aH' m sit >no; ie * ero' ikas ov* pri W di"» p°! Cr* dU nP irai U* ijP" iS' Tin1 zv« kai D P' ;s I iiia nje, % aH« a** ■tisi iV« d« ni«' i/. - LETO XI ŠTEVILKA 99 MAJ 1983 Urejanje pašnikov na Pokojišču se nadaljuje Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika in Kmetijska zadruga Vrhnika se vključujeta v republiiko akcijo za revitalizacijo travnatega sveta. Z izdelavo Ustreznih programov skupnih pašnikov na Pokojišču je moč pridobiti nepovratna republiška sredstva, ki so potrebna za osnovne agrotehnične ukrepe na površinah, ki se sicer slabo izkoriščajo in bi se sčasoma zarastla. Program za leto 1983 je sicer dokaj skromen, saj pomeni 40 ha urejenih pašnikov glede na 5500 ha po republiškem programu malo. Vendar lahko povemo, da je program v celoti realiziran in je paša v teku. Kmetom je priskočila na Pomoč mladina in pripadniki JLA, W so s prostovolnim delom polagali urejati pašne površine (postavtjanie ograd, gnojenje). Akcija, ki je trajala od 23.4. do 30. Janez Meden, mlad kmet z cavrha, se je letos odločil *a paio telic ravninskih kmetov. Vseskozi je bil z brigadirji in pohvalil jih je, da so pravi delavci. je bila uspešna ne samo zaradi °pravljenga načrtovanega dela, temveč tudi zaradi prijetnega ,edna, ki so ga skupaj ob delu Preživeli mladinci in vojaki s kmeti s Pokojišča. . Na Pokojišču se vzporedno Rajata dva programa. Po prvem 12 leta 1980 se urejajo čred'nski Pašniki pri kmetih. S to rabo travnatega sveta se zboljšuje proizvodna zmogljivost travne ruše, Zato se stalež živine pri posameznih kmetih povečuje. Ta prodam v celoti zajema 110 ha boljših površin, kjer je možna strojna košnja. Na ostalih 240 ha pa teče v2poredno drugi program urejala skupnih pašnikov za pašo Plemenske živine ravninskih kmetov. V ta program so zajeta s|abša zemljišča, kjer ni možna krojna košnja, zato je možno le s , Pašo izkoriščati ta travnati svet. \\ 'o je tako imenovana tehnologija nadzorovane paše, ki je pri nas pova, vendar že preizkušena in vffl ^kazalo se je že lani, da je zelo p'i'j Primerna za izkoriščanje takih j K' Kari-1 ;tva površin. Hkrati prihaja do povezave med hribovskim in ravninskim kmetom, ki s pridnim delom lahko prinese lepe rezultate pri vzreji plemenske živine. Dr. Verbič v svoji knjigi Zreja telet in telic, ki je izšla v zbirki Knjižnice za pospeševanje kmetijstva Xl-1981, navaja: Večino telic pri nas zredimo v hlevski reji, kar pa ni dobro! Zreja telic na paši ima veliko prednost, še bolje je, če so telice na planinski paši! V Švici in Nemčiji so ugotovili, da so na planinski paši zrejene telice dosegle večjo starost in bile bolj plodne kot telice v hlevski reji. Ugodno delovanje paše se vsestransko pozna pri razvoju plemenskih živali. Gibanje ugodno vpliva na razvoj srca in pljuč. Pašne živali so bolj globoke, imajo bolje razvite ude in redkeje trpijo zaradi napak pri stoji. Ugodno delovanje se kaže tudi v večji spolni aktivnosti, boljšem obnašanju v čredi, večji odpornosti proti boleznim in večji neobčutljivosti za različne neugodne vplive. Pravimo, da imajo pašne živali boljšo konstitucijo. Letos bo na paši 60 plemenskih telic, pri katerih pričakujejo dnevne poraste med 0,6—0,7kg na dan. Tak dnevni prirast je za take kategorije živali tudi primeren. V bodoče moramo povezavi med kmetom iz ravnine in hribovskim kmetom posvetiti veliko pozornosti, saj le ta daje upe, da bo zastavljeno delo uspešno tudi v naslednjih letih. Uspešno na že obstoječih urejenih površinah in na novih skupnih pašnikih- Kmetijska zadruga Vrhnika bo tu morala z ustrezno akcijo celo leto vzbujati zanimanje med ravninskimi kmeti, da bodo spoznali koristnost take vzreje plemenske živine. Interes med kmeti na Pokojišču za usposabljanje novih površin za pašo že obstaja, zato že načrtujemo urejanje novih površin v letu 1984, prav tako vključene v republiški program agromelioracij ki bo tekel še nadaljnja leta. j. d. Ob občinskem prazniku Slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ob občinskem prazniku — 6. maju je bila v Cankarjevem domu. Predsednik občinske konference SZDL Tomaž Grom je imel slavnostni govor. Med drugim je poudaril, da se moramo v naši vsakodnevni praksi boriti za dosledno samoupravo, za medsebojne dogovore in predvsem za spoštovanje dogovorjenega. Upreti pa se moramo samovolji, pretiranemu administriranju na vseh ravneh, predvsem pa proti vsem pojavom, ki zmanjšujejo manevrski prostor samoupravi. Zato je naša skrb in odgovornot še toliko večja za dobro funkcioniranje vseh samoupravnih celic, posebno pa še KS in delegatskega sistema v občini. Iz nastalega gospodarskega položaja se bomo rešili toliko prej, kolikor odgovorneje bomo delovali v vsakem okolju in na vseh ravneh. Pripadnost samoupravni socialistični graditvi družbe in izpolnjevanje dogovorjenega bomo morali dokazovati z dejanji in ne z besedami.« K prazniku so nam čestitali tudi predstavniki občine Čapljina. Nato pa je Andrej Vidovič izročil državna odlikovanja in Cankarjeve plakete. Tomaž Grom pa srebrna priznanja Osvobodilne fronte. Na Štampetov most so borci XIV., XV. in XVIII. divizije NOV uspešno izvedli tri napade in s tem dali pomemben prispevek tudi celokupnemu zavezniškemu vojskovanju na fronti v Italiji. Kot pomnik na te akcije bo 18. junija ob 10. uri pri Štampetovem mostu odkritje spominskega obeležja, ki bo označevalo uspešne napade teh divizij v ietih 1943 in 1944 na ta objekt. Vabino vse borce, mladino, člane družbenih organizacij in društev, železničarje in sploh vse občane, da se kar najštevilneje udeleže tega množičnega zbora ob odkritju obeležja. Dostop do štampetovega mostu je z Vrhnike po cesti, možno pa je priti tudi peš po stezi od železniške postaje Verd. Prireditveni odbor (Več o napadih na str. 5 ) Štafeto mladosti so letos ponesli tudi mladi iz naše občine. Osrednja prireditev pa je bila pred domom JLA na Vrhniki, kjer je zbranim spregovoril sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Perpar. Nato pa so jo mladi ponesli do Borovnice, kjer je bila pred osnovno šolo krajša prireditev, In jo še isti večer predali mladim Grosupeljča-nom. Cankarjeva plaketa Jonska skupščina je na slavnostni seji ob občinskem praz-Podellla priznanja občine Vrhnika: »Plaketo pisatelja Ivana *rja«. Plaketo so prejeli: Bortl* «5 % Zadevno delo na področju izdelave -fotodokumentacije ra-* I 1»&h Vrhnike In avtorstva več pomembnih razstav fotografij. Miri gorčic se je rodil leta 1930 v Knjaževcu v SR Srbiji in prišel i° y ii,; ^niko leta 1915. Kraj je spoznaval s fotografijo, s katero se je ' ni *0(Vv?kvarjatl 1954- leta. V svojem malem ateljeju hrani več kot rn-*! iS0 amlvskih negativov, ki so vezani na vse dogodke Vrhnike. ,vtor fotografij prospekta Vrhnike, izdelanega v lanskem letu, »t '"nlA V,or fotografij prospekta Vrhnike, izdelanega v lanskem letu, B /lCtor sedm,n razglednic. Hrani tudi več kot 600 diapozitivov ' V V« ■ k' se lahko uporabijo za prospekte, razglednice ipd. L°d začetka izdajanja občinskega glasila »Naš časopis« Ml-l Li i*a oorčič skrbi za slikovni del v njem in je tudi član uredniškega r/ Os*9' Prav 'e soustanovitelj fotokluba na Vrhniki. et tt^.avtor več pomembnih razstav. Ob smrti tovariša Tita je pri-^jlrj![|raz8tavo o njegovi življenjski poti, ki si jo je ogledalo okoli \si obiskovalcev. Ob 12. kongresu ZKJ je pripravil razstavo C5'.kongresi«, ob kongresu ZSŠ v lanskem letu pa razstavo o (JJiu delavskega gibanja na Slovenskem. Ob 35-letnici usta-t^e I. tankovske brigade NOB je predstavil zbirko več kot 400 tfcVafjj, vezanih na vojno pot te brigade. Poleg drugih razstav bi^enimo še razstavo »Tito na obisku v JLA v Sloveniji«, ki \1 Po vsej Sloveniji in je dosegla veliko priznanje In uspeh, t^karjeva knjižnica Vrhnika WJ.Spešn° .azvljanje knjižničarske dejvnosti, ki je namenjena V^evanju, razvoju strokovnega dela, prenosu znanja ter za-•eV i °Wanju kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov. ta r.'°s mineva 25,let odkar je bila ustanovljena Ljudska knjižni '"lir • So' ' ie delovala v leseni baraki, imela je 912 knjig in 86 članov, ki Sj5'v prvem letu Izposudlll 200 knjig. Lani je knjižni sklad štel C 1 knjig, aktivnih članov je bilo 4869, ki so 43.501 krat obi-5knjižnclo Insilzposodlll 105.041 knjig. Aiij, -a osnovne dejavnosti knjižnica uspešno razvija tudi druge k*s dela z bralci in tako širi zanimanje za knjigo. V zadnjih letih Ew?0a veliko skrbi zlasti mladim bralcem, za katere redno te-KJJko pripravlja ure pravljic in cicibanove urice za predšolske Cankarjeva knjižnica skrbi za ustrezen razvoj knjižnice v 5°Vr)icl in lzposojewališča na Logu. \f °šno-izobraževalno knjižničarstvo je v naši občini doseglo "ova 0 raven. sai se po obsegu dejavnosti uvršča v prvo tretjino Sr,skih knjižnic, kjer se nahajajo knjižnice velikjh občin; med Mllorad Borčlč prejema Cankarjevo plaketo občinami, ki imajo podoben razvoj, kot naša, pa sodi v sam vrh splošnoizobraževalnih knjižnic. Gasilsko društvo Verd za dosežene rezultate na področju požarne varnosti, gašenja požarov in strokovnega izpopolnjevanja ter na področju kulturno-prosvetnega, socialnega in nacionalnega osveščanja prebivalstva. Gasilsko društvo Verd letos praznuje 100-letnico svojega obstoja. Poleg osnovnega delovanja so bili gasilci tudi nosilci splošnega napredka na vasi. Imeli so organizirano številno dramsko sekcijo, tamburaški zbor, pevski zbor in telovadno sekcijo. Gasilsko društvo Verd je bilo že pred II. svetovno vojno napredno, saj je veliko njegovih članov leta 1941 odšlo v partizane in se ključilo v delovanje osvobodilne fronte. Postali so aktivisti in glasniki osvobodilnega boja proti okupatorju in domačim izdajalcem. Iz vrst gasilcev na Verdu so izšli znani borci in revolucionarji, tudi narodni heroj Tone Vidmar-Luka. Po osvoboditvi je bilo Gasilsko društvo še več let aktivno na kulturno-prosvetnem področju. Dramska sekcija GO je bila edina nosilka dramskega delo 'anja na vasi. Gasilsko društvo Verd zadnja leta posveča posebno skrb strokovnemu izpopolnjevanju svojih članov za operativno delo pri gašenju požara in za požarno preventivo. Poleg dveh desetin Članov ima še mladinsko in pionirsko desetino. Gasilci tudi dobro sodelujejo s Civilno zaščito in sodelujejo na regijskih in občinskih tekmovanjih, kjer dosegajo dobre rezultate. KRAJANI VRHNIKE SO SE ODLOČILI ZA PROSTORSKO PREOBRAZBO KS VRHNIKA Uspešen referendum V nedeljo, 8. maja, so se krajani vrhniške krajevne skupnosti na referendumu za prostorsko preobrazbo KS Vrhnika odločali o organiziranosti krajevne samouprave. Po predhodnih pripravah, ki so potekale kar nekaj let, se je v javni razpravi, ki je potekala v družbenopolitičnih organizacijah, oblikoval predlog za preoblikovanje KS Vrhnika v tri manjše krajevne skupnosti. Priprave na referendum so uspešno potekale, tako da na dan referenduma ni bilo nikakršnih problemov. Udeležba na referendumu je bila dokaj visoka, saj je volilo 3710 volilnih upravičencev od 4399, kar je 84,34 %. Za predlog o prostorski preobrazbi je glasovalo 2921 volilcev ali 66,40%, proti predlogu je glasovalo 724 volilcev ali 16,46Q %, neveljavnih glasovnic je bilo 1,48 %, volitev pa se ni udeležilo 15,66% volilnih upravičencev. Rezultati referenduma so zelo ugodni, saj bi bil ob 0,3 % več pozitivnih glasov predlog izglasovan celo z dvotretjinsko večino. Takšen rezultat referenduma dokazuje visoko zavest Vrhnlčanov o nujnosti ustreznejšega in učinkovitejšega samoupravnega organiziranje v krajevni skupnosti. Zavedati pa se je potrebno, da uspešno izglasovan referendum še ne pomeni takojšnje rešitve vseh krajevnih problemov, ki jih ni malo, pač pa je le potrebna osnova za takšno samoupravno organiziranost, v kateri bo mogoče doseči večji vpliv krajanov na odločanje o vseh pomembnih vprašanjih. Akcija za preobrazbo se s tem šele pričenja, zato je nujno, da se družbenopolitične organizacije in vse ostale organizirane socialistične sile čimprej reorganizirajo v tri krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva. Prva naloga bodoče organizacije SZDL v posameznih krajevnih skupnostih bo: izpeljati vse potrebne kadrovske in organizacijske priprave za konstituiranje samoupravnih organov krajevnih skupnosti. Nalog je veliko, zato velja pohiteti! R. BEUERMANN Volilni odbor v Domu upokojencev je zaključil z volitvami že sredi dopoldneva. ZAKLJUČNO POROČILO O IZIDU REFERENDUMA ZA PROSTORSKO PREOBRAZBO KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA, DNE 8. MAJA 1983 Št. volil. Skupaj Odsotni Končno Od tega Št. vlli- po volil. volilnih število Volilo s upravi- volil. Volilo NEVE- Ni šča Naziv volišča imeniku potrdilom čencev JLA tujina upravič. skupaj % ZA % PROTI % LJAV. % volilo % 1. ISKRA ANTENE 384 — 384 . 3 12 369 322 87,6 226 61,3 88 23,8 8 2.2 47 12,7 2. DOM 6 5,2 UPOKOJENCEV 118 — 118 — 1 117 111 94,9 96 82,0 14 12,0 1 0.8 3. GOSTILNA »TURŠIĆ« 389 _. j i- 389 4 6 379 319 84,1 244 64,5 66 17,3 9 2,4 60 15.8 4. DOM KS 366 "■ • _ 386 6 9 371 283 76,3 225 60,6 52 14.0 6 1,6 88 23,7 5. DOM KS , . 363 — 363 5 8 350 289 82,6 230 65,7 59 16,8 — — 61 17,5 6. DOM JLA 325 325 6 7 312 257 82,0 215 68,9 34 10,9 8 2,6 55 17,6 7. DOM JLA 482 - 482 6 3 473 376 79,5 337 71,3 37 7,8 2 0.4 97 20,5 8. OKSZDL 371 — 371 .7 4 360 310 86,1 220 61,2 74 20,5 16 4,5 50 13,8 9. MENZA IUV 404 1 405 1 9 395 322 81.5 293 74,2 29 7,3 — — 73 18,5 10. VRTEC HRIB 372 372 3 13 356 322 90,5 240 67.5 79 22,2 3 0.8 34 9,5 11. CANKARJEV DOM 447 — 447 8 S 434 392 90,3 287 66,2 98 22.6 7 1.6 42 9,6 12. G.G.VRHNIKA 286 — 286 1 6 279 235 84,2 160 57,4 70 25,1 ■ 5 1,8 44 15,7 13. PAP VRHNIKA 212 — 212 3 5 204 172 84,3 148 72,5 24 11,7 — — 32 15,7 SKUPAJ: 4539 4540 53 88 4399 3710 84,34 2921 66,40 724 16,46 65 1,48 689 15,66 2 NAS ČASOPIS INFORMACIJA O 10. SEJI OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS VRHNIKA_ Ocenili uresničevanje načrtov gospodarjenja 10. seja OK ZKS Vrhnika je bila namenjena razpravi o aktualnih gospodarsko-polrtlčnlh problemih pri uresničevanju načrtov gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta, obravnavi in sprejemu dopolnjenih programskih usmeritev za delovanje občinske organizacije MKS Vrhnika v letu 1983 In programa aktivnosti OK ZKS Vrhnika za razdobje april — Junij 1983, oceni poteka razprav In predlogov k gradivu za 7. sejo CK ZKS ter kadrovskim spremembam v sestavu komisij CK ZKS Vrhnika. Razprava o poslovanju OZD v občini je potekala na osnovi gradiva, ki ga je pripravil izvršni svet skupščina občine. Dotaknila se je vseh vprašanj, ki jih obravnava gradivo, velik del razprave pa je bil namenjen TOZD Igrad, kjer je predvsem potrebno razčistiti odnose na relaciji TOZD — DO, pa tudi znotraj same temeljne organizacije. Sklepe o nalogah komunistov bo na osnovi razprave na seji občinskega komiteja sprejelo predsedstvo OK ZKS, probleme poslovanja v obeh TOZD, ki poslujeta z izgubo, pa naj obravnavata tudi odbor medobčinske gospodarske zbornice in pa komisija za DE odnose pri predsedstvu OK ZKS skupaj s komunisti, ki opravljajo ajodgovornejša dela v teh temeljnih organizacijah. Programske usmeritve za delovanje občinske organizacije ZKS so bile sprejete na letni programski konferenci 25. marca letos. Pred programsko konferenco je potekala javna obravnava gradiva v vseh osnovnih organizacijah ZKS, razprava o uresničevanju politike ZK v preteklem letu pa je tudi dala nekaj sugestij za dopolnitev programskih usmeritev. Zato je občinski komite sprejel dokončno — nekoliko dopolnjeno besedilo programskih usmeritev za delovanje občinske organizacije ZKS v letu 1983. Dopolnjene programske usmeritve so bile tudi podlaga za oblikovanje programa dela občinskega komiteja ZKS za razdobje april — junij 1983. Predlog programa aktivnosti je pripravilo predsedstvo OK skupaj s komisijami občinskega komiteja. Pri organiziranju razprave o gradivu o izvajanju kadrovske politike za 7. sejo CK ZKS nismo dosegli takšne širine kot pri obravnavi gradiva za 6. sejo CKS. Na posvetu sekretarjev OO ZKS je bilo dogovorjeno, da se gradivo obravnava vsaj na sekretariatih OO glede na to, da so bili roki za obravnavo zelo kratki. Udeležili smo se razprave na Medobčinskem svetu ZKS Ljubljana —okolica, razprava na seji občinskega komiteja pa je predvsem opozorila na uresničevanje odgovornosti. Posebnih sklepov v zvezi z gradivom občinski komite ni sprejel, saj ne gre le za obravnavo gradiva, ampak moramo razreševanje vprašanj kadrovske politike vgraditi v celotno aktivnost Zveze komunistov. Občinski komite je imenoval stalne komisije, ki delujejo pri občinskem komiteju. Statutarni sklep občinske organizacije ZKS namreč opredeljuje le področja, za katera se komisije ustanovijo, konkretne zadolžitve komisij pa določi komite. Dosedanja organiziranost komisij je nekoliko spremenjena, da bi program aktivnosti lahko v celoti realizirali. Občinski komiteje imenoval naslednje stalne komisije: za družbenoekonomske odnose, za politični sistem, za SLO in DS, za organiziranost, razvoj, IPU in informiranje ter kadrovsko komisijo. KOS ANDREJ Veliko preizkušenj v delu sindikata Sredi maja Je tudi občinska organizacija sindikata strnila pregled deia od skupščine aprila 1982 do sedaj na svoji letni seji, na kateri so sodelovali tudi predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Ob obravnavi poročila o delu Je stekla razprava tudi o gospodarjenju v prvem trimesečju tega leta v naši občini, še posebej pa so se dotaknili nekaterih posameznih organizacij združenega dela. V uvodnem poročilu predsednika in v razpravi je tekla beseda o delu vodstva občinske organizacije in o povezovanju z osnovnimi organizacijami. Ugotavljali so, da je bilo v preteklem obdobju veliko preizkušenj v delu sindikata, predvsem zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, ki so slabšale družbenoekonomski položaj delavca. To je bilo tudi leto kongresov in z njimi vrsta aktivnosti tako v občinski kot v osnovnih organizacijah. Prav to je od občinskega sveta zahtevalo, da je vso aktivnost usmeril v delo z osnovnimi organizacijami in tak način dela so pozitivno ocenjevali tudi v samih temeljnih sredinah. Menili so, da ravno s posveti s predsedniki jn z obiski v osnovnih organizacijah in s pogovori z njihovimi izvršnimi odbori dobijo osnovne sredine veliko usmeritev za svoje delovanje. Na seji so tudi ocenili, da je bilo velike pozornosti deležno tudi izobraževanje delegatov; kajti vsepovsod ugotavljajo, da delegatski sistem še ni zaživel v polni meri. Tudi ugotovitvi, da mora sindikat še več pozornosti posvetiti tudi informiranju, so dali svoj pečat, kajti le s tem, da bodo ljudje seznanjeni in da bodo vedeli, pri Čem so, se bodo počutili vame in s tem se bo povečala tudi učinkovitost. »Družbenopolitični sistem je trden tedaj, če ljudje vanj zaupajo in če se v njem počutijo dobro in varno«, je v razpravi poudaril tudi predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič. Dogovorili so se, da si bosta tako sindikat kot skupščina občine tako prizadevala da bodo samoupravnim organom in delegacijam v združenem deiu tudi strokovne službe priskočile na pomoč. Stekla je tudi razprava o povezovanju osnovnih organizacij sindikata z mladinskimi in osnovnimi organizacijami ZK v delovnih organizacijah, saj so ugotavljali, da to še ni zaživelo in da se često ravno nepovezanost močno odraža tudi pri oblikovanju mnenj pri evidentiranju kadrov. Ravno sedaj pa sindikat in Skupnost za zaposlovanje vodita skupno akcijo po tozdih o kadrovski problematiki, zaposlovanju štipendistov in pripravnikov, planih kadrovanja ter nasploh o problemih zaposlovanja v občini. Ugotovili so, da je v zadnjem času zaživelo tudi delo sveta ter nekaterih odborov in komisij pri občinskem sindikalnem svetu. Ravno na osnovi bogate razprave in tudi sprotnega spremljanja dela občinske organizacije sta član predsedstva republiškega sveta ZSS Drago Seliger in sekretar Medobčinskega sveta ZSS Davorin Gregorič ugodno ocenila njihovo delo v preteklem obdobju. Na letni seji pa so sprejeli ,še poslovnik o notranji organiziranosti in načinu delovanja OS ZS ter njegovih organov in statutarni sklep. Izvedli pa so še nadomestne volitve v svet in predsedstvo. M. S. Programske usmeritve za delovanje občinske organizacije ZKS Vrhnika v letu 1983 Na področju druzoenoekonomsklh odnosov In gospodarske stabilizacije bo zveza komunistov svojo dejavnost usmerila za doseganje večje učinkovitosti pri naslednjih nalogah: 1. Krepitev medsebojne povezanosti delavcev TOZD v delovni organizaciji in v drugih oblikah medsebojnega proizvodnega in poslovnega povezovanja ter pospešitev samoupravnega združevanja dela in sredstev. Zato bomo posvetili posebno pozornost akcijskemu povezovanju komunistov v delovnih organizacijah IUV in LIKO kakor tudi komunistov iz TOZD, ki imajo sedež delovnih organizacij izven občine ter pospešili že začete aktivnosti za organiziranje akcijskih konferenc in drugih oblik skupnih aktivnosti komunistov v skladu s sklepi 5. seje CK ZKS. 2. Uresničevanje programa dolgoročne gospodarske in družbene stabilizacije z ustvarjanjem idejnopolitičnega vzdušja vzdruženem delu in v vseh družbenih okoljih,.da je le boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi, z večjo produktivnostjo in varčevanjem mogoče povečati dohodek, s katerim bomo lahko zagotavljali nadaljnji razvoj ter povečevanje družbenega in osebnega standarda. Organi in organizacije Zveze komunistov bodo tekoče spremljali problematiko gospodarjenja in uresničevanja letnih gospodarskih načrtov v OZD in SIS ter opredeljevali neposredne naloge komunistov. Posebno pozornost bomo komunisti pri tem namenili: izvajanju planov izvoza, delitvi po rezultatih dela, vzrokom za nedoseganje zadostnega dohodka-(iz-guhe, preseganje dovoljene rasti OD in drugo), uresničevanju načel svobodne menjave dela med TOZD in DSSS ter med TOZD in delavci v družbenih dejavnostih, ki pa se morajo razširiti na samoupravne odnose vseh delovnih ljudi in občanov in ne zgolj na njihova predstavništva in administrativne odnose, oskrbi proizvodnje in prebivalstva, vlogi in razvoju kmetijstva ter uresničevanju resolucije o družbenoekonomski politiki v letu 1983 v naši občini in drugim aktualnim vprašanjem. Komunisti v samoupravni komunalno-cestni skupnosti bodo zagotovili tekoče informiranje delovnih ljudi in občanov o poteku realizacije programa 1. faze sanacije in pravočasno pripravo programa 2. faze sanacije preskrbe z vodo. 3. Nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pri zagotavljanju življenjskih pogojev in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Za delovanje krajevne skupnosti so odgovorni vsi komunisti, ki v njej živijo, pri čemer se morajo še posebej zavzemati za odpravo dvojnosti pri obravnavanju družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi in občanov oziroma krajanov. Komunisti se bomo zato v okviru SZDL in sindikatov zavzeli za čimprejšnjo uresničitev dogovora, ki določa način prispevanja sredstev tistih delavcev, ki delajo v organizacijah združenega dela izven občine ter za sklenitev samoupravnih sporazumov med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela o zagotavljanju sredstev. Zbiranje sredstev za delovanje in razvoj krajevnih skupnosti ter komunalnega gospodarstva v občini mora biti v skladu s politiko sosednjih občin na tem področju, zlasti pa občin, v katerih so zaposleni občani naše občine. Komunisti v krajevni skupnosti Vrhnika pa se bodo še posebej zavzeli, da bo dosledno izpeljana ustavna in z njo povezana prostorska preobrazba krajevne skupnosti. 4. Uveljavitev medobčinskega sodelovanja pri reševanju tekočih problemov in dolgoročnih razvojnih nalog, zlasti pa razvoj sodelovanja občin ljubljanske regije in mesta Ljubljana. V ta namen bodo organi Zveze komunistov v občini dali ustrezne pobude v Medobčinskem svetu ZKS Ljub-Ijana-okolica za obravnavanje idejnopolitičnih vprašanj, ki ovirajo to sodelovanje. II. Za uresničevanje ustavne vloge in odgovornosti komunistov pri uveljavljanju in nadaljnjem razvoju političnega sistema samoupravne socialistične demokracije bo Zveza komunistov razvijala svoje delo tako, da bomo dosegali bistvenejši napredek pri naslednjih vprašanjih: 1. Delegacije za zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se morajo medsebojno povezovati in svoje delo usklajevati tudi s samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Posebno pozornost moramo posvetiti delovanju konferenc delegacij, organov hišne samouprave in organiziranju potrošnikov. Komunisti v delegacijah in v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v organih SZDL in sindikata, morajo zagotavljati, da se bodo pred obravnavo v skupščinah o vseh pomembnih vprašanjih organizirale tudi ustrezen razprave na vseh ravneh in v vseh okoljih (skupne seje, problemske seje, sekcije, javne tribune, zbori delavcev, zbori krajanov in druge oblike). Komunisti pa se moramo pri tem zavzemati ne samo za kritične, temveč tudi za bolj ustvarjalne razprave. Tako je treba usmeriti tudi usposabljanje delegatov. Dolžnost slehernega člana Zveze komunistov je, da politiko Zveze komunistov uresničuje z delom v drugih družbenopolitičnih organizacijah, še posebej v SZDL, saj bomo le tako zagotavljali avantgardnost Zveze komunistov pri uveljavljanju delegatskega sistema in socialističnih samoupravnih odnosov. 2. V občini se bomo komunisti zavzemali, da bodo občinska skupščina in skupščina samoupravnih interesnih skupnosti usklajevale svojo aktivnost tako, da bodo njihovi programi dela omogočili tudi pravočasno vključevanje organov družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev pri oblikovanju samoupravnih rešitev in pri mobilizaciji delovnih ljudi in občanov. Z istočasnimi razpravami o istih problemih in brez podvajanja na različnih ravneh in v različnih samoupravnih organih bomo zagotovili večjo racionalnost in učinkovitost delovanja političnega sistema v celoti. Komunisti moramo zagotoviti, da bodo usklajene aktivnosti za uveljavljanje družbenopolitičnih izhodišč pri sprejemanju samoupravnih odločitev. Pri tem imajo posebno odgovornost komunisti, ki delajo v upravnih organih ter v strokovnih službah SIS, kjer je potrebno dokončati reorganizacijo ' ■ Načrtno in usklajeno programiranje vsebine in metod delovanja bomo zato vzpodbujali v vseh okoljih. 3. Člani Zveze komunistov smo odgovorni za to, da bodo ustvarjeni pogoji za večje vključevanje mladih v reševanie vseh naiaktualnnifth družbenih vprašanj, ziasti pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. Pri tem nosijo posebno odgovornost člani Zveze komunistov —-mladinci, ki morajo zagotoviti, da bodo mladi te odgovorne naloge tudi prevzemali. Organi in organizacije Zveze komunistov bodo zato posebej proučili položaj mladih in njihove možnosti za nitrejše vključevanje v družbeno, gospodarsko in politično življenje v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v občini. III. Nadalinii razvoj splošne iiuetofce obrambe bi družbene samozaščite bo Zveza komu nistov zagotavljala zlasti preko delovanja komitejev za SLO in DS v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in v občini. Da bi okrepili sistem splošne ljudske obrambe, zlasti pa sistem družbene samozaščite kot množičnega in organiziranega gibanja, bodo organi in organizacije Zveze komunistov vzpodbujali naslednje aktivnosti: 1. Stalno ocenjevanje političnih, varnostnih in obrambnih razmer v vseh okoljih in ustrezno dograjevanje in izpopolnjevanje obrambnih in varnostnih načrtov ter ukrepov za delovanje vseh družbenih dejavnikov v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. 2. Kadrovsko izpopolnjevanje in usposabljanje komitejev za SLO in DS in drugih organov ter njihovo preverjanje. Z najrazličnejšimi oblikami obrambnega in samozaščitnega usposabljanja prebivalstva pa bomo komunisti največjo pozornost posvetili osveš> čanju in krepitvi zavesti ter odgovornosti delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje in utrjevanje temeljnih vrednot in pridobitev revolucije, samoupravljanja in politike neuvrščenosti. 3. Učinkovitejša uveljavitev organov družbene kontrole, odkrivanja, pregone in sodišča, organov samoupravne delavske kontrole, inšpekcijskih služb in drugih upravnih organov pripravljanju najrazličnejših nepravilnosti, družbeno škodljivih in nezakonitih dejanj. Komunisti v teh organih so še posebej odgovorni za dosledno uresničevanje politike Zveze komunistov na tem odročju, zlasti pa sklepov 3. in 4. seje CK ZKS ter 3. in 4. seje CK ZKJ. V vseh okoljih si bomo komunisti š« posebej prizadevali za pravilno, zakonito in pošteno ravnanje ter proti kršenju moralnih norm. IV. Na področju organiziranosti, razvoja, Idejnopolitičnega usposabljanjem, kadrovske politike in informiranja v ZK bomo komunisti usmnerili svoje delo za dosledno uresničevanje sklepov 6. seje CK ZKS, zlasti pa na naslednje naloge: 1. Stalno in kvalitetno sprejemanje v Zvezo komunistov s poudarkom na sprejemanje neposrednih proizvajalcev, kmetov in mladih. 2. Krepitev deia osnovnih organizacij ZK s poudarkom na oceni možnosti ustanavljanja novih OO ZK, zlasti v KS 3. Krepitev aktivnega ustvarjalnega in odgovornega odnosa vsakega člana ZK do dela samoupravnih organov, delegacij, družbenopolitični" organizacij ter sprotno, najmanj pa enkrat letno preverjanje aktivnosti vsakega člana ZK. 4. Akcijsko povezovanje komunistov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti s poudarkom na povečanju aktivnosti svetov ZK | KS, ustanavljanju akcijskih konferenc v DO LIKO in IUV ter razvijanju drugih oblik delovanja komunistov. 5. Okrepljena vloga aktivov ZK na posameznih področjih samoupravnega in društvenega povezovanja delovnih ljudi in občanov, s poudarkom na aktivizaciji aktiva komunistov delavcev — neposrednih proizvajalcev 6. Izboljšanje informiranja članov ZK na osnovi rednih in vsebinsko bogatejših informacij ter zagotavljanje povratnih informacij. 7. Idejnopolitično usposabljanje: samoizobraževanje, pedagoško vodene oblike, študij v OO ZK. Posebno skrb bomo posvetili načrtnejšem" kadrovanju za Politično šolo CK ZKS in Politično šolo »Josip Broz — Tito* v Kumrovcu. 8. Krepitev metod dela ZK, ki bodo prispevale k demokratičnemu oblikovanju sklepov, konkretnoti ter k doslednejšemu preverjanju izvrševanja sklepov na vseh področjih. 9. Uresničevanje sprejete kadrovske politike pri kadrovanju za najodgovornejše funkcije v ZK In druge javne družbene funkcije. Pri tem s* bomo zavzeli za uveljavitev novih, mlajših kadrov. Posebno skrb bomo zato posvetili pripravam na volitve novih vodste" OO ZK, spremembam v organih ZK v občini kakor tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in delegatskih skupščinah. Za uresničitev teh programskih usmeritev bodo organi Zveze komun1' stov v občini izdelali podrobnejše programe aktivnosti. OK ZKS Vrhnika Mladi postali člani križa Teden Rdečega križa, ki poteka vsako leto od 8. do 15. maja, Je za nami. Tudi zbiralne akcije v humanitarne namene od prodaje dopiačilnlh poštnih znamk, vrednostnih listkov v javnih prevoznih sredstvih, prodale značk in oodobno, so se zaključile. Program tedna Rdečega križa vsebuje poleg ostalih že navedenih akcij tudi sprejem učencev 1. razredov v mlade člane in učencev 7. razredov v redne člane Rdečega križa. Letos so ob tej priložnosti pripravili učenci osnovne šole Ivan Cankar prisrčen program, saj so poleg govornega dela z dopolnitvijo glasbenih točk pripravili tudi kviz »Kaj veš o Rdečem križu«. Po tri članske ekipe z izjemnim znanjem iz vseh sedmih razredov so se na tem kvizu spustile v zagrizen boj. Sreča se je nasmehnila 7. d, ki je pred vsemi ostalimi enakovrednimi ekipami zmagal le za točko. Ravno tako slovesno je bilo tudi na osnovni šoli v Borovnici, kjer so po nekajletni prekinitvi letos ponovno sprejemali pionirje v podmladek RK ter učence 7. in izjemoma 8. razredov v člane RK. Še posebno so bili veseli najmlajših, ko jim je dr. Petrovčič izročil poleg značke, izkaznice in slikanice še zobno ščetko in obljubili so mu, da jo bodo redno uporabljali. Za vse prisotne sta bila programa prijetno presenečenje, saj je bilo razvidno, da je bilo vloženega veliko truda. Tudi pozdravna govora ravnateljev šol sta prijetno izzvenela, saj sta v svojih besedah poudarila predvsem nadaljnje delo na novo sprejetih članov. Novi člani Rdečega križa so bili zadovoljni in zaslužili so si tudi skromno pogostitev, škoda, aa se niso, po vsej verjetnosti zaradi veznosti, ki jih jim nalagajo funkcije, proslave udeležili tudi ostali v Ijeni, saj so bili v nagovoru pionirjev na samem začetku deležni^ srčnega pozdrava. M' Oh dnevu varnosti so se na tovariškem srečanju p1 predsedniku občinske skupščine sešli delavci ct' ganov za notranje zadeve. Ocenili so, da je va'' nostna situacija tudi v naši obči ni dobra, k čemer v«' liko pripomorejo tudi ti delavci. Mladinke Maj — mesec, ki ga obeležuje toliko lepih simbolov kot so Tito, in mladi, štafeta, mladost, sonce, ljubezen... In prav tega meseca pred 91. leti se je rodil tovariš Tito. Tito, ki pomeni vse te simbole in še veliko več. Pomeni nam zmago nad sovražnikom, graditev nove Jugoslavije, samoupravni socializem, bratstvo in enotnost, mir, neuvrščenost... Tita ni več. Njegove ideje pa so ostale in še živijo med nami. Celo iz dneva v dan bolj jih potrebujemo. Pa ne le mi, ves svet jih potrebuje, vsi, ki so proti oboroževanju, proti nadvladi in so Za enakopravnost ter za razvoj sveta. Njegove ideje so tudi vodilo nam mladim. Tito je zaupal mladi generaciji, saj ga v vseh težkih trenutkih naše zgodovine ni razočarala. Že v času NOB so se mladi v velikem številu vključili v gibanje proti sovražniku in na tisoče jih je žrtvovalo svoja življenja. Po osvoboditvi pa so se vključili v obnovo ponižene domovine. Progi Brčko—Banoviči, Šamac—Sarajevo, avtocesta bratstva in enotnosti so še danes simboli povojne zagnanosti in hotenja mladih, da sodelujejo po svojih močeh pri graditvi nove Jugoslavije. Kasneje pa je vso družbo prevzela neka čudna misel, da imamo vsega dovolj, celo preveč. Nismo pa se zavedali ali se nismo hoteli zavedati, da je vse to le navidezno. Tuje kredite smo z lahkoto najemali in jih še na lažji način potrošili. Vsak zase ve, da ne more več kupiti kot zasluži. Kot družba pa se nismo obnašali tako. Mislim, da smo iluzije o tem že pokopali. Vendar pa se vsi sklepi in dobro napisani stabilizacijski program v praksi prepočasi izvaja. To še najbolj občutimo mladi na lastni koži. Že takoj po osnovni šoli, ko mladi ne vedo, ali bodo sprejeti v Šolo, kamor želijo ali pa bodo preusmerjeni. Potem ko iščejo zaposlitev, stanovanje, vrtec... V Jugoslaviji je že skoraj 900 tisoč brezposelnih, od tega večino mladih. Nekateri to celo zagovarjajo in imajo te mlade za rezervno industrijsko armado kot v kapitalizmu. Zadnji čas je, da starejši dajo svoje mesto mladim in da jim zaupajo, kot jim je Tito. Nihče ni nezamenljiv in tako tudi tisti ne, ki se trdno oklepajo svojih stolčkov. Pri tem pa pozabljajo, da vsak človek, ki se rodi v socializmu, ni avtomatično že socialističen. Treba ga je pridobiti, vzgojiti v tem duhu, mu omogočiti, da svoje znanje koristno porabi in da se čuti koristnega v tej družbi. Mladinska organizacija se je spopadla s temi problemi in dala tudi nekatera izhodišča. Vendar pa je pri reševanju ne-rrtočna, saj je potrebna podpora in akcija celotne družbe, od federacije pa do najmanjše OZD do vsakega delavca. Mladih ne bomo pridobili z besedami in z goro referatov, ampak z akcijo, ki rešuje njihove probleme in s tem probleme celotne družbe. Raje več delajmo in manj govorimo. Tudi razprave o odgovornosti so to pokazale, čeprav je logika odgovornosti preprosta. Kdor je na višjem položaju in več zasluži, naj bo tudi bolj odgovoren. Vsi ne moremo in ne smemo bitj enako odgovorni za nastali položaj in za svojo nadaljnjo usodo. Pri nas pa je odgovornost kot fatamorgana ali pa se skriva za kolektivnim delom. Mladi moramo na napake opozarjati, vendar pa moramo hkrati tudi bolje delovati. Ne smemo slepo kritizirati, ampak bolje delati, tako v OZD kot v KS. Veliko lahko pripomoremo k boljšemu današnjemu trenutku, še več pa k boljšemu jutri. Bodimo mlada generacija z vsemi njenimi značilnostmi: revolucionarni, kritični, neizprosni. Bodimo pa tudi preudarni, demokratični in dopuščajmo tudi kritiko svojega dela. Saj se iz vsake dobronamerne kritike lahko veliko naučimo. To od nas Zahteva današnji čas ter zaobljuba Titu in vsem, ki so žrtvovali svoje življenje za to, kar imamo. Naša dolžnost je, da ohranimo in še naprej razvijamo pridobitve revolucije. Saj se revolucija ni konačaia s koncem vojne, ampak še vedno traja, čeprav v drugačni obliki. ALENKA MELE Nosila sem štafetno palico 10. maj 1983 bo v moji spo-^nski knjigi zapisan za vedno. ^9a dne sem v rokah držala j*&zno štafeto mladosti. Za to so ^ izbrali učenci in učiteljski palico ter dejal: »Srečno!«. * znam opisati svojih občutkov Jsm trenutku. Vem le, da sem srečna. Nato sem v spremnu tekla proti šoli. Obiskovalci . nas navdušeno pozdravljali, rppila sem na oder, kjer je se-^tar OO ZSMS Marko Svete .."Cel brati pozdravno pismo P^dsedstvu SFRJ. Ves ta čas je J9 štafeta v mojih rokah. Priz-*°i. da ne vem, kaj je pisalo v jhiu. Moj pogled je bil uprt v J'co. V mislih sem pred seboj J^laTita, njegov grob, štafete v l^zeju 25. maj. Ko je Marko y (jj^al z branjem, sem mu izro- * štafetno palico in mu zaže- emstvu miličniških avtomobi- lela srečno pot. Spremljalo ga je navdušeno ploskanje. Program se je nadaljeval, jaz pa sem bila v mislih še vedno pri štafeti mladosti. Če nosiš štafetno palico, začutiš, kaj pomeni biti človek Titove Jugoslavije Začutiš zahvalo za vse, kar si dobrega stori! v življenju, obenem pa čutiš dolžnost, da moraš postati dober človek, ki bo s svojim delom pomagal graditi boljši jutri. SIMONA STRAŽIŠAR MŠO '83 Mladi Vrhničani vsako leto proslavijo dan mladosti in rojstni dan tovariša Tita s športnimi prireditvami. Obenem je to priložnost, da se spletajo prijateljske vezi, s čimer se krepi prijateljstvo, bratstvo in enotnost. To pa je bila tudi misel in želja tovariša Tita. Tudi letošnja mladinska olimpiada MŠO "83 je potrditev zgornje misli. Mladi nadaljujejo Titovo pot v svetlo prihodnost, še naprej negujejo duh skupnosti in vzajemnosti, na športnih igriščih pa sklepajo in utrjujejo prijateljstva. O MŠO '83 pa več v naslednji številki, ko bomo objavili rezultate tekmovanja. Tudi letos so mladi brigadirji zavihali rokave in kmetom na Pokojišču pomagali urejati pašnike. Pridružili so se jim še vojaki in ograde so bile postavljene v pičlem tednu dni. Brigadirji na Pokojišču Brigadirski horuk je letos že odmeval po prostranstvih Po-kojiške planote. Mladinska delovna brigada »Antonije Kuc-ler« je teden dni pomagala kmetom pri urejanju pašnikov. V hiši, kjer je trgovina, so si uredili »brigadirsko naselje«, kjer je biio čez dvajset mladih iz naše občine. Ob udarnih dnevih pa so jim priskočili na pomoč še vojaki iz vojašnice Ivana Cankarja. »V tednu dni so opravili veliko delo,« je pohvalil brigadirje Janez Drašler, ki je bil strokovni vodja akcije. V prostem času, popoldne, pa so priskočili na pomoč krajanom še pri nekaterih drugih delih. Sicer pa poglejmo, kaj pravita o akciji Sonja Debevec in Damjana BrenčiČ. »Tudi letos smo se trije učenci COŠ Borovnica udeležili MDA Pokojišče 1983. Sonja, njen brat Edo in jaz smo jo v soboto, 23. aprila, proti večeru ubrali proti Pokojišču. Prej kot v eni uri smo bili na cilju. Tam smo se sešli s »starimi« znanci, pa tudi z »nch vopečenimi« brigadirji. Drugo jutro nas je ob 6.45 že pozdravila pesem. Eni smo laže, drugi teže zapustili svoja topla ležišča in se začeli pripravljati na Zbirali smo papir Na sestanku pionirske organizacije smo ugotovili, da k nalogi ZELENE STRAŽE spada tudi akcija zbiranja papirja. Tako smo »pljunili v roke« in akcija je kmalu stekla. Vso odgovornost smo prevzeli sedmošolci. Najprej smo morali razmnožiti obvestila, ki smo jih raznesli po vseh hišah Borovnice in njene okolice. To smo naredili tako, da smo si teren razdelili po rajonih. Upamo, da ni ostala nobena hiša brez obvestila. V ponedeljek, 4. aprila, je akcija stekla. Zajetni kupi papirja so pričali o naši zagnanosti in o dobrem sodelovanju krajanov. Di-nosov kontejner je bil premajhen. Zato smo papir raje zlagali v staro garderobo naše šole. Čeprav nas je samo šestdeset, nagajalo pa nam je tudi vreme, smo zbrali kar štiri kontejnerje. Pomagali so nam tudi nekateri še-stošolci. Tako smo rešili nekaj dreves, ki neusmiljeno umirajo zaradi potreb ljudi. Poleg tega imamo korist tudi mi, sedmošolci, saj bomo tako dobili prepotrebni denar za končni izlet, pionirski organizaciji pa bomo odstopili petino zasluženega denarja. Tako imamo korist kar trije; naša družba, razred in pionirska organizacija! MAJA MAKOVEC, 7: a dan, ki je bil pred nami. Najprej je bila na vrsti osebna higiena — umivanje z mrzlo vodo. Dekleta smo imela zagotovljeno toplo, katero so uporabljali tudi fantje. Saj tovarištvo nikoli ne odpove kajne? Tudi takrat ni! Po zajtrku smo se odpravili na delovišče. Delali smo pri štirih kmetih: na Padežu pri Debevcu, na Zavihu čas smo različno uporabili. Nekateri so se vrnili delat na traso, drugi so balinali, mnoge je zvabilo toplo pomladansko sonce na prisojne kotičke, kjer so se sončili. Tudi zabavali smo se. Ob večerih smo imeli ples, še raje pa smo se pogovarjali z gospodarjem Čolnarjem. V njihovi domači, prijetni kuhinji smo se zavrteli ob Priznanja najaktivnejšim mladincem V počastitev dneva mladosti smo se mladi vrhniške občine zbrali v soboto, 21. 5.1983, na slavnostni seji OK ZSMS. Ob tej priložnosti smo podelili priznanja OK ZSMS najaktivnejšim mladincem. Priznanje so prejeli: Valerija Trček iz OO ZSMS Zaplana, Primož Rus iz OO ZSMS Vrhnika-Vas, Marko Mrzli-kar iz OO ZSMS Drenov grlč-Lesno brdo, Alojz Brenčič iz OO ZSMS Podlipa-Smrečje, Vojaški klub V. P. 5312 in Zdenka Čukljek iz OO ZSMS IUV. l Slavko Korče pri Medenu, in Šviglu, naša skupina pa pri Čolnarju na Pokojišču. Vsi smo postavljali električne pastirje in ograjevali pašnike. Delo ni bilo težko, zato nam je šlo hitro izpod rok. Delovni dan smo končali ob 14. uri. »Doma« nas je čakalo kosilo, ki nam je teknilo. Popoldne smo imeli zase. Prosti Peter Sotošek zvoku harmonike, ki jo je veselo nategoval stari stric. Kot bi mignil so minili brigadirski dnevi. Letos sem bila v brigadi že drugič. In zakaj? Zaradi tovarištva, bratstva, prijateljstva ....... Ob obletnici Titove smrti Za obletnico smrti tov. Tita je osmošolka Simona Stražišar pripravila oddajo po zvočniku za predmetno stopnjo. V njej je poudarila, da Tito še vedno živi med nami in da mora tudi mladi rod hoditi po njegovi pot«. Izbrala je misli nekaterih državnikov, politikov, pisateljev. V oddaji je uporabila razmišljanja pionirjev, ki so bila objavljena v šolskem glasilu, slišali smo spomin na Titapokojnega predsednika Me-jača in sestavek lanske nosilke štafete mladosti. Ves program je bil povezan z glasbo. Oddajo pa je Simona končala s pesmijo, ki je draga vsakemu Jugoslovanu — Druže Tito mi ti se kunemo... KRISTINA GABROVŠEK, 6. a Kako dobro preživeti tri tedne počitnic Kje? V Radljah ob Dravi v vasi Muta. Na R MDA Kobansko 83. Naselje je urejeno v OŠ Muta. Kdaj? Od 17. 7. do 6. 8. 1983 S kom? . Z MDB »Ivan Cankar«, ki jo organizira OK ZSMS Vrhnika. Kaj nudimo? Nudimo vam tri tedne čudovitih počitnic na severu Slovenije ob meji Jugoslavija — Avstrija, kjer svežega zraka ne primanjkuje. Za spanje, hrano — duhovno in telesno rekreacijo je poskrbljeno. Obljubljamo (čisto zares) 6 ur lahke telesne rekreacije na svežem zraku (delo pri hribarskih kmetijah), v popoldanskem času je zagotovljena rekreacija duha in možganov. Možna bo udeležba v foto-tečaju, težaju za radio-amaterje, v lokostrelskem krožku, obrambnem krožku in še kje. Možgani pa se vam bodo lahko urili na tečaju iz cestno-prometnih predpisov, na tečaju za sodnike košarke, nogometa, rokometa. Vsi tečaji so brezplačni, po uspešno opravljenem izpitu pa dobi vsak potrdilo o doseženi kvalifikaciji. Na voljo pa bodo tudi druge oblike preživljanja prostega časa. Odvisno od naše iznajdljivosti. V večernih urah bodo organizirane kulturne prireditve, taborni ognji in plesi, j Še kaj? Seveda! Vsak brigadir bo dobil brigadirsko uniformo (dolge, kratke hlače, bluzo, bombažno majico in super-ge). Vse to ostane brigadirjem v trajno last. Kdo? Pridružijo se nam lahko osnovnošolci, dijaki, študentje, mladi delavci (po dogovoru v TOZD). Dijakom se udeležba na akciji šteje tudi kot delovna praksa, če pa boste kje imeli težave v šoli glede te delovne prakse, pa nam čimprej sporočite na UK ZSMS tel. 752-327. Starši! Spomnite se, da ste bili tudi vi na akcijah! Omogočite tudi svojim otrokom — mladincem, da spoznajo lepote brigadirskega življenja, omogočite jim, da se bodo tudi oni čutili koristni tej družbi. Dajte jim priliko, da spoznajo nove prijatelje! Ne skrbite! Za vodstvo brigade smo dobili najboljše in izkušene mladince — brigadirje. Vaši najdražji bodo v varnih rokah. Če pa ne verjamete, jih lahko obiščete. Prijeten izlet do vasi Muta lahko združile tudi s koristnim, tako da se mladim pridružite na trasi.' PRIJAVNICA za RMOA KOBANSKO 1983 od 17. 7.-6. 8. Priimek in ime ......................................... Točen naslov prebivališča............................... Dan, mesec in leto rojstva .....'.......................... Član OO ZSMS........................................ Članstvo ZK DA od leta...... NE Naslov delovne organizacije ali šole, ki jo obiskuješ.......... Mladinske delovne akcije, ki si se jih do sedaj udeležil-a ...... Na republiški delovni akciji bi sodeloval-a na področjih ....... Katerefunkcijesidosedajopravljal-avOOZSMS Podpis: POSLOVANJE V PRVEM TRIMESEČJU Manjša proizvodnja, dohodek pa večji GOSPODARSTVO Industrijska proizvodnja je v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja in dosega le 97,6 % glede na povprečje leta 1982 pa zaostaja za 1,1 %. Jo sicer kaže na nadaljnje padanje industrijske proizvodnje glede na leto 1982, vendar je treba opozoriti, da je od konca meseca februarja letos ustavljena proizvodnja v TOZD Opekama. Če prozvodnje v TOZD Opekama ne upoštevamo, je porast industrijske proizvodnje v teh treh mesecih glede na povprečje leta 1982 za 2,5 % vendar pa je še vedno manjši od enakega lanskega obdobja in znaša 99,1 %. Indeks porasta proizvodnje v letošnjem letu beležijo: TOZD Fenolit 121,4 %, LIKO — TOZD Tovarna stolov 116,2%, TOZD Tovarna vrat 104,3%, IUV — TOZD Usnjarna 102,4 %, velik padec pa TOZD ŽG Xamnolom te 60,9 %, IUV - TOZD Opekama 4,8 %, LIKO — TOZD Primarna predelava 79,0%, ŽITO — TOZD Pekarna 74,8%. Dosežena industrijska rast v ljubljanski regiji je v tem obdobju večja za 2,1 %, v SRS pa je bila večja za 2,7 %, kar je bolje od gibanja industrijske proizvodnje v naši občini. v 000 din Doseženi rezultati Indeks l.-lll. 82 1,-111. 83 B3/02 Celotni prihodek 1.415.868 2.044.741 144,4 Porabljena sredstva 975.018 1.427.717 146,4 — amortizacija 55.746 78.422 140,7 DOSEŽENI DOHODEK 443.462 626.954 141,4 RAZPOREJENI DOHODEK 456.062 655.946 143,8 IZGUBA 12.600 28.992 230,0 RAZPOREJENO ZA: — osebne dohodke delavcev 200.356 253.236 126,4 — za akumulacijo - 108.403 197.772 182,4 POVPREČNO UPORAB. POSLOV. SRED. 4.312.693 6.048.142 140,2 ŠT. ZAPOSLENIH (stanje konec mes.) 3.766 3.788 100,6 KAZALCI: 1. dohodek na delavca v din 121.864 164.555 135,0 2. celotni prihodek v primer, s porab, sredstvi 145,2 143,2 98,6 (ekonomičnost) 3. donosnost povpreč. uporab, posl. sred. (doseženo s 100,0 din) — dohodka 10,3 10.4 101,0 — akumulacija 2.5 3,3 132,0 POVPREČNI OD NA DELAVCA 18.353 22.710 123,7 V Iskri Antene si prizadevajo, da bi čim več izvozili na konvertibilni trg. Sedaj gre že skoraj ena tretjina njihove proizvodnje na to zahtevno tržišče, predvsem v Zahodno Nemčijo. Pred kratkim pa so odposlali poln kontejner anten v Jordanijo. Porast celotnega prihodka je 144,4 %, največja rast je dosežena v TOZD-u Kovinarska 182,1 %, TOZD-u Fenolit 149,2%, TOZD-u USNJARNA 181,4%, v Kmetijski zadrugi 154,4 %, manjši celotni prihodek od doseženega v enakem lanskem obdobju pa so dosegli: v ŽG — TOZD Kamnolom Verd 95,4 %, IUV — TOZD Opekama 64,0 %, v DO LIKO — TOZD Tovarna vrat 91,6% in TOZD Blagovni promet 87,8%. Od 46,4 % porastu porabljenih s'edstov je bil dosežen za 41,4 % večji dohodek. Največji porast dohodka je v Kmetijski zadrugi (177,8%), v ISKRI — TOZD Antene (170,1 %), TOZD Fenolit (169,2 %), TOZD Usnjarna (161,6 %). Nižji dohodek kot v lanskoletnem enakem obdobju pa je dosegel GG — TOZD Kooperacija 90,4 % in pa TOZD Igrad — dosežen dohodek le v višini 11,7% lanskoletnega ter IUV — TOZD Opekama, ki dohodka v tem trimesečju ni imela. Tako TOZD Igrad kot TOZD Opekama sta to tromesečje zaključila z izgubo. Pri primerjanju rasti dohodka kakor tudi drugih kategorij je potrebno povedati, da primerjava z enakim lanskim obdobjem ni najustreznejša, saj se bodo šele v naslednjih mesecih pokazali učinki predvsem višjih cen, višjih obrestnih mer, višjih prispevnih stopenj In drugih vplivov na dohodek. Taka primerjava pa tudi ni najprimernejša za nekatere TOZD, ki so lansko prvo tromesečje zaključile bodisi zelo ugodno ali zelo neugodno. Tako je npr. v TOZD-u Fenolit porast dohodka kar 69,2 %, vendar je bil doseženi dohodek v letu 1982 isto obdobje leta 1981 le 58%. Amortixaci|a po predpisanih stopnjah je bila obračunana v višini 40,7 % več, kar je predvsem posledica revalorizacije osnovnih sredstev, sicer bi bila bistveno nižja. Z izgubo sta prvo tromesečje zaključila TOZD Igrad Vrhnika v višini 13.256 tisoč dinarjev in IUV — TOZD Opekama v višini 15.736 tiso* din. Obe temeljni organizaciji sta z Izgubo zaključili tudi prvo tromesečje leta 1982 le da je bila ta bistveno manjša. TOZD Igrad je poslovno leto 1982 sicer sorazmerno ugodno zaključil, vendar so se te- žave, s katerimi se je srečeval že v lanskem letu, nadaljevale tudi letos. Glavni vzroki izgube zaradi nezadostnega dohodka v tem tromesečju so pomanjkanje dela, izvajanje zaključnih tako imenovanih »finih« del na objektih, ki pa dohodkovno niso tako uspešna kot groba dela, ne nazadnje pa je vzroke iskati tudi v neustreznih cenah, ki so jih izvajalci zaradi hude konkurence mnogokrat prisiljeni sprejeti. IUV — TOZD Opekarna je v februarju mesecu 1983 sklenila, da začasno, za dobo treh mesecev, preneha z izdelavo opeke. Na tako odločitev so vplivali predvsem naslednji razlogi: — zmanjšan obseg proizvodnje zaradi premajhne in neredne dobave mazuta, — občuten porast stroškov energije, — strogo zadrževanje cen opekarskim izdelkom, saj so se v letu 1982 povečale le v mesecu aprilu za 13,5 %. Tako nizka prodajna cena ni omogočala uskladitve s porastom stroškov. — veliko povečanje amortizacije. Za čas ustavitve proizvodnje je bil Izdelan terminski plan, po katerem bodo izvedli sanacijo glinokopa in pospešili izkop gline zaradi zagotovitve potrebnih zalog v neposredni bližini tovarniškega objekta. V tem času bo izvršen tudi remont in vzdrževanje strojne in transportne opreme. Omenjena dela vključujejo celotno število zaposlenih delavcev v Opekami, tako da ni bilo potrebno delavcev prerazporejati v ostale dele DO. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA V letošnjem letu je spremenjen način prikazovanja izvoza, saj v obrazcih »Posebni podatki k bilanci uspeha« ni več podatkov o doseženih prihodkih na konvertibilnem trgu, niti ni podatkov o realiziranem izvozu in uvozu blaga na konvertibilno področje. Navedene podatke bo zbrala in obdelala Narodna banka šele za obdobje januar — junij, v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. Podatki o blagovnem izvozu in uvozu temeljijo le na informaciji, ki jo izdeluje SISEOT (Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino), na podlagi carinskih deklaracij. Podatki, ki se nanašajo na leto 1983 in na celo leto 1982, so že preračunani na enotno tečajno listo 1 $ = 63,40 dinarjev. Iz tako izračunanih podatkov izhaja, da so doseženi izvozni rezultati v tem obdobju zelo dobri. Izvoz je v tem tromesečju za 48,5 % večji od doseženega v enakem lanskem obdobju. IUV — TOZD Usnjarna je tako kot v letu 1982 tudi v tem kvartalu presegla izvozni plan za 6 % in je v išji za 62,1 % glede na enako lansko obdobje. Glede na negotovo preskrbo s surovinami bo potrebno tudi za prodajo usnja na domačem trgu uveljaviti dogovorjeno devizno participacijo, še povečati izvoz in si tako zagotoviti ustrezno oskrbo s surovinami. Le ustrezna in pravočasna oskrba s surovinami bo omogočila izpolnitev načrtovanega izvoza, ki je v tej TOZD tudi dohodkovno uspešen. V DO LIKO je izvoz večji za 21,5 %, vendar je ta različen po posameznih TOZD-ih. Naj- Varčevalci ocenili bančno poslovanje Da bi bili občani čim bolj seznanjeni z načinom poslovanja, s problemi in s poslovnimi uspehi banke pri poslovanju vrhniške enote In agencije v Borovnici, katerim so občani zaupali svoj privarčevani denar, so organizirali že 9. zbor varčevalcev. NI naključje, da je bil zbor v tem časovnem obdobju, saj so bili znani poslovni rezultati gospodarjenja za preteklo leto v vseh delovnih sredinah. poslovanja, kar je še posebej pomembno v zaostrenih pogojih. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in paketu ukrepov, ki jih je izdal ZIS v letu 1982. beležijo porast pri deviznih sredstvih za 53.117 tisoč dinarjev (indesk 45), pri dinarskih sredstvih pa 55.264 tisoč dinarjev (indeks 25). Skupni porast sredstev občanov v letu 82 je 108.381 tisoč dinarjev (32 odstotkov). Povprečna vloga na varčevalca znaša 18.730 dinarjev. Nove obrestne mere za vezane hranilne vloge so: nad 12 mesecev 18 odstotkov (13) nad 24 mesecev 23 odstotkov (15) nad 36 mesecev 28 odstotkov (20) Vezani depoziti na 3 mesece 12 odstotkov na 6 mesecev 15 odstotkov Vezane devizne vloge nad 12 mesecev 9 odstotkov (9) nad 24 mesecev 11 odstotkov (10) nad 36 mesecev 12,5 odstotka Te obrestne mere bodo vsekakor vplivale na povečanje sredstev občanov. Velika izvozna usmerjenost, borba za trg, pomanjkanje surovin za proizvodnjo in energijo, stabilizacijska prizadevanja na vseh področjih kakor tudi nadaljnje zadrževanje stopnje rasti OD glede na rast dohodka ter rast cen je v veliki meri vplivalo na nižanje osebnega standarda občanov, kar daje spremenjeno stopnjo rasti sredstev varčevalcev v banki, kakršne smo bili vajeni nekaj let nazaj, ko je banka z veliko mobilizatorsko funkcijo širila poslovanje na vseh področjih ter realizirala široko zastavljeno akcijo izplačil osebnih dohodkov preko banke. S tem so bili dani vsi pogoji za nadaljnje uvajanje brezgotovinskega Vendar pa je 45-odstotno povečanje pri deviznih sredstvih nastalo zaradi zmanjšanja tečaja dinarja v primerjavi s tujimi valutami oziroma zaradi tečajnih razlik. Na porast tečajnih razlik je vplival poleg devalvacije dinarja za 20 odstotkov še porast valut. Devizna sredstva so se realno znižala za 2 odstotka. Vzroki za upadanje deviznih sredstev so: v manjšem varčevanju, zlasti dolgoročnem, po drugi strani pa tudi v nenamenskem kreditiranju občanov na podlagi prodaje tuje valute. S1. julijem lanskega leta se je začela pospešena akcija odkupa deviznih sredstev od občanov tako za pridobitev posojila kot tudi razširjene možnosti za pridobitev večjih ugodnosti pri nakupu blaga za devize. V mesecu oktobru je bil odliv deviznih sredstev občanov največji, kar je posledica pospešenega dvigovanja deviz zaradi sprejetih ukrepov ZlS-a za devizno področje. Realno povečanje sredstev občanov za 108.381 tisoč dinarjev jo izključno rezultat povečanja dinarskih sredstev. Vzroke je treba iskati v sami dinamiki sredstev, ki kaže na to, da so se dinarska sredstva povečala v prvih mesecih lanskega leta, kasneje pa je ta porast manjši oziroma se celo spremeni v padec v mesecu avgustu in delno septembru. Po manjšem porastu v mesecu oktobru so bila sredstva v zadnjih dveh mesecih lanskega leta v stagnaciji. Vzroki za takšno gibanje dinarskih sredstev občanov so v rasti osebnih dohodkov in drugih prejemkov prebivalstva ob manjšem porastu življenjskih stroškov, kar velja zlasti za prve tri mesece lanskega leta. To je vplivalo istočasno z večjo porabo občanov v poletnih mesecih. Pri kratkoročnih dinarskih sredstvih izstopajo depoziti občanov. Povečanje je nastalo zaradi obveznih pologov pri prehodu čez mejo. Do konca leta je bilo vplačanih 49 depozitov v skupnih vrednosti 244 tisoč dinarjev. Privarčevana sredstva občanov so se plasirala v: — potrošniško kreditiranje, saj je bilo v lanskem letu odobrenih 635 kreditov v skupni vrednosti 42.575 tisoč dinarjev, na podlagi pravilnika o prodaji tuje valute in po Uredbi: — obrtnikom za obratna sredstva je bilo odobrenih 19 kreditov v skupni vrednosti 5.075 tisoč dinarjev, posojil za investicije 9 v skupni vrednosti 3.012 tisoč dinarjev, za kmetijsko dejavnost pa 1 posojilo v znesku 32.000 dinarjev. Marca je bil dopolnjen pravilnik na podlagi prodaje deviznih sredstev civilno pravnih oseb, ki lahko dobijo posojilo z rokom vračilia do 6 let, s tem da zavarujejo posojilo z garancijo njihovega višjega organa. 1. julija je začel veljati pravilnik o dodeljevanju kratkoročnih premostitvenih posojil članom obrtnega združenja od 30 — 90.000 dinarjev z rokom vračila 4 mesece, s tem da veže v banki depozit za dobo 5 let po 8-odstotni obrestni meri, obrestna mera za posojilo pa je 11 odstotkov. Nova uredba o potrošniških kreditih, ki je začela veljati 31. julija, je zmanjšala povpraševanje po posojilih, ker je povečan odstotek lastne udeležbe, za pohištvo 60 odstotkov, za peči za centralno ogrevanje 95 odstotkov, za peči na trda goriva za etažno ogrevanje brez priključkov je brez pologa, za ostalo industrijsko blago je 80 odstotkov pologa, za tekstilne izdelke 60 odstotkov, avtomobili pa se ne kreditirajo Na področju stanovanjskega kreditiranja je bilo sklenjenih 175 varčevalnih pogodb. Toliko zaradi spremenjenih pogojev za pridobitev stanovanjskih posojil, ki so vezani na 18-mesečnq varčevanje tudi za posojila, ki jih odobravajo delovne organizacije svojim delavcem Na podlagi komisijskih poslov je bilo sklenjenih in odobrenih 159 posojil v skupni vrednosti 13.418 tisoč dinarjev. Stanovanjska posojila, ki so jih odobravali na enqti vsa leta nazaj, so bila minimalna V lanskem letu pa je SKB po Družbenem dogovoru stanovanjska posojila odstopila v reševanje občinskim enotam. Pomembno spremembo v pogojih gospodarjenja z denarjem v bankah v letu 83 predstavljajo nove obrestne mere, ki naj bi postale ekonomski instrument in bi po eni strani vzpodbujal varčevalce in deponente za vlaganje sredstev, na drugi strani pa zaviral kreditojemalce za zadolževanje. Več kot 10 let so bile aktivne obrestne mere bank stimulativne za najemanje kreditov. Splošna obrestna mera za posojila je 25 odstotkov, razen za kredite na podlagi prodaje tuje valute, ki je bila spremenjena s 13 na 18 odstorkov, podaljšan je tudi rok vračila od 25 mesecev na 60 mesecev, to je 5 let." nižji indeks je dosežen prav v Tovarni stolov 112,7 %, ki sicer dosega 86 % vsega izvoza v okviru DO LIKO. Tovarna vrat je glede na enako lansko obdobje dosegla indeksno rast 231,6%, TOZD Primarna predelava pa 283,0%. Precej večji izvoz je bil dosežen tudi v Kmetijski zadrugi Vrhnika — indeks 280,2%, večji je tudi v TOZD Fenolit 193,3%, ISKRI — TOZD Antene 105,1 %. Razporejena sredstva za osebne dohodke so za 26,4 % višja od razporejenih sredstev za OD v enakem lanskem obdobju. V primerjavi s povprečjem leta 1982 pa so se osebni dohodki v prvem tromesečju povečali za 9,2%. v qqq (jm Zap. Povp. BOD na delavca na mesec IND št. OZD v I. 1982 l.-lll. 83 2:1 . t. 2 3 1. Avtomontaža — TOZD Kovinarska 20.151 20.553 102,0 2. Iskra — TOZD Antene 16.483 18.418 111,7 3. Obrtnik Borovnica 19.866 18.471 93,0 4. Donit — TOZD Fenolit 23.798 23.707 99,6 5. ŽG TOZD Kamnolom Verd 17.511 19.326 110,4 6. IUV — TOZD Opekama ' 17.311 18.854 108,9 7. LIKO — TOZD Primarna predelava 19.392 21.139 109,0 8. LIKO — TOZD Tovarna stolov 18.669 20.270 108.6 9. LIKO — TOZD Tovarna vrat 19.075 19.991 104,8 10. LIKO — DSSS 24.439 26.110 106,8 11. IUV — TOZD Usnjarna 22.574 26.424 117,1 12. IUV —DSSS 27.834 32.282 116,0 13. ŽITO — TOZD Pekama 16.406 19.829 120,9 INDUSTRIJA SKUPAJ — povp. 21.124 23.505 113,3 14. Kmetijska zadruga 17.822 19.420 109,0 16. GG — TOZD Gozdarstvo 21.481 20.715 96,4 17. GG — Temeljna organizac. koop . 23.308 23.697 101,7 18. SGP — TOZD Igrad 16.588 14.830 89,4 19. Obrtni center 19.346 22.289 115,2 20. PTT — TOZD PTT Vrhnika 19.307 18.551 96,1 21. LIKO — TOZD Blagovni promet 24.966 25.826 103,4 22. Mercator — TOZD Hotel Mantova 16.918 15.874 93,8 22. Avtomerkur — TOZD Servis 17.862 17.479 97.9 23.. LIKO — TOZD Servisi-energ. 22.368 24.810 110,9 24. Komunalno podjetje s 19.659 22.034 112,1 25. Zavod za načrtovanje 32.115 31.913 99,4 DO LIKO — povp. 20.301 21.860 107,7 POVPREČNO V OBČINI 20.798 22.710 109,2 NEGOSPODARSTVO Povečana dejavnost na nekaterih področjih, predvsem na področju šolstva — celodnevna osnovna šola v Borovnici je pričela z delom s 1/9-1982 — bo v letošnjem letu S« vplivala na rast vseh kategorij. Prav zaradi širitve dejavnosti na področju izobraževanja in socialnega skrbstva se je povečalo tudi število zaposlenih. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je bil za 22,7 % višji od tega povprečja v enakem lanskem obdobju in za 2,0 % glede na povprečje leta 1982. Pri tem je potrebno poudariti, da je rast izplačanih osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih dejavnosti v letu 1982 bila precej nižja od dosežene v gospodarstvu glede na leto 1981. Kot je razvidno iz preglednice, je sedaj razlika v povprečnem izplačanem osebnem dohodku večja, kot j« bila ob koncu leta, saj ta v gospodarstvu znaša 22.710 din, v družbenih dejavnostih pa 21.140 din, kar pomeni, da je OD v gospodarstvu za 7,4 % višji od povprečnega osebnega dohodka v negospodarstyu, medtem ko je to razmerje v ljubljanski regiji obratno, in sicer je osebni dohodek v negospodarstvu za 8,9 % višji od doseženega v gospodarstvu. Zap št. zap. Povp. BOD Izplač. BOD INO št. OZD 31. 3.83 vi. 82 l.-lll. 83 1. OŠ Ivan Cankar 102 19.718 19.375 98,3 2. OŠ Log — Dragomer 52 19.179 19.558 101,9 3. OS Borovnica 43 22.692 23.884 105,3 4. Glasbena šola 15 24.281 25.455 104,8 5. Cankarjeva knjižnica 7 21.630 21.611 99,9 6. NZD — TOZD Zdravstvo 72 22.924 23.549 102,7 7. NZD — DSSS 21 24.162 25.333 104,8 8. Vzgojno varstveni zavod 92 18 263 19 508 106,8 9. Dom upokojencev 39 18.471 17.061 92,4 10. Center za socialno delo 7 26.261 25.905 98,6 11. DS — stanov, skupnost 9 22.875 25.125 109.8 12. Skupne službe SIS 17 22.840 24.500 107,3 13. Upravni organi SO 56 20.696 21.593 104,3 14. Kmetijska zemljiška skup. > 2 26.242 28 000 i 06,7 SKUPAJ 534 20.732 21.140 102,0 Na različne rasti osebnih dohodkov, zaposlenih v družbenih dejavnosti, so vplivali obračunski vplivi (odsotnosti, nadomestila za bolniško in drugo) pa tudi odločitve delovnih skupnosti o osnovi, ki jo uporabljajo za izplačilo osebnih dohodkov v letošnjem prvem polletju. tovarna gospodarskih vozil, trgovina in servis motornih vozil TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1. objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1) 2 PK proizvodna delavca kovinostrugarja, 2) 2 KV proizvodna delavca kovinostrugarja, 3) 3 PK proizvodne delavce ključavničarje, 4) 3 KV proizvodne delavce ključavničarje in 5) 1 voznika viličarja. Pod tč. 1. in 3. zahtevamo PK izobrazbo ustrezne stroke z enim letom ali s tremi meseci delovnih izkušenj. Lahlco tudi priučeni delavec z 1,5 leta ali s 6 meseci delovnih izkušenj. Pod tč. 2 in 4. KV izobrazba ustrezne stroke s 3., 2. ali 1 letom delovnih izkušenj ali s PK ustrezne stroke s 5, 3 ali 2 letoma delovnih izkušenj. Pod tč. 5. PK izobrazba ustrezne stroke Z enim letom ali s tremi meseci delovnih izkušenj ali priučen delavec z 1,5 leta alt s 6. meseci delovnih izkušenj ter tečaj za voznika viličarja. Poskusno delo traja: za tč. I, 3. in 5. 35 dni, za tč. 2. in 4. 45 dni. Stanovanje ni zagotovljeno. Pisne prijave morajo kandidati, skupno z dokazili o strokovnosti, predložiti v roku 8 dni od objave komisiji za delovna razmerja TOZD Kovinarska Vrhnika, Partizanski tabor št. 1. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. NA REVIJI PEVSKIH ZBOROV JE ZORAN CVETKOVIČ IZROČIL PRIZNANJA _INOVATORJEM_ Nagrajeni inovatorji FILIP ROME iz tozda Usnjarna za predelavo zasun ventilov na pnevmatsko upravljanje, za namestitev naprave za občasni pogon sodov ter za predlog za izdelavo merilne naprave za koriščenje delovnega časa na strojnih delovnih operacijah. TONE MALAVAŠIČ iz tozda Usnjarna za izdelavo signalizacije delovanja Coretan sodov in za dopolnitev avtomatike za nastavljanje prekatov na Coretanu. STANE MATIČIČ iz tozda Usnjarna za vgraditev relejev pri lužilnih in strojilnih sodih. JANEZ LANGEVVALTER in STANE MATIČIČ iz tozda Usnjarna za spremembo dovoda električne energije za pogon brusa na Rizzi strugalnih strojih. JAKOB PETKOVŠEK in ŠTEFAN DOBROVOLJC iz LIKA, TOZD Ser-visi-energetika, za štirinajst inovacij, s katerimi je olajšano fizično delo, povečana produktivnost in dosežena večja varnost pri delu. STANE PELKO iz LIKA, TOZD Servisi-energetika, za vrsto samostojnih inovacij in za sodelovanje pri nekaterih izboljšavah v proizvodnem procesu. JANEZ TRČEK iz LIKA, TOZD Primarna predelava, za izboljšave letri-čenja pripornih, obloženih letev in žaganega lesa. JOŽE SUHADOLNIK, JANKO CEPON, ANTON MAVEC iz LIKA, TOZD Servisi-energetika, za izdelavo avtomatike za kurjenje kotla in za izboljšanje dozirne naprave pri silosu. RUDI VELKAVRH iz Iskre Antene za tehnično izboljšanje sprejemnika za iskanje cevi. Tone IValsvsHč Stane Matičič Jaka Petkovšek Štefan Dobrovoljc Stane Polko ijo v poznih večernih urah; ko je delo :ončano, sledi narodna pesem podokni-' a. Nevestini starši nato pogostijo fante in t njimi se veseli tudi nevesta. Poslavlja se d samskega stanu. Drugo jutro fantje v narodnih nošah, s larmonikašem, pričakajo odhajajočo ne-esto, ženina in priči. Preprečijo jim Kihod, »zašrangajo«, dokler ženin ali iriča ne kupi neveste, jo Izplača. Ob tem sledi »glihanje« za ceno, ki ni tako nizka. Fantje namreč preberejo ženinu o vseh vrlinah dekleta, ki ga jemlje za ženo. S tem cena še raste. Ko se zedinijo, poravnajo račune, fantje z dekleti zaplešejo nekaj gorenjskih plesov, napijejo zdravico in svate nato seveda spremljajo na magistrat. Tu jih Še zabavajo s plesom in pesmijo. Ob odhodu v poročno dvorano napravijo »špalir«. Po poročenem obredu pred magistratom zopet posujejb ženina in nevesto z rižem in jima zaželijo srečo, jim še enkrat zaplešejo. Najbolj seveda folkloristi Ligojne počastijo svoje člane, ko se ti poročajo. Vsaki nevesti namreč podarijo zibelko z vso opremo. Izročijo jo navadno na ohceti. T. P. Ž. FS LIGOJNA — Šranganje 5. obletnica folklorne skupine »LIGOJNA« Vabilo Vabimo vse prijatelje narodnih plesov na jubilejna koncerta, dne 28. maja 1983 ob 17. uri v Ligojni in ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Sodeluje tudi znana folklorna skupina Iz Bele krajine — Dragatuš. FS »LIGOJNA« NOVOST) V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Aktualni idejnopolitični problemi in naloge ZKJ Androjna V.: Obrazci v upravnem postopku Bohinc P.: Slovenske zdravilne rastline Broz J.: Boj in razvoj KPJ med dvema vojnama Butina M.: Elementi likovne prakse Cvetko C: Marjan Kozina Ćuček J.: Med Kubo in Indijo Delegatski sistem med normo in stvarnostjo Dolenc M.: Uporaba in higiena konj v SLO Dutschke R.: Sovjetski savez. Solženjicin i zapadna ljevica Ferenc T.: Primorska pred vseljudsko vstajo 1943 Gorz A.: Zbogom, proletarijatu Grossouvre R. de: Bakini recepti i njezini savjeti Honolka K.: Svetovna zgodovina glasbe Idejna gibanja, problemi in pojavi na področju informiranja... Jelenov žleb , Južnič S.: Lingvistična antropologija Karapandia S.: Moji najljubši recepti Kazensko materialno pravo: kazenski zakon SFRJ Kazensko materialno pravo: kazenski zakon SRS Keller H.: Zgodba mojega življenja Korsc K.: Marksizam i revolucija Kreft I.: Spori in spopadi II. Kremžar B.: Okvirne norme gibalnih sposobnosti ■ Longman D.: Nega sobnih rastlin Pelikan .1.: Praško proljeće Peršak T.: Med stvarnostjo in domišljijo Petelin S.: Gradnikova brigada Piria J.: Traktor Položaj in razvoj drobnega gospodarstva Poniž D.: Nunierične estetike in slov. literarna znanost Rakić B.: Ko sam ja, susret s sobom Reisp B.: Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvazor Sitar S.: Jurij Vega Sitar -ž. T.: Integracija mejnih in lažje umsko manj razvitih učencev... Slovenski biografski leksikon XIII. Stanislavskij K.S.: Igralec in njegovo delo III., IV Statut ZKJ — Statut ZKS * Sto Vegeta specialitet Strategija dolgoročnega razvoja energetike Jugoslavije Sebreljsko v NOB Šifrer J,: Franc Šaleški Finžgar Štor J.: Ali se marksizma lahko naučimo Temelji strategije tehnološkega razvoja' Tišler M.: Organska kemija Toš P.: Priročnik o skupnih osnovah za urejanje dol. stroškov Turk I.: Informacije o stroških pri odločanju o poslovanju Umck E.: Arhiv SRS in Gruberjeva palača Uresničevanje sklepov 3. seje CK ZKS Valentinčič J.: Sodobno izobraževanje odraslih Vatsynyana: Kama sutra Vuga S.: Ljubljansko barje v arheoloških obdobjih Zdravo življenje Zei m.: Morski ribji trg Znanost Žmuc-T. m.: Pot k odraslosti LEPOSLOVJE: Mladinsko: Bevk F.: Kurir Markec Fallada H.: Zgodba o zgodbici Farjeon E.: Vrtnice male gospodične Finžgar F.S.: Izbrana mladinska beseda Gogolj N.V.: Taras Buljba Jurca B.: Anča Pomaranča kolmanič K.: Sanje o zlatih gumbih Kovač P.: Pet kuikov išče pravega Markovič S.: Dedek Mraz že gre Matoševec m.: Lina Lena Milčinski F.: Ptički brez gnezda Milčinski F.: Tolovaj Mata j Pctelinček in miški Pregl S.: Geniji v kratkih hlačah Salten F.: Bambijcvi otroci Skarmeta A.: Ničhudega Swift J.: Gulliver . Zorman L: Gnezdo sršenov Zorman I.: Na senčni strani mesta Zorman L: Rosni zaliv Zorman L: V sedemnajstem Zupančič O.: Ciciban Za odrasle: Almanah Portuna J.: Iz srca do srca Hribar S.: Ubiti očeta Javoršek J.: Adamovo jabolko Kuščer S.: Sabi Lipuš F.: Odstranitev moje vasi Mavsar S.: Samobeg Petek S.: Skrivne vezi Ribičič m.: Glasna premišljanja • Rozman S.: Tudi sneg je lahko ljubezen ' Sterle M.: Veter z juga Bor M.: Podoknice tišini Zlobec J.: Kleč M.: Pesmi Prevodi: Cain J. M.: Poštar pozvoai vedno dvakrat Danella U: Stella Terniogen James H.: Dedinja . Lawrenee d. H.: Aronova palica Rutherford d.: Morilci v črnem usnju Thortvald J.: Moški s čeri Wibberley M.: Crni Nial V srbohrvatskem jeziku: Antič M.: Izbrana dela M. Antića Ršumovič L: Imate li Ršuma WaLser m.: Odbjegli konj __,__>, ' f C (ne k ki si "iih- ni ■ n< Npc «9ni IS! ZE In kaj so obiskovalci lahko videli? Naj začnem pri znamkah! Od 1947—1968 so bile zbrane najzanir^k"!'! vejše jugoslovanske znamke. Posebn'^Zi dragocena se mi je zdela ovojnica 1net znamkami o tov. titu in z njegovim lastne kjg j ročnim popisom. [v^ Tudi značke so pritegnile pozornos'f"" Zbrane so bile po kolekcijah, tja od vorTOj, nega časa pa do danes. Lahke smo videj! k s značke raznih društev, ki delujejo v rtf'ltm občini, kot na primer gasilsko, šah0''\ sko... Zanimiva se mi je zdela izdaja o" O 100-letnioi rojstva Ivana Cankarja. Tudi i* [s j2 okoliških krajev in občin smo videli nek^j zbirk, svoje propagandne izdelke pa predstavili tudi obrtniki. Posebnost je bil star denar, saj ga dimo le poredkoma. Najbolj so izstopili Ju' bilejni -kovanci. Nekaj materiala za razstavo so prispe* vali tudi udeleženci NOB. To so bila pisf" internirancev, stare osebne izkaznic*' razna priznanja. Videli smo celo slike pn" petletke. Tudi priznanj iz športnega področja ij1; mladinskih delovnih akcij ni manjkalo. spevali so jih udeleženci teh tekmovanj jj . akcij. Eden izmed razstavljalcev je bil w<* j^, invalid iz naše okolice. Starih predmetov, značilnih za voji čas, je bilo zelo malo; omeniti pa moraij «l8rjE uro, ki je bila tri leta v zemlji, pa se klj^H-g, temu blešči in sveti. To je dokaz, da 55 numizmatiki res ljubitelji te zvrsti zbiranj*' Če se je kdo izmed obiskovalcev sebno zanimal za star denar in znamke. i . lahko pobrskal po numizmatičnih katal^ ^ gih in Numizmatičnem vestniku,,ki izr" enkrat letno. Tej predstavitvi strastnih zbiralcev Pa so se priključili še slikarji-amaterji s s"0-jimi deli. Mislim, da so slike vsakogar pritegni'6' saj smo iz vseh lahko razbrali smiselin vsebino. Razstava je bila izredno zanimiva in pf\ vlačna. Prav zato bi morali numizmatikij: likovniki češče predstavljati svoja d8* javnosti. MAJA MAKOV£C Ob obletnici folklornih skupin Pred kratkim je šolska folklorna sku| praznovala 5-letnico obstoja. Za ta jubi18 ( smo s pomočjo mentorjev pripravili P'SjTOrt,-. gram, ki je obsegal vse plese, ki smo set Djj 0 ■v tem času naučili. Kotlgosta sta nasjjj- (V^»C pala tudi skupina »Bistra« in dekli*1" "Jla^ Nonet. iPrat Prvič so se javnosti predstavili najrnl3r-fo .. plesalci. Ti so začeli plesati pred en 0feL letom. Čeprav je eno leto kratka doba,9 "»Up se naučili veliko plesov. . jJekrj< Sodeč po ploskanju gledalcev, so na;Ji|(. _ bolj ugajali gorenjski plesi, ki so jih ^Pfjfhg"' sali plesalci FS »Bistra«. Predstavili s0il„.?2 prekmurske in belokranjske plese. sl8^ip Naša skupina je zaplesala prekmurS k °| ^UMENTARNA — avtorska skupina Rudija Klariča — je bila ustanovni!1 1?°r,overr1 zakonu iz leta 1982, ki omogoča tudi filmskim in televizijskim ^iaicem s statusom samostojnih kulturnih delavcev neodvisno delo s kar "ijširni režijskimi stroški. Kratek povzetek delovnih načrtov in idejna Jjfienost nove delovne skupnosti, kot ju je začrtal ustanovitelj, prinaša i * Osvežujočih novosti: idi- tkanje najbolj racionalnih oblik izvedbe filmskih in RTV programov, jjj 5|^a9otavljanje materialnih, tehnoloških in organizacijskih možnosti za nO' n8 iM ja( 4 ia 0\ lsfJ| lisi ■nict ipi (v* alno, inovacijsko in eksperimentalno ustvarjalno delo, zlasti na po-oblikovanja značaja in izraza filmskih in televizijskih izdelkov, avtorsko dokumentiranje značilnih dosežkov, pojavov, zanimivosti in ^losti vseh oblik življenja, tkanje vsebinskega in delovnega sozvočja med amatersko in profesio- nalno filmsko in RTV ustvarjalnostjo in temeljnimi dilemami življenja in človečnosti, — utiranje poti in omogočanje uveljavitve vsem filmskim avtorjem, ki lahko v okviru začrtanega programskega koncepta DOKUMENTARNE najdejo dovolj prostora za svoje delovne načrte. DOKUMENTARNA si bo sredstva za dosego svojih ciljev zagotavljala s: 1. s proizvodnjo naročenih programov s strani RTV, Kulturne skupnosti Slovenije, organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti; 2. z združevanjem dela in sredstev članov DOKUMENTARNE; 3. s prodajo eksperimentalnih in drugih avtorskih programov domačim in tujim RTV postajam; 4. i namenskim vlaganjem sredstev zainteresiranih kulturnih in drugih organizacij ali delovnih skupnosti. Vsekakor je osnova za materialni obstanek in razvoj DOKUMENTARNE že zagotovljena, saj je doslej — kar brez posebnega truda — dobila naročila za zasnovo in oblikovanje ter izvedbo 14 projektov iz vrste svojih dejavnosti. Prvo zaupnico je novi delovni skupnosti izrekla že tudi Kulturna skupnost Slovenije, ki je zagotovila pretežni del sredstev za realizacijo filmske burleske — »BLIŽNJICA«, ki jo bo DOKUMENTARNA uresničila v letošnjem polletju. Tako naša nova delovna skupnost pogumno začenja svoj vzpon in se seveda želi čimbolj koristno in ustvarjalno vključiti v delovna prizadevanja matične občine. Majhni režijski stroški omogočajo, da je pretežni del za posamezna dela namenjenih sredstev v resnici lahko namenjen obliki in vsebini projektov in ne vzdrževanju (pre)obsežne administracije. In še sporočilo zbora delovne skupnosti: Ker so zmogljivosti DOKUMENTARNE za letošnje leto že skoraj v celoti zasedene, želimo vsem, ki bi hoteli navezati poslovne stike, sporočiti, da bomo še posebej veseli vsake delovne pobude, ki bi predvidela načrtno dolgoročnejše sodelovanje. Filmska proizvodnja namreč tudi zahteva svoj čas in skorajda nemogoče je, kljub še tako profesionalni ravni opreme in avtorjev zagotoviti visoko kvaliteto izdelka, če je na voljo premalo časa. Želeli bi uporabiti to priložnost, da povabimo vsa podjetja, ustanove in druge skupnosti vrhniške občine, ki za predstavitve svoje dejavnosti, tradicije ali proizvodov v letu 1984, načrtujejo filme ali videokasete, da nas obvestijo, pa jih bo obiskal naš predstavnik in jim posredoval natančnejše informacije. Kljub temu, da načrtujemo filmsko in TV proizvodnjo za vso Jugoslavijo in predvidevamo tudi izvoz naših avtorskih del, pa bodo imele vse delovne— industrijske, kulturne in izobraževalne organizacije vrhniške občine prednost, saj smo si končno v okviru občine več kot samo poslovni partnerji. Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev DOKUMENTARNA p. o. in njen idejni vodja Rudi Klarič želita, da bi vsem že obstoječim delovnim organizacijam vrhniške občine postali dobri delovni sosedje, ki bi se po dejavnostih kar najbolje poznali in razumeli. Zanesljivo nas lahko družijo in povezujejo skupna ustvarjalna in razvojna, skratka delovna hotenja. Srebrni znak sindikata Občinski svet Zveze sindikatov je na reviji pevskih zborov podelil srebrne znake sindikata zaslužnim sindikalnim aktivistom in osnovni organizaciji. Priznanja je podelil predsednik Simon Seljak. Prejeli pa so jih: Osnovna organizacija ZS Usnjarna Vrhnika za svoje daljše učinkovito delovanje in uresničevanje sindikalnih nalog. Osnovna organizacija Usnjarna je aktiven nosilec sindikalnih nalog v TOZD Usnjarna. Še posebej si je v zadnjem času prizadevala za uresničevanje izvoznih ciljev, za uveljavljanje delitve po delu, za produktivnost in kvaliteto dela. S svojo aktivnostjo je omogočila učinkovito reševanje problematike družbenega standarda delavcev. Člani Zveze sindikatov za prizadevno in uspešno opravljanje funkcij v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov na področju uresničevanja delavskih interesov, pri sprejemanju samoupravnih odločitev, za organizacijo in opravljanje funkcij pri izvrševanju in organiziranju najširših nalog s področja dela Zveze sindikatov. De Gieria Dušan iz OOZS, TOZD Usnjarna, Stane Stupica iz OOZS Upravnih organov SO Vrhnika, Franc Strelec iz OOZS LIKO Blagovni promet, Fani Boičina iz Srečko Skodlar Iz Štefka Dormiš iz OOZS OŠ Log-Dra- OOZS, TOZD Kovi- OOZS LIKO, TOZD gomer, narska, Tovarna vrat Borov- nica Ljudje, ki jih poznate Jj°gi otroci se radi igrajo trgovino. Tudi jaz in if J03 prodajava igrače in vse, kar lahko mami ™eva za igro. Ta igra mi je všeč tudi zato, ker je up' lSef j^a bi opisala teto Marko, tako namreč kličem ia?1' j^odkinjo trgovine v Podlipi. Zelo dobro jo 3"" \ l^ti, saj jo obiščem skoraj vsak dan tudi po m'" Lu" V njeni trgovini se dobi veliko stvari, tudi icj ^ jih danes večkrat primanjkuje. Ona pozna il ^Pce in tako lahko razdeli robo na vse, ne da s pto dobil vse, drugi pa nič. Tudi za otroke ima soj ^*a žvečilni gumi, čokolado, bombone, piško- w^ iw° 'n t8*0 d3-!®' ona to kmalu dobi tudi v * plij. tr9ovino in proda tudi za kakšno paro zastonj, ( °troku poteši željo. »Pa drugič še prinesi, kar ""Ju f^anjkalo denarja,« reče. Poleti, ko je vroče, poi idk^no skrinjo lučk in sladoledov, takrat je okoli Marta svoje delo opravlja vestno in zna ia ^ i^rp postreči hitro in z dobro voljo, česar danes 0 J Wni zelo pogrešamo. Zato sem jo tudi opisala *«. °9'' i JEREB BREDA, 4. E Oš I. C. Vrhnika 'dnji hiši trgovina. Posluh. Če je na televiziji kakšna nova re- dR! iJ'sJ^anjkalo denarja,« reče. Poleti, ko je vroče, o skrinjo lučk in sladoledov, takrat je okoli '^K!? pravi 2iv"zav- Jezna je le, če papirčkov ne in» »v 0 v škatlo za smeti. Vsak drugi dan dobimo j* trgovini svež kruh, ker ga po domovih ne pe-„8$ >6. Še in še bi lahko naštevali stvari, ki jih od-k8 i^io krmila, pšenico in semena, če bi bila trgo m/ s» Jsčja, bi morda v njej dobili še kaj več, saj je rtej krizi z bencinom zelo pomembno, da se w stvari čim bliže. Obisk iz Bazovice 25. aprila so COš Borovnica obiskali učenci, njihovi starši in nekaj učiteljev iz OŠ Primož Trubar iz Bazovice. To je manjši kraj v Italiji, blizu Trsta. Takrat so imeli izlet po Sloveniji, pa so se ustavili tudi na Vrhniki in na naši šoli. Prvi je goste pozdravil tovariš ravnatelj. Razložil jim je, kako poteka pouk v COŠ, ki se precej razlikuje od njihove šole. Nato jih je pozdravila predstavnica PO in MO. Še prej pa je zborček razredne stopnje zapel dve pesmi. Ob tej priložnosti smo jim dali 60 knjig, ki smo jih pred meseci zbiraii za vrstnike v zamejstvu. Z njimi bodo obogatili svojo knjižnico. Potem pa je učenka iz Bazovice predstavila svoj kraj. Na koncu prireditev pa so nam izročili v spomin na to srečanje fotografijo spomenika štirih bazoviških žrtev. Po programu smo se učenci pomešali med naše goste. Spustili smo se v prijeten pogovor. Presenečena sem bila nad njihovo pravilno izgovorjavo besed, le včasih se je čutila nerodnost v izražanju. Razkazali smo jim naše učilnice, kabinete, kotičke, pionirsko sobo in seveda telovadnico. Nad vsem so bili zelo navdušeni. Kmalu je prišel naš sloves. Goste smo pospremili do avtobusa, ki jih je odpeljal dalje v naš Pekel. Po prvomajskih praznikih pa smo od njih prejeli zahvalo za prijeten sprejem, ki smo ga jim pripravili ob obisku. Svojo zahvalo so zaključili z željo, da bi se prijateljska vez, ki je nastala, še bolj okrepila. Potrudili se bomo, da ne bo ostalo le pri besedah. ŽIVA OCEPEK, 7. a. OŠ Borovnica Delo tabornikov na Vrhniki vredno pohvale Na Vrhniki že več let deluje Taborniški odred Ivan Cankar; to je društvo, ki združuje mnoge mlade fante in dekleta. Dolgo časa so bolj životarili kakor pa delovali zato se je tudi njihovo vodstvo zamislilo predvsem je želelo dobiti boljšo povezavo z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. To so tudi uspešno opravili. Seveda se je tudi pri tej organizaciji pokazalo, da je vsak začetek težak. Tako so na seji krajevne organizacije ZB Vrhnika zadolžili nekaj članov odbora, da se povežejo s člani že dokaj znane organizacije, z odborom Taborniške organizacije na Vrhniki, in se dogovorijo za skupno akcijo čiščenja spomenika na Drči. Ker so imenovani člani ZB naleteli pri vodstvu te mlade organizacije na razumevanje, so se res dogovorili za skupno delo pri spomeniku padlih borcev in žrtev fašizma med drugo svetovno vojno, ki so pokopani v skupni grobnici na »DRČI« na Vrhniki. Tako so res organizirali skupno akcijo čiščenja spomenika in okolice. Spomenik s podstavkom in grobnico so umili in očistili bližnjo okolico. Grmovje so posekali in požgali, pesek pograbili. Ker imamo prepotrebnih medsebojnih stikov, pogosto nepra- vilno ocenjujemo posamezne organizacije, posebno mladinske. Taborniškemu društvu se zahvaljujemo in mu želimo še mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. PAVEL DOBROVOLJC DELOVNA ORGANIZACIJA GOSTINSTVO TOZD MoM Lom, n. m*, o.. Logatec, T«f (»1,741 m. 741 « »/.n 671: iiarrttim; PETROL DO GOSTINSTVO TOZD MOTEL LOM LOGATEC Notranjska 73 3» Dijaki, študentje V počitniških mesecih vam ponujamo zaposlitev in zaslužek. Če vas veseli delo v gostinstvu, se oglasite pri nas. Potrebujemo pomoč v strežbi, v kuhinji, potrebujemo sodelavce za delo z gosti. Vse, ki ste starejši od 15 let in bi se zaposlili v času med 15.6. 1983 in 15. 9. 1983 najmanj za mesec dni, vabimo na pogovor. Prevoz na delovno mesto iz Logatca je zagotovljen. Naši telefonski številki sta: 741-278, 741-430. Pridite, računamo na vašo pomoč! NAŠ ČASOPIS MAJ 1985 5! Nagel vzpon Usnjarja Nogometna perspektiva Usnjarja je pravzaprav )sledica lastnega kadra, ki ga je moštvo dobilo s pi-midnim sistemom v naši občini. Letos je leto, ko iko pregledamo rezultate triletnega delovanja Us-arjeve selekcije oziroma selekcij po osnovnih lah. Seveda so v ospredju druga, tretja in četrta se-tcija, v kateri je še kako očitno strokovno pedago-;o delo. Tokrat želimo predstaviti selekcijo kadetov, moštvo, ki letos v izredno močni konkurenci doseglo odlične re-■itate V ligi nastopajo Olimpija, Ljubljana, Slovan, Ilirija, avija, Medvode, Jezica, Usnjar, Sava-Tabor in Svobo-i Usnjar se je uvrstil v zgornjo polovico tabele, trenutno na četrtem mestu, za CHimpijo, Ljubljano in Slovanom, tej sezoni so odigrali 15 tekem. Osemkrat so zmagali, ■krat igrali neodločeno, šestkrat pa izgubili. Prvouvrš-na moštva so jih premagala, kar je bilo tudi pričakovati, poznamo bazo, iz katere dobivajo kader za selekcijo. Največje zasluge za uspeh svojih kadetov ima vseka->r njihov trener Stanoje Pavlovič, ki, mimogrede pove-no, študira nogomet na VŠTK v Ljubljani in svoje zna-j prenaša na mlade nogometaše. Nič čudnega ni, da je mica Stamatovič kadetski reprezentant Slovenije, zo Dobič, pionirski, kandidata za reprezentančni dres * Rudi Oobrovoljc in Tomaž Plut. Omenimo še ostala iena nadarjene generacije: Rudi Ogrin, Klemen Frank, .'ter Gutnik, Franci Marolt, Nedeljko Stamatovič, Sandi njič, Primož Arhar, Darko Kasatovič in Aco Cvetanov-i. V jesenskem delu so nastopali tudi Igor Deverič, Jože szdir, Jože čamernik, Leopold Skrajnar in Uroš Ger-C ki so s kvaliteto prerasli to selekcijo in zdaj nastopajo : mladince. Dan odbojke v Borovnici V dvorani OŠ v Borovnici so odigrali več prijateljskih ečanj ob občinskem prazniku. f Borovničanke in vrhniške veteranke so se pomerile v snično zanimivi tekmi Veteranke so vodile že 2:0, a so 3 domače igralke le toliko zbrale, da so jih dohitele in na jncu celo premagale. Pri seniorjih je bila Borovnica bolj-i. Borbeni Dragomerčani so dobili en set, kar je bilo emalo za končni uspeh. Zmaga domačih 3:1 je popo!-jma zaslužena. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA ZA KADETE Vrhnika : Jezica (Ljubljana) 84:77 (47:35) Sodnika: Munda, Strnad (oba Ljubljana). Ekipa Vrhnike je nastopila v naslednji postavi: Pompe 9, Grujlč 4, Zupančič 2, Lončar 20, Oosič 24, Justin 5, Bizjak 4, Bizjak MIlan 16, Kralj 0. Ekipa Jezice pa: šalja 5, Hrovat 2, Cepec 4, Li-pogiavsek 6, Kajfež 8, Koški 2, Ivane 2, Čuk 0, Ptesnlcar 17, Šuštar 32, Peterka 0. Ekipa Vrhnike je povedla že v začetku in vodstvo celoten prvi polčas samo povečala, s hitro in agresivno igro v obrambi in s hitrim prenosom žoge, je ekipo Jezice v prvem delu igre popolnoma nadigrala. Žal je agresivna igra v obramoi doprinesla igralcem Vrhnike že v prvem polčasu veliko število osebnih napak. Tako so imeli trije ključni igralci Vrhnike že v 10 minuti prvega polčasa po štiri osebne napake. Vendar so igralci vzdržali v podobnem ritmu celo tekmo in na koncu zasluženo slavili nad favorizirano ekipo Jezice. V drugem polčasu je ritem igre bil podoben kot v prvem. Povedati moramo, daje bila to tekma izredno lepa, učinkovita in atraktivna, na kateri ni manjkalo na obeh straneh vrsto lepih potez in požrtvovalne borbe pod obema košema. Za ekipo Vrhnike praktično ni bilo izgubljene žoge. Ekipo je dobro vodil sedanji trener Drago Dedovič. To je bila prva tekma ekipe Vrhnike v tem kvalitetnem republiškem rangu. Veseli smo lahko.da se enakovredno lahko bori tako kot v Notranjski regiji tudi v širšem slovenskem prostoru. Tekmo si je ogledaio kakih 50 gledalcev, kar je daleč premalo za tako kvalitetno srečanje. Za vse nadaljne tekme, bodo plakati pravočasno razobešeni po Vrhniki in že v naprej vabimo vse ljubitelje košarke na ogled tekem. MARJAN SEDEJ Vrhnika : Selekcija OKL Vrhnika 89:65 (40:32) Dvorana OŠ Ivana Cankarja. 50 gledalcev. Sodnika: ivčič (Vrhnika), Štrickberger (Ljubljana). VRHNIKA Jamnik 24, Fefer 6, Kukec, Jevšek, Na-iršnik 14, Kovačič 2, Knapič 8, Nagode 16, Seljak, =}hor 4, Vrbančič 15. SELEKCIJA OKL VRHNIKA: Kešelj 6. Šuster 6, Kova-2, Pliverič 5, Dje iavtč 4, Rožnik, Kralj Selmanović 2, Jar 12, Dežutelj 4, Modrijan 24. 3 tekmo med selekcijo Vrhnike in košarkarji OKL Vrh-a se je končala košarkarska sezona na Vrhniki. Zmaga ijših je bila zaslužena. Priznati moramo, da je bilo moš-i občinske lige pogosto neuigrano, pogosto je prihajalo nesporazumov, posebno pri podajah. Vrhničani so bili boljši tudi z velikostjo igralcev, kar je ;v gotovo tudi pripomogli k lažji zmagi. Borovnica : Cerknica 62:86 (38:36) Košarkarski pokal SRS. Pred okoli 150 gledalci sta sodila Radoševič in Munda iz Ljubljane BOROVNICA: BERUS, ŠUŠTAR 18, KOS, ZALAR 10, MODRIJAN 20, PRISTAVEC, STIPANČEV1Č 2, ME-KINDA 12. CERKNICA: JADRIČ 8, MLINAR 12, KARDUM 2, DROBNlC 6, NELC 18, CASERMAN 8, ŠIVEC 26, ZA-KRAJŠEK 6. Oslabljeni domačini so v prvem polčasu zaigrali zelo dobro in ga odločili v svojo korist. V nadaljevanju pa so jim pošle moči tako, da so si gostje, ki so letos nastopali v I. SKL s protinapadi zagotovili zmago. Pri domačinih je v obrambi dobro zaigral veteran Me-kinda, pri gosteh pa sta bila boljša od ostalih Šivec in dvometraš Nelc. MOF Generacija, ki obeta? Letos je po dolgih letih vrhniška košarka dosegla velik uspeh, Ekipa kadetov (igralci letnik68 in 69) se je v Notranjskem pionirskem festivalu uvrstila v Slovensko košarkarsko ligo. Prav je, da ob tem uspehu malo pobliže pogledamo kdaj in kako se je formirala ekipa tako nadarjenih mladih igralcev. Generacija, ki danes sodeluje v slovenski košarkarski ligi je začela organizirano trenirati v 4 razredu osnovne šole, sedaj pa obiskuje osmi razred. V bistvu se je torej ekipa gradila, razvijala in dopolnjevala polna štiri leta, zakar ima veliko zaslug njihov prvi učitelj tov. Fefer Borut, ki je ekipo vodil vse do pionirskega festivala. Letos je ekipa na pionirskem festivalu dosegla drugo mesto, še prej, pa je bila občinski prvak, takoj za ekipo Postojne. Ker ima NKZ Cerknica po ključu tekmovanja v slovenski Kgi dva predstavnika in sicer v okviru NKZ Cerknica in MKZ J. Primorske, si je Vrhnika na kvalifikacijah 16. aprila priborila drugo mesto in pravico do nastopanja v najelitnejšem slovenskem tekmovanju za kadete. To pa je hkrati tudi največji uspeh vrhniške košarke po izpadu članov iz zveznega tekmovanja pred več kot 10 leti. Ta uspeh pa je seveda za vse košarkarske delavce velika obveza. Vrhnika je že tako imela vedno probleme z izgralskim kadrom (starostne omejitve premajhna ambicija posameznih igralcev in njihova neresnost), zato je športna in moralna obveza, da se ta generacija obdrži, da se eventuelno še pojača in da čez leto ali dve tvori okostje članske ekipe Vrhnike. Predvsem si v klubu želimo več pomoči s strani učiteljev telesne vzgoje v osnovni šoli, saj mora biti šolsko športno društvo nosilec prvih košarkarskih korakov, zunanji sodelavci pa so šoli pri vodenju in treniranju samo pomoč, ne pa obratno. Naj bo ta odmevni košarkarski uspeh ekipe Vrhnika vzpodbuda za vse, ki kakorkoli pomagajo vrhniški košarki. M. SEDEJ Prvi Šinigoj Na občinskem prvenstvu v streljanju z zračno puško za posameznike, ki je bilo v soboto, 14. maja, je bilo doseženih nekaj lepih rezultatov. Prvo mesto je osvojil Boris šinigoj s 177 krogi, drugi |e bil Vlado Ravnikar s 173 krogi, tretji pa Bojan Lampret s 165 krogi itd. Med mladinkami pa je bila najboljša Ingrid Kunstelj s 130 krogi. Dobri rezultati Občinsko prvenstvo v atletiki za pionirje in pionirke je tokrat privabilo mlade atlete in atletke z Vrhnike, Iz Borovnice in Dragomerja. Obenem je bila to priložnost, da evidentiramo nova Imena za občinsko reprezentanco ter ugotovimo stanje pionirske atletike pri nas. Razveseljiv je podatek, da kraljica športov vedno bolj zanima mlade v osnovnih šolah. Rezultati — pionirke — 100 m: 1. Kunstelj (Kurir) 13,9, 2. Oblak (K) 14,0, 3. Gostiša (K) 14,2. itd. 300 m: 1. Možina (K) 45,5, 2. Rožnik (K) 46,3, 3. Jurca (K) 51,0, itd. 600m: 1. Čamernik (K) 1,45,3, 2. Žitko (K) 1.45,7,3. N. Kunstelj (K) 1.47,0, itd. 4 x 100 m: 1. Kurir O (Kunstelj, Oblak, Žga-jec, Gostiša) 56,3, 2. Kurir II (Leventič, Ivanovič, Možina, Podlipec) 58,8,3. Borovnica (Mikuš, Nolimal, Stojanovič, Debevec) 1.01,6, itd. Krogla: 1. Pretnar (Borovnica) 10,26, 2. Skvarča (K) 9,06,3. Svete (B) 8,45, itd. Dolžina: 1. Loventič (K) 4,21, 2. Stojanovič (B) 4,03,3. Novljan (K) 3,95, itd. Višina: 1. Mesec (K) 140, 2. Kukec (K) 130, 3.-7. Logar (B), Skodlar (Dragomer), Hribar (K), Filipič (K), Merlak (K), 120, itd. Pionirji — 100m: 1. Ogrin (K) 12,7, 2. Petkovšek (K) 12,9, 3. Kogoj (K) 13,1, itd. 300m: 1. Novak (K) 41,2, 2. Podgornik (K) 41,8, 3. Rus (K) 42,8, itd. 1000 m: 1. Ca-serman (K) 2.58,4, 2. Osretkar (K) 2.59,0, 3. S. Caser-man (K) 3.00,1, itd. 4 x 10Om: 1. Kurir I (Ogrin, Petkovšek, Jereb, Podgornik) 51,8, 2. Log-Dragomer (Podlipec, Be-nedetič, Novak, Jelovšek) 54,3, 3. Borovnica 54,7, itd. Krogla: 1. Janež (K) 11,88,2. Benedetič (Log-Dragomer) 11,73, 3. Jurovič (K) 10,55, itd. Daljina: 1. Žitnik (B) 5,21, 2. Jereb (K) 5,07,3. Mikulan (K) 4,99, itd. Višina: 1. Bizjak (K) 170, 2. Zupan (K) 165, 3. Grujić (K) 160, itd. N. ARSIC Dragomerčani izgubili V ONL vrhniške občine so odigrali štirinajsto kolo. Prišlo je do velikega presenečenja: Borovnica je v zelo dramatični tekmi premagala vodeči Dragomer, kar je naredilo tekmovanje še bolj napeto. Zadnjeuvrščeni Log je premagal Dren (2:1). Dobro igrala tudi oba Lika. Nogometaši Verda so se prebudili in začeli pohod proti vrhu tabele, Borovničani so na drugem mestu. Rezultati — 14. kolo: Dragomer: Borovnica 2:3 (1:2), Stara Vrhnika : Fenolit 1:2 (1:1), Podlipa : Liko (Verd) 1:10 (1:4), IUV: Liko (Borovnica) 1:5 (1:3), Log : Dren 2:1 (2:1), Usnjar prost. LESTVICA: 1. Dragomer 13 12 0 1 70:11 24 2. Liko (Borovnica) 13 g 2 2 32:18 20 3. Borovnica 14 8 3 3 45:36 1 9 4. Usnjar , 13 6 3 4 39:36 15 5. Liko (Verd) 14 5 4 5 41:33 14 6. Fenolit 14 6 2. 6 27:40 14 7. Dren 13 5 3 5 28:23 13 8. IUV 14 5 2 7 38:42 12 9. St. Vrhnika 14 2 3 9 28:48 7 10. Log 14 1' 4 9 31:58 6 ti. Podlipa 14 2 2 10 34:68 6 M. ARSIĆ Vojaki so tekmovali šport in telesna kultura igrata veliko vlogo v procesu vzgoje In vežbanja pripadnikov JLA. Morebitna vojna bi zahtevala Izredne napore posameznikov In celostno psihofizično osebnost, kar pa lahko dosežemo samo z dolgotrajnimi in sistematičnimi vajami. Tudi v kasarni »Ivan Cankar« posvečajo posebno pozornost tej problematiki. Najzanimivejša so tekmovanja enot v športih, z žogo, v streljanju, atletiki in v vojaškem mnogoboju, ki je najtežja od vseh disciplin in zahteva vsestransko pripravljenega športnika. Rokomet: ET Kocojeviča : ET Vereša 17:8 (8:5), ET Mladeno-viča: ET Dobrosavljevica 21:11 (10:6), ET Mladenovica : ET Ke-cojeviča 19:16 (8:7), ET Vereša: ET Dobrosavljevica 12:11 (6:6), ET Kecojevića: ET-Dobrosavljevica 17:15 (9:7), ET Mladenovica : ET Vereša 25:17 (11:9). Tabela: 1. ET Mladenovica 6 (65:44), 2. ET Kecojevića 4 (50:42), 3. ET Vereša 2 (37:53), 4. ET Dobrosavljevica 0 (37:50). Odbojka: ET Dobrosavljevica : ET Mladenovica 2:0 (15:5, 15:11), ET Vereša: ET Kecojevića 1:2 (15:5,8:15,11:15), ET Vereša : ET Dobrosavljevica 0:2 (13:15,10;15), ET Kecojevića : ET Mladenovica 2:0 (15:5, 15:7), ET Mladenovica : ET Vereša 2:0 (15:13,165:14), ET Dobrosavljevica : ET Kecojevića 2:1 (17:15, 12:15, 15:6). Tabela: 1. ET Dobrosavljevica 6 (6:1), 2 ET Kecojevića4 (5:3), 3. ET Mladenovica 2 (2:4), 4. ET Vereša 0 (1:6). Atletika: Skok v daljino: 1. Barišić 541,2. Lazarević 528,3. Madjuni 510, itd. 100 m: 1. Vajda 11,7, 2. Madjuni 11,9,3. Krivokapa 12,2, itd. 400m.: 1. Arsić 6100, 2. Kovre 61,5, 3. Samardžić 62,0, itd 1500m: 1. Ivanovič 4.38,0, 2. Kragl 4.52,0, 3. Stanković 4.57,0, itd. Mnogoboj: 1. Stojanovič 326 točk, 2. Đoković 266, 3. Bič 263, 4. Čurič 252, 5. Simon 240, itd. Streljanje: avtomatska puška: 1. Buha 99, 2. Igr^atovič 91, 3. Repac 78, itd. Polavtomatska puška: 1. Fazlinović 77, 2. Romih 68,3. Ribar 59, itd. Pištola: 1 Vidakovič 77,2. Rakuša 69,3. Barišić 68, itd. Skupna uvrstitev: 1. ET Dobrosavljevica 22,5 točke, 2. ET Mladenovica 22, 3. ET Kecojevića 16,5, 4. ET Vereša 14. M. Arsić COOPERJEV TEST ZTKO vrhniške občine je organizirala Cooperjev test, ki zahteva, da pretečeš določeno razdaljo v določenem času. Nastopilo je 48 kandidatov, kar je lepo število. Organizator bo tudi v prihodnje organiziral take akcije. M. A. TEČAJ ZA TRENERJE KOŠARKE IN TEČAJ ZA KOŠARKARSKE SODNIKE KK Vrhnika organizira v drugi polovici junija teča| za trenerje košarke in košarkarske sodnike. Ker ta kader nujno potrebujemo, naprošamo vse zainteresirane, da se prijavijo na tečaj do 10. 6. 1983. Prijave pošljite s polnim naslovom na ZTKO Vrhnika, Tržaška 9, Vrhnika, ali sporočite po telefonu 751-484 (tov. Še-franu). ZTKO VRHNIKA 187 nastopajočih 3. maja je bilo v KS Drenov Grič — Lesno Brdo tradicij nalni tek »Po mejah KS Drenov grič—Lesno Brdo«. Akcijo s* vzorno pripravili športni delavci SD Dren. Organizirana I bila ob 6. maju, vrhniškem prazniku, ko sta bili pred ossmi|[ tridesetimi leti osvobojeni Vrhnika in Borovnica. Glede na kategorije nastopajočih je bila pripravljena steza, ki bila za glavni tek dolga 6000 metrov. Tek je veljal tudi za sini kalno prvenstvo Nastopilo je 187 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh KS naše o* čine. nastopili so tudi tekmovalci iz Ljubljane, Medvod, Noveijj mesta, iz Logatca in Domžal. Rezultati: Cicibanke: 1. Zupan (Dragomer), 2. Hočevar (Medvode). 3. Skopec (Dr nov grič), itd. Cicibani: 1. Zelene (Hotedršica). 2. Hlebec (Vrhnika), 3. Gruden (Drerf grič), itd. M. pionirji: 1 Japelj (Vrhnika) 5.40,16,2 Berginc (Nm) 5.41,18,3 SeSS*1 (Podsmreka) 5 46,92, itd. M pionirke: 1. Korlat(Vrhnika), 2. Buh(Sinjagorica), 3 Kalič (Vrhnika),' 'j St. pionirp. 1 Osretkar (Drenov grič) 10.32,51,2 Skedelj (Nm) 10.55.'? 3. Maljašič (Ljubljana) 11.08,99. itd. - J St pionirke: 1 Eržen (Hotedršica) 12.43.91.2. Grom (Vrhnika) 16.46,1» 3. Zalaznik (Drenov grič) 24.50,43 Mladinci: 1 Osretkar (Drenov grič) 11.08,98, 2. Perko (Nm) 11.12,43.' Friškovec {Drenov grič) 1116,87. Mladinke: 1. Rihar (Verd) 12 21.94, 2. Spran (Drenov grič) 13.01,00,' Kozjak (Log) 13.37,64, itd. Člani 19531. in mlajši (6000 m): 1. Skedelj (Nm) 9.29.88,2. Seliškar (PC smreka) 16.58,24, 3. Rus (Vrhnika) 17.46.97, itd Veteranke (19431, in mlajše —2000m): 1 Grom (Verd) 17 10,15,2.*. lovšek (Drenov grič) 17.20,30. , Veterani 1942.1. in starejši — 2000m: 1. Šalamun (Vrhnika) 12.55,15' Petkovšek (Vrhnika) 16.18.83. , Veteranke 1942.1. in starejše —2000 m: 1. Šalamun (Vrhnika) 16.05,* članice 1953.1, in mlajše — 2000m: 1. Marku (Vrhnka) 16.37.73,2. K«" (Vrhnika) 16.53.11, 3. Rus (Vrhnika) 17.05.36, itd. Članice 1953.1, in mlajše — 6000 m: 1 Trobec 27.01,57,2. Kristl 28.41.* 3. Knavs 39.27,60, itd. Mladinci 1965.1, in mlajši — 6000 m: 1. Repnik (kategoriziran) 23.03,75. Dodič (SK Logatec) 24.52,12. 3. Tomaševič (kategoriziran) 25.30,57, Veterani 1942. I. in starejši — 6000m: 1. Kušar (Podutik) 26.08,73, Štine (Nm) 27 02,32. 3. Grom (Vrhnika) 27.30,26, itd. Veterani 1942.1, in mlajši — 6000 m: 1. Žerjav (Olimpija) 23.18.62.2-lak (Hotederščica) 25.05,95, 3. J. Grom (Vrhnika) 26.37,62, itd. Mladinke 1965.1, in mlajše —6000 m: 1. Kovač (Vrhnka) 29.36,73. Z peli (Vrhnika) 30 15.28. 3 Jasna Kovač (Podgorica) 34.48,14. Člani 1953.1. in mlajši — 6000m: 1. Končina (Bežigrad) 22.54,18,2.0 (Gorica) 23.44.67. 3. Japelj (Borovnica) 24.35,36. itd. Veteranke 1943.1, in mlajše — 6000m: 1. Kovač (Podgorica) 37 37,0* Hočevar (Ljubljana) 38.26.68, 3. Grom (SD Liko) 41.16,12. M. Af ŠAH Zmagala Vrhnika I Šahovska sekcija ŠD Oragomer-Lukovica Je organizin letošnji ekipni turnir ob občinskem prazniku. Nastopila samo štiri moštva. Najboljši so bili šahisti iz prve ekipe ŠD Vrhnika, ki so prep* Ijivo zmagali. Edino točko je izgubil Sodja v srečanju z Miloš čem iz moštva vojakov. Rezultati: 1. kolo: Vp Vrhnika - ŠD Vrhnika 11:3, Dragomer' ŠD Vrhnika II 0,5:3,5, 2. kolo: ŠD Vrhnika I - ŠD Vrhnika II *' Vp Vrhnika — Dragomer 2:2, 3. kolo: Dragomer — ŠD VrhniW 0:4. Lestvica: 1. ŠD Vrhnika 111,2. Vojna pošta Vrhnika 6, 3 Vrhnika II 4,5, 4. Dragomer 2,5. M. AR! Gostiša prvi Na rednem hitropoteznem turnirju ŠD Vrhnika za mesec maj' nastopilo osem šahisotv Gostiša je tudi tokrat dokazal.da je tj* nutno najboljši v »cugu« na Vrhniki in je zasluženo dosegel (f\ mesto Prijetno presenečenje je pripravil pionir Kobal. ki je skup z Justinom zasedel drugo do tretje mesto^ Tabela: 1. Gostiša 5,5,2. —3. Justin, Kobal 4,4. Sodja 3,5,5.^*! Arčon, Markovič 3. 7—8. Bolha, Mlinar 2;5 itd. M- Usnjar : Olimpija 3:1 (2:1) Strelci: Eizner, Sarač in Ivaniševič za Usnjar, Papež' Dragomer. j USNJAR: Pečar, Jaklič, Ogrin, Eizner, Cicmil, Videno"' Petkovšek, Bojović, Sarač, Gutnik, Justin (Pavlovič, Ivani' vič, Kostič, Horvat, Margon, Blkar, Matic) DRAGOMER: Čamernik, Požar, Jesenovec, Gerbec, C° Trček, Rautar, CeSarc, Papež, Štefan. Tradicionalno srečanje moštev veteranov Usnjarja in Dra? merja je bilo tokrat na občinski praznik. Zmagali so domačini, Kjj imeli na voljo več nogometašev, in to zasluženo. Bilo je n*1 lepih akcij, lepih udarcev na gol, pa tudi sami zadetki potrjuj* dejstvo, rja nekdaj priznani nogometaši naše občine še ved' lahko dosežejo odobravanje občinstva. ^ fifii PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA OB VRHNIŠKEM OBČINSKE^ PRAZNIKU Usnjar : Olimpija 1:8 (0:4) Igrišče v Športnem parku. 500 gledalcev. Sodnik: Đoković z Vrhnike. Strelci: 0:1 P. Ameršek (32), 0:2 Domadenik (35), 0:3 Petrovič (40), 0:4 Domadenik (41), 0:5 Domadenik (50), 0:6 Pate (59), 0:7 Eizner (60), 1:7 Bočenski (65), 1:8 Petrovič (73). Usnjar: Horvat, Bilič, Markelj, M. Gerbec, Nujić, Vujić, Gabrovšek, Bočevski, B. Gerbec, Čuden, Butko (igrali so še Beširević, Krečković, Kostić, Lazarević) Olimpija: Dalanović, Terčič, Hađević, Katanec, Eizner, Hudarin, Bošnjak, Pate, Domadenik, Petrovič, P. Ameršek (Još su igrali Rus, Vujnović, Zupančič, Bengez). Cele pol ure so se nogometaši Usnjarja upirali napadom prvoligaša in celo v redkih protinapadih poskušali ogroziti gol vratarja Dalanovića. V desetih minutah je izkušeni prvoligaš izkoristil premajhno moč domačinov in dosegel štiri gole- Nadaljevanje je bilo povsem podobno prvemu polčasu. y hitrih akcijah so Ljubljančani dali še š'iri gole in postavili končni rezultat. M. A- k. RAZPIS ŠTIPENDIJ TITOVEGA SKLADA naj kup ež ,0'j sni* >ra! '■5 ¥ ■jed SRS za mlade delavce in otroke delavcev, ki so s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju. 1. V šolskem letu 1983/84 sklad razpisuje: a) 145 štipendij za mlade delavce, ki: — se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu, — imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 30 let, — so s svojim delom dosegli nadpovprečne delovne uspehe, — so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah; b) 122 štipendij za učence in študente, ki: — so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje, — dosegajo nadpovprečne učne uspehe (v srednjih šolah praviloma, odličen uspeh, v višjih in visokih šolah najmanj poprečno oceno 8), — so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah; c) 20 štipendij za mlade delavce ter otroke delavcev na začasnem delu v tujini. 2. Za štipendijo Titovega sklada SRS praviloma evidentirajo in predlagajo: — mlade delavce — do 30. maja 1983 samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS; — učence in študente — do 30. junija sveti šol po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini. Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela. 3. Predlog za podelitev mera vsebovati: — utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata, — kadrovski interes oz. zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju, — za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat, — za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, — izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS. j Število štipendij, ki jih občinski samoupravni organi za štipendiranje podelijo mladim delavcem, je odvisno od števila zaposlenih v občini, število za učence in študente pa od števila prebivalcev občine, in sicer: — za mlade delavce 1 stipendijo na vsakih 5.000 zaposlenih delavcev in kmetov v občini, vendar največ 8 štipendij; — za učence in študente 1 štipendijo na vsakih 16.000 prebivalcev v občini, največ pa 4 štipendije. Na tej podlagi se lahko podeli v občini Vrhnika: — ena štipendija za mlade delavce — ena štipendija za učence in študente O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje občinskih skupnosti za zaposlovanje, in sicer za mlade delavce do 39. junija in za učence in študente do 10. septembra. Ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev imajo prednosti kandidati, ki: pri mladih delavcih — izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri osnovnega poklica, — so glede na materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju pri učencih in študentih — se izobražujejo za proizvodno tehnične oz. deficitarne poklice, — so otroci delavcev neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji, — so glede na materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju, — so udeleženci mladinskih delovnih akcij. Spored vrhniškega kina 2.-6. 6. četrtek 20.30 sobota 20.30 nedelja 18.00 sobota 18.00 nedelja 20.30 8.—12. 6. četrtek 20.30 sobota 18.00 nedelja 20 30 sobota 20.30 nedelja 18.00 16.—19. 6. sobota 18.00 nedelja 20.30 Četrtek 20.30 sobota 20.30 nedelja 18.00 23.-26. 6. četrtek 20.30 sobota 18.00 nedelja 20.30 sobota 20.30 nedelja 18.00 30. 6.-3. 7. četrtek 20.30 sobota 20.30 nedelja 18.00 sobota 18.00 nedelja 20.30 v juniju PRIČA — amer. barvni Režija: Peter Yates V gl. vi.: William Hurt, Sigournev Weawer, Chiistophcr Plum-' mer ZGODBA O DEKLETU O — fr. barvni Režija: Just Jeakin V gl. vi.: Corine C!ery. Udo Kler, Anthony Steel. Avtor »Ema-nuele« ni zadovoljen z vnavadno« erotiko in pornografijo. Zanima ga tudi mazohizem. perverzije itd. Do 16 let ni dovoljen ogled! SAMO ZA TVOJE OČI — angl. barvni Režija: John Glenn V gl. vi.: ROGER MOORE, Carole Bouquet. Chaim Topol. JAMESA BONDA pač ni treba posebej predstavljati! POLICAJKA — fr. barvni Režija: Yves Boisset V gl. vi.: Miou Miou. Jean Marc Thibault. Kriminalka, kjer je za spremembo ženska »ta glavna«. BANDIT V TEXASU — amer. barvni Režija: Hali Needham V gl. vi.: BURT RAYNOLDS, Jackie Gleason, Sally Field. Avtor filma Dirka Canonball je tudi tokrat posnel podoben film z veliko akcije in razbitimi avtomobili. SEKS V STO LEKCIJAH — danski barvni ► Režija: Annclise Meinecke MOONRAKER -- OPERACIJA VESOLJE — angl. barvni Režija: Lcwis Gilbert V gl. vi.: ROGER MOORE, Lois Chiles, Miehel Lonsdale. JAMES BOND — tokrat celo v vesolju HOČEM ŽIVETI —jugoslovanski barvni Režija: Miroslav Mikoljan V gl. vi.: Fabijan Šovagovic, Milan Strljič. Sodobna drama ima izhodišče v treh možeh treh generacij: ded je imel rad konje, oče denar, sin ženske... POGODBA — hongkonški, barvni, komedija Režija: Michael Hui V gl. vi.: Michael, Ricky, Sam Hui Bratje Hui nas spet zabavajo. Po filmih MrBoo in Varnost zajamčena se bomo od srca nasmejali nerodnim prizadevanjem bratov, da bi uspeli na televiziji. MASČEVALČEVA PRISEGA — angl. barvni pustolovski Režija: Gerry Marcel V gl. vi.: lack Palanee. lohn Terry. Anette Crosby. Nekoč sta bila dva brata: dobri Hawk in hudobni Voltan, ki ubije očeta. Hawk priseže, da se bo maščeval. Film ostrih spopadov in maščevanj... V sporedu naših kinematografov lahko pride do sprememb v zadnjem trenutku, ker uvozniki filmov zaradi pomanjkanja deviz ne uvozijo napovedanih filmov pravočasno. Zaradi letnega časa in zaradi malo obiskovalcev smo v vrhniškem kinu zmanjšali število predstav in filmov. Ker filmski uvozniki nimajo sredstev, bo prihodnje leto uvoženo bistveno manj filmov kol letos, tako da boste gledalci kljub manjšemu številu filmov v poletnem sporedu videli kasneje večino odkupi jenih filmov. Ker nas bosta v kratkem zapustila dva kinooperater ja, utegnemo oslati celo brez filmskih predstav! Če je kdo pripravljen, da tudi kot kinooperater pomaga kinu. naj se javi. Če filma še ne znate vrteti — nič hudega — se boste naučili! RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1983,84 V OBČINI VRHNIKA Samoupravni organi za štipendiranje v občini Vrhnika razpisujejo štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju. Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni osebni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom) v letu 1982 ni presegel 55 % poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1982, kar znaša 7.901 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katasterskega dohodka, je dohodek na člana družine izračunan tako, da se upošteva ugotovljen katasterski dohodek za leto 1982, pomnožen s količnikom 10. 1. Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli: — kandidati, ki so vključeni v proizvodno-tehničnih usmeritvah — kandidati iz družin, ki so v slabem socialnoekonomskem položaju, — kandidati z boljšim učnim uspehom, — kandidati, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo delo v izbrani usmeritvi po mnenju službe za poklicno usmerjanje. 2. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča in dnevne migracije delavcev. 3. Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi za štipendije priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske OZD o opravljenih izpitih, — izjavo OZD ali drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ni bila podeljena, — potrdilo o premoženjskem stanju o skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o dohodkih staršev v letu 1982. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za«december 1982, — izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Za kandidata, ki še ni izpolnil 18 let, podpišejo izjavo ludi starši oz. skrbniki.. Kandidati za štipendije ali razlike h kadrovskim štipendijam morajo vložiti prošnjo s prilogami najkasneje do 5. septembra 1983 pri Skupnosti za zaposlovanje Vrhnika, Na Klisu A-2. SEZNAM DEFICITARNIH POKLICEV V LJUBLJANSKI REGIJI (LJUBLJANA IN 12 OBČIN) rudarski delavec kaluper-livar ključavničar strugar tehnični strojni risar strojni ključavničar elektroinštalater elektrikar ročni predilec konfekcionar dimnikar prometno transpo. odpravnik mesar pek gasilec voznik tovornjaka rudarski tehnik rudarski nadzornik strojni tehnik inž. elektrotehnike organizator programer elektro inž. predmetni učitelj teh. vzg. predmetni učitelj glasbe dipl. strojni inž. dipl. inž. fizike dipl. inž. elektrotehnike dipl. inž. matematike SEZNAM DEFICITARNIH POKLICEV V OBČINI VRHNIKA ZA ŠOL. LETO 1983,84 varilec rezkalec brusilec galvanizer klepar monter ogrevalnih naprav monter klimatiz. naprav vodovodni instalater konstrukcijski ključavničar mehanik železniških vozil elektromonter zidar tesar železokrivec izolator strojnik gradb. mehanizacije pleskar strojni steklar parkovni vrtnar kemijski laborant kemijski procesničar orodjar ključavničar rezkalec brusilec elektromonter zidar tesar orodjar strugar strojni ključavničar elektroinštalater obratni elcklrikar strojni predilec mlekar mesar sirar pek natakar mehanik kmetijskih strojev elektrotehnik šibki tok strojni inženir predmetni učitelj glasbe predmetni učitelj mat.-fiz. dipl. inž. kemijske tehnologije dipl. strojni inženir dipl. organizator AOP Vir: napoved povpraševanja in ponudbe v letu 1983 OBVESTILO Društvo invalidov občine Vrhnika obvešča svoje člane in ostale še nevčlanjene invalide, da so uradne ure vsako sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 16.30 v prostorih občinskega odbora Rdečega križa Vrhnika, Klis C-1 (v bloku nasproti zdravstvenega doma oziroma v nekdanjih prostorih AMD Vrhnika). Obenem društvo sprejema prijave za enodnevni izlet v Brestanico na Dolenjskem, na srečanje invalidov Slovenije. Izlet bo v nedeljo, 12. junija 1983, oziroma v primeru slabega vremena 19. junija 1983. Cena, v katero je vključen avtobusni prevoz, enolončnica in pa okrepčilo ob povratku, je 400 din za invalide in za ostale udeležence izleta 600 din. Vabimo vse zainteresirane, da oddajo prijave in vplačajo navedeni znesek v društveni pisarni, kjer dobijo tudi vse podrobne informacije, do vključno 5. junija 1983. Informacije dobite lahko tudi po telefonu 752-105. OBVESTILO Vse kmete, člane KZ Vrhnika, obveščamo, da lahko na isti način kot pogonsko gorivo P-2 nabavijo bencin za motorne kosilnice. Količina bencina je določena glede na planirano proizvodnjo v letu 1983 in je zajeta v kvoti pogonskega goriva D-2, ki pripada kmetu za kmetijsko proizvodnjo v letošnjem letu. Cena bencina ni regresirana. Naročilnice dvignete na odkupu,Jelovškova 7. * LIKO VRHNIKA Po sklepu IO DS TOZD Servisi — Energetika Borovnica objavljamo prosta dela in naloge za: — VODENJE BRUSILNICE IN BRUŠENJE SPECIALNIH REZIL na lokaciji Verd. Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje: — da imajo predpisano strokovno izobrazbo — to je VKV brusilec rezil, • — da imajo več kot 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih. Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati lahko posredujejo svoje pismene vlotze v 15 dneh pO objavi na naslov: LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT »LIKO« VRHNIKA, TOZD SERVISI — ENERGETIKA BOROVNICA. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. TEMELJNO SODIŠČE V LJUBLJANI ENOTA NA VRHNIKI razpisuje prosto delovno mesto SODNEGA IZVRŠITELJA Pogoji, osemletka in 2 meseca poskusnega dela Rok prijave 15 dni po objavi v Našem časopisu na naslov: Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota na Vrhniki, Cankarjev tri; 8. ... . , _ V spomin Srečku Renku Dne 4. 5. 1983 je nenadoma preminil Srečko Renko, družbenopolitični delavec in neprofesionalni tajnik KS Verd. Tovariš Srečko se je pred desetimi leti naselil v Janezovi vasi in se takoj vključil v delo v krajevni skupnosti. Postopoma je prevzemal različne zadolžitve in bil v letu 1980 in 1981 sekretar OO ZK. S svojim tovariškim delom in sodelovanjem je prav v tem času spodbudil nove oblike delo-vanjain organiziranosti ter utrdil organiziranost. DPOin KS so prav v tem času postale aktivnejše. Krajevna skupnost Verd se je ponovno utrdila. Tovariš Srečko je bil v svojem delu neutruden, z veliko izkušenj je usmerjal delo v praktične in politične rešitve. Pripravil je programe SLO in pripravil vse potrebne priprave. Pod njegovim vodstvom so uredili dom krajevne skupnosti. Veliko naporov je s tovariši vložil v sanacijo ceste v center Verda ter začel z vodstvom, ponovno prostovoljno, dela za javno razsvetljavo, za ureditev parka. Sredi dela in polnega načrtov ga je nenadoma smrt iztrgala iz kroga družine in krajanov Verda, ki so mu postali tovariši in prijatelji v tem nepričakovanem zadnjem obdobju življenja. Tovariš Srečko je to življenje odgovorno napolnil z delom, ki ga je nadaljeval na vseh področjih tudi potem, ko je končal svoje redno delo in se upokojil. Tovariš Srečko je s svojim delom do zadnjega uresničeval svojo idejo in pripadnost naši družbi. Znal je oceniti kaku bo sredino, v kateri je živel, popeljal k uspehu. KS Verd je bila v zadnjem času ponovno zelo uspešna prav zaradi dela tovariša Srečka. V spominu vseh, ki so ga poznali, bo še dolgo spomin na dobrega tovariša, komunista, sodelavca, krajana in soseda. Njegovo delo obvezuje vse, ki so delali z njim, da nadaljujejo, kar je začel in čemur se je kljub skriti bolezni predajal do prerane smrti. V spomin Gamsu Iztekla se je življenjska pot Ivana Cankarja-Gamsa, daleč od kraja, kjer je preživel velik del svojega življenja in našel svoj zadnji počitek v domačem kraju. Rodil se je 1906. leta v revni kmečki družini v Kajndolu. Začel si je kmalu služiti kruh kot sekač, gozdar in lovec. Na Vrhniki je ustanovil družino in tu mirno živel do okupacije. Že leta 1941 se je vključil v NOB. Marca 1942 se je vključil v vrhniško skupino v Dolomitih. Ker je dobro poznal gozdove, je postal kurir med Dolomiti in Notranjsko in njegova zasluga je bila, da so nastale varne kurirske poti na tem območju. Na postajo TV-17 je prišel v začetku leta 1943 in tu ostal do decembra istega leta, ko je odšel na TV-1A na Krim in od tu odšel naTV-11,v Drago pri Loškem potoku. Tu je do osvoboditve vestno opravljal težke kurirske naloge. Po osvoboditvi se je vključil v enote KNOJ in nato postal član gozdne milice in čuval naše gozdove. Po razpustu je postal logar in opravljal to dolžnost v vrhniških gozdovih do upokojitve. Bolezen je zahtevala, da je zapustil Vrhniko in se preselil v obmorski del naše domovine, v Istro. Rad je sreZvval svoje rojake in jih obiskoval. ZAHVALA Vsem, ki stejni v teh težkih trenutkih stali oh struni in mi kakorkofi pomagali, se iskreno zahvaljujem, posebno pa tov. Ivanu Molela za vsestransko pomoč. Hvala tudi pihalnemu orkestru z Vrhnike, sodelavcem in prijateljem ter vsem, ki ste mojega moža spremili na zadnji I1""- Miltmka Stankie ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta Ivana Cankarja-Gamsa se iskreno zahvaljujemo s >rodnikom in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili so-žalje. Posebno se zahvaljujemo OO ZZB Vrhnika, RO ZB Slovenije, počastnemu vodu VP Vrhnika, pionirjem OŠ Ivan Cankar, DO Kovinarska Vrhnika, DO Avtocomerce Ljubljana in godbi Vrhnika. Vsi njegovi ZAHVALA * - Ob izgubi našega dragega Gašperja Kržiča z Brega se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti. Hvala vsem sosedom, krajevni organizaciji ZZB NOV in govorniku za poslovilne besede. Še posebej hvala pa dr. Jožetu Petrovčiču za nesebično nego v poslednjih težkih trenutkih. Vsi njegovi Prvo letalo v zraku Na šestnajsti reviji pevskih zborov se je tokrat prvič predstavil dekliški nonet iz Borovnice, ki ga vodi Viktor Zadnik Prvi polet prvega vrhniškega letala pod goste oblake nad postojnskim letališčem. Jože Keršič, izkušen jadralski pilot, nekajkrat je bil tudi republiški prvak, je prvi preizkus novega letala opravil, kot da bi šlo za nek povsem rutinski let. Na trdih tleh pa je bilo čutiti rahlo vznemirjenost in hkrati napetost že ob samem »krstu«, ko je predsednik izvršnega sveta Herman Bole s šampanjcem oblil novo letalo. Kako tudi ne! Saj bodo odslej fantje lahko leteli na svojem letalu in že dolgo so čakali na ta prvi vzlet. Pa vseeno ne smemo reči, da je to prvo letalo vrhniških letalcev. Zametki letalstva segajo že v čas med vojno, ko sta Avgust Koprivnikar in so prišli tudi do prvega aviona. Na Hruševci nad vrhniško železniško postajo so se zbirali Miloš Rijavec, ki je že končal šolanje v zveznem letalskem centru v Vršcu in bil inštruktor za jadralno letenje, Stane Šventner, Tone Stanovnik, Janko Oblak in še nekateri Vrhničani ter nekaj oficirjev iz sosednje vojašnice. »To letalo smo z gumo »izstrelili« v zrak. Kar dalo se je leteti. Tako se jih je nekaj kar dobro že izurilo, potem pa je bilo zaradi varnosti prepovedano vzletati s pomočjo gume. To je bil zaenkrat konec našega jadralnega letenja na domačem terenu. Morali smo v večje letalske centre«, se spominja tistih začetkov Miloš Rijavec, ki je tedaj že končal vojaško pilotsko šolo. PREDSTAVA DRAMSKEGA KROŽKA OSNOVNE ŠOLE IVANA CANKARJA Če je strahca strah Neverjetno, kako je lahko svet strahov podoben svetu, v katerem živimo mi, ljudje. Očetje delajo v tujini in služijo devize, matere neprestano telefonirajo, mali strah Bab-bav pa globoko od srca zavzdihne: »Saj sploh nimate več časa zame,« nato pa doda še, da v ljudi sploh ne verjame, ker jih še ni videl,da pase jih, kot vsega nepoznanega, boji. Otroci, ki so na premieri napolnili veliko dvorano Cankarjevega doma, na reprizi pa jih je bilo nekaj manj, so verjetno prav zato tako zelo dobro razumeli malega Bab-bava iz istoimenske igrice avtorjev Machade in Simona, ker jih je spominjal nanje, ker je imel on prav takšne probleme z učenjem strahovadbe kot oni z učenjem kemije ali fizike. Verjetno so prav zato tako navijali zanj, ko je iz rok straš- nega morskega razbojnika Lesene noge reševal malo in prijazno deklico Magdalenco. Dramski krožek Osnovne šole Ivan Cankar je pod režijskim vodstvom Jožeta Rodeta pripravljal to predstavo skoraj vse šolsko leto. Izdelal jo je skrbno v vseh podrobnostih ter ji dodal še vrsto lastnih domislic, tako da je tekla gladko in da je bila dovolj zanimiva, daje skoraj za celo uro pritegnila pozornost mladih gledalcev. Sceno in kostume je pripravil Franc Curk, vloge pa so odigrali učenci višjih razredov osnovne šole: Joži Kovač, Darka Leskovec, Vine Žust, Renata Petavs, Janko Kek, Igor Murko, Matjaž Čelešnik, Darja Krašo-vec, Tatjana Japelj, Aleksandra Smolnikar, Katja Gotvajn in Vida Rode, šepetalka je bila Irena Suhadcinik: Novo letalo tik pred prvim vzletom Miloš Rijavec začela »spuščati« modele. Potem sta odšla v partizane, takoj po vojni pa so se spet začeli ukvarjati z izdelavo modelov. In končno Jože Keršič je bil zadovoljen po prvem poletu Ampak entuziazem jih ni zapustil. Spet so se še bolj ukvarjali z modelarstvom. Kdor je zaljubljen v letalstvo, mora biti zaljubljen v tehniko. To ni samo šport, pravijo. In iz vrst modelarjev je izšlo nekaj dobrih pilotov: Janez Brenčič, Janko Oblak, Toni Mrlak, Franc Jaklič in še nekateri. Med njimi je nekaj tudi takih, ki jim letalstvo reže kruh, »To pomeni, da smo vsa ta leta dobro delali. In tudi sedaj vodiva z Jankom Petkovškom modelarski krožek na osnovni šoli. S temi modeli dosegamo na republiških tekmovanjih vedno dobre uspehe. Med nami je nekako, petnajst odbrih modelarjev, sedem jih ima priznano celo svetovno kategorijo. Nekaj pa jih je, ki tekmujejo tudi z radijsko vodenimi modeli,« ilustira doslej osnovno dejavnost nekdanji dolgoletni predsednik kluba letalcev Miloš Rijavec. Sedaj pa je predsednik Jože Keršič, Razigrani so kot vsi drugi otroci Otroci živijo z naravo., opazujejo svet okoli sebe že od mladih nog, zato ni čudno, da je prvošolka »hitro ujela« polža SOBO IŠČE SOBO ALI GARSONJERO IŠČE MLADA PRAVNICA. PONUDBE SPOROČITE PO'TELEFONU NA ŠT. 851 611, INT. 29 DO 15. URE ALI POPOLDNE NA TELEFON 861-516. Pri šolarjih v Bevkah Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor; Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL: Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 — Telefonska številka uredništva:, 751 -325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFPJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka Kar domače sem se počutil, ko sem vstopil v šolo v Bevkah. Takšna je, v kakršno je hodila naša in prejšnje generacije. Čutiš domačnost, otroci te takoj sprejmejo. Tudi učiteljici, kot, da sta drugačni kot v »modernih« večjih šolah. Ivica Česnik in Ibolka Kožic imata drugačne delovne pogoje kot učitelji v večjih šolah. Imata tudi drugačne učence, kot so tisti v večjih šolah v mestu, vsaj zdelo se mi je tako. To so otroci iz Blatne Brezvoice, Bevk in Drenovega griča. Bližnji pridejo v šolo peš, daljne pripeljejo s kombijem, saj bi jim bila pot predolga in prenaporna. V to šolo zakoračijo otroci iz teh vasi prvič, potem končajo še drugi razred, nato pa že morajo v šolo na Drenov grič, kjer obiskujejo tretji in četrti razred. Obe učiteljici sta v Bevkah zadovoljni, Pa nista pravi domačinki. Ivica Česnik, ki uči prvi razred in je tu že 15 let je doma iz Idrije, Ibolka Kožic pa je prišla iz Prekmurja. Vživeli sta se, všeč jima je bilo in ostali sta. Všeč jima je tudi zato ker so »njuni« otroci prijetni. »To so otroci s podeželja. So bolj disciplinirani kot oni v mestu. Resda so za marsikaj prikrajšani — nimajo telovadnice, njihovo igrišče je dvorišče šole in prostranstvo Barja. Niso vajeni tistega kar imajo otroci v mestu. Zato pa znajo kaj drugega postoriti, saj žive z naravo. Inpotem, kogredona osrednjo šolo, v peti razred je to zanje kar precejšen »skok«. Hitro in sami se morajo znajti« sta se razgovorih, ko smo sedeli na klopi v hodniku, kjer se otroci sicer preo-buvajo. Pa nista imeli miru. čeprav je bil odmor. Vse mogoče so ju spraševali, marsikaj povedali, eden je tudi pritekel in jecljajočezatožil: »Tršica, tam sošli vsi lulat pa nič jih ni tiščal'« »Imava jih radi, saj so takr prijetni in pridni«, sta jih še pohvalili predno smo se poslovili. po poklicu zobozdravnik, ki je bil prej vrsto let član novomeškega aero kluba. Sicer ocenjujejo, da je sedaj v klubu štiriintrideset aktivnih članov. Največ je modelarjev, sedem jadralnih pilotov, med njimi nekaj inštruktorjev in štirje motorni piloti. Tudi padalci so med njimi. Pred leti so nekajkrat poslali nekaj fantov v letalske centre, na tečaj za padalce. Ko pa se je na Vrhniko priselil Jože Kuhar, inštruktor padalstva, je izšolal skupino padalcev. No, za krono pa so dobili letalo, ki je stalo 520 tisoč dinarjev, za katerega je največ sredstev namenila občinska samoupravna skupnost za telesno kulturo. Nekaj denarja je primaknil še izvršni svet, pa tudi z reklamami so ga nekaj zbrali. Obetajo si, da se bo ta šport tako še bolj razmahnil med mladimi. Čeprav je res, da množičnosti ne moremo pričakovati, saj je to šport, ki terja od vsakega veliko časa, izredno disciplino in resnost in končno tudi vsestransko usposobljenost — tako fizično kot psihično in veliko mero tehnične kulture. Povrhu pa je to še drag šport in mora vsak letalec tudi sam kar globoko seči v žep. Ampak pravijo, za nekaj tako lepega se splača vse! Jože Kuhar je vzgojil kar pr cej padalcev Marjan Smrtnik je med n< boljšimi modelarji. Lani je celo drugi na republiškem p venstvu Lov na lisico Z amaterskim radiogoniometriranjem (ARG) ali iskanjem skritih radijskih oddajnikov, popularno imenovanem »lov na lisico«, smo se v našem klubu ukvarjali že tam okoli leta 1960 pod vodstvom Miluna La-zarevića. Z njegovim odhodom je dejavnost zamrla, obudili pa smo jo v lanskem letu s pomočjo Zveze telesnokulturnih organizacij. Aprila letos smo ponovno začeli s treningi, na katerih se vsako soboto ob 9. uri na Trojici zbere do 15 navdušencev. Rezultate štiritedenskega treninga smo preverili v soboto 21. 5. na ARG prvenstvu ljubljanske regije na Rožniku: Oddajniki Kategorija I ... . ptii St.udel Uvrst. Čas Zmag. čas iskal-našel Pionirji Matajka Jajselj 9 7 210m 10s 24m 35s 3-a Juniorji Bojan ^.abrovšek 11 6 59m 40s 40 m OOs 4 -4 Peter Celarc 9 230m 30s 4 -3 Seniorji Vili Oblak 14 8 125m 55s 50m 10s 5-5 Vlado Vignjevič 12 235m 20s 5 -3 Vedeti moramo, da je fizični napor pri lovu na lisico še najbolj podoben naporu pri krosu oziroma kombinaciji teka na dolge, srednje in kratko proge. Ob poznavanju zakonitosti širjenja radijskih valov, Mor-sejeve abecede in topografije mora pionir preteči 1500 rn idealne linije, odrasli pa med 4 in 6 km. Preteče pa se veliko več, saj je razdaja odvisna od pravilnega vrstnega reda iskanja skritih »lisic«. Dovoljena višinska razlika je 200 m, za tak fizični napor pa so seveda potrebne daljše kondicijske priprave. Ocenimo lahko, da so rezultati zadovoljivi, pohvaliti pa velja še ne 16-letnega Bojana Gabrovška, ki je za zmagovalcem v svoji kategoriji minimalno zaostal. VILI OBLAK OBVESTILO OBČINSKO PRVENSTVO V LOVU NA LISICO (ARG) BO V SOBOTO, 4. 6. 1983 OB 10. URI NA TROJICI, v primeru slabega vremena pa v nedeljo, 5. 6. 1983 ob isti uri na istem mestu. VABLJENI NISO SAMO ČLANI, TEMVEČ TUDI TISTI, KI ŽELIJO SPOZNATI TO PRIVLAČNO ŠPORTNO-TEHNIČNO ZVRST. RADIOKLUB »IVAN CANKAR« VRHNIKA ot pr Te Ot zle ANKETA In še fotografija za spomin na prvi razred Postati želim starešina 11. aprila je bilo v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki zelo živahno. Ne samo zaradi nove generacije vojakov, ki so prišli v njihove vrste, temveč tudi zato, ker je na obisk prišlo 63 mladih osnovnošolcev iz pomurske regije, ki se zete šolati na vojaških šolah. Ob tej priložnosti smo nekatere od njih poprosili za kratek razgovor in nastala je tale anketa: ROBERT CAR, Murska Sobota: »Lahko rečem, da sem se že skoraj zagotovo odločil za vojaški poklic. O vojaškem življenju sem veliko izvedel po radiu, televiziji, iž prospektov, ki smo jih dobili v šoli, največ pa mi je povedal stric, ki je rezervni starešina. Vesel sem, da smo si lahko ogledali vojašpico in da bom izvedel še več o vojaškem ooklicu in življenju ter tako še potrdil svojo odločitev.« IGOR RITLOP, Murska Sobota: »Slučajno sem spoznal aktivnega vojaškega starešino in prav on je bil .krivec', da sem se navdušil za vojaški poklic. Veseli me tudi ravnanje z orožjem in delo z ljudmi. 1 mojo odločitvijo se seveda strinjajo tudi starši. Če bo le mogoče, se bom izšolal za starešino kopenske vojske, smer oklepne enote.« MIRAN MATIS, Apače: »Že do sedaj sem imel precej stikov z vojaki, blizu doma je namreč karavla, in tako sem podrobno spoznal vojaško življenje. Svoje sta dodala tudi radio in televizija in odločitev je padla Upam samo, da ne bo zdravstvenih ovir in da bom nekoč tudi sam lahko govoril mladim o lepotah tega poklica.« 1 DAMJAN BAJEC, Apače: »V našem sorodstvu že imamo enega do-klicnega vojaka. Stric je namreč starešina v mornarici in če bo le mogoče, bi rad šel po njegovih stopinjah. Vem, da bo treba daleč od doma, toda prepričan sem, da mi bodo lepote tega poklica nadomestile domotožje. Čeprav v vojašnici, kjer smo danes na obisku, ni mornarice, pa mi je slika o vojaškem življenju postala še jasnejša in lepša.' ZDRAVKO GORIČKI, Murska Sobota: »Tudi moj stric je bil stare šina JNA in tako sem se kaj kmalu spoznal z lepotami in pa tudi s sla bimi stranmi tega poklica. Seveda so to le spoznanja po pripovedova nju drugih vendar mislim, dć. sem si ustvaril dovolj jasno sliko in da se I svoji odločitvi nisem zmotil. Delni odgovor pa mi bo verjetno dal tud današnji obisk v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki.« ALFRED GORIČKI, Murska Sobota: »Z ženo sva s ponosom spre jela sinovo odločitev, da se šola na vojaški šoli in mu bova pri tem po svojih močeh pomagala. Marsikomu je vojaški poklic precej neznan, zato pozdravljam to odločitev, da se lahko tudi starši udeleže takšnih ekskurzij, kot je današnja. Žal pa me je presenetila zelo slaba ude-, ležba staršev, ki bi lahko v marsičem pomagali pri otrokovi odločitvi." D. BALABAN E noi nje sp< do Sar Zvo rna nlh T rišč dru< P nje Pos vsel tivni ciali delL Sler mat slite rtieš Tien lahk Prav nost dars dela hi, c hovil him drob Seva vertil Na renc< *natr racij Vii ia d< tistih, *ana 'avce vorih ?ivne *v0z V v "•jem Ni, ki nJi za *ače! "Varo ^ovirr Vo ranje, Prevzi 9ospc Postite