bere v knjigah, gotovo pa boste dob " zelo velik > novih misli, pametnih in izvedljivih nasvetov, ki pomenijo za vns denar in zopet denar. Danski kmet* ki niti take zemlje nima, ket ie pri nas, je samo tem potom zlezel na konja in danes ni samo ubog garač, ki bi delal noč in dan za izgubo, not mora žal le prevečkrat naš kmet, temveč je gospod: gospod, ki iicer pridno del , a kar dela, dela dobro iil gospodarsko. Dela tako, da iz najmanjših stroškov zna izvrtati čim več dohodkov. Seveda ni krepko pljunil v roke samo na polju In v hlevu, temveč prav tako krepko prijel za knjigo in svinčnik, študiral in računal. Prav rad pa bi videl, da bi se k tej točki oglasili tudi tisti kirftje, ki so se do te resnice že prikopali, kako to delajo. Canadian Pacific Railway Co., Ljubljana zastopa zopet I. O. Zidar, Dunajska c. 31. Radi opusti t m trgovine prostovoljna obl. dovoljena RAZPRODAJA celokupne z loge KaseS nja državna ureditev ali sploh politični ali socialni red v državi. - Z zaporom do 20 S PO SVETU Katoliška cerkev. s »Mesto Vatikansko« urejajo. Papež je sprejel v avdijenci Marconija, ki mu je predložil načrte za brezžično postajo na vatikanskem ozemlju s kratkim valom, s katerim bo papež lahko v neodvisni in direktni zvezi z vsem svetom. Rimska mestna občina je vsem stanovalcem v hišali na ozemlju Vatikana odpovedala stanovanja s kratkim rokom. Hiše bodo podrli, da se bodo mogle graditi predvidene nove zgradbe. Državni tajnik kardinal Gaspari je izdal odredbo, da se izvrši ljudsko štetje na vatikanskem ozemlju. Papeževa želja je, da bi imel čim manj podanikov, radi česar se bodo Holočbe o pridobitvi državljanstva izvajale silno strogo. s Sv. oče bo zapustil prvič Vatikan, ko se bo podal v cerkev sv. Ivana na Late-ranu, ki je njegova prestolna cerkev kot rimskega škofa. Ker se bo ob tej priliki peljal skozi ozemlje italijanskega kralja, mu bodo izkazane vse časti kot tujemu vladarju prijateljske države. Društvo narodov zboru;e. V Ženevi so se zbrali zastopniki držav k pomladnemu zasedanju. To pot je udeležba tako s strani držav kakor tudi časnikarjev posebno velika. Gre zlasti v, ureditev manjšinskega vprašanja. N' državo zastopa minister Kumanudi. Najprvo je bilo na vrsti vprašanje veleposestva Belje, ki je vredno 10 milijard dinarjev in ki ga je naša država zasegla kot habsburško lastnino. Vojvoda Friderik pa je težil našo državo pri Društvu narodov, Češ, da je to njegova zasebna last. Vprašanje se je po medsebojnem sporazumu preložilo na junijsko za danje. Razprava o manjšinskem vprašanju se je že začela, če bo prišlo do kakšnih praktičnih zaključkov, je malo verjetno. Vedeti pa je treba, da so po mirovnih po- in z denarno kaznijo do 20.000 Din se kaznuje dalje tisti, ki na katerikoli način prenaša lažnive trditve z namenom, da bi izposta" zasmehovanju državne ustanove, zakone naredbe. — Z zakonom do 1 leta in denarno kaznijo 10.000 Din se kaznuje tisti, ki s tiskom ali na katerikoli drug način dela na razdoru med plemeni ali družabnimi razredi ali izziva razpolženje za plemensko razcepljenost ali plemenski razdor itd. za Nov zakon o pokojninah. Kralj jc podpisal zakon, ki določa, da be državni uradniki in železniški uslužbenci pravico do pokojnine že po 10 k stalne državne službe.' Službena doba -polno pokojnino traja pri drž. uradnikih 35 .let, prometno osobje pri železnici pa polno pokojnino glede na stroko, ki jo oprav-ja po 30 in deloma že po 25 letih službe. Zakon določa tudi odpravnino za slučaj odpusta iz službe. godbah vse države dolžne skrbeti za manjšine razen Anglije, Francije in Italije. V ženevi so se sestali tudi ministri Jugoslavije, Bolgarije in Grške, kar je najboljše znamenje, da se bližamo sporazumu med vsemi tremi državami. Zlasti se bo v najkrajšem času, morda že v Ženevi, podpisal sporazum med Jugoslavijo in Grčijo glede porabe solunskega pristanišča. Italiia. s Velika burja je divjala v Trstu dne 1, marca. Imela je hitrost 150 do 160 km. Take burje Trst ne pomni. Ves promet po cestah je bil onemogočen. Ljudje so hodili po ulicah neprestano ogroženi po opeki, ki je padala s streh. Ob obrežju je burja pre-vrgla tramvajski voz, pri čemer je bilo ranjenih več oseb. Tudi več avtomobilov se je prevrnilo. Na južnem kolodvoru je burja odtrgala in odnesla streho na peronu. Prekinjene so bile vse telefonske zveze z drugimi italijanskimi mesti, večinoma pa tudi z inozemstvom. Strahovita burja jc potisnila jugoslovanski parnik »Dubrovko« prav do okolice Citta nouve, kjer je parnik srečno pristal brez tuje pomoči. s Razno. V Dornbergu ie umrl zlato-mašnik g. Jožef Godnič. — V Trstu so pokopali Josipa Čermelja, očeta profesorja dr. Čermelja. — Rimska vlada je dovolila precejšen kredit za regulacijo reke Vipave. Pri Štanjelu na Krasu je zopet pogorel večii gozdni del. — Polde Kemperle, urednik bivše »Goriške Straže«, ki je bil od izrednega sodišča v Rimu oproščen, se nabaja že v Gorici živ in zdrav ter menda dobre volje. AvstrHa. s »Mi smo ..vojaki korenjaki..,« Lansko leto enkrat so v Wienerneustadtu nastopili dve oboroženi politični armadi, socialdemokratska Schutzbund in nemškona-cijonalna Heimwehr. Časopisje je tedne prej pisalo o tem nastopu in svet je pričakoval, da bosta armadi, ker sta imeli zborovanji istega dne, koncem koncev trčili skupaj, se prav po vojaško spoprijeli in nazadnje Avstriji pripravili pogin. Nič takega ni bilo. Vse se je izvršilo lepo mirno, le par komunistov, ki so bili preveč glasni, so vtaknili y »luknjo«, 24. februarja so Heimv/ehrovci m ochutzbundovci zopet nastopili. To not na Dunaju. 20.000 Schutzbundovcev je korakalo oboroženih v četverostopih z zastavami in godbami po dunajskih ulicah, da pokažejo svetu svojo moč. Na drugem koncu Dunaja Da so nastopili Heimwehrov-^ ki so zbrali samo okrog 3000 borcev. Mir se ni kalil in električni tramvaj je vozil redno p0 načrtu, njaki.,. Mi smo vojaki kore- Anjjlifa, s Angleški prestolonaslednik šiba indu-strrce. Na pojedini, ki so jo te dni priredili ang eški veleindustrijci, je bil navzoč tudi angleški prestolonaslednik. Imel je pri tej priliki tudi govor, ki pa je gospode vele-Kapitaliste razočaral. Princ je namreč ostro ,Ical Postopanje industrijcev napram delav-ie f0vedal 'e bogatim gospodom, da se posebno prepričal o obupnem in človeka vrednem položaju oremogarjev-rudarjev »Pri nas je prijetno, ti pravi mlada gospa Mica. „Nikdar ne razburjam svojega moža z velikim pranjem in čiščenjem, vse f o gre či sto mirno, ker RADION opere perilo sam v enem dopoldnevu/' Varuje perilo! in je prepričan, da se mora razmerje med industrijo in delavstvom korenito spremeniti in prilagoditi novemu času. Angleški delavski krogi pričakujejo od bodočega vladarja velikih socijalnih reform v korist delavnega stanu. Meh ka. s Zopet revolucija, V Mehiki je izbruhnila nova revolucija in sicer v precej velikem obsegu. Voditelj upora je bivši poslanik v Londonu Vallenzuella, ki je v družbi z generalom Vanzo začel krvavi boj proti sedanjemu predsedniku Gillu. Proti upornikom je vlada mobilizirala vse divizije pod poveljstvom samega vojnega ministra. Uporni general Vanzo je z 8000 ustaši že zasedel obmejno! mesto Nogales in prodira dalje, Amerika. s Razno, V bolnici v Duluthu je umrl Štefan Perko iz Dol. Logatca. — V Pitts-burghu Pa. je preminula Ana Frankovič roj. Flajnik doma v selu Hrast, fara Vinicp v Beli krajini Drobec novice. Pogajanja za velike vladno koalicijo v Nemčiji so se razbila. Enotno fronto proti delavski stranki hočejo za prihodnje parlamentarne volitve ustanoviti angleški konservativci in liberalci. Mussolini je poročal velikemu fašistov-skemu svetu o spravi med Cerkvijo 111 državo. 580 potnikov so odvedla angleška letala iz afganistanskega Kabula. Nevarno je obolel kardinal Andrej Friihwirt, najstarejši nemški cerkveni knez. 1400 letnico obstoja slavi letos samostan Mcntecassino v Italiji. 200 komunistov so zaprli v Romuniji, ker so kričali »Dol s kraljem in monarhijo«. Streljali so na novega predsednika ameriške republike Honduras, Colindreesa. Nič zadeli. Iz petnajstega nadstropja je skočila neka Glasser v Njujorku. Mrtva. Redovnica de la Lista, po krivem obtožena soudeležbe pri umoru predsednika Mehike Obregona, je v ječi nevarno zbolela. Pri delavski stavki na otoka Ceylon (na jugu od Kitaja) je bilo pri spopadu 3COO ranjenih in 4 mrtvi. Z bombami so pognali v zrak vojašnico v Mor.terev v Mehiki. 7 mrtvih in 12 težko ranjenih vojakov, 150 hiš je pogorelo v neki vasi blizu Kaira v Afriki. V Berlina se je us*relila 15 letna deklica, ker je niso pust'-'' starši na — ples, Trocki prosi, da bi se naselil v Nemčiji. Ameriški kardinal Mundelein ie prevzel pokroviteljstvo nad vseslovenskim katoliškim shodom v Ameriki. 86.000 naročnikov je nabral tekom enega tedna novi dunajski katoliški dnevnik »Das kleine Volksblatt«. Vagon je skočil iz tira na kolodvoru Dortmund v Nemčiji. Trije potniki mrtvi in mnogo ranjenih. Trocki je obolel v Carigradu na malariji Dekliška šola je zgorela v Jacksonville v Ameriki. Ena učenka zgorela, 19 težko opečenih. Za Mongolijo je imenovan nov škof — domačin Čang. Osmi kitajski škof. Velike poplave divjajo v Grčiji. kaj j fJLLLLL! AJDOVA MOKA DIN 5— garantirano pristna od 25 kg naprej pošilja Pavel SEDEJ, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. Čez 30 let staro pošteno podjetje W P« »Cešnlku« Ljubljana, Lingarjeva ulica Najboljši nakup dobrega in trpežnega blaga za zimske moške obleke. Sukno, štofi, kamgarni samo češko in angleško. Prepričajte sel Oglejte si zalogo! d V tričetrturni avdienci pri Nj. Vel. kralju je bil pretekli teden komisar ljubljanske oblasti g. dr. Marko Natlačen. Vsem dopisnikom. Ker je za to številko došlo veliko število inseratov, smo merah zal vse dopise odložiti za prihodnjič. cl Zračni premet ined Belgradcin in Zagrebom, ki bi se imel tc dni zopet vzpostaviti, je radi vremenskih razmer za nekaj dni odložen. Zrakoplovno društvo je naročilo na Francoskem še tri nova letala ter hoče letos otveriti promet tudi med Zagrebom in Dunajem ter Zagrebom in Prago. Najbrže se bo že letos ctvorila direktna zračna pošta tudi med Prago in Belgradom. d 3 in pol milijona lir bo v smislu net-tunskih dogovorov plačala Italija naši državi kot odškodnino za škodo, ki so jo napravili Italijani našim ljudem na Sušaku in v Reki leta 1920. d Kralj je pcdaril soprogi pokojnega Stjepana Radiča dve fotografiji: ena predstavlja prestolonaslednika Petra, druga princa Tomislava. d Na občnem zbora gostilničarske zadruge v Slovenski Bistrici se je povdarjalo, da gre za nekatere dosežene gostilničarske zahteve poleg organizaciji zasluga tudi dr. Korošcu, ki je pravilno tolmačil gostilničarske pravice. (»Gcstilničarski list« z dne 20. februarja 1929.) d Dr. Milorad Stražnicki, naš novoime-novani poslanik v Buenos Aires (Južna Amerika) je dopisniku »Vremena« izjavil, da posveča naša javnost izseljeniškemu vprašanju I>remalo pozornosti. Zl sti, da prihajajo za nas v poštev države Južne Amerike, ki so dežele velike bodočnosti. Treba bi bilo skleniti z njimi trgovinske pegodbe in povečati število zastopnikov naše države. Nekateri naši ljudje imajo v južnoameriških državah že velik ugled in upliv. Pri predzadnjih volitvah bi bil sin našega izseljenca Lušiča skoraj postal predsednik republike v Uruguayu. Manjkalo mu je do izvolitve samo 3C0 glasov. d Železniški strokovnjaki Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Čehoslovaške so zborovali pretekli teden v Ljubljani in so se menda v vseh vprašanjih prometa, ki so bila na dnevnem redu, sporazumeli. d Razgovor o delovnem času. V Zagrebu se je vršil 2. marca sestanek, ki naj razpravlja o zapiranju in odpiranju trgovin Sklical ga je minister za socialno politiko dr Drinkovic in na zbor je prišlo še~t sto odposlancev delavskih in trgovskih zbornic Najprej je govoril minister dr. Drinkovič ki je izjavil med drugim, da mora uredba o odpiranju in zapiranju trgovin spraviti v sklad koristi delovnega ljudstva z višjimi narodnimi in državnimi interesi. Zelje delovnega nasprotne naši mladi m edn 'J? )ej'?a,iz živll'enia odstraniti razredni boj. — Med drug mi je govoril tudi zastopnik delavskih orgaLac j TTopalJ vič, trdeč se naša industriji in trgoEa velcindustrija ne nahaja l krizi Vkrizi se nahajajo le mali kmetje, mali trgovci in obrtniki. Dokaz, da industriji ne gre tako slabo, je že, da se je število zaposlenega de-lavstva dvignilo v zadnjih petih letih za dve-stotisoč. V Vojvodini so povprečne mezde mezde poljedelskih delavcev izpod deset dinarjev itd. — Govorili so še razni govorniki, vendar je vsa razprava pokazala, da med delodajalci in delojemalci glede delovnega časa najbrž ne bo prišlo do sporazuma in da bo moral minister za socijalno politiko sam vso stvar presoditi in izdati rešitev. d Vinogradniki! Letošnja zima je povzročila skoraj po vseh vinogradih hude pc-zebe. S preudarno trsno rezjo, katero naj le-tes izjemoma odložimo na poznejši čas, moremo še marsikaj popraviti. O predmetu so že poročali strokovni in drugi listi. Tudi v Mariboru izhajajoči mesečnik »Naše gorice-prinese v prihodnji številki splošna navodila za letošnji način trsne rezi, na kar opozarjamo že zdaj vse vinogradnike. Z rezjo pa na vsak način počakajte! — Andrej Zmavc. d Novice v slikah št. 3 za mesec so priložene današnji številki »Domoljuba -. d Naše priloge: Gospodar ter Mati in gospodinja tiskamo tako, da se lahko vzamejo iz »Domoljuba« ter dajo vezati, ker imajo stalno vrednosti. Seveda jih ni mogoče drugače brati, kot če se se enkrat zganejo, da imajo obliko zvezka. To smo storili na žeijo mnogih naročnikov in naročnic. Nekdo pa nam je zdaj pisal, da je bilo preje prijetneje. Nam je vseeno, oziroma celo manj sitnosti imamo, če je samo ene vrsfe tisk. Če se torej splošno naročniki oglasijo,, da se prilege tiskajo zopet v prejšnji veilkosti, jim to takoj lahko ustrežemo. d Današnje slike o blejskem jcze»u v "»Novicah v slikah« nam je posla! ft-ui^rafski atelje Lergetporer na Bledu, ki ga vsem toplo priporočamo. d Denar bodo morali vrniti. Nekateri poslanci bivše narodne skupščine so dvignili poslanske dnevnice kar za več mesecev naprej. V novembru in decembru lanskega leta so dobili denar že za februar in celo marec 1929. Vsi bodo pozvani, da ' denar vrnejo državni blagajni. d Led razstrefjuiejo. Vojaki iz Osjeka in Ptuja so odšli v Dolnji Miholjac, kjer bodo razstreljevali led na Dravi in sicer skupno z madjarsko artiljerijo iz Barcsa, ker je ogrožen tamešnji most čez Dravo in so v nevarnosti ogrske, kakor tudi slavonske vasi. d V 11 mesecih štiri teleta od ene k«; ve. Kmetovalec Jakob Laux v Begoj Sveti Gjuradi v Vojvodini ima kravo prave švicarske pasme, ki mu je dala v 11 meseci dvakrat po dva telička. d Zbirka za avtomobil Škofa Gnulovca-Lansko leto smo se obrnili na slovensko javnost s prošnjo, da bi nas blagohotno podpirala pri dobrodelni akciji glede nabave avtomobila za škofa dr. Franca Gm-dovca v Prizrenu. Apostolska gorečnost škofa Gnidovca je splošno znana, manj gnano pa je, T >.Stawnat< z ' S.ff.-m. i Zvozil ainv mg&nara« » Sčeneje mpaiiife unmiutRm nmmmbas iprt-vfnas;iiK pate--. Ki VM:-- jvmosR. apcteR n uihiijšjjint iras udaisragt "SamBrtu, t KT mi! ulijutgjjaE. yt jrjkštai. c Bta&ratife iepmp fctaaeža. V iSaiu m ?rc«i Kc& .Staovica je bil * - uusea inšpektor notranjega mini- strer/a Ftter Zavii-č. Radi žametov in drugih zaprek je ticel vlak samo en vagon. Poleg inšpektorja in drugih petnikov se je nahajal v vagonu tudi Zija Vučitrn, bivši sluga umorjenega albanskega poslanika v Pragi Cena bega. Vučitrn je kakor znano ustrelil svoj čas čas v Pragi nekega Bebija, ker je ta umoril Cena bega. Sodišče v Pragi je Vučitma oprostilo, ker so zdravniki izjavil, da je umobolen m za svoje dej nje kazensko neodgovoren. Iz Prage so Vučitma izgnali v Jugoslavijo Vučitrn je prišel v Belgrad, od tam pa je nameraval v Skoplje k svoji sestri in nato še v Dja-kovico, kjer biva družina Cena bega. Na poti je Vučitrn v železniškem vagonu naenkrat pobesnel ter pričel streljati okrog sebe. Inšpektor Zavišič m neki odpuščen vojak sta bila ««>1 mrtva, štirje petniki pa ranjeni. • a . n5frcadati. Pilotoma se je posrečilo v višini 10 m skočiti iz letala. Tako sta se rešila smrti. Letalo sc je popolnoma razbilo. d Pomiloščenje. Karel Coter in Ludo-vik Breg, ki sta bila pri mariborski poroti radi umora posestnika Josipa Šlajferia obsojena na smrt na vešalih, sta pomiloščena in sicer prvi na dosmrtno, drugi pa na 20 letno težko ječo. d .Mrtvega so našli ob železniški progi pri Notranjih goricah pri Ljubljani z razbito lobanjo mesarja Bučarja z Rakeka. Pravijo, da je padel z vlaka. Pa se se ne ve natančno, kaj se te zgodilo. d Črnilo, ki se takoj po uporabi posuši, je iznašel postni uslužbenec Dujo Ma-teljan v Vinkovcih. če pride v promet, n« bo treba nobenega pivnika več. d Fantje, pamet! V mariborsko bolnico so pripeljali 20-letnega posestniškega sina Martina Olcbanjška iz pohorske občine, ki mu je neki drugi posestniški sin zadal z nožem pet nevarnih sunkov in sicer tri v rebra, enega v levo reko, drugega pa v hitet. d Med odbijače je zašel delavec Jazbec v Trbovljah. Je dobil težke telesne poškodbe. Odpeljali so ga v bolnico. d »Junakinja iz štajra« se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Nov, velik, živinski, konjski, prašičji in fcramnrski sejm se bo vršil v torek, 26. marca 1029 v Velikem Mraševem, občina Cerklje ob Krki. Kupci in prodajalci vabljeni Pazite čitatelji! Ne dajte da Vam uide današnji oglas odličnega sredstva za pra" nje, a to je ScMchtov »Radion«. Hvaležni nam boste, če sami poizkušate. Kam bomo letos Sli? Prosvetna zveza priredi letos sledeča poučna in zabavna potovanja in izlete: 1. Tretje romanje v Lurd, od 21. aprila do 1. majnika. Odhod iz Ljubljane 21. aprila zjutraj z brzovlakom preko Trsta, Benetk, Milana, Genove, kjer je prenočišče, dalje ob laški revieri do Ventimiglije preko Nizze, Marseilless, prenočišče v Lurdu, kamor dospejo izletniki v četrtek dne 25. aprila. Tu ostanejo do 29. aprila na kar se vrnejo po isti poti domov. Nazaj grede se ustavijo v Nizzi in v Milanu. V Ljubljano dospejo 1. majnika proti večeru. Stroški za JI1. razred vožnja, hrana, stanovanje znašajo Din 2900. Priglasiti se je treba za to potovanje do 21. marca. Potovanje se vrši, ako se priglasi vsaj 20 izletnikov. 2. Jubilejno romanje v Rim. Letos praznuje sv. Oče Pij XI. zlato mašo in sicer 22. decembra. Ob tej priliki se bo poklonilo tudi odposlanstvo Slovenije na čelu prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton B. Jeglič in prevzvišeni knezoškof dr. Karlin. Ker je potovanje namenjeno le udeležbi pri zlati maši, zato je odhod iz Ljubljane 16. decembra, prihod v Rim 18. dec., odhod iz Rima 22. decembra zvečer, prihod v Ljubljano 23. decembra zvečer. Vožnja, III. razred brzovlaka, hrana in stanovanje za vse dneve znaša Din 1600. 3. Majniški izleti so projektirani na Koroško in sicer s pomočjo avtobusov. — Prvi tak izlet bo 11. majnika, soboto zjutraj. Odhod iz Ljubljane z jutranjim gorenjskim vlakom do Tržiča. Od Tržiča preko Ljubela v Celovec in Gosposveto. Pre- nočišče ob Vrbskem jezeru. 12. majnika z avtom na Osojsko jezero, Beljak, preko Podkorenskega sedla na Kranjsko goro in z avtom v Kranj. Odtod zveza z vlakom proti Ljubljani. Hran, stanovanje in vožn;'a za osebo bo znašala Din 325. — Za bin-koštne praznike t. j. 19. in 20. majnika, se vrši z istim sporedom isti izlet. Ti izleti se vršijo le, če se priglasi vsaj 20 izletnikov. Priglasiti pa se je treba do 1. majnika v pi.-:sini Prosvetne .'.veze. 3. Tretje romanje na sv. Višarje bo 3. in 4. avgusta. Posebni vlak odpelje h Ljubljane 3. avgusta ziutraj in se vrr.t? / Ljubljano 4, avgusta popoldne Vožnia z vlakom Ljubljana—Žabnica in nazaj stane 75 dinarjev. 5. Skupno potovanje po Adriji je nameravano koncem avgusta, ako se bo oglasilo vsaj 200 izletnikov, z lastno ladjo. Ladja bi odplula iz Sušaka 25. avgusta. Na poti obiščemo otoke, glavna mesta in se dalj časa pomudimo v Splitu, Dubrovniku in Kotorju, odkoder je nameravan avto-dbsni izlet na Cetinje. To potovanje je namenjeno zlasti naši inteligenci, da spozna naravne lepote in krasote Dalmacije, kakor tudi umetnost Dubrovnika in šege in običaje dalmatinskega naroda. Podrobne cene se objavijo pozneje. Za vsa ta potovanja se je treba prijaviti Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 5 in sicer: ime in priimek, rojstno leto, stanovanje ter vstopno postajo. Izletniki za potovanje v Lurd in Rim morajo imeti lastne potne liste, vizume preskrbi Prosvetna zveza. Za vse izlet se plača polovica vsote, kadar se dotični priglasi. Da priredi Jugoslovanska orlovska zveza izlet v Prago za 750 Din z vožnjo in hrano vred (od 1—8 julija), je pa itak že znano. Nove knjige. Sienkietcicz »Na polju slave«, kot 30. zvezek Ljudske knjižnice. Slavni poljski pisatelj Šienkievvicz opisuje sijajno zmago kralja Jana Sobijeskega nad Turki pri Ro-tinu v svojih treh romanih »Z ognjem in mečem« iPotop« in »Mali vitez«. V romanu »Na polju slave« pa nam predočuje pisatelj kralja Jana Sobijeskega na višku moči, ko je leta 1683 rešil Dunaj pred Turki in s tem stri turško silo, ki je leto za letom tudi slovenskim deželam prizadejala neizmerno gorja Kakor vsi Sienkiewic-zevi romani je tudi ta od začetka do konca silno napet, da ga ne moreš odložiti dokler ga nisi prečital do konca. Cena Din 28.— za broširan, ozir. Din 40.— za vezan izvod. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Naše prijateljice. Spisal inž. Ciril Jeglič. (Knjiga o sobnih cvetlicah.) Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celju. 286 strani, 94 slik. Cena knjigi je za ude Mohorjeve družbe: broš. 27 Din (za neude 36 Din); vez. 34.20 Din (za neude 45.60 Din). — Ciril Jeglič nam je pod naslovom »Naše prijateljice« napisal krasno knjigo o življenju in cvetenju sobnih rastlin. Slovenci imamo še zelo malo vrtnarskih knjig, in posebej o sobnih rastlinah nismo imeli doslej še nobene. Zato se je Mohorjeva družba rade volje odločila, da ustreže tudi 29 razno Trdovratni samomorilec. Na železniški progi najde čuvaj človeka, ležečega preko tračnic. »Ste ji hiilin?. n 9 u*wa£a ^uiral pijan?« ga vpraša Čuvaj, odgovori človek, »Ne,« v.u-.tn, »temveč sit sem življenja in čakam, da me povozi vlak.« — »Ne uganjajte neumnosti in vslamte!« — »Ne vatanem poprej, da me povozi vlak!« Kako love cebre. Lepe progaaie divje konjičke v Afriki ženo gonjači proti vrsti mrež, ki vise raztegnjene med drevjem. Živali se s svojimi ostrimi kopici zapletajo v mreže, rijeio okoli 9ebe in 6e se kmalu ne morejo več oprostiti. Cirn jim zavežejo oči, postanejo živali popolnoma mirne. Sedaj Jih lovci oproste iz mrež, nato pa jim zvežejo noje, ako da morejo iti sanio korakoma in odženejo v tabor. Dobičkanosna kokoš- — Na perutninski farmi wisselu pri Cleveju, krmijo kokoši s suho ... mo, zleže približno tisoč mladih (letošnjih) kokoši vsak dan 600 do 650 jajc. Minulo leto so dosegli na »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« je rekel župnik milo. Toda starec ni več slišal, skočil Je v goščavo in izginil med drevesi. Prihodnje dni je taval Skobcev Jože brez miru po hribih. Župnikove besede so napravile nanj večji vtis, kot je hotel sam sebi priznati. V njegovem srcu je divjal vihar, neprestano so mu donele v ušesu besede: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom k in: »Kdor ne odpušča, mu tudi Bog ne bo odpustil.«:--Ali je res kriv, da deklica ne more govoriti? Ali mu bo Bog morda res vzel otroka? Globoko sovraštvo, dolgoletno trpljenje, strah in obup, vse to je divjalo v njegovem srcu. In vedno bolj ga je mučila strašna misel, da bo Marta morala kmalu umreti Proti koncu tedna ni več vzdržal. Zdirjal je skozi gozd v Slivnikovo hišo, da bi pogledal deklico. Čakalo ga je presenečenje. Deklica si je že toliko opomogla, da je za par ur na dan že lahko vstala. Zdravnik je rekel, da je deklica izven nevarnosti. Jože se je globoko oddahnil in rekel parkrat: »Hvala Bogu!« — Njegovo srce se je omehčalo. Naslednjo noč je spal pri Slivnikovth. V sanjah je bolestno stokal in nekoč glasno zaklical: »Ne, Marta, radi mene ne smeš trpeti in umreti še celo ne. Vse bom storil... Odpusti nam naše dolge!« — Se par dni se je bojeval, nato pa je dosorel v njem sklep. Šel bo v glavno mesto, kjer prebiva grof Sal-burg. Tam bo skrivaj opazoval grofovo življenje m njegove razmere ter se končno-veljavno odločil. Toda predno odpotuje, mora govoriti še 8 svakinjo zaradi oporoke. Te stvari ne sme odložiti. Par dni pozneje je povedal Jesenovki, da je z Osojnikovo hišo vred zgorela tudi njena oporoka. Ko je Katra to slišala, je hušnil prek« njenega obraza škodoželjen smeh. Nato je rekla osorno: »Zakaj ljudje bolje ne pazijo na ogenj — ne morem pomagati.« »Saj boš naredila novo oporoko, Katra?« jo je prosil Jože. »Niti v sanjah ne. Že večkrat sem se kesala, da sem kaj napisala.« »Katra, ne govori tako! Kar človek da našemu Gospodu, ne sme vzeti nazaj.« »Nehaj s svojimi pridigami! Naš Gospod tudi ni imel usmiljenja zame. Prav tedaj, ko sem vse dala za cerkev, je umrl Martin.« »Ti, z našim Gospodom se ne smeš prepirati... Nič ljubšega ne moreš storiti Martinu na drugem svetu, kot da pomagaš pri zidanju cerkve.« »Martin ničesar ne potrebuje. Vse svoje življenje je bil revež bolan in se je dovolj pokoril na svetu. Ako on ni prišel v nebesa, ne bo nihče prišel... In jaz tudi ne vem, koliko časa bom živela in koliko bom potrebovala; na stara leta vendar ne morem beračit.«. »O tem ni govora, Katra. Saj ne zahtevamo denarja, temveč samo gotovost, kako pisanje.« »Pisanega ne dajem rada iz rok. Človek nikoli ne ve, kaj se bo s tako listino zgodilo. In poleg tega še dvomim, ali je prva oporoka res zgorela. Z dvema oporokama lahko človeku zavijete vrat.« »Kakšne neumnosti pa govoriš! Meni in Osojniku lahko verjameš, saj sva poštena. Sicer pa je to zelo nepošteno napram Osojniku ako no držiš svoje be- tej čedalje bolj občutni potrebi. Ciril Jeglič je kot vrtnarski pisatelj že dobro znan mnogim bralcem »Mladike« ter »Sadjarja in vrtnarja Njegovo pripovedovanje ni le navaden, strokovno dovršen pouk, temveč občutiš iz njega toliko prisrčnosti, da ti postane resnično žal, če morda doslej še nisi vedel za »sreeo in blaženost, ki jo uživa srce, ki ljubi svetlicec. — V »Naših prijateljicah« so zbrane najhvaležnejše lončne rastline, primerne za cvetoči vrtec v domači sobi. za okras oken in balkonov. Tu je opisanih nad 30 rastlinskih rodov, in sicer temeljito, zanimivo in pre gledno, kakor boš težko našel kaj podobnega v tujih knjigah. Dragocene in zelo privlačne so tudi slike, katerih je v knjigi 94. Posebej slovenskim dekletom je namenjena !a knjiga. Prepričani smo pa, da se bodo ■ Naše prijateljice« brž priljubile starim in mladim in vsem, ki imajo smisel za dobro in lepo. Križem po Jutro:cm. Cirilova knjiž- j niča 28.. zvezek. Napeta potopisna zgodba nemškega pisatelju Karla Mava je začela j Cirilova knjižnica izdajati v slovenščini, i Mav je eden redkih pisateljev, ki zna obi- 1 čai>' razni', narodov podajati v obliki tako zapletenih in zavitih dogodkov, da držijo I bralca do konca v skoro mrzlični napetosti, j Knjižica stane 13 Din ter se naroča v Ciri- j lovi tiskarni v Maribora. DekliJki oder III. zvezek je izšel. Po- ' svečen je materi. Na 62 strani obsega celo | vrsto deklamacij in igrokazov za materin- ! ■ ki dan. Cena mu je izredno nizka 10 Din za izve-i, pfi odvzemu najmanj 5 izvodov j 1-a z 10^ popusta. Naroča se pri Slovenski I c:!iski zvezi v Ljubljani, Ljudski dom. — i Na razpolago sta še tudi I. (8 Din) m II. zvezek (12 Din), ki imata skupaj petero iger, od katerih sla tudi dve zelo primerni za materinski dan. - Vsa društva, ki praznujejo materinski dan, naj hitro naroče! Radio. Spored cd 7.-13. marca 1929. Vsak dan: 12.30 Reproducirana glasba. - 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. - 22 Najnovejše vesti in časovna napoved Četrtek, 7. marca: 17 Koncert radio-orkestra. 13 Češčina. - 13.30 O kmetijstvu. - 19 Naše sosednje države. — 19.30 Zgodovina Slovencev. — 20 Večer poljske glasbe II., izvaja radio-orkester. Petek, S. marca: 17 Koncert radio-orkestra.— 13.30 Gospodinjska ura. — 19 Francoščina. -- 19.30 1; glasbenega sve'a. - 20 Pevski solistični večer. — 21 Kc.ncert radio-orkestra. Sobota, o. mir^a: 17 Koncert radio-orkestra. 13.30 Dubrovnik in okolica. Propagandno predavanje za tujski promet v slovenskem, nemškem in češkem jeziku. 19 Nemščina. — 19.30 O verostov-ju. —' 20 Slovenska narodna in umetna jjeseni. — 21 Koncert radio-orkestrs. - 22.15 Sprehod po Evropi. Nedelja 10. marca: 9 30 Prenos cerkvcnc glasbe. 10.30 Predavanje iz poljedelstva. — 11 Kon-cer-;. — 15 Stanje vode iu časovna napoved. —15.05 Ljudsko roiska akademija. — lo Humoristično čti-vo. — lo.30 Predavanje. - 17 Koncert radio-orke-stra. — 20 Pevski večer ckleta prosv. društva iz Kadovljice. — 21 Koncert radio orkestra. Peuedtljek, II. marca-. 17 Koncert radio-orkestra. — 18.50 Češčina. — 19 Francoščina. — 19.30 Zdravniško picdavanje. — 20 Večer komorne glasbe, izvaja radio-kvariet. 1 Torek. 12. marca: 17 Koncert radio-orkesl.a. 18.30 Zur Osgenstandiheorie der Personlichkeit, znanstveno prejavanje v nemškem jeziku. — 19 Nemščina. 1°.30 Auto!ogija slovenske lirike. — 20 Drama- — Koncert radio-orkestra. hod po Evropi. Sreda 13. marca: 18.30 Pravljice. — 19 Srbohrvaščina. m*™"/,' rastlinstva. — 20 Prenos opere. ! 22 Spr» 17 Koncert radio-orkest,a. Katere knjige si pri Mohorjevi družbi še naročiš na doplačilo? Palček je lepa, krasnimi podobami opremljena pravljična knjiga. Kdor hoče na-praviti otrokom za majhen denar veliko veselja, naj si naroči to knjigo, da jim jo pri-nese sveti Miklavž. Stane broširan? le 12 Din vezani 17 Din. ' Knjiga o življenju. Spisal dr. Al. Ušenič-nik. 2e enkrat je ta knjiga izšla. Pa je bila kar hitro razprodana. Zato je znani učenjak dr, Al. Ušcničnik knjigo na novo priredil: mno: go dodal, mnogo pojasnil in jo je izročil Mohorjevi, ki jo letos izda. Knjiga je odgovor iz ust največjih učenjakov.in iz ust božjih na silna vprašanja: Odkod življenje? Kaj življenje? Cemu življenje? Ali je življenje življenja vredno? Vsak človek, ki količkaj misli, se ustavi ob teh vprašanjih in jim išče cdgc- ZAHVALA. Za mnoge izraze sočutja ob srnrli n-dragega očeta, gospoda Janeza Keršmanca posestnika na Piati, izrekamo lem potoni svojo najiopleišo zalivalo vnem, posebno pa vsem, ki go ga spremiti na njegovi zadnji poti. Plat«, dne 2. marca 1929. Žalujoči ostali. :;ede. Radi tvoje obljube je zastavil za cerkev svoj.-' posestvo. tiho, sedaj pa že vem, kam vleče veter, je strupeno rekla Katra! jaz naj bi torej plačala dolgove! Ne, tako neumna nisem. Misliš, da sem zato vse svoj? življenje garala in varčevala, da bom sedaj na stara le.a vrgla svoje težko prihranjene denarje proč in pomagala iz brozge lahkomiselnemu človeku. Za človeka, ki dela dolgove, nimam denarja, — niti vinarja! Prav nič ne bom naredila. Katra, denarja ne potrebuje Osojnik. temveč cerkev,-: i<- zaklical nevoljno Jože; neštetokrat si obljubila, da boš dala večjo vsoto za zidanje cerkve, vsa vas ve to, in Martin je to potrdil pri cerkvenem zborovanju. Sedaj pa nočeš tega storiti. Nisem mislil, da bos- pcjedla svojo besedo. Martin se bo v grobu obrnil ker ga bodo smatrali za lažnjivca in tebe je lahko sram pred celo vasjo. Zena je prebledela in se vsa stresla od razburjenja. Jože jo je zadel v najobčutljivejšo točko, zadel je v njen družinski ponos. Jezno je pogledala svaka in trdo rekla: Nepoštenosti mi ne smeš očitati. Svoio besedo vedno držim m jo bom tudi v tem slučaju. Ko bo cerkev pokrita, boste dobili denar. - Dvajset tisoč goldinarjev sem nekoč obljubila, in pri tem ostane., »Cerkev bo še to jesen pokrita.« >Dobro. — Ko bo pokrita bo denar vaš. preje n», — to sem vedno rekla.': »Saj to je v redu; toda oporoko lahko narediš.« »JNiti vrstice. — Saj še ne bom umrla. In če bi se to prej zgodilo, predno bo cerkev sezidana, bom že uredila svoje stvari, da mi ne bo mogel nihče očitati da sem neznacajna. — To je moja zadnja beseda Napol razočaran, napol zadovoljen se je poslovil ,ože od svakinje. vSaj bila še krepka in zdrava in pozneje bo še lahko govoril z njo. Drugo jutro je od-potovai. proti jugu. XI. Osojnik se je naselil z vsemi svojimi posli pri Siivniku. Štirinajst dni po požaru je prosil Slivnika za razgovor. K o sta sedela oba moža sama v zadnji sobici, dolgo časa ni mogel priti pogovor v tek. Osojnik je govoril to in ono, a se je obotavljal izreči odločilno beseuo. Treseč se je sedel tu in si brisal pot s cela. Nenadoma je globoko zadihal in rekel navidezno mirno: Peter, rad bi dal v najem za eno leto ali več svoje posestvo z živino vred. Vzemi ga ti, bom dal za nizko ceno. v Kaj govoriš, Marko, je rekel sosed, skrajno začuden. Hišo boš vendar zopet sezidal? Saj še ni tako pozno. Najbrže hiše ne bom več sezidal. Nisem kos tej stvari.. 1 Marko, bodi pameten! Mnogo laže bo šlo, kot si ti predstavi jas in vsi sosedje bodo pomagali po svojih močeh. Za oozjo voljo, nikar ne obupaj.': Saj ne obupujem, Peter; toda na dveh straneh ne morem zidati. Zidanje cerkve je nujnejše, kakor prednost3' ^ 9m° 7"Mi zidati cerkev in ima ™io >To ni pametno, ne zameri. Pravijo, da je Bog najprej sam sebi brado ustvaril.« ^ PeterNslvIrjiLnVrU božia.hiša in Sele nato moja. «i! w - S,°m dobro Premislil. Vprašam te le to ah hoces vzet. v najem. Dajal mi boš štiristo golt i narjev letno ter meni hrano in stanovanje « g mol mn 118 jajc na vsako kokoš. Tu imajo tudi znamenito ko koi, ki je znesla v enetn letu 315 jajc. So. meseca oktobra je znesla v 27 dneh 25 jajc, nato je prenehala, a od 23 novembra dalje leže zopet do-malega vsak dan To je res (josebna kokoš. Največjo kajigo sveta tiskajo v Parizu. Imela bo namreč 300 strani, vsaka po štiri metre višine in dva metra širine! Naslov knjigi jc »Zlal» knjiga francoske industrije* in bo služila v reklamo. — Pošiljali jo bodo namreč iz mesta v mesto, kjer jo bodo iztožena cb: svctljevali z ogromnimi žarometi. Strani se bodo vsako minuto avtomatično prelistavate. Na lovu. Kmet je zagledal na lovu jazbeca, kako je smuknil v luknjo. 11™ je vtaknil roko v luknjo, (la ga ujame. I.oveo, ki 1» to opazoval, vpraša kmeta: »Ali ga držiS?« >«■< odvrne kmet, ki ga je fjl bec ugriznil, »on tiral menec. Strokovnjakov sin. Sin-tek: »Oče, danes sem dobil dober red v kemiji- -Oče (vinski trgovec): »« kaj si tako znal?« — ček: »Pripovedoval sem, kako se vino ponareja!« vora _ Ta knjiga ga daje. V vsaki hiši naj bi bila, v vsaki knjižnici mora biti. Stane 22 Din broš., vez. 28 Din. Iz Kaire v Bagdad. Kaka knjiga je to? Ki sle jo imeli lani (i. zv.) že veste. To je potopis, pa je zgodovina in znanost in zaeno zagovor in obramba sv. pisma. Kako so se brezverci iz sv. pisma izza dobe Mojzesa norčevali- Pa so tisočletja zasute razvaline, ko so jih odkopali, spregovorile in potrdile vse zgodovinske resnice sv. pisma. Kdor si hočeš utrditi vero, pa se kaj naučiti in se nagledati lepili slik, naroči si to knjigo. Stane 30 Din. 1. in 11. zvezek vezana pa 68 Din. Presveto Srce Jezusovo je sedaj res naša . srednja skrivnost v tej hladni, brezbrižni dobi. Kdor hoče opravljati lepo pobožnost k Jezusovemu Presvetlem Srcu, naj si kupi Molitvenik o pobožnosti do Presvetega Srca Jezusovega, ki ga je priredil misijonar pater Janez Pristov. Stane lepo vezan 20 Din. S tem Vas je, cenjene naročnike seznanil »Domoljub« z vsebino vseh deseterih knjig, ki jih izda letos Mohorjeva. Naj to pojasnilo in vabilo ne bo klic vpijočega. Naša doba potrebuje izurjenih, poučenih, izobraženih ljudi. Kdor nima vsaj te izobrazbe, ki jo nudijo take knjige, bo težko, težko obstal ob burnem in tako lažnivem svetu. Sezite po teh knjigah, še je čas, do konca marca še vedno 'ahko pristopite ket novi člani v Mohorjevi: (Plačate pri g. poverjeniku — v župnišču — '20 Din za 5 knjig.) Pa če želite še tedaj, ko ste že plačali navadno naročnino, še kako knjigo za doplačilo, se vedno lahko še naknadno vpišete in plačate. V VSAKO HIŠO »SLOVENCA«! Pasion v gedaiišču. Pasijon bode tudi v letošnjem velikonočnem času, kakor smo že javili, vprizo-rilo Narodno gledališče v Ljubljani. V pa-sijonu se opisujejo Jeruzalemski dogodki, ki so se vršili v velikonočnih dneh leta 33 po Kristusovem rojstvu. Delo ima 14 slik, ki se izvajajo pred našimi očmi v treh oddelkih. Dogodke sta primerno za gledališče napisala po spisih evangelistov Mateja, Marke, Luke in Janeza, član ljubljanskega gledališča gospod Edvard Gre-gorin in znani oče iz reda sv. Frančiška prečastiti gospod dr. Roman Tominec. Ta pasijon, ki je bil lansko leto z največjim uspehom izvajan v ljubljanskem dramskem gledališču, se bo prvokrat vprizoril v nedeljo, dne 17. marca ob osmih zvečer. Nadaljnje predstave bodo na praznik 19. marca, dalje 24. in 25. marca ter skozi vse dni velikega tedna. Začetek predstave bo navadno zvečer ob osmih, več predstav pa bo tudi popoldne ob treh. Vprizoritev traja nekako dve uri in pol. Vstopnice se že dobivajo vsak dan pri gledališki blagajni, *ki se nahaja čez dan v opernem gledališču in je odprta od 10 do pol 1 in od 3 do 5. Cene so naslednje: parter po Din 30, 28, 26, 24, 22, 20; balkon po Din 22 ali 18; galerija do Din 14, 12, 10; galerijsko stojišče po Din 2; dijaško stojišče po Din 5. Lože (4 sedeži) po Din 120, 100, 75 in 70. Peti sedež v loži po Din 25, 20 in 15. n Zg. Bernik. V nedeljo 10. marca ob 3 popoldne vprizori Radio društvo dve šaljivi igri: »Vse naše« in »Dva gluha« v Ljudskem domu v Cerkljah. Uljudno vabimo. S tem Ki usoj&ni p. u. »I.fiin-hlvu vijudiio naznaniti, da sem izklopil iz tvnlke „Elite" konfekcija — din ba z o. z.t Ljubljana, In dn sem o tvori' svojo J a -1 n o novo trgovino pod imenom DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C 14/11. KONFEKCIJA IZDELOVANJE IN PRODAJA V svojem novem podjetju hom vodil vse v to stroko spadajoče predmete, ki bodo v vsakum oriru 6trokovno i .delani, za kar a mM moja dolgoletna nrakna in vsestransko poznavanje te stroke t»ko d i bodo p. n. odjemalci. vedno in v vsem naj-to neje in najkulanmej« po-str-ženi. Ve ecenjenemu oi činstva so uajvijn.lneje priporočam in beležim z odliču. spoštovanjem DRAGO GORUP t ■- \l njU Dajajte maslo, Vam dam posnemalnik! Pišite na upravo Domoljuba pod značko »Maslo za posnemalnik« št. 1945 in priložite 2 Din znamko za odgovor, ■upi mp» nuni" aip« '"»mu.....■■mili1 ■minil" 30 hev Trocki, ki ga je sovjetska vlada izgnala iz Rusije. Ime Trockega se je prvič imenovalo v javnosti 1. jg05, ko je bil kot 28 leten mož predsednik revoluc. delavskega svela v Petrogradu. Med svetovno vojno je bil poleg I-jenina glavni voditelj fcoljševikov. Od 1917 do 1918 je vodil ljudski ko-misarial za zunanje zadeve, cd 1918 do 1924 pa je načeloval rdeči armadi, ki io je organiziral in tudi uredil. Srce zunaj telesa. V ne-»' angleški porodnišnici le prišlo na svet dete, ki ima srce izven prsnega ogrodja. Srce je prev'eče-no samo s tanko nireijico, tako da jc mogoče točno opazovati njegovo delovanje, Zdravniki hočejo izvršiti operacijo na način, da 1-cdo poskušali prevleki srce z močno debelo kožo. Če je jezna. Ona: »Ti, Nande, pojdi 110 v kuhinjo ter kuharico ozmerjaj, "ar jo le moreš.« — On: »Zakaj pa? Kaj pa je napravi a napačnega?« -Ona: »O prav nič, le da-1,29 mora preproge izte-1'avati, iu če jc jezna, to veliko bolje izvrši.« : Saj lahko vzameš moje posle. Boštjan, veliki hlapec je pameten človek in se lahko popolnoma za-neseš nanj. Tudi drugi so zvesti.-? : V hiši sami bi najbolj potreboval zanesljivega človeka.': ;: Boš pač vzel Tončko, — ona je dovolj zanesljiva.« ; Za božjo vodjo, Marko, Tončka vendar ne more biti moja dekla.« :>Pa jo vzemi kot gospodinjo. Že davno sta se zaobljubila drug drugemu in od moje strani ni več ni-kake ovire. Mene bi samo veselilo, ako bi moja-sestra kmalu dosegla svojo srečo. Ostal bom pri vama — malo bosta že gledala name.« Marko, ljubi Marko, kaj praviš? Tončko mi daš,- je veselo vzkliknil sosed. »Da, nič nimam več proti temu, da se poročita. — Toda Tončko moraš osrečiti. Ona zasluži srečo.« Obrnil se je v stran in si obrisal solze iz oči. • Na rokah jo bom nosil in jo čuval kakor punčko svojega očesa,< je zatrjeval Slivnik. Nenadoma pa se je pojavil temen oblak na njegovem čelu in nemirno ie rekel: ;>Toda Marko, ne upam si tega povedati Tončki. Mislila bi, da hočem na vaši nesreči sezidati svojo srečo.« ;Bom že jaz govoril s sestro. Tončka bo tudi sama uvidela, da je tako najboljše.« ;*Hvala Marko, kamen si mi vzel s srca. — In ako si tako dober in mi ponudiš sedaj posestvo v najem, ga vzamem z obema rokama.« ;>Toroj velja,« je rekel Marko in stisnil Slivniku roko. Naslednjo noč Marko ni zatisnil očesa. Njegovo srce je bilo težko, ker je oddal posestvo in izgubil Tončko. In ni bilo mogoče spremeniti. Globoka grenkoba, neizrečen strah je stiskal njegove prsi. Cesto je skoraj zaihtel in ni se mogel iznebiti misli, da bi bilo najbolje zanj, ako bi v plamenu umrl. Zjutraj je zgodaj vstal in šel h kapelici, kjer je dolgo časa molil. Štiri tedne pozneje, na dan sv. Mihaela, je bila zbrana v gostilni B. v Zabregu praznična družba. Za mizo, pokrito s snežnobelim prtom je sedela Tončka z vencem na glavi in Slivnikov Peter s šopkom v gumbnici. Danes sta prejela oba v cerkvici v Zabregu zakrament sv. zakona. Na desni strani sta sedela Marko in kmet Močilnikar, na levi pa nema dekla Marta, Osojnikova velika dekla Cenka ter čevljar Gašpar. Marta je bila že popolnoma zdrava. V družbi ni bilo veselega razpoloženja. Zlasti nema deklica je gledala žalostno predse in kolikorkrat je pogledala Tončko, so jo oblile solze. Tudi Marko ni mogel skriti tihe žalosti. Zato je tudi nad ostalo družbo ležala neka tesnoba. Ako sta se novoporo-čenca od časa do časa ljubeče pogledala, sta hitro odmaknila oči, kakor bi se bala, da ne bi s svojo srečo žalila prijateljev, čevljarju Gašperju se je zdelo tako pusto razpoloženje na svatbi neznosno, zato je skušal ubrati vedrejše strune, šaljivo je- rekel Osojniku: :>Marko, tebi tudi skoraj ne preostane drugega, kakor da se cčeniš ali pa postaneš puščavnik. Ako ne veš za nobeno nevesto, ti bom jaz eno poiskal.« Ob teh čevljarjevih besedah je nema deklica smrtno prebledela in napeto zrla v Osojnika. Marko je sprva nekoliko nagubančil čelo, nato pa je rekel napol resno: Naročajte „Domoljuba"! LEKARNA MR. PH. LEO BAHOVEC "" L3U6L3ANA, KONGRESNI TRG 12 V ■CH USTANOV. 1536 I. umj ■ii, : j; jMi-ij s., I "K o . £ ' ■ 7*4 i V J-^^ninl ! Moderno urojouft lokama kater« odgovarja vsem predpisom iiigiione. lekarna Mr. Ph. Bahouec jo vodno dobro založena b Vnetni in vedno svežimi do; m.i' ini in tuiin.l idravliuimt hrocUtvi in.ni raliiiml vodami, obvezili i'-r hirurgRninil in minoittlniini piodmi-tl. Zdravila ua reeopte »e izvrfin jejo točno in natauCno 110 predpisih. Izdajajo se zdravila na re ceptevsehbolnišk.blagajn. V zhIoki no tudi vsa in nal-l>o!l6a zdravila za Sivino. Po,, bno K i metllavo živino so priporoma uigarno. timi-cosko zdravilo ,,Fu«erMnju". Samo v t tj lika, m si* izdeluj,- pravi ž,- povsod poznani, kri ciililni in kri osvežnjooi J1 . PLANINKA" "I"'1:; pripravim večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč, «f zdravilni čp.j namreč s t«m, da čisti in prenavlja Kri _ , izb ri.o učinkuje pri slabi prebavi fcelodca, sapriju ^ «vr+sr* telesa, napinovanju. 82abotnem dedovanju crev, ne-meroidih (»lati lili), povapnenju žil, izpuščajih, žolcnem kannu in obolenju mokracne kisline. — Preprečuje kislino legagoj in vzbnji nperit. ..PLAMNKA" zdravilni eai »o dobi v vseh drajrb iekamah: zahtevajte pa izr.Vn , ,.PLANINKA" čaj ki n.« prodasa odprt- •, tem ve" «anio v plombiranih zavoji b po Din 20'— v. napUom: Lekarna Mr. Ph. Bahovec, Ljubljana, ker so samo taki paketi «-ra\i. — (Vsakemu paketu jo priložena poučna knjižica.) Zaščitni znak: MR.f&HOVtf ,PLANIKA PLANiHKA' :. imtiuMi "-'C-A7. J* mnOGO DENARJA si lahko prihranite, če si nabavite potrebno manufakturno blago v detajlnem oddelku veletrgovine c i. GROBELNIK, Lana, mestni trg 22 kjer se vrši ' VELIKOIIOČHII PRODHJH 2 po izredno nizkih cenah in sicer dobite: Moško sukno od najcenejših do najfinejših kvalitet n.pr.: Ševiot od Din 48 — dalje Kamgarn . . ,, „ 70-— „ Blago za damske in otroške plašče . „ „ 38 -— „ Volneno damsko ^ago • • ... 28— .. Modno damsko blago .... Razne umetne svile,. Šifon..... Celirje, oksforde Klot...... Hlačevine . . , Razne odeje . . od Din 35'— dalje 24-50 . 780 „ 9 50 17- : 25- : 70- : •n r OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJ TE SE! 21vinore{ska in prešičorejaka zadrug« r. z. z o. z. v Ribnici vabi na občni zbor ki se vr5i dne 1. aprila po jutranji maši ob pol g, ako ne bo sklepčnosti, se vrši pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Dnevni redi 1. Pregled računskega zaključka. 2. Volitev načelstva, načelnika in tajnika, 3. Zavarovanje živine. 4. Slučajnosti. Seja se vrii v hranilnici in posojilnici v Rib. niči, Dolenjsko. Naročamo Mohorevke vezane. Vsak ve, da se lahko dobe nekatere knjige Mohorjeve družbe tudi vezane. Katere knjige so to, izveš iz Koledarja; če ca pa nimaš, ti pa to lahko pove g. poverjenik. Koliko s"ane vezava? Zelo malo; odvisno ie od obsega knjige in od števila zvezkov; cera se suče od 5 do 9 Din. Letos bos*a n. pr. izšli povesti Grče« in > Kmetija ob Temenici«. Vezava za prvo kniigo znaša 6, za drugo 7 Din. Ali se izolača naročiti knjigi vezani? Gotovo! Saj knjigi nista namenjeni samo tebi in tvo'i rodbini, ampak jih bo z veseliem prebiral še naslednji roti. 1'a tudi ti jih boš morebiti še rad kdaj pozneje vzel v roko. Knjigi spadafa v tvoio družinsko knjižnico. Veš pa, da so najhujši sovražn ki knjige — majhni otroci. Najprej izgubi knii-ga naslovno stran, nato izgine prva stran ali kar več strani hkrati — in sedai pa knii-ge itak ni več škoda in io trga, kdor pač rabi papirja. Da se s knjigo ne bo to zgodilo, ali vsa i ne tako hitro, zavaruj knjigo s trdimi platnicami! En pomislek boš morebiti imel: plačal si že 20 Din in si s tem obnovil udnino za leto 1930., pa nisi nič omenil, da želiš kako knjigo %'ezano. To nič ne de! Čisto prav je, da si obnovil udnino takoi ob sprejemu knjig, je vsaj g. poverjenik glede tebe brez skrbi in te ne ho treba opominjati, oziroma vpraševati, ali boš obnovil udnino. Toda ii-sti oddelek v nabiralni poli, kamor se vpiše, ali si naročil kako knjigo vezano ali pa kako knjigo za doplačilo, je pa pri tvojem imenu še prazen in se lahko še vedno noter vpiše karkoli. Zato ne imej tozadevno nobenih pomislekov, ampak jo kar mirno mahni ob priliki pred 5. marcem 1929 v župnišče in doplačaj za vezavo knjig! Samo ne odlašaj preveč, da ne zamudiš roka. V vsako hišo ..Domoliuba" I Zadružna gospodarska banka d. d. '"•-»•Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 »«««».. Gospoda. K-P.,«. .n rezerve ,kup„„ „„, Di„ ,«.„„„.„„„._, vlo„e „ad „,„ 30o ooo „„„._. Izvršuje m vrele bančnih p„,|„v pod najugodnejšimi pogoji. Prodal, obvezni- 7., ... ■ odUkedniuo 1. v..h „., vredno.,„,„ p^v J * ^^SS/SS """" Pretkan. »Ti se spet seliš?« — v: Da t Stanovanje so mi odpovedali!« — »Pa selitev te vendar stane!« — »Že! Toda mnogo manj, kakor če bi plačeval najemnino ...!« Nekega služabnika so nekoč vprašali, kako izhaja s svojim gospodarjem. : 0 prav izvrstno,; je odvrnil sluga, »drug drugemu si večkrat iztepavava suknjiče. Le s to razliko, da imam jaz svojega na sebi, gospodarjev pa visi na kljuki.« Zdravnikova mala hčerka se je zelo zanimala za očetov poklic. Nekega dne je prišla prijateljica v posete in med pogovorom tudi malo dekletce vprašala, kako in kaj. »O, ni lako slabo pri nas,« je odvrnila deklica. »Imamo mnogo prehlajenj, še več bronhitisa, tu pa tam tudi kako mrzlico, edino kar bi še potrebovali, bi bila kaka priiična kužna bolezen.« lllanra iščem k enemu IliSJE! konju in trem govediin, vajenega kmelskega dela v starosti od l§let dalje za župniiča. — Naslov v upravi »Domoljuba" pod št 2074 Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. NaroSniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. PosrBUovalnisa 06RIHG MMoSIfeja cesta 8t 28 oddaja službe kuharicam, natakaricam, služkinjam. — Za odgovor dvodinarska ztamka. Klanca. v»iene?a vseh kmečkih del. sprejmem takoj na kmetijo. Plača po dogovoru. Naslov v upravi „Uomoljuba" pod štev. 2033. Parftomatoa^ rabljenih, proda: — Mihael Gabrovšek, Studenec 5, f>ev. Mar. v Poljn. liČCRCa ? boljšo šolsko UUlillUH lz0brazb0i p0. štenega sprejmem v trgovino z me'1, blagom in teri bi imel delo tudi v trgovini. Ponudbe je poslati na upravo llsia pod „Ui-enec, Vrtnar* | na Gorenjskem št. 1735. PeliODslissa siienca sprejmem; vsa oskrba v hiši. Hinlto šašelj, Mokronog Klanec h konjem se !!!EH5!! sprejme takoj. Mora biti močmi, pošten m trezen. - Kdor zna malo mizarstva ali tesarstva ima prednost. Oglasiti se je p&če velika šved-II111HI ska tovarna v, vsakem kraju proti dobri plani. Naslove sprejema TEHNA drurba, Ljubljana, Mestni trg 25 Akcffa za prtpomoC nas Sc pozvala, da prfpo moremo k mnafenlii sedanieta fcffeega stasiga. V to svrho smo •izdelali 3 do 4000 parov rasnih vrst dobrrh iSevljev, katere bomo v naprej prodajali po sledečih izredno nizkih cenah: Oirošfce lam:v ™lih T»t 40 - do 50-Umu iciifc:frne aiX no- do u§v Iciishc čctlfe:;zgrrmm- do m-IcnsKc tme: pmo« a 140*- do 15©-mm C€Vl|C: 140-do I50-- PlOŠSfC C€¥lf€: rjave, moderna oblika No$k€ Ceflfe: črne v.soke ..... No VOSI? UptTudi meriP° ! o^DU 300" <1® »udi pao ».S™ 280'- dO 300- Opozariamo. da |e lo samo snela, mm roba w svrho da pobijamo draginjo in pomagamo potrebnim! vse v dclaflDl prodaji ccthct tovarne Čari Poilsh d. d., Panolska c. 23, na dvorišču Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. . od Din 150- . od Din IV- dteii&f sko&i okno "■"J, če pred na' kupom blaga zA moške ali že«-■oiJ»ui u eu j mnogo nižje kakor povsod drugod, rišite še danes na veletrgovino «. STERMECKI, CELIC. S!. 1» Slovenila po vzorec od snkna, kamgaraa In fievjota zo moško obleke, modernih knaha,koverkot In volne za dam-t-k o plašče, svil etamina, delena, popeliua.in ce flra za datnsko obleke, platnu, sifona in razno druire mannfaktnre. kateri se nošljo jo 'vsakemu, poštnine proi,'o n.nigle>711. Stenska ura plo <*.ovinas'a. okroglo oblik'', oai, "dnevna, prvovrstne kvaliteto • • • Din 162'- Br., 7M1. Ani donble kreol6.....Din »•- lir. 7995 Iste, trovrstuo D n »'<9 Br. 7111. H karatne zlate ireolč.....11 89'— Br. 7195. Isto. trovrs no D n 11«- lastno proloKolirana lotarna ar t Svlcl H r Kupujte samo kina srebr no jeddno orodje z znamko WMF Tovarniška garancija 5f lel II. SUTTNER Ljubljana I PREŠERNOVA J ulica S Gasilci! Motorne brizgalne ročne in prenosne, kakor tudi večje, močnejše na dveh kolesih za 400, 600 in 1000 litrov dobavlja po konkurenčnih cenah tvrd-tca Lampret in drug, d z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 22. Trpežen! Moderen! Krasen! Ltabljana Grad g£e iJ 10. — Telefon št. 2268. Prospekti zastonj! liBpota — zdravje! Oboje potrebuje Drave neae, toda samo z zdravstveno zanrsljivimi sredstvi, kot Feiler-jeva EUa-pomada za obrat ter zaščito Kože (tudi proti solnčnim pegam), tadalje Elsa-pomada za rasi los 2 lončka za vnaprej poslanih 40 Din Fellerjeva Elsa mila zdravja in lepite, vsebujejo dobro delujoče sestavine <6 vrst: lilijino, rumenjakovo, gllcerinovo. boraksovo kairauovo ter mdo za britje) Od teh na poizkus 5 komadov po izbiri za vna-pre> posian h 52 Din. dosta i LEKAKNAR FELLER. STUB1CA DONJA, Elsair^ 16 Hrvatska. Za izmivanje glave Elsa-Shatnpoou 3 Din 3(1 n. Ta varstvena znamka Furmani so furali... LUKA: Kadar jaz kupujem štrange ali pa drugi« vrvarsko idngo kol uz e (allre), senene vrvi, cun-gelne, povodce in drugo, zalit-vam vedno od trgovcu da mi da s»mo tako bla;o s privezanim rude im listkom, na katerem je naslikam pajk v okrogli mreži in ime Grosuplje. Potem vem, da bom zadovoljen, ker tako blago traja trikrat tiko dolgo k*kor drugo, in si zato veliko prihranim na izd> tkih za vprego. To blago je preizkusila državna kmetijska šola na Grmu m ga je priporočila za kmetovalce. K Sem TI, to je blago, da mu ga ni pira in pa nič dražja. Vrhu tega je to na* domač slovenski izdelek. Veš če mi ho^e dati k*k trgovec štrange ali drugo vrvarsko blago brez tacega rudečega listka s pajkom. mu rečem: „Za inoj dober denar hočem tudi dobro bla"0, to je samo z rudečitn listkom s pajkom.* Vidiš takle je ta listek: In ča trgo>ec nima te vrste i-frang, jih ne kupim pri njem. ampak tam kier imajo tako blago. JAKA: Hvala Ti sta Tvoj sve>, ali bt ml hotel posoditi tiste Tvoje štiange? LUKA: Zakaj pa ne. le vz-mi jib. boš saj sam takoj preizkusil, da sem govoril čisto resnico, ker moje štran