V mesecu februxarju je upravni od- ; tor podjetja imel 2 seji ter cen- j traini delavski svet 1 sejo,na ka- j teri je obravnaval rezultate bi- ; lance za leto 1961.
Upravni odbor je na dveh sejah med1 j drugim sprejel naslednje važnejše j sklepe:	..... ....
1.	Pri obravnavi inventure za leto ! 1961, za katero je ugotovil, da ; je bila sicer izvedena v redu z j izkazanimi nekaterimi negativni-; mi in pozitivnimi razlikami, ki : naj se knjižijo v breme nepo- ! slovnih izdatkov in v dobro ne- : poslovnih dohodkov, je sprejel : tudi tale priporočila, ki naj ser upoštevajo j>ri inventuri letos- j njega poslovnega leta,in sicer: j
a)	Surovine, ki prihajajo v po- ; d-jetje v času popisa zalog
na koncu leta, ni treba ponovno tehtati, pač pa naj služijo za popis zalog suro- ! vin že podatki o teži na do- j bavnih listih.	j
b)	V bodoče si je prizadevati, da v času popisa prihaja v podjetje čimanj surovin in ostalega materiala.
c)	V odločbah, s katerimi se i- ! menujejo posamezne inventur- i ne komisije, je odrediti tu- ! di to, katera dela na popisu i
blaga je izvršiti v rednem delovnem Času in katera v nadurah,
č) Dokončno je urediti poslovanje skladišča orodja v verigami, kovačnici in v OTV.
d)	Urediti je službo ekonomata, ki naj posluje redno ob določenem času.
2.	Z namenom,, da se znižajo proizvodni stroški in s tem zboljša ekonomski uspeh podjetja, je pri planiranju materiala - žice paziti na to, da bo nabavni službi mogoče nabaviti potrebno količino žice vseh tistih dimenzij in kvalitet, ki jih podjetje potrebuje za proizvodnjo standardnih artiklov, da bo povsem odpadlo ponovno luženje, vlečenje in vmesno žarjenje žice in s tem tudi dodatni stroški, ki zvišujejo lastno proizvodno ceno
Predmet dnevnega reda zadnjega zasedanja centralnega delavskega sveta pa je bila v glavnem obravnava zaključnega računa in razpis za volitve novega delavskega sveta. S tem v zvezi šo bili sprejeti sledeči zaključki:
1.	Delavski svet je potrdil zakjuč-ni račun podjetja, počitniškega doma in okrepčevalnice za leto 1961 s sledečimi zaključki oz.
ismernicami vsem proizvodnim enotam j $n upravnim slmžbam za zboljšanje ; poslovanja in ekonomskega rezulta-
\ ta v tekočem letti-»	* /,
i	i..i'	1.: :./••
; a) Prizadevati si je za 100 fo zasedbo vseh strojnih kapacitet.
V kolikor to hi mogoče pokriti z naročili za domači trg, pa je iskati naročila iz tüjinö in povečati izvoz tako za vijake ih verige.
g) V obratu v^rigarne je fOrsira-no delati na osnovanju novega : ) \ tipa snežnih verig,:täko da bo | V za ndvč' segiOhO1t^ artikel pia- ; sirati na tržišču.
t
Ravno tako je v tem obratu o- j svojiti nov način proizvodnje ’ ročno varjenih verig brez vid-' i nega vara, ki zlasti otežkoča j prodajo teh verig ha zunanjemj tržišču.
b)	Zaloge surovin je znižati za 20 fi in zaloge pomožnega materiala za 50 fo od povprečnega stanja 'j zalog-v letu 1961.
c)	Zaloge polproizvodnje je prav tako znižati za 20 fo od stanja
na dan' 1/1-1962.	';1 i
č) Ravno tako je znižati zaloge
.„.gotovih izdelkov za 50 fo, in sicer od tega vsak mesec po 20 do vključno meseca julija
.1962,	... J	.	!
d)	'Tri uporabi in izbiri surovin"
"jé bolj'' paziti na d'i'aénzij-é', -	:
kvaliteto in cene tako, da bi s " Čim- manjšo nadaljno predelavo ! j "surovih proizvajali čimcerieje.
e)	Stroje za proizvodnjo visokood- •:
pornrh verig je čimveč uporab,lja-i ti za te verige,, ne pa za pro- j izvodnjo navadnih verig, ker so visokoodporne verige mnogo rentabilne j.še,in nam njihova pro- ,j izvodnja navrže najmanj 100-mi-	:
lijopsko. pozitivno razliko od j nevadnihverig.
f)	Za obrat kovačnico je treba pra- : vcčasno osvojiti kakšen nov do- j datni artikel, ker bodo traktor- j ske polgosenice po pogodbi do-
I vršene že v mesecu juniju tega j leta.
h)Komercialna služba,bo morala i bolje spoznati trg in se mu bo* !.. .lje prilagoditi, če bomo hote- 1. li ob nastajajoči hiperprod.uk- 1. ciji in konkurenoi uspešno pia- • strati na trg svoje izdelke,;v
3.	Upravni odbor počitniškega doma naj prouči morebitno spremembo statusa doma, tako .v pogledu; . .koriščenja doma po članih drugih kolektivov kakor tudi v po-’ _ gledu finansiranj a,. ter;predloži svoj, predlog, v .obravnavo: sin-..dikalnemu odboru. .
4« Ker v mesecu aprilu poteče mandatna doba sedanjemu CDS in UO, _se ;s.kl®ne, da se razpiše jo volitve v novi CDS za dan 11. a-prila 1962 v času od 5j30 do 16. ure.
Tžvolijo se volilni organi, t.j. 5-članska volilna komisija in 3 članska komisija za pripravo seznamov volivcev.
Ker so ODS šele komaj zaživeli -izvoljeni so bili namreč šale oktobra 1961, se le-tera podaljša doba do aprila 19.64*-.
5» -D.S. je v zvezi s sklepom o delni' spremembi pravilnika o osebnih dohodkih kolektiva, upošteval priporočilo U.O,, da se .zaradi
/ •	. S- • *
že ‘vpeljane organizacije.obračuna "odebnih dohodkov za sedaj ’ ■ obdrži dosedanji sistem norm in ne pristopi'k uvedbi akordnega sistema, kot je bilo prvotno mišljeno.
Vendar pa naj se z namenom omejitve naraščajočih režijskih ur postavijo normativi za režijske ure po'posameznih stroškovnih mestih po EE in ukinejo vsi dosedanji 76 povprečnega preseganja norm za režijske delavce,
6.	Na predlog komisije za HTV.se sprejme sklep, da zaradi.zboljšanja evidence staleža bolnih morajo vsi delavci prijavljati svoja obolenja obratnemu zdravniku podjetja ne glede na to,kje so registrirani in kje iščejo zdravstveno pomoč, ter da samo "obratni zdravnik lahko delavcu prizna bolniški st^lež. I
V zvezi s tem je šh treba dobiti pristanek pristojnega občinskega zdravstvenega centra, ki mu je treba ta Ukrep podjetja obrazložiti in vskladiti s tozadevnimi zdravstvenimi predpisi. :
- i	. . . . .	; :	V ? '7.;'
;■	^ i ‘M ii-T	. '• - — • ^ '
0 -vseh: teh stvareh in še drugih manjših sta razpravljala CDS ih Ü.O. v mesecu februarju z hamenoin, da bi vsa priporočila in ukrepi naleteli pri kolektivu na razumevanje in -mu dali smernice ih vspodbudKo za bodoče delo z željo, da bi bilo-leto-1962 uspešnejše od lanskega.
Iz pisarne splošnega sektorja.
I *    ................—.....r—.......
j ZAKLJUČNI RAČUN ZA PRETEKLO POSLOVNO I LETO
I
Delavski svet je na svoji seji dne
27.	februarja obravnaval in potrdil zaključni račun za preteklo leto.Iz poslovnega poročila kakor iz diskusije na zaključni račun tako na zasedanju U» 0« kot delavskega sveta je razvidno, da znašajo skladi 11 fó več kot v redni proizvodnji v letu
za kolikor so se tudi dejansko zvišali osebni dohodki. Za rezervni sklad pa je bilo porabljenih le 3 milijone, ker znaša rezervni sklad že 49 milijonov in ni potrebno, da bi ga povečali več. kot pa znaša 10 /£ povprečno uporabljenih obratnih sredstev.
I960. Za pokritje izplačanih osebnih prejemkov smo porabili 454 milijonov ali za 15 več kot v letu I960 in
Organi družbenega upravljanja so določili razmerje delitve čistega dohodka med osebnimi prejemki in skladi
70 : 30. Dejansko pa je bil čisti dohodek räzdeljen: 7I f° na osebne prejemke ih 29 i<> na sklade. Določe-; no razmerje delitve se med letom ni: porušilo. Med letom je bilo izreče-: no mnogo kritik' in mišijènj, da de-j janska delitev čistega dohodka ni bila pravilna in da je bilo premalo j izplačanega za;osebne prejemke in preveč dotirano skladom.. Celoletni obračun zavrača te trdi&ve in po-.., trjpje, da je bila delitev pravilno : izvršena, in sicer tako, kot je de- j lavski svet za preteklo leto določil
Po posameznih ekonomskih enotah je znašalo izplačilo po uspehu po pra- ; vilniku o delitvi čistega dohodka;
1. Vijakarna	'7,19	lo
2. Verigama	8,55	t
3. Žebljarna	11,33	7°
4. aicovlek	11,39	1°
5. Galvana	1—1 1—1 o\ co	1'
6. Kovačnica	9,65	lo
7. Verižna kovačnica	11,58	1°
8. 0 T V	11,07	1°
9. Režija in uslužbenci	od	
vseh ekonomskih enot	CO CO o\	*
Pri poslovanju smo dosegli družbeni plan' le s 85,3 $'» medtem ko je bila proizvodnja dosežena proti količinskemu planu z 90,6 prodaja pa le 80,3 % nasproti planu, kar je imelo za posledico zvišanje gotovih izdelkov ha "zalogi.
Vzroki za zvišanje lastne cene so .predvsem po4xaših©v" -©«oa-ovnoga^ po—-možnega in drugega materiala kakor tudi embalaže , in orodja,, zvišanje raznih prispevkov in režije tar končno tudi osebnih prej,emkov.;dfa drugi strani pa so. se pradajne., cene izdelkom delno znižale z dejanskim znižanjem ali z večjimi rabati grosistom ip drugimi plačilnimi Ugodnostmi. ,	..c;,,;-i
Dosegli, smo za 2,4 % večjo proizvodnjo kot v letu I960, vendar pa z znatno večjo delovno silo (za 4 i° več vloženih: delovnih;ur) in mnogo večjimi osnovnimi sredstvi. Obra-v : : tovanje novega obrata je bilo sicer: bolj poskusno, vendar moramo v letošnjem letu s tem postrojenjem doseči večji bruto produkt in finančni uspeh. Produktivnost je ostala na ravni leta I960 in se ni bistveno povečala.	, ■ _
Kljub zgoraj navedenemu pa rezultati delitve dohodka med podjetjem in družbo niso slabši kot v letu I960 ampak celo boljši, ker smo lahko iz dohodka več namenili za osebne dohodke in nam bo tudi več ostalo za sklade. Družbeni instrumenti delitve dohodka so se za preteklo leto znaJbno spremenili v korist podjetja in ožje komune in republike.
Z.J. •
it...;
.- ,4.
r—..-.........-.............-........-I
j KAKŠNE SO PERSPEKTIVE IZPOLNJEVANJA j •
j PLANA ZA LETO 1962 V VIJAČNEM j OBRATU
Za vijačni obrat so v letu 1962 perspektive mnogo boljše, kot so: bile v letu 1961 »..Obrat oziroma ta ekonomska enota ima.zagotovljena naročila za celo leto in bodo zasedla vse strojne kapacitete razen za zakovice. Za te pa tudi ni skrbi, ker,je bil pri.tem artiklu vaa
..	. - ■' j t ■.	• 1 ’ • •
leta od časa do časa primanjkljaj, toda na koncu leta je bil rezultat vedno boljši, kot je bilo določeno s planom»
V letu 1961 je ta ekonomska enota izvršila plan s 93 % v celoti,ravno pri zakovicah pa s 126 fo, četudi je bilo tudi v preteklem letu nekaj zastojev in bojazni za naročila tega izdelka.
Res je, sta v letošnjem letu že dva meseca.za nami in da sta bila oba bolj slaba. Toda pogoji naslednjih mesecev so toliko boljši, da bo zaostanek lahko popravljen v treh mesecih in v drugi polovici leta že obstoji možnost za preseg plana, tako da bo na koncu leta izvršen s 110 - 112 /o.
Res je, 'da bomo letos teh proizvodov več izvažali kot pa v letu I96I in da so cene.pri izvozu nekoliko slabše, vendar pa bistveno boljše kot v preteklem letu»
Obrat ima znatno boljše pogoje v primerjavi z letom I96I. Problemov za osnovne surovine ne bo. Samo od ekonomske enote in vodstva je odvisno, ali bo pravočasno in pravilno organizirala čim racionalnejše izkoriščanje kapacitet, ki se stalno povečujejo.
Vsekakor pa se bo obrat moral iz-.',,. ; ogibati drobljenja produkcije, ker*i to zmanjšuje proizvodnjo.	j
Ta ekonomska enota bo dobila v tem : letu še naslednje nove stroje:	j
1 avtomat za koničenje vijakov v mesecu marcu,	:
3	avtomate z«i ure z o van j e. matic., .
4	avtomate.za urezovanje utorov,
1	stiskalko za vijake,
2	dvoudarčni stiskalki do 5 111111 > I
2 avtomata za valjanje navojev do I .5 mm,	j
1 stiskalko za matice iz žice do
14 mm,	?
1 avtomat za lesne vijake.
i
Vsi zgoraj navedeni stroji bodo prispeli v drugi polovici tega le- ! ta, razen avtomata za lesne vijake,j ki bo .prispel v prvi polovici.-leta.|
Vsekakor pa jo, vazno, da kolektiv j obrata £arn. ugotavlja ekonomičnost j poslovanja, in sicer po kakšnih ce-; nah bo prejemal surovine in razne ! pomožne artikle. Do sedaj je bila i dostikrat razlika v ceni osnovnih surovin tudi 20 - 30 dinarjev pri : kg previsoka, čemur pa kolektiv obrata ni posvečal pažnje.
Vse to močno zmanjšuje dobiček in j tudi.osebne prejemke posameznika ali celote.	j
Obrat bo porabil mesečno 290.000 kg: ;surovin. če upoštevamo, da je os-: j novna povprečna - cena za 1 kg žice Din I2O0-, znese to mesečno Din :
34.800.000,	- oziroma letno 417>
600.000.	- din.	:
Ako pri tej količini surovin upoštevamo, da smo plačali povprečno samo 10.- din več za 1 kg, se zmanjšajo sredstva ekonomske enote za 34}800.000„- din.
Pri delitvi sredstev za osebne dohodke pa je v tem primeru, če bo porabljenih 290.000 kg surovin me-• sečnoi, oškodovan kolektiv obrata za najmanj eno dodatno mesečno plačo na posameznika.
Ta pbimer je prikazan zato, da bo kolektiv EE imel v vidu, kaj lahko pridobi brezi.vsakega truda.
PRED VOLITVAMI DELAVSKEGA SVETA
j Ob Zaključku poslovnega leta in I sprejetju zaključnega računa za : leto 1961 bo tudi mandatna doba j CDS potekla in bomo že v prihodnjem : mesecu volili nov centralni delave : ski svet. Ko bo ta izvoljen, bodo : novi člani CDS izvolili tudi nov j upravni odbor podjetja. Vzporedno • i z -iztekom mandatne dobe CDS in UO ■ r bo potekla mandatna doba vseh stal-: nih komisij, kot tarifne, disci-! plinske, HTV,-- komisije za raciona-1-izaeijo ih "novatorstvo in druge.
•• Tudi te komisije bo novi delavski : svet izvolil na enem'od'prvih za-; sedanj.
; Sedanji DS je že razpisal volitve I in določil datum, in to sredo 11.
: aprila 1962. Volitve bodo od 5*30 I do'16 ure v sindikalni dvorani po-i djetja za vse obrate oziroma eko-! nomske enote tako, da bodo voli-: šša in volilni seznami ločeni za i vsak obrat zase.
Tudi ta primer je ena izmed neštetih skritih rezerv, ki jih pogosto omenjamo. 0 teh skritih rezervah in podobnem se namseč mnogo govori, seveda največ samo pavšalno, pa se pri tem dogaja, da kot pravi pregovor, lovimo male ribe, medtem ko velike pustimo plavati mimo nas.
Želim, da bi bil ta članek poučen nè samo za ekonomsko enoto vija-karne, temveč tudi za vse ostale.
V. M
Razumljivo jo, da bodo pred volitvami '• sé stanici po'obratih, kjer bodo' predlagane kandidatne liste za bodoče čla,ne DS in UO. Sindikalni odbori So dolžni, da pri izbiri kandidatov predlagajo res najboljše in take člane, ki bodo znali pravilno in koristno zastopati mnenja in interese vseh članov jn svoje ekonomske enote. To je važno tudi zaradi tega, ker bodo prav v tem času, ki je pred nami, morali vsi naši člani spoznati, da je izboljšanje živijenskifeapogöjev, to je dvig o-sebnih prejemkov, odvisno izključno od pravilnega gospodarjenja in o-sebnega prizadevanja vsakega poäa-meznega delavca za povečanje proizvodnje z najmanjšimi režijskimi stroški. Zaradi tega se bodo morali novi člani DS skupno s sindikalnimi odborniki in vodstvom obrata spoprijeti z resnimi težavami, če bodo hoteli doseči boljše uspehe. No, o teh stvareh smo pisali v prejšnji
številki in o tem komo razpravlja- : li, raje se povrnimo na same volitve. Ob tej priliki je dobro o-pozoriti vse člane - volivce, naj po okjavi volilnih seznamov dokro pregledajo, če so vpisani v njih.
Ge ugotove kakršnekoli napake, naj j reklamirajo pri vodstvu okrata. Poleg važnosti volitev v D3 so ravno tako važne volitve novih or- : gamov DS, to je različnih komisij j in upravnega odbora« Od sposobnosti; in aktivnosti posameznih komisij ko; zelo odvisno tudi samo delo DS in UO. Tako ko na primer stanovanj-
O
ska komisija imela težavno delo pri reševanju stanovanjskih vprašanj, komisija za nagrajevanje o-koli nagrajevanja, komisija HTV o- i koli znižanja nesreč pri delu in bolniškega, staleža ter izboljšanju j delovnih.pogojev itd. Zaradi tega : je treba v vse te organe, zlasti v I posamezne komisije izvoliti' sam-o najboljše ljudi,; ki kodo 'objektiv- I no znali reševati posamezne proble«*: me. Hvale vredna ki kila iniciativa
! 0 S S 0 -V I A PREDNOST !
I	•
j Prednjacenje -teže, kadar načrtujemo, je navidezno razumljiva stvar in domala dognana zadeva.
; Nepomembna, če jo jemljemo pod ; razumljivo. Zelo pomembna postane j teža, ako spoznamo njene negativ-: nosti, ko ji dajemo osnovne prod-: nosti pri orientaciji na sploh.
: Osnovno prednost pridobimo v vseh ; primerih načrtovanja takrat, če ; težo popolnoma izpodrinemo. Poglej I mo od blizu neučinkovitost težin-j skega usmerjanja. Pravzaprav ni : čudno, da dokončno ne prenehamo.
sindikalnih odborov in posameznikov, da bi žš sèdàj formulirali in dostavili predloge 10 sindikalne podružnice, ki bo moral dokončne
upoštevati teže, saj smo izšli iz j časov edinega težinskega sporazu- j mevanja, kar pomeni, da dediščina administrativnega gospodarjenja še j ni popolnoma preminila. Nemalokrat j je bilo govora, za koliko ton bo neko podjetje vijakov povečalo pro- j izvodnjo. To je nesmisel v sedanji j situaciji, ki ni bila praviloma ni- j kdar drugačna, ker le potrebe trga r narekujejo, kakšen bo razvoj neke proizvodnje.
Doeelaodpraviti težo iz načrtovanja H je že precej let težnja EE vijakarne;.’
&L
Vse usmerjanje naj "bo vrednostno, ne težinsko.	j
Čeprav' družbi’ nismo dolžni izvršiti j težihški program, še vedno poročamot| tdžinski program znaša toliko in to-j liko ton ali odstotkov.
Tovarna vijakóv Ljubljana, ki je iz-j 'šla iz težkegdi konkurenčnega boja, ni'nikdar upoštevala, teže, vedno sa jeoslanjala na povečanje števila ■ komadov v kg proizvodnje, Tako se doseže največji odstotek dobička na i prodani komad. Izdelke se prodaja j po komadih« Dobiček oziroma dohodek J se poveča, kadar iz enega kg vlečene žice dobimo'temveč vijakov - iz-„ delkov, seveda; v mejah izdelovalnih., normativov« Zaradi splošnega pojava., upoštevanja; .tež v vseh podjetjih : vijakov v državi, razen tovarne vir,; i jakovi Ljubljana, so danes:drobni vijaki vseh vrst na trgu najbolj iskani. Pri nas povprašujejo za razne drobne vijake in zakovice, ki 'se u-važajo. Samo ''Elan" uvaža 20 mili-j, jenov lesnih Vijakov. Potrošnja išče kovinske vijake in matice pod M-5 in pod 10 mm dolžine ter podobno . :
Pomembno je .ugotoviti, da je lesni vijak 60 X 30 približno ehkr»-t-_tež.-ji od lesnega vijaka 30- x 30. Pri odštevanju Skupnih stroškov vidimo, da pri lesnih vijakih 60 x 3Ó znesejo stroški za material -tudi enkrat več kot pri: lesnih vijakih 3e x 30. BE ho tako pri proizvodnji drobnih izdelkov dosegla "boljši finarični učinek.
Pri težjih izdelkih so višji stroški-;. ..transp orti ran j a, vzdrževanj a o s-: novnih sredstev, orod ja in ostalih činitel jev.	cuai-t'-- c
Bodi tako al$ drugače, laže-je proučevati rentabilnost proizvodnje vijakov;, in. spremljati programe v komadih kakor v tonah. ..Težo pa je hol j e. odpraviti , ker povzroča neujemanje Min je glede na■izdelovalna območja zelo različna.
Hi C.
3	"	.• ‘	-O'-.:»	j
TULI V MESECU FEBRUARJU;ZELO HZKA |
~ PROIZVODNJA
Februar je bil po količinski proizvodnji kakor tudi po finančni rea- . lizaciji močno pod osnovnim, planom 'za leto 1962. DA bo proizvodnja slabša, je bilo pričakovati in je bilo to že predvideno z nižje postavlje him operativnim planom, vendar smo računali, da bomo več odpremili iz obstoječih zalog ter da ho finančna realizacija.občutno boljša od proizvodnje.
Rezultat februarske proizvodnje in finančne realizacije pa je bil .še slabši kot smo pričakovali. Tako smo količinski plan v mesecu februarju dosegli le s 75 ^ in finančno -realizacijo samo z 69 ft>. Glavni vzrok, da nismo dosegli težinskega plana. je;. pomanjkanje naročil za sidrne verige, kar bo občutiti tudi še v mesecu marcu.
iTudi v vijačnem obratu nismo imeli j polno zasedenih kapacitet zaradi jmanjšega povpraššvanja, predvsem po ; matičnih Dijakih., kar pa bo zveč-ijimi naročili za izvoz delno že v ; tekočem mesecu ure jeno. Poleg nave-: denih objektivnih- težav je' bila . ..
: proizvodnja v februarju slaba tudi : zaradi' slabšega izkoriščanja stroj-
GRAPTČNl’ PRIKAZ
količinske proizvodnje in finančne realizacije za mesec januar in februar*-1962
nih kapacitet^ prertvsem pri tistih artiklih, z-a kh --g imamo dovolj;" naročil.	- .. .	':
Posamezni obrati so količinski plan v mesecu februarju dosegli takole: vijakarna	... .	J2 %
verigama	TÖ5fo'
0 T V	27%
Kovačnica	74 %
Količinska
Finančna realizacija ■'
Jože Ljubič
LETNO........P.O..R;.0.Č. .I.L...9.
o delu -Obratne: ambulante Tovarne verig Lesce - -
Poročilo o zdravstvenem stanju delavcev in uslužbencev Tovarne verig v Lescah pri Bledu za leto 1961.
V letu 1961 je bilo v staležu zaradi bolezni 1311 bolnikov. Skupno število bolniških dni pa je znašalo
I7.435.
Analiza pokaže, da je I9 % vseh bolnikov ali 252 bolnikov bilo v staležu zaradi poškodb. Na te bolnike je odpadlo 19 % vseh bolniških dni
ali -3.373 dni. Pri razčlenitvi poškodb po kraju njihovega nastanka i znaša delež poškodb pri delu v tovarni 8 %; ali 101 poškodovancev in ; 11% ali I5I poškodb, izven tovarne, ; Poškodbe izven-tovarne zajemajo 10 % celotnega števila bolniških dni ali I78O dni. Poškodbe v tovarni pa zajemajo 91% celotnega števila bolniških dni ali 1593 dni. V primerjavi z drugimi skupinami bolezni zavzemajo poškodbe po številu primerov in dni bolovanja prvo mesto.
Iz tega izhaja tudi ugotovitev, da je zmanjševanje staleža bolnikov neposredno povezano, z zmanjševanjem števila poškodb. Analiza vzrokov poškodb, v tovarni kaže, da bi bilo mogoče pri strogem upoštevanju, ukrepov in pri doslednem uporabljanju zaščitnih sredstev zmanjšati število poškodb za več kot polovico. Da bi se zmanjšalo število poškodb pri delu, bo treba v prihodnje doseči natančnejše raziskovanje odgovornosti za nastanek in povzročitev poškodbe. Prav tako tudi strogo izvajanje posledic, zaradi kršitev delovne discipline: t.j. zaradi opuščanja zaščitnih ukrepov in neuporabe zaščitnih sredstev pri delu. Ugotovljeno je namreč,'da je največ;poškodb na rokah in očeh, kar je očitna posledioa zanemarjanja uporabe zaščitnih sredstev.
Poškodbe izven dela predstavljajo posebno vprašanje, ker je njihov vzrok in nastanek nemogoče raziskovati in proučevati. Ker je opaziti, da število poškodb narašča v spomladanskih, poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih, ko je delo na polju v polnem razmahu, mislim, da je porast poškodb v teh mesecih posledica preutrujenosti, ker so delavci, ki pomagajo pri poljskih delih, dvakrat obremenjeni. Preobremenjenost in u-trujenost zmanjšujeta pozornosti pri delu, kar vodi do zanemarjenja zaščitnih ukrepov in površnega opravljanja dela. Ker naraščajo poškodbe v tovarni prav v teh mesecih, bi bilo umestno, da delovodje dobro po-
s
znajo znake utrujenosti in delavce, ki kažejo znake utrujenosti, zadržijo od del, ki zahtevajo spočitost in pozornost.
Drugo mesto po številu primerov zavzemajo bolezni dihala z 19 ^ ali 249.bolniki ter z 10 % celotnega staleža ali I8I7 bolniškimi ; dnevi. Tudi bolezni dihal bi bilo mogoče, deloma omejiti s čimbolj usr ravnovešenim ogrevanjem delovnih prostorov in omejevanjem prepihov.
Ti v največ primerih nastajajo zaradi malomarnosti ljudi samih, ki se jim ne zdi vredno zapirati vrat.
Tretje mesto po številu bolnikov zavzemajo bolezni prebavil z 10 $ ali, 132 bolniki, tor s I422 bolniškimi dnevi ali 8 >0 celotnega staleža. Vzrok tako visokemu številu primerov bolezni prebavil je verjetno posledica nepravilnega in nehigienskega hranjenja. Opaziti je namreč, da precejšnje število delavcev hodi v službo brez zajtrka in colo rednega obroka, kar povzroča prebavne motnje in izčrpanost. Vprašanje je, če se ti ljudje poslužujejo toplega obroka v podjetju.
Na četrtem mestu so revmatične bolezni sklepov s 7,6 ali 100 bolniki ter 9 1° celotnega staleža ali I63I bolniškimi dnevi. Pri prepeča-vanju nastanka novih primerov kroničnega revmatizma ali drugih vrat neoznačenega revmatizma prihaja v poštev predvsem pravilno ogrevanje prostorov in preprečevanje prepihov, kar je že bilo omenjeno v prejšnjih odstavkih.
Na petem mestu .:;o bolezni kože in podkožja a 5>S >0 ali 76 bolniki ter 6,5 fo celotnega staleža ali II57 bolniškimi dnevi.
Na šestem mestu so bolezni ženskih spolnih organov s 5» 2 fo ali 69 bolniki ter 4 fo celotnega staleža ali 698 bolniškimi dnevi.
Na sedmem mestu so duševne bolezni in psihonevroze z 2 f> ali 28 bolniki ter 6 f celotnega staleža ali 1079 dneviČeprav gre v tej skupini za zelo majhen odstotek bolnikov pa znaša doba zdravljenja precejšnje število bolniških dni.
Na osmem mestu so bolezni, ledvic g.
1.7	f ali 20 bolniki ter s 4,6 f> celotnega staleža ali 8O4 bolriiški-mi dnevi.
Na devetem mestu so bolezni arca z
1.7	fo ali 17 bolniki ter 6,4f° staleža (celotnega) ali Ti24 bolniškimi dnevi. Tudi pri tej skupini je vidno, da je trajanje zdravljenja zelo dolgo.
Na desetem mestu so splavi .z 1,1 fo ali 15 primeri in z 2,1'fo celotnega staleža ali 375 bolniškimi dnevih
Povprečna dolžina boiovanja po posameznih skupinah Wiezni . znaša:
1.	bolezni srca 66 dni,
2.	duševne bolezni in psihoaevrczd 38 dni,
3» Bolezni ledvic. 3;5 . dni,
4.	splavi 23 dni,
5.	bolezni ženski spolnih organov 21,
6.	revmatične bolezni sklepov in neoznačeni n-v tizem 16,31 dni,
7.	poškodbe pri delu v tovarni I5 dni,
8.	bolezni kože 1'5 dni,
9.	poškodbe izven tovarne 11 dni,
10.	bolezni ženskih spolovil 10-dni,
11.	bblezni dihal 7,3 dni Razčlenitve bolezenskih skupin po povprečnem trajanju boiovanja kažejo, da. predstavljajo največje, breme za stalež bolezni srca, duševne bo» lezni in psihonevroze, bolezni led» vic in Splaši. Zato predstavlja, pravočasno odkrivanje in preprečevanje te bolezni že na začetku ve-?» lik' pomen za bolnika kot za -tovarno. Pri tem je treba poudariti,
da ima komisija za zaposlevanje novih delavcev1'izredno veliko odgovornost pri sprejemanju in razmestitvi novih delavcev. Prav tako bi morala Obratna ambulanta imeti svoj rentgen, da bi lahko vsestransko ocenila ljudi, ki se javljajo za sprejemni pregled, kakor tudi za pravilno ocenitev obremenitve delavcev na posameznih delovnih mestih.
Dr. Artur Šulin
POMEN.IZOBRAŽEVANJA ČLANOV NAŽJ30& KOLEKTIVA ...
; Izobraževanje odraslih ima vse več- ;
I ji ppmen pri dviganju kulturne rav- ! j ni.. ter .politic^© in družbene zave- i j sti naših ljudi. Tako vlogo izobra- |
; zevanja v skupnosti., ne zahtevajo : samo potrebe sodobne proizvodnje,ki i i si. je ne .moremo predstavljati brez i solidno,- izobraženih proizvajalcev,
I sugpak .ti^di odločilna vloga, ki jo i imajo proizvajalci v gospodarskem i in političnem življenju družbe.Zgo-: devinski proces, ki se je začel z : našo-revolucijo in nadaljeval z u-: ve dl? o,.delavskega samoupravi janja, z ; razvojem-, komunalnega sistema in so-: cialistične demokracije nasploh,za-! hteva novo vrsto proizvajalca kakr-: snega prej niso, p.oznalio. Proizvaja-i Leo je bil do zmage, socializma, pred-: met izkoriščanja in šele z razvojem ! socialistične demokracije je postal i gospodar, proizvodnje in združpjj© v : svojih rokah popolno politično in i ekonomsko oblast v družbi.
i Novi položaj delovnega človeka - ne~ i posrednega proizvajalca pa ne zah-i teva od njega samo bogatega proiz-i vodnega znanja in izkušenost:., am-; pak tudi razvito socialistično za-i vest, Brez tega ne more v celoti za-: dovoljiti zahtev takega položaja v I družbi. Zaradi tèga ne smemo napore j za izobraževanje odraslih ceniti kot : nekaj kampanjskega, kot modni krik, j ampak kot nujnost socialističnega j razvoja pri nas.
; V takem smislu je pred dobrim letom ! dni začelo stopati po razvojni poti : tudi mnogo delavcev in delavk iz na-i šega podjetja. Vsak, ki dela, ki do-; prinaša skupnosti, hoče s svojim d-e-: lom doseči vedno večje uspehe, ker : ve, da si s tem zboljšuje poleg o-; stalega tudi svoj življenski stan-
dard. V naslednjih virsticah bom podal le bežni prikazizobraževan- I ja pri nas!	y" "	- ' .1
Ob konou leta I960 smo v podjetju j imeli 52 VK delovnih mest, na ka- ; torih je bilo 143 zaposlenih moških.i Od teh je bilo le 61 z ustrezno VK,i 74 jih je imelo KV, s polkvalifi-kacijo ni bilo na teh mestih nohe- j nega, 8 oseb pa nekvalificiranih.
Kvalificiranih delovnih mest jo bilo tedaj 84,'na njih je delalo : i 254 moških in 26 žensk, Od vseh teh; delavcev je imelo KV izpit 93 moš- ; kih in 5.žensk, 28 moških pa le izpit za PK delavca. 133 nekvalificiranih moških ter 21 žensk je delalo na mestih Za kvalificirane delavce.
Polkvaiificiranih delovnih most smo imeli 57. Na teh mestih je bi- : lo zaposlenih 63 moških in 230 žensk. Od celega števila 293 zapo- i slenih na PK delovnih mestih sta j bila le 2 moška, ki sta imela PK izpit, medtem ko je bilo 291 ljudi i nekvalificiranih. Mesta za nekvali-j ficirane smo imeli le 4. Na njih so bili zaposleni 1 moški in 4 žsn-i ske. Za te se tudi ne zahteva nohe-; na strokovna sposobnost.
Končna analiza je torej pokazala, da bi v podjetju potrebovali za VK delovna mesta še 82 VK dellav- I cev, za KV delovna mesta še 182 ! KV delavcev in za PK delovna mesta j ! še 291 PK delavcev. Poleg teh ana- j i liz pa so številni sodelavci sami : iskali nasvetov in poti za pridobi-j : tev kvalifikacij. Tako so tudi sa- j j mi potrjevali, da je strokovno iz- j i obraževanje zanje nujno.
Prvè korakè za izobrazbo smo nare- j dili v mesecu marcu 1961 z 2ačet- ; ; kom prvega -tečaja, za PK "delavce. . j Tedaj je bilo kar 453 kandidatov za: te vrste tečajev. V teku enega leta; se je zvrstilo V pödjetjü Že 16 te-M čhjeV, skozi katere je šlo 124	j
lavcev in 215 delavk. Končni uspeh vseh 339 udeležencev je bil naslednji: 1 odliöeriy• 95 prav dobrih,2ol dobrih, 36 zadostnih in 6 nezadostnih. Zadnji imajo možnost izpit ponoviti. Za teh-16 tečajev je - bilo porabljenih 556 ur za predavanje in izpite. Stroški za te tečaje pa so bili 200.175*“ din. Izplačani so bili iz sklada za-kadre. S tečaji za polkvalifikacijo.ne mislimo prenehati za vselej, ker je zaradi prihoda novih ljudi v podjetje.potrebna tudi skrb za njihovo izobrazbo.
V šašu, ko so se vrstili tečaji za PK delavce, pà so ob teh potekali še drugi tečaji in seminarji. Od teh jih je bilo nekaj v podjetju, nekaj pa izven podjetja. Zelo pomembno je omeniti 3-mesečni tečaj za KV delavce,'- ki je potekal od 2/10-1961 did 26/I-I962 v vajenski šoli v Radovljici. Obiskovalo ga je 6 delavcev in 1 delavka, vsi iz našega podjetja. Ta je bil namenjen borcem NOV. -•--■■■
Ker pa smo imeli v podjetju še 18 I borcev NOV, ki so imeli pogoje za j polaganje1 KV izpita,:so eni kot j drugi dne 25. in 26. januarja I962 ; opravili izpit pred.okrajno komisi-i jo. Od vseh 25 kandidatov je pri izpitu-imel lo 1 nezadosten uspehj i ta bo lahko Opravil pö-pravni iapit*i
Glede. ,na .to, da -v podjetju zaseda- I jo delavci KV delovna‘mesta brez J i opravljenega, strokdvnega izpita za i KV delavcar je .pomembno omeniti, da so v teku že vse priprave 'aa-Žr»l ganizacijo KV tečajevi:v podjetji. j Na take tečaje bodo vabljeni lo »	|
tisti delavci, ki izpolnjujejo sle—\ deče pogoje:	*“	■ '	]
1.	da dela 5.let na delovnem, mestu, j
... ki je zanj potrebna kvalifikaci- j . ja, ali	j
2.	da dela 3 leta na KV delovnem !
r* v	;
mestu, pa ima delavec že izpit . za KV delavca iz druge stroke (na pr. mizar, mesar, čevljar) !
'	■ ‘m.	i
0 začetku tečaja in Ostalih podrob-j
nostih .bodo kandidati pravočasno i
obveščeni.	j
" j
(Nadaljevanje
:.	prihodnjič)
3.1.
55
36 ri
103
V,
M
: Mladinski aktiv v naši tovarni ob-; stoja že več let, toda šele lansko ; leto ga .je predramilo.in nekako : spravilo s- slepega tira. Zato tudi i njegovo delo ni tako potekalo, kot ibi lahko in kot bi sploh moralo : potekati. Dosegli smo nekaj uspe-' i hov-, toda vse to skupaj ja za tako ;
; močan aktiv, kot je naš, veliko i premalo»
i V sodelovanju z mladinskimi aktiv-i I i Tovarno čokolade, TIO in Almira smo!
! pripravili prireditev "Spoznavajmo ; : svet in domovino". Prireditev je • ; bila organizirana ob času proslav-.! 1janja'40-letnice ustanovitve ZKJ.
! Organizirali smo nekaj poučnih ek-!skurzij v nekatere druge tovarne ini itudi povabili njihovo mladino k nam. ! T-o bomo morali prakticirati ; tudi i ivnaprej, saj mladinci kot posamez-:niki od take ekskurzije, če je do- : ibro pripravljena, veliko odnesejo,
; pa tudi organizacija pri tem annego i : pridobi, saj se izmenjajo mnenja ini iizkušnje, ki vsekakor vsem koristi- i ijo. Na športnem področju smo imeli !medtovarniške dvoboje v šahu in na- j imiznem tenisu, naši mladinci pa so : se udeležili tudi tekmovanja "Od : spomenika do spomenika". Šest najboljših mladincev smo predlagali iza sprejem v organizacijo ZK. Ško- -L i da pri tem je bila, da so potem inekateri od teh z neresnostjo in ! pasivnostjo zapravili ugled in za-
upanje ostalih mladincev. Zato bo- : mo morali v bodoče posvetiti več pozornosti temu, koga bomo predla- i gali v ZK, saj pasivnih ljudi ne potrebujemo niti mi niti druge or- i ganizacije.	j
To je bilo v giavenm vse delo našega. aktiva v lanskem letu, če ne štejemo ve.liko sestankov, ki pa so ; v glavnem samo sestanki zaradi ses- ! tankov, Res,ni ga bilo veliko in še j to, se je pokazalo predvsem na spor-: tnem polju, medtem ko strokovnemu in politično-ideolcškemu izohraže- i vanju mladincev nismo posvetili po- j zornosti. ■ ■	-,	;
Vzrok za tako nizko raven našega de-: la je bi,l. že pri odboru samem, saj ! so se v enem letu zmenjali kar	;
štirje predsedniki in od tako po- j gostega menjavanja v vodstvu ne moremo pričakovati uspehov. Čeprav ; je bilo v odboru nekaj res sposob- j nih mladincev.in nekaj Članov ZK, i niso znali spraviti aktiva na trd- j nejša tla. Res pa je, da so bili ti večkrat prezaposleni (šola, te- ; čaji itd.) in so prepustili delo manj sposobnim in neresnim tovari- : šem. V rokah io-teh je organizaci- j ja slabela, njeno delo pa se je pr.emnogokrat kazalo na nepravi^ me- ; stih. Krivdo za neuspeh pa nosi tu- : di občinski komite IMS, ker ni dal j aktivu nikakršnih smernic, ali na- ;
potkov za delo aktiva. Če pa k vsemu temu prištejemo še nezainteresiran nost mladincev po obratih, potem so nam vzroki neuspehov jasni"..
Na letni mladinski konferenci, ki je bila"v jeseni lanskega'letaj, je vse kazalo,'., da bo le,-ta prelomnica v našeifl aktivu, Velika udeležba, kakršne do tedaj še ni bilo, je dala misliti, da se je mladina v naši tovarni vendarle predramila iz spanja, vendar to še ne drži. Na konferenci je’ bij. izvoljen nov odbor, ki je takoj pristopil k delu, sprej-jeti šobili razni sklepi, krog aktivnih mladincev .pa je še Vedno zelo majhen.	..
Za uspešnejše delovanje je odbor sklenil, da 'bomo izvršili v aktivu ... majhno reorganizacijo;' Prav tako kot so se z novim sistemom delitve ostale organizacije v tovarni zaradi boljšega dela in večje demokratičnosti razdelile.: na .manjše enote, je tudi mladinski komite sklenil, da se ustanovita vsaj dva aktiva, če ne še več. Saj se je pokazalo,da z aktivom, ki šteje 200 mladincev, ni mogoče uspešno delati, posebno še, ker smo hoteli iti pri našem .de -lu čimbolj v osnove. Aktivov pa do danes kljub prizadevanju odbora .nismo mogli ustanoviti, kar pa bomo morali v najkrajšem času, da nas ne bo zopet čas prehitel, v kolikor nas še ni. To pa še ne sme biti vse. Mladinska organizacija je danes enakovredna ostalim političnim organizacijam, vstop vanjo pa ni več omejen. Zdaj je sodelovanje v Ljud-ski mladini pravica in dolžnost sle-hrnega mladinca. Vsakomur je treba omogočiti, da z zdravo razpravo soodloča pri reševanju posameznih problemov. Zato bomo morali uvesti in organizirati še več oblik dela, kot
. s>o klubi mladih proizvajalcev, marksistični kiroški., proizvodne konference, razna zanimiva in poučna predavanja, strokovni filmi itd,, ki bodo pritegnili čimveČ mladih ljudi.
Klub mladih proizvajaloev naj bi skrbel za vzgojo mladih proizvajalcev in upravljavcev, skrbno spremljal procese podjetja, jih analiziral in s sodelovanjem mladinskega aktiva podajal svoje misli in predloge za' rešitev tega ali onega konkretnega’ problema v -podjetju. To je izredno dobra in privlačna oblika dela, ker je tu teorija tesno povezana' s prakso.
Proizvodna konferenca naj-, mladim delavcem posreduje odgovore nh razna vprašanja s področja proizvodnje upravljanja v podjetju :itd. ih jih hkrati mobilizira za bolj aktivno sodelovanje v organih upravljanja.
Če so te konference dohro organizirane in dobro pripravljene, postanejo v pravem pomenu besede šola za mlade upravljavce. Na njih lahko obravnavamo probleme v zvezi z organizacijo proizvodnje, vprašanja organi .zapi j e in kvalitete dela v.f ; podjetju, delovno disciplino, normte , racionalizaoija proizvodnje, ' realizacija plana itd., pa tudi probleme komune (razni važni sklepi ObLO, razporejanje sredstev v okviru komune itd.) . ,. •' ■■	'	'•*
Marksistični, krožek je nekaka oblika politično-idsološkega izobraževanja, kjer mladinci dobijo vpogled v osnovne- teorije marksizma in leninizma.
Mno|fo je oblik dela'in problemov, ki bi jih mladinska organizacija lahko izvrševala. Naj omenim pro-
blem vajencev, ki ga je naš komite že obravnaval. Vsi vemo, da so bila nagrade učencev v gospodarstvu (vajencev) do nedavnega zelo nizke. Z novim zakonom se je položaj nekoliko izboljšal. Prav z novim načinom delitve osebnih dohodkov pa bi se tu lahko storilo še korak naprej. Z nagrajevanjem po učinku bi dosegli pri'vajencih boljše uspehe v šoli kot tudi v delavnici, nagrajevanje -naj bi sestavljala dva dela: osnovni, zajamčen po zakonu.in gibljivi • dela, ki bi.bil odvisen od uspeha v šoli in v delavnici. No po tem si-stemu se že od 1/4-1961 v podjejju nagrajujejo naši vajenci.
Ljudska mladina je priprava mladih na samoupravljanje. Naši mlddinci pa radi pozabljajo, da si bodo pravico do sodelovanja v samoupravnih organih pridobili šele z uspešnim in temeljitim delom in pravilnim odnosom in odgovornostjo do dela.
V nekaterih podjetjih je že postala mladinska organizacija pomembna sila kolektivov. Vklj uše-vanj-® 'mladih v samoupravne organe je izredno pomembno za rast novih perspektivnih kadrov, ki bodo sposobni upravljati družbeno lastnino v podjetju#
Treba bo tudi več sodelovanja z. dru-gimi družbeno-političmmi organizacijami, kar je doslej-precej Šepalo in se je omejevalo predvsem na denarno pomoč mladinski organizaciji. Saj so probleiiii mladine splošno družbeni problemi ter bi morale drug# organizacije z ljudsko mladino aktivno sodelovati pri urejanju teh problemov. V prvi vrsti pa poziva odbor aktiva IMS v našem podjetju vse mladince k sodelovanju* kajti le z združenimi -močmi bomo želi uspehe. -
Branko Humar

«liti
STANDARDIZACIJA ^nadaljevanje)
Sistem tovarniške standardizacije obsega v prvi razdelitvi sledeče skupine:
1.	Standardi izdelkov proizvodnje
2.	Tehnični standardi
3.	Standardi materiala
4.	Standardi strojnih elementov in sklopov

• \v. v, \ -,\
...*M\\>..
5.	Standardi merilne tehnike in kontrole
6.	Standardi orodja in priprav
7.	Standardi tehnoloških predpisov
8.	Prosto
9.	' Razni splošni standardi
Razdelitev teh skupin v posamezne podskupine in razrede je različna za vsako skupino posebej. Ker nima ! pomena podrobno razčleniti vsega sistema naše tovarniške standardi-. ; zacije, zato se bomo dotaknili ne- : kaj skupin le: načelno.
SKI^IN^'^	STANDARDI. JIZDJBRKOV^PRO^ . |
I IZVODKJE;
Rase podjetje izdelujejo po svojem proizvodnem programu'različne vrste : verig, žeblje, vijačno robo in raz-! ne kovaške izdelke. Veliko teh izdelkov je čisto svojstvenih naši tovarni, desi so namenjeni za široko potrošnjo in jih izdelujemo v veli- ! kih množinah. .. Za precej takih izdelkov državni standardi ne obstoja-: jo, izdelujemo jih po načelih in. . normah.,., ki so se sčasoma izcimila:..:: in ustalile pri nas. 'Za vse take iz-: delke si moramo izdelati dokumenta- j; cijo-standarde tako, da ,taki izdelki! postanejo natančno določeni; kolikor! se za tak izdelek pozneje pokaže po-! treba ,.. izdati državni standard, je ! treba doseči, da se pri tem upošte- ! vajo naše izkušnje in naši normativi: Sicer pa moramo naš izdelek čim- ! preje, .prikrojiti, državnemu standardu; Tak slučaj vlada pri nas za del pro-: izvodnje vijačnega obrata in del ! proizvodnje verigarne.
!SKUPI3ffA,. 2.. : TEHNIČNI., STMMRDI ■ .
V. njih so standardizirani vsi pred- i pisi tehničnega značaja, ki zadeva- i jo naše poslovanje; kot na primer predpisi izdelovalnih toleranc, o navojih, kvaliteta površin, marne■ skice estrojev, delovne ploskve stro-! jev in še marsikaj drugega. Posebno ! važni v tej skupini standardov so Standardi;ki zadevajo tolerance. Zakaj so toliko važne, bomo razumeli,!
akò nekoliko razmotrima vpliv toleranc hä- proizvodnjo in obenem na \ kvaliteto izdelka. Lahko si nabavi-\ mo ne vem kako natančen stroj za izdelavo določenega izdelka, vendar I z njim; ne moremo izdelati absolutno! natančnega izdelka. Stroji delajo j vedno z nekimi napakami. Za izdela-I vo poljubnega“izdelka velja načelo, ; da mora hiti kvaliteta stroja za ! eno stopnjoboljša od zaželjene kva-j litete izdelka. Na primer, ako hočemo dohiti izdelek z dopustno na- j pako nekaj desetink, tedaj inora ' 'j stroj, ki ho te izdelke izdeloval, j hiti izdelan z dopustnimi napakami nekaj stotink mm. To načelo je tre- j ha upoštevati pri presoji, kakšen j stroj.je nabaviti. Za že-obstoječi ! strojnipark pa je z metodami sta- i tistične analize kaj lahko ugotoviti! kakovost strojev. Prav tako lahko s temi metodami ugotovimo, kđaj^ treba dati stroj v remont in po re- j month, koliko se je zboljšala nje- j go va -kakovost/
Na podlagi podatkov, v kakšnih območjih dopustnih napak stroji‘dela- j jo, lahko sprej-ema prodajni oddelek ! naročila naročnikov, 'obrat pa ’ve, kako točno lahko -izdöla kakšen iz- j delek.	'	■' '' '	';
S	temi -ugotovitvami se z ozirom na; predpisane tolerance'izdelka' nat an- ! čno programira, kaj kakšen stroj; lahko dela in kako točno mora hiti izdelano posamezno orodje.' Posledi- .: ce take analize in poznavanje, v kakšnem območju' tolerancam po same z- ! ni stroji-delujejo, bi se kmalu po- j kazale/ V -prvi Vrsti' hi 'odpadlo val-i janje krivde za netočno izdelane iz-: delke od delavca-na prirejevalca, chratovodstvo, orodjarno IfB. inna-j zadnje hi se tudi zmanjšale razne- '	1
reklamacije.-	: ~ ' "	■' "	j
Območje dopustnih napak (toleranc), j v katerih naj bo'orodje izdelano, naj bo samo takšno, da v celi živ-ljenski dobi.-zadosti zahtevam tole- : rane 1 zdelka,.;;. Zelo škodljivo' je ; pretiravati v izbiri: toleranci'Saj T' stroški za izdelavo bolj natančnega ; orodja dosti hitrejo naraščajo kot j pa natančnost izdelan.eg^6rodja. Ze- ; lo : nesmiselno.je izdelati zelo riatanf čno orodje za nenatančen stroj. Na- j tančnost orodja., -oziroma tolerance j izdelavo orodja,.morajo biti zato .vsklajena z natančnostjo stroja!
on O 'À ii « -.i v \-.i L	’ L	: j.
Smiselno .atemeljene. tolerance, tako .izdelkoy-, in orodja vedejo do do- : brega izdelka in.s tem širjenja dobrega glasu o podjetju. Zato je:pri tem treba.,paziti.in tolerance gledati .iz širšega območja. ■
!.. "STANDARDI MATERIALA:
; v•..•■t.v-'j	i >..•	•
Ti, obsegajo predpise,, kakšne mate-
riale., in ,.v .kakšnih dimenzijah 'se smejo uporabljati.
Talci standardi imajo .ogromen-"vpliv na zaloge raznega materiala za pro-izvodnj.o kot tudi za režijske delavnice., .potreba, predpisati uporabo določenih materialov in določenih dimenzij,. se, ni rodila kar slučajno. Vse. to sc narekovale drago plačane izkušnje. Naj analiziramo samo nekatere od teh:
Vzemimo n.pr;?. _ izdelavo orodja:
Včasih je zaradi^ tega tako, orodje j treba izdelati čisto na novo-^ Iz- ) hira ustreznega materiala ;-jeve- i zana v prvi vrsti na: osebne izkuš- j nje; potem na izkušnje, pri Uporabi i sličnih vrst orodja, v delavnicah j in. končno na podatke i&.prospektov I raznih;jeklarn, trgovina in-raznih' j starejših in novejših priročnikov, i Razumljivo je, da hodo pri tako . veliki : izbiri raznih vrst,gladiva različni izdelovalci orodja celo v istem obratu uporabljali večkrat podobne dele .razli-čne .materiale. i Celo za' isti del orodja lahko kon- i struktur „v nekem, časovnem razmaku predpiše različno, gradivo. Tudi subjektivne slabe izkušnje z nekim : materialom (n.pr. : glabo, kaljenje:) j lahko vplivajo na izbiro materiala.; V velikem : vpliva na izbito materi- ; ala tudi trgovina. Materiala, ki ga .trenutne potrebuj emò.f; ne dobimo i in .smo. prisiljeni kupiti: neko so-:	j
rodno inačico tega materiala» Vöa<- i s ih pa tudi nepravilno ocenjevanje delovanja... orodja . vede, do. nabave.. vrste materialov, ki bi. jih sploh nabilo treba kupiti» a i . i V-
Z leti só takšne prilike pripeljale do odkaj nerazveseljivega sta- ' nja?. V našeip tovarniškem, skladišču najdemo danes (sredina .fabrnaj-ae • 1962) samo 147 raznih vrst orodnih jekel, v skupni teži čez 2p ton. Omenjena zaloga predstavlja vred1--' nost oca 15, 400.000,- dinarjev pri povprečni ceni c ca 58 0, - ( ki 1op ond» :)
Ppldcena oro,dja. ali-deli teh orodij, žej .sama. po sebi, z .ozirom na svoje'"" delovanje .zahtevajo., posebno vrsto ; materiala, iz katerega, sc izdelana. Da je tepu res taico, pokaže.: iprakti-čna, uporaba . oro d j a, -....-ki-. -zah t e va takojšnje popravilo orodja,, ako je -izdelano iz neustreznega- materiala.
In vendar se kljub taki izbiri zgodi, da nimamo ustreznega materiala, oziroma ustrezne dimenzij©:.na zalogi. Na drugi .strani pa je skladišče prenapolnjeno z nekurantno-roba
Tako založeno skladišče predstavlja vir škodljivih pojavov. Prvo, -' kar
j opazimo, 'je prevelika izbira jekel.
; Bolje bi bilo pri isti tonaži manjše i število vrst jekla toda v večji iz-: biri dimenzij. Verjetno pa je, da I bi se s smotrno izbiro dimenzij dala i zmanjšati tonaža zaloge. Pri manjši ; razpoložljivi vrsti jekel, ki so na : zalogi, se da lažja doseči popolno i izkoriščanje nekega materiala. Kon-; strukterji lažje izberejo pravilno j vrsto jekla, kakilci točneje kalijo;
; mehanska obdelava se poenostavi,ker ; ni treba za izdelavo orodij speci-i almh postopkov, ki jih nekatera je-i. ki a .zahtevajo.»
j;Posledica prevelikega asortimenta • i vrst in dimenzij materiala v skla -j dišču je tà, da konstruktor pri sne-; vanju konstrukcije orodja ne m.re -! prilagoditi različnih .delov orodja j standardnim oblikam in meram, -ker i skuša porabiti material, ■; raspolo-; žljiv v skladišču. Tako dobimo kon-i strukcije s popolnoma divjimi obli-: kami in merami:,,• Pri obnavljanju ta-I kega orodja pa je treba ponovno pre-I skrbeti tako divjo dimenzijo, da-! lahko; izrabljeni del madonesiimo» •
: Tako se ta nenačrtnost .ponavlja--kar;
: naprej,
; Zanimivo je dejstvo, da so zaradi j naštetih pojavov pristopile k stan-j dardiz-aciji materiala že tovarne : ISKRA, TAM, TOMOS in druge. Iz mno-j žice nekaj stò vrst razpoložljivih : orodnih jekel so izbrane 22 vrst in j jih standardizirale, kot tudi upo-j rabljive dimenzije. Seda.j iz teh ma-ilo vrst jekel prav tako dobro nare-: diji vse orodje kot prej iz vse ti-i ste ogromne množice» : I
I Jasno je, da do zadovoljivega stanja j drži dolga pot. Morebiti asortiment, iki ga predlaga tovarna ISKRA, za naš
način^proizvodnje ni zadosten. Prav lahko hi ga tedaj ustrezno razširili z nekaj vrzi i jekel, ki so za nas bolj primerne, Dimenzijsko urediti naše materiale bi bila tudi precej zamotana zadeva* Vendar bi v nekaj letih gotovo prišli na čisto »
4. STANDARDI STROJNIH ELEMENTOV IN SKLOPOV.
Ti standardi naj bi obsegali predpise, ki bi določali pri popravilu strojnega parka in pri novi opremi, ki se izdžla doma, iz vserazpolo-žljive množice samo ne&aj, dimenzij . strojnih elementov. Naj navedemo samo primer: Iz dneva v dan se primeri; da se na strojih polomijo ali obrabijo vijaki. Zadolženi prirejevalec, ki naj stroj uredi, zavije po najbljižji poti v .vijačno. in tam izbere primeren vijak in z njim nadomesti izpadlega. Nobeden pa se nikoli ne vpraša, a.li so vijaki naše proizvodnje sploh za to primerni» Praksa luže, da temu ni tallo: po v.- L. - • ' nem lomu vijaka na •'-istem' mestu "stroji« tak vijak izlito, nana oiydjmrna iz ustreznega materiala in z ustrezno termično obdelavo» Zanimivo hi bilo zbrati za celo leto, koliko ur porabi orodjarna za izdelavo takih vijakov. Gotovo ne malo. Pri tem pa vsi vemo, koliko so stružnice zasedene.
V kolikor bi imeli na zalogi nekaj, desetin Kp. kvalitetnih vijakoy* .r. .. katere hi nabava kupila v trgovini, bi vse to odpadlo. Remont strojev bi bil hitrejši, Saj orodjarna vijakov tudi ne more izdelati, kot bi mignil»'Da bi pa bilo to mogoče, je treba samo standardizirati (to je predpisati), katere dolžine in • kakšne premere vijakov smemo uporabljati.
Takö stanje vlada, kjer koli pogledamo, pri sklopkah, jermenioah, re-duk4K5rgéh^'-elek>.tromotorjih--ò.td»--~oqsj omema vuoisi, Iv /■ •: emoro enktsj Smiselno ti bilo pri investxiranju hove opreme paziti na to, ali se splača vso opremo zvleči skupaj z vseh strani samo glede na trenutno ceno, pri tem pa zanemariti probleme poznejših remontov in nadomestil.
Omenjena poglavja so imela namen, samo nekoliko osvetliti naloge in problematiko tovarniške ---standardi.^—'
: žad je:. , Z. . atdd^itvi j o s is t ema . je jv j ■tako sedaj odprta pot k reševanju teh naloga Ker je izdelano šele malo tovarniških predpisov in smo šele na začetku, zato vabimo k .so— ~ delovanju.
J.K.
razvoj varjenja verig
Prvi avtomati za varjenje verig so varili s principom topega varjenja na stisk in zakovanje. Prvi avtomati so bili za oca 6-10 mm, nato je ista tipa stroja zavzemala vedno večje območje do najdrobnejših in. navzgor do jÓ 25 mm.
, Ir vy.;,V-’	. -’i..:, ■»>
Prvotna, tako rekoč standardna oblika, stroja je naslednja:
Vsi delavni gibi.so na člene verig preneseni z osi z oblikovalnimi kolesi jpr.eko vzvodov. .
Varno mesto so 'ogrevali z elektič-nim tokom, ki ga je dajal varilni transformator na stroju.
Območje napetosti	1 - 3»5 V
Območje jakosti tokov do 30.000 A
Učinek transformatorja se ravna po premeru voxige in zavzema območje od 5 do 100 KVA pri 100 $ ED.
Standardni varilni avtomati so se postopoma izpolnjevali le-v podrob nostih, kot so:'
1. stikala za vklapljanje in iz-kljapljanje varilnega toka,
2.	čiščenje vara pred zakovanjem z delnim obrezovanjem,
3.	stopnevanje jakosti varilnega toka.
Princip topega kovaškega varjenja so obdržali. Konca, ki naj se z varjenjem zdrhžita, se z električnim tokom ogrejeta na 1100 - 1250 ° C, nato stisneta tako, da nastane na stičnem mestu testiva kepa s trdnosjo 0,25 do 1 kg/mm . Material je na tem mestu pregret in bi ostal gobast zato ga ge treba spet zgostiti z ka~ kovanjem. Z dosego gladke zakovane površine je primerno robne ogorke odrezati tik pred zakovanjem.
Idealen material za tako varjenje je pudlano železo.• Ker pudlovk ni, je pudlano železo nadomestila SM kvaliteta St, 3513K; Samo avtomati« z najboljšo elektro opremo lahko varijo nekoliko legiran material pod označbo' 13 Mn3. Specialna niklova jekla za izdelavo verig pri nas niso primerna zaradi visoke cene.
Navedeni postopek se smatra lahko kot popoln postopek za varjenje
verig do j 11 mm in se je za območje 3 - 12 mm tudi najprej razvil. Kot izhod, v .sili. je...služil do bližnje preteklosti, za varjenje verig
do- 26 mm. ;	... ....
: Uporaba .tepe ga elektro varjenja z ; o d go re vanjem se je prvotno razvila, i za proizvodnjo verig nad / 40 mm. ..
; V zadnjem času je začel novi po-:stopek temeljito izpodrivati tudi. i avtomate .s standardnim načinom var-;jenja. Najmodernejši taki avtomati : so elektro hidravlični in so pri-!merni za premere od 14 do 36 mm.
:Zarddi premajhne brzine za drobne i verige niso primerni' in bi 7 mm
:	j .
predstavljal minimum.
; Princip varjenja je.naslednji:
il. Predgrevanje varjenih koncev z nekoliko v 3 do 10 sekundah o-" pravijenih stikih in-prekihit-'7 vah/ '
i 2. Od go ié'Vanje. Material škropi radialno' izmed varnih ploskev.
: 3 i Čimhitrejše združeganje:koncev "pod pritiskom 2,6 do 5 kg/mm .-: 4» Odre z 0 vari j e'varne ga obroča na fto-minalni premer verig.
: Material' na zvarnem mes|u ima pod i pritiskom 2,6	5 kg/mm okoli- 9OO
; - 930 C in sprememb v strukturi''ma-: teriala, ki bi' vplivale na njegovo : kvaliteto, ni.	‘ •••	- v
iVarilni transformatorji morajo ime-iii na sekundarni strani § - I5 V in ; jakost toka doseže pri varjenju naj-: težjih verig tudi 100.000 A.
iUčinek varilnih transformatorjev ; se giblje od 25 KVA do 5OO KVA pri : 100 jo ED. Tadi na sekundarni strani itransformatorjev imamo opraviti s : tokovi do 2000 A in se za to uvaja-
jo z velikim uspehom elektronska i stikala.	j
Zelo vlažno vlogo igra pri« pro- 1
-*■	•	.7:	i
izvo.dnji verig na vse opisane na- \ čine čas varjenja/	1
' j|
: Transformatorji z velikim učinkom _.i j lahko v ulomkih sekunde- -ogrejejo ■' varjena konca ha varilno toploto,. ; j Cim hitreje;še postopek varjenja if i izvrši, tem manj časa so varilne ^ ; ploskve- izpostavljene oksidaciji in material linearni prekristali- : zacijski hitrosti In drugim špranj ; membam v strukturi.
i Postopek" dovoljuje prosto izbiro I materiala in pridejo v tem pogle-j, du pri izbiri v poštev samo pred-! pisi za trdnost, obrabo in nihajo-: ,.čo. obremenitev verig. Opisani teh-i nološki postopek se lahko smatj.a i kot popoln tehnološki postopek za j varjenje verig vseh premerov in i kvalitet.
j Kako je lenarjenjem najdrobnejših ; verig?	\
i Pri verigah / do 3 mm naj bi posto-i pek varjenja trajal po predhodnih i podatkih najdalje četrt sekunde.
! El&ro hidravlični avtomat zaradi j okornosti v tem primerm ne pride j več v poštev. Standardni varilni ; avtomati s svojimi- štirimii blek-/
; trodami, stiskači, odrezilnikom oe i gorkov in zakovalom, postane fili-; -granski in bi zahteval od varilca •?' pretirano preciznost/ Gibanje veli-T ke množine vzvod ja v enem 'ciklusu ■*' se ■ Spremeni v udarce-. Odpraviti -je : trdba torej število' delovnih gibov, i posebno tistih, ki morajo slediti ; 'drug drugemu. v/
Novi način varjenja drobnih verig!
Verižne člene je treba na upogibal-nem stroju upogibati tako, da se -prekrijejo za 0,75 - 1 d. in so boki vzporedni.
Varilni stroj deluje lahko po.principu točkastega varjenja. Elektrode morajo biti'opremljene s polokrog-limi žlebovi.	.. j.
.Stik elektrod na člen je odličen, prehod toka skozi varno mesto je kratek. -
—od.-gore.vanj.3- h» -e^p xi i do časovno zelo kratkega varjenja, vendar primernega za vse kvalitete jekel. Z uvedbo kondenzatorskega varjenja se lahko doseže najmodernej-»-ši način,, tako imenovano "mrzlo varjenje".
Pri gibanju elektrod druge proti drugi se v I/5Ö - I/5 sekunde
deloma vplini in deloma vtdkočini ves odvečni material varjenih koncev. Vzporedno se izprazni kondenzator tako, da je ko je varjenje končano, prazen tudi kondenzator. Pod pritidkom elektrod izteče redko tekoči material izmed varnih ploskev in obvisi v obliki drobnih kapljic na robu vara. Iz stika v varu porazgubi toplota v material in elektrode tako hitro, $a je pri pomiku naprej člen že hladen.
Od tu je tudi njegovo ime mrzlo varjenje.	<■
i.P.ri strojih s transformatorjem male ! kapacitete in nizko napetostjo 1 -: 3 V nastane navaden točkasti var in : odvečni material izoblikuje na npS-iranji in zunanji strani vara tanko i perutnico. Na avtomatu odrežovanje ; perutnice 'ne bi delalo preglavic, j Razvoj takega stroja bi bil lahko j bolj ..vsestranski kot tistega za i topo varjenje. S povečanjem kapaci-I tete transformatorja hi prišli do
Alojz Vrečko
là
Ife

ZAKAJ JE ZVIŠAN PRORAČUNSKI PRISPEVEK
Slišali smo, da je Občinski ljudski-odbor s posebnim odlokom zvišal plačevanje dodatnega proračunskega prispevka od dosedanjih 8 na; I5 $. Da bo našim bralcem razumljivo, kako se plača ta prispevek, bom v tem sestavku skušal pojasniti, kako se obračunava oziroma odteguje ta prispevek in zakaj je namenjen*
Dodatnega proračunskega prispevka smo dosedaj -plačevali 1,20 $ od brutto osebnih prejemkov. Od l/2-1962 dalje - kot določa odlok - pa bomo plačevali 2,25 $• Poglejmo praktično in vzemimo za primer lanskoletne povprečne mesečne prejemke v naši tovarni, li so 41*000. din brutto na posameznika. Če od tega izračunamo Vse odbitke po dosedanjih predpisih, (38,20$) dòbimo, da leti znašajo 15.622.- dinarjev in da je tako ostalo za izplačilo 25.338. dinarjev. Po novem odloku bi odbitki znašali 39>25 Ì° (povečani za 1,05 $ kolikor znese razlika od prejšnjih 8 na sedanjih I5 $ dodatnega proračunskega prispevka) ali 16.092.- dinarjev. Tako bi ostalo za izplačilo 24.9O8.- dinarjeV ali 430.- dinarjev manj kdt doseđaj. Tofej bo Vsak delavec s. prejemki j enakimi iók povprečnim, plačal več oziroma dobil manj 430,- dinarjev na mesec. Omenjeni odlok torej prizadene vsakega posameznika povprečno za omenjeni znesek, pri večjih prejemkih se ta znesek poveča, pri manjših pa
zmanjša.: Poleg tega odloka je Občinski ljudski odbor sprejel tudi odlok o občinskih dokladah od dohodkov iz kmetijstva, samostojnih poklicev, dohodkov od stavb in drugega pramo&enja, s katerim se tudi doklade s 1/2-1962 zvišajo za dohodek iz kmetijstJza za 2 $, oeial* doklade pa ostanejo iste kot V letu I96I. Razen teh dveh odlokov je bil sprejet tudi odlok o jvovišanj-u prometnega davka na promtet v trgovinah na drobno za vse artikle -razen prehrambebnih - od dosedanjih 3 na § />. Ta prav tako velja od I/2-I962 dalje. Vsi trije odloki dejansko prizadenejo delavce, kmete in ostale, ki imajo kakršnikoli dohodek, odlok o povišanju promet-tnega davka pa prav vse prebivalce v obč-inii.
Na drugi strani pa je potrebno, da ,smo seznanjeni, zakaj so povišane vse te .doklade. Iz rednih proračunskih dohodkov, ki jih ima občina, ni mogoče zadostiti niti najbolj osnovnim potrebam prebivalstva.
Poleg perečega vpiašanja šolstva je cela vrsta nerešenih problemov, tako glede komunalnih naprav, trgovine itd. Nujno je zgraditi novo šolo v Gorjah pri Bledu, ža kar je potrebno vložiti preko 70 milijonov dinarjev.- Potrebno je dograditi in dokončno opremiti šolo v Lipnici, pripraviti načrte za zgraditev
novih šq1 na Bledu, v Radovljici in Bohinjski Bistrici. Vse obstoječe ; šole pa je potrebno opremiti in prilagoditi sodobnemu nači^n'pouka.Tu*-, di za modernizacijo obstoječih in-,“ zgraditev novih sodobnih trgovskih lokalov bo treba v letošnjem in prihodnjih letih vložiti ogromna finančna sredstva.
Že s samim odlokom o povišanju dopolnilnega proračunskega prispevka je določeno, da se povišani prispevek v celoti sme uporabiti izključno salno za potrebe šolstva. Ostali dohodki, ki .;se bodo zbrali s po-vi šah jem do&lad,se pa lahko upora*» bijo izključno samo za negospodarske investicije. Torej se ne smejo uporatfiii'za investiranje v podjetjih, ampak izključno za živi jenske potrebi' prebivalstva. Kako nujno je zgraditi'lolo vrthü-rjah, se vidi tu-
di iz tega, da so sami prebivalci tega kraja kakor tudi prebivalci v Begunjah začeli pobirati krajevni samoprispevek, da bi pripomogli k čimprejšnji zgraditvi šol v svojih krajih. Seveda je krajevni samoprispevek tako majhen, da ne bi zadostoval nitiza redno vzdrževanje obstoječih šol, kaj pa šele za zgladitev novih.
Če bomo pravilno razumeli vse te potrebe,( bomo dosti lažje in brez godrnjanja sprejeli tè ukrepe in s tem podprli prizadevanja občinskega ljudskega odbora in njegovih' ' organov pri reševanju teh problemov ki so končno v dobro 'nam samim oziroma našim otrokom. Vsi ti ukrepi oziroma odloki so bili izdani na podlagi Zveznih veljavnih predpisov.
• N.B.
POSVET UREDNIKOV TOVARNIŠKIH ČASOPISOV IZ- RADOVLJIŠKE OBČINE. '	'
Pred dnevi je občinski sindikalni svet sklical vse urednike tovarniških časopisov iz naše občine na posvet, Namen tega sestanka je bil,dà bi se pomenili o problematiki tovarniških listoV.'Brez dvoma lahko tak sestanek, Če je pasavilno usmerjen, dosti koristi in je zato iniciativa ObSS vse pohvale vredna.Po-sveta so se poleg predstavnikov sindikata udeležili še uredniki glasil podjetij LIP Bled, Almira Radovljica in Tovarne verig ter zastopnica "Glasa" iz Kranja, ki u-rejuje rubriko ^Radovljiška komuna". Žal se ostali vabilu na sestanek niso odzvali. Čeprav v nepopolni zasedbi, je posvet vendar dal nekaj
predlogov za izboljšavo kvalitete časopisov. Vsi udeleženci posveta so bili mnenja, naj tovarniška glasila, čeprav imajo interni informativni pomen, seznanijo delavce tudi s komunalnimi problemi. To pa zato, ker v današnjem sistemu družbenega upravljanja delavoi tičijo tudi sredi dogodkov v komuni, to se pravi, da je vsak član kolektiva nujno povezan z življenjem zunaj podjetja. V razgovoru se je tudi .pokazalo, da dòsedaj še v nobenem podjetju niso uspeli pridobiti neposredne proizvajalce za aktivno in kontinuirano sodelovanje, čeprav bi bilo to nujno.
Zanimivi so tudi predlogi posameznih udeležencev, da hi proučili možnost tiskanja časopisa in to skupnega za podjetja iste stroke. Hi potrebno poudarjati, kakšne prednosti ima tiskano glasilo pred ciklostiranim. Žal pa je tak način izdajanja časopisa zelo drag. Za sedaj iam tako glasilo v naši občini le LIP Bled, vendar izhaja samo vsake tri mesece. Ravno zaradi visokih stroškov bi LIP rad izdajal glasilo skupaj z ostalimi podjetji lesne stroke. Analogno bi tudi kovinska podjetja in tekstilne tovarne izdajale skupne časopifefe. Poleg problematike iz posamezhih frÖdjetij bi taka glksila seznanjala bialcb tudi z đo&dđki v komuni.
Nadalje je bilo na sestanku rečeno, j da nameravajo zaradi sprotnega ob- f veščanja o- naj važnejših dogodkih v 'j občini pri Občinskem odboru SZDL iz-j dajati lokalni tednik. Brez dvoma, i da je ta zamisel dobra, saj bi nam ? tako glasilo dajalo vpogled v teko- j če komunalne dogodke, obenem pa bi r tovarniški časopisi lahko posvetili ! vso pozornost lastni problematiki.
Posvet je ponovno opozoril, da bo treba še mnogo narediti, da bi tovarniška glasila dobila zaželeno kvaliteto in služita svojemu namenu: j seznanjati delovne kolektive s pro- [ blematiko v podjetju in komuni. To J bomo pa dosegli samo s and«LoVähj©m j vseh članov kolektiva.	j
A. Vidio I
Uradnik Gustelj Smola, kot so pra-,. vili sorodniki, je lil sam svoj človek, zato 'ga- tudi sorodniki niso marali. Ni si upal' nagovoriti dekleta-, hiti se ni družil s svojimi': vrstniki3 Nekateri so mu pravili tudi "dolgi podnajemriik". Da,lil je podnajemnik, zdaj tu, zdaj tam,
Stanoval je pri zajetni vdovi Spelei, ko se je primerilo, da je zelo hudo zlolel. Moral je v bolnico.
Tri dni je visel med življenjem in smrtjo in lledel. Med drugim govoričenjem Irez zveze, je večkrat hripavo zašepetali
"Pol milijona! Moj log, le kam li z njim? Pol milijona!" Na to so postale strežnice in tudi tolniki pozorni. Kakor li trenil, se je vest o Gusteljevih 500.000,- jurjih raznesla. Seveda so za to zvedeli tudi sorodniki in z vseh strani pridrveli k Gusteljnu v lolnioo. S solzami v očeh so se sklanjali nad bolnikovo posteljo in križem spraševali: "Kako vam je , preljubi in dobri ätriöek Gustelj?"
Saj vas niti ne poznam, od kod ste se pa vzeli pravzaprav?""Oh" striček, kako si pozabljiv, "je zažgo-lela nečakinja," kaj se nič ne spomniš, ko si nas še čisto majhne ujčkal na kolenih? Kako strašno radi smo te imeli. Ali se nič ne spomniš male Marjance, ki je tekala za tabo
. in ti pravil-àj- md j,möj striček?
Veš, striček, to -šem bila jaz,tam je pa moj možiček'Jože, onale je Tonoa, pa Mined, Miha in Prancelj. Striček, se res nič več né spomniš na nas?11	,	_
Dolgo so še brusili jezike, da so ga prepričali, da je res vsem tem ljudem stric» Po tem obisku pa je prišel še nekdo, dostojanstveno se je prizibala gospa Spelea - Gustej-nova gospodinja."Prišla sem še jaz pogledat, kako je z mojim dragim gospodom Gusteljnom? Vi ne veste, kako pusto je doma, od kar vas ni."
Gustelj svojim ^očem in ušesom ni mogel verjeti. Toda Spelea je nežno pogladila njegovo roko, da mu je kot električni sunek šinilo k srcu, - "Kako de počutite, ljubi moj gospoa Ü .isiol j?"
"Hvala gospa,- Sp'-loa, sedaj, ko ste vi pri meni, se počutim kot malokdaj." Gospa Spelea je Gusteljna zapustila vsa nasmejana in zadovoljna. Potem ga je obiskala vsak dan, ni pa nikoli pozabila prinesti šopek rudečih nageljnov.
Med preljubeznivimi nečaki in nečakinjami se je vnel boj, kdo bo osvojil ljubega strička.
"Ljubi striček, k nam pojdi" je pri-gpvarjala Marjanca "boš sedel pri peči in bral časopis!"
"Raje pridi k nam," mu je zašepetala na uho Tonca, "svojo hišo imamo in boljše živimo kot skopuška Marjanca."
"Ne meni se za babnice, z mano pojdeš nič ne boš delal!" Irf mu je zašepetal na uho nečak Francelj.
j<*eš, fflj
I i II	/
Gustelj pa je samo kimal: "Bom, bom."
Pri odhodu so vsi klicali: "Nasvidenje striček, pri nas! Kaj ne da!"
se privila k njemu kot dvajsetletna mladenka in ga pocuka-; la za uho ter mimogrede, vpraša la:
"Ti, Gusteljrčejf, moj ljubljeni možek, v kateri hranilnici pa imaš tistega pol milijona?"
"Kakšnega pol milijona?" je Gustelj široko odprl oči.
Ko so drugi dan privihrali Gustelj-; novi sorodniki v bolnico, so našli j Gusteljnovo posteljo prazno. Strež-: niča jito je prijazno opozorila "Gospod Gustelj Smola je že odšel.": Sorodniki so vsi v en glas vpraša- ; li: "Kam" "Aha", je dejala nečakinja Tonca, "že vem!"
Komaj je gospa Spelea posadila svo-i jega težko priborjenega Gusteljna k topli peči in mm postregla s pi- | Škoti in čajčkom, že so se s truš- : čem odprla vrata: "0 ljubi striček,j kako vas mučijo, kar z nami pojdete; saj ste naš striček!""0, le počasi, le počasi! Gustelj ne pojde nikamor, če je vaš stric, je tudi moj ženin čez tri tedne bo poroka* "Težko je bilo, vendar zmagala je gospa Spelea.
Čez tri tedne je postal Gustelj Smola njen zakoniti mož.
Ko so bile vse ceremonije, sitnosti in dolžnosti s poroko mimo in sta ostala mladoporočenca sam, je gospa Spelea sedla Gusteljnu v naročje,
"Oh, saj si toliko govoril o njem v bolnici."
"Le kakšnega pol milijona misliš?" se je še vedno čudil Gustelj.
"I, tvojega vendar!" in gospa Spelea se je jezno izvila iz objema.
"Ah, da!" se je spomnil Gustelj. "Nekoč sem kupil srečko državne loterije, veš, dragica, pa mi je samo ena številka manjkala, da hi ga imel, to se pravi, sem ga skoraj imel. Ali.... Gustelj ni več do konca spregovoril, kajti že mu je priletel na glavo prvi zakonski poljubček, ki mu ga je z metlo poslala njegova ljubeča Spelea. ...
"0 ti osel, in jaz avša, ali nisi znal to že pred poroko ziniti?" Gustelj pa je le zaljubljeno gledal svojo besnečo Speleo in premiš ljeval, kakšna muha neki je tako nenadoma pičila njegovo Speleo.
P O SET N I CA
PREGOVOR
T katerem slovenskem mestu prebiva ta tovarišica?
za-runo-dozqi-rana~proga-očak	;
namen-dokaz-mina-palma-čar	i
Da bo-š dobil star slovenski pre- J' govor, .črtaj v vsaki besedi _po eno-A. črko,... -	•	... :
KVADRATNA TROJKA
1» gora pri Ljubljani
2.	vodna žival
3 o reka	'
4.	mosto v'Sloveniji
5.	.zapredek - zarodek:
6.	: kosilo
7» moško: ime
8.	mamilo
9.	rokodelstvo
10.	truma
MALA KEIZANKA:
VODORAVNO: "1. žuželka, 2. kijj
3.	moško ime, 4* vzklik - rastlina - predlog, 5« gnusna žuželka,-
6.	poslanec, 7. žensko ime, 8.oro-1*!' d je - orožje,	• b-
NAVPIČNO: A -lik, B - obrežje -sanje, C - mesto v Jugoslaniji,
D - glavno mesto Grčije - neresnica, E - del kroga.
- Oprost Jaka, če te že -edaj b"dim,ampak čist s'm poza-bu, al s' reku-, ' da ob 6-, ali 7* uri.
Ja u pet'h s'm reku! Ja kulk pa je zej ura?
Os>m preč.
, - Gospodična vas toži, da ste jo ugriznil v nos.
- To ni re$ jaz sem -vendar znan ve-; geterija-nec.
m
"t y
- Geepodi— -
čna takoj bi se po-ročil z vami, če bi vedel, da ahate kuhati.
- Tudi jaz z vami, če bi vedela, da znate pomivati. ;
-	Gospod oprostite! Ali vas smem prositi za roko vaše hčerke?
-	Ja, hm. Ja koliko pa zaslužite
na mesec?
-	Dvajset tisoč.
-	Toliko ima moja hčerka še aa robce premalo.
-	Oprostite, nisem vedel, da je še tako smrkava.
BLED
OD 15. MARCA DO 1. APRILA
Vzh.nemši film "LJUBAVNA ZMEDA"
16.	- 18. petek, sobota, nedelja,
Zah.nemški film "PETROGRAJSKE NOČI"
19.	- 20. ponedeljek, torek
Italijanski barvni film "KITAJSKI ZID" 21. - 22. sreda, četrtek
Sovjetski film "ILIJA MURQMEC"
23.	- 25. petek, sobota, nedelja,
X a. nc-osJco-A t-aJLijiua&kf JAJja~-*M0DERNA_. DEVICA" ■■
'26, - 27. ponedeljek, torek
Jugoslovanski-italijanski film "KAPO"
28.	- 29.v' sreba, četrtek
H AD 0. V L J IG A
Italijanski barvi film "NČL VELIKEGA NAPADA"
15/3. -	četrtek	ob	20	urai
I6/3» -	petek	ob	16	uri
I7/3. -	sobota	ob	20	uri
I8/3. -	nedelja	16	in	20 uri
Jugoslovanski film "ZVEČER.SB BOMO ZOPET SREČALI;*
I6/3.- petek ■ ob 20 uri I8/3. - nedelja ob 14.15 in 18
Jugoslovanski mladinski film "SOJENJE MAČKU BRNJI"
18/3. - nedelja ob 10 uri matineja
Zapadno-nemški film "RDEČI KROG" 20/3.	-	torek	ob	20	uri
21/3.	-	sreda	ob	18	in 20	uri
Ameriški vestern -film '"KONJENIKI" 22/3.	-	četrtek	ob	20	uri
23/3.	-	petek	ob	18	uri
24/3.	-	sobota	ob	20	uri
25/3.	—	nedelja	ob	16	.in 20	uri
Zapadno-nemški kriminalni film "STRELEC V ZELENEM"
23/3. - petek	ob 20 uri
24/3. - sobota	ob 18 uri
25/3. - nedelja	ob 18 uri
Francoski dokumentarni barvni film "SVET TIŠINE"
25/3. - nedelja ob 10 uri matineja
--Ameriški fa-sur-v&j ...f	t
MAŠČEVALEC"
30. - .31 i."petek,sobota.
I
Predstave ob delavnikih ob I7 in t 20 uri, ob nedeljah in praznikih ob 10, 15, 18 in 20 uri

X. •/ ! :
Ameripki fi lin "GRAND HOTEL"
27/3.	- torek ob 20 uri '	—
28/3.	- sreda ob 18; in 20‘uri
Ameriški barvni film " V 8,0 DNEH OKOLI SVETA"
Zaradi izredne dolžine so cene vstopnicam zvišane za 100 Predstavatraja 3 ure in 15 min.
29/3. - četrtek	ob	19	uri
30/3 o - petek	ob	19	uri
31/3»..---sobota	ob	19-3° uri
1/4t - nedelja ob 16 in 19*30 uri
Italijanski dokumentarni film "ZELENA MAGIJA" nam odkriva nenavadne' lepote od Bahanskih otokov preko Amazonke do Andov.
1/4. - nedelja ob I4.3O in matineja on 10 uri dopoldne.
Jugoslovanski film "NE VTIKAJ SE V SREČO"
3/4. - torek	ob	20	uri
4/4. - sreda ob 18 in 20 uri
Za mesec aprii kinopodjetji še nista sklenili pogodb, zato ne moremo objaviti sporeda do I5. aprila 1962.
VSEBINA
Organi upravljanja so obravnavali	*
Zaključni račun za preteklo poslovno leto	3
Kakšne so perspektive izpoljnjevanja plana za leto 1962 v vijačnem obratu	5
Pred volitvami delavskega sveta	6
Osnovna prednost	j
tfudi v mesecu februarju zelo nizka proizvodnja	6
letno poročilo o delu Obratne ambualnte	'	9
Pomen izobraževanja članov našega kolektiva	12
Utrditi bo treba naš mladinski aktiv	14
v •	-
Standardizacija (nadaljevanje)	16
Razvoj varjenja verig	20
Zakaj je zvišan proračunski prispevek	23
Posvet urednikov tovarniških časopisov	24
Pol milijona	26
Kino Bled	2g
Kino Radovljica	-	30
Izdaja: Tovarna verig Lesce pri Bledu - Ureja uredniški odbor'.- Urednik Andrej Vidic - Izhaja I5, v mesecu.
*' l
V----■■	-	_	‘	~	:
"VSAKO NAPAKO NA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJAH^IN^MpRÌcVAH JE TREBA TAKOJ PRIJAVITI SVOJEMU PREDPOSTAl/tjÈNÉÉlJ"''
"RAZGOVORI IN NEPAZLJIVOST PRI DELU POVZROČAJO NESREČO
SEZNANI SE Z NAVODILI ZA PREPREČEVANJE IN GAŠENJE POŽARA"
"SMRTNO NEVARNO JE GASITI Z GASILNIMI APARATI ELEKTRIČNE NAPRAVE- DOKLER SO POD NAPETOSTJO"