Kajetan Gantar (Ljubljana) 
V A L E N T I N V O D N I K I N G R Š K A P O E Z I J A 
Znano je, da je Valentin Vodnik zelo cenil oba klasična jezika, toda 
prednost je dajal grščini. O tem nedvomno priča sporočilo njegovega 
učenca Petra Petruzzija:1 » . . . Njegova moč kot gimnazijskega učitelja 
je temeljila predvsem na latinščini; saj je bilo treba po tedanjih pred-
pisih avtorje razlagati v latinščini; v latinščini jc dajal svoje izvrstne 
aforistične spodbude v šoli. ki so vedno pričale o njegovi duhovitosti in 
bistroumnosti; latinsko je s svojimi učenci rad govoril tudi zuna j šole 
in je posebno hvalil tiste, katerih uspehi v tem jeziku «o ga najbolj 
zadovoljevali. Vendar pa je dobro poznal tudi duha grškega jezika in 
je svoje učence neprestano spodbujal , na j š tudirajo grške vzore, ki jih 
je cenil višje kot latinske.« 
Ta ugotovitev je tem pomembnejša, ker je Vodnik »ictr ves zakore-
ninjen v prosvetljenstvu, ki je na splošno dajalo rimskim vzorom pred-
nost pred grškimi: Vergila so prosvetljenci cenili bolj kot Homerja, 
Senekovi odrski recitativi so jih globlje pretresali kot grške tragedije, 
in bolj kot Platonovi dialogi ali Aristotelove pragmati je jih je privlačilo 
lagodno kraml jan je Horacijevih in Senekovih moralističnih pisem. Po-
men grštva je začela ponovno odkrivati šele evropska romantika. Torej 
je Vodnik v tem pogledu že zaslutil pot, po kateri je krenila romantika. 
Toda ob tem se nam nehote zastavlja vprašanje : kateri pa so bili 
tisti grški vzori, ki jih je Vodnik tako zelo cenil? 
Med proznimi pisci bi jih lahko iskali v Berilu Greškem,2 k je r so 
prevedeni odlomki iz Hierokla, Ezopa, Ajliana, Poliajna, Diogena Laer-
čana, Plutarha, Atenaja, Stralxma, Stobaja, Lukiana. Med temi imeni 
1 P. Petruzzi , Vodnik und se ine Zeit. V o d n i k o v s p o m e n i k (Ljubljana 1859), 
13. Zan imivo je, da so V o d n i k u tudi avs tr i j ske prosvetne oblast i pred upoko-
j i tv i jo priznale , da je »v razlagi k las ikov posebno h v a l e v r e d n o marl j ivos t po-
kazal«; prim. M. Pleteršnik, V o d n i k — uč i te l j l jub l janske g imnaz i j e (Izvestje 
g i m n a z i j e v Ljubl jani 1875), 30. 
2 To berilo je po Vodnikov i rokopisni zapušč in i objavi l Fr. Wiesthaler , 
Va lent ina V o d n i k a Izbrani spisi (Ljubl jana 1890), 269—308. 
ш» je bil najbl ižj i pač Ezop, že zato, ker se je Vodnik kot izrazit pro-
svetljenec tudi sam ukvar ja l z basnopisjem in je ba je tudi svojim učen-
cem dajal Ezopa v prevajanje . 3 Sicer pa nas ob seznamu teb imen pre-
seneča, da je med njimi — po eni strani — neka j podpoprečnih piscev 
(Hicrokles, Poliajnos, Stobajos), po drugi strani pa pogrešamo imena 
nekaterih najboljših grških stilistov (Herodot, Tukidid, Ksenofon, Pla-
ton). Toda Vodnik je delal svoj prevod po šolski hrestomatiji,4 zato je 
bil vezan pač na lo. kar je takšna hrestomatija vsebovala; zato tudi 
gornjim imenom ne gre pripisovati posebnega pomena. 
Pomembnejše je vprašanje , k je n a j med grškimi pesniki iščemo tiste 
vzore, ki jih je Vodnik priporočal svojim učencem in ob katerih se je 
morda tudi sam zgledoval. 
Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti v nadal jevanju. 
1 
Enega teh vzorov nava ja že sani Petruzzi v omenjenem prispevku: 
»Zdi se, da je bil posebno doma v grški antologiji.«5 Pod »grško antolo-
gijo« je v tem primeru brez dvoma mišljena slovita zbirka epigramov, 
ki je sicer bolj znana pod naslovom Antliologia Palatina. Na to kaže že 
sama Petruzzi jeva opomba pod črto: »Vodnik je nekoč dal svojim učen-
cem kot snov za epigram šolsko klop. Izmed številnih epigramov, ki jih 
je prejel, je posebej poudaril tegale s pripombo, da ga označuje polet 
grškega duha (er habe einen Anflug vom griechischen Geiste); dejal je, 
da je ta učenec bral grško antologijo: 
Bank, die du einst den Sängern der Luf t die Äste verbreitend, 
Wohnung des süssen Gesangs ziertest den grünenden Wald: 
Gönne mir hier einen ruhigen Platz im Tempel der Musen, 
Wo ich an Vodnik's Hand richte nach Pindus den Flug.«0 
Prim. Fr. Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva (Ljubljana 1929—1938), 
str. 379 in op. 158 lia str. XX. 
4 To je ugotovil že Fr. Wiesthaler, o.e., XXXVI. 
5 Vodn ikov spomenik , 13. — Fr. Kidrič, o.e. 606, oč i tno misl i , da gre pri 
Petruzz i jev i besedi »Anthologie« za lapsus , zato to mesto n a p a č n o prevaja , ko l 
da je bil Vodnik »zlasti p o d k o v a n m e n d a v grški mitologi j i« . 
" V slovenskem prevodu bi se epigram glasil takole: 
Klop, ki si veje nekoč razprostirala pevcem ozračja, 
domek presladkih popevk, gozda zelenemu v kras, * 
meni zdaj tu, v svetišču modric, da j miren prostorček, 
kjer si z Vodnika roko k Pindu usmer jam svoj let. 
Epigrami s podobno tematiko so v resnici zelo pogostni v Palatinski 
antologiji.7 
Dejstvo, da je Vodnik tako dobro poznal in cenil ravno antologijo 
grških epigramov, nas ne preseneča, sa j mu je bil epigram ena naj l jub-
ših literarnih zvrsti. Zanimivo pa je, da med približno petdesetimi epi-
grami, kolikoar jih je napisal (polovica so k a j p a k epigrami na mesece 
v pratiki), ni niti enega, ki bi bil sestavljen v antični epigramski meri, 
to je v elegičnem distihu. 
2 
Drugi Vodnikov pesniški vzor z grškega P a m a s a so bila Anakreon-
tika zbirka kra tk ih razposajenih pesmic v anakreontski meri, nasta-
lih v obdobju helenizma in pozne antike. V tem se kaže Vodnik izrazi-
tega otroka svoje dobe, ki je imela anakreontsko poezijo v velikih časteh, 
jo pridno prebirala, prevajala in posnemala.8 Vodnik se je Anakreontu 
poklonil že v sklepni kitici svoje izvirne pesmi Stari pevec, ne boj не 
peti: 
Anakreon sivček 
na gosli poje, 
med laščeke zlate 
zapleta svoje. 
V to kitico je združil podobi dveh različnih anakreontskili pesmi, in sicer 
podobo Anakreonta-sivolasca9 in podobo Anakreonta, ki poje na gosli;"' 
7 T a k o se mi je npr. po n a k l j u č j u odprla Antliologia Palatina na zače tku 
IX. knj ige: tu se vrst i jo ep igrami , kjer govori oreh o s a m e m sebi in o svoji 
usodi (3. ep igram) , prav tako h r u š k o v o drevo (4., 5., 6. ep igram) , s m r e k a (30. 
in 31. epigram) itd. 
8 Več o t em v u v o d u Jožeta Mlinarica k s l o v e n s k e m u prevodu anakreont ik 
(Anakreont ika ali pesmi o v i n u in l jubezni , Maribor 1968, zlasti str. 7—9). 
0 C. 49, 2. Motiv pesn ikove starosti je v anakreontsk i poezij i nasp loh zelo 
pogosten , prim, zlasti C. 51, pa tudi 1, 6, 37, 45. — Anakreont ika cit irani p o 
doslej najbol j š i izdaj i Tli. Bergka (Lipsiae 1914). Vrstni red ai iakrcontik v izdaji , 
na katero se je opirul Vodnik , je bil neko l iko drugačen. 
10 Tako prevaja Vodnik grško oznako za strunski instrument bärbitos. 
sama osrednja podoba te pesmi, prispodoba pesnika s čebelo, pa spo-
minja bolj na Horacija kot na Anakreonta.11 
Še bolj neposreden dokaz Vodnikovega zanimanja za anakreontsko 
poezijo pa je prevod 14 anakreontik, ki so ostale v Vodnikovi rokopisni 
zapuščini in ki jili je nato deloma objavil Miha Kastelic v Kranjski 
Čbelici (1835), v celoti pa Andre j Smole (1840).12 Pri izboru anakreontik. 
ki se jih je lotil prevajat i , za Vodnika verjetno niso bili odločilni morali-
stični pomisleki, kot domneva Alfonz Gspan,13 sa j je med prevedenimi 
tudi neka j zelo odkrito erotičnih pesmi,14 med izpuščenimi pa precej 
povsem nedolžnih.15 
Večkrat je bila že izražena domneva, da je Vodnika k preva jan ju 
anakreontske poezije morda spodbudil nemški prevod njegovega poklic-
nega kolega Franza Peesenegerja.10 Vodnik je ta prevod dobro poznal, 
še več, včasih imamo vtis, da je hotel z nj im naravnost tekmovati in mu 
pokazati, koliko lepše zveni anakreontska poezija v slovenščini.17 Toda 
ob tem je treba izrecno poudariti , da Vodnik ni prevajal po Peeseneg-
gerju, ampak neposredno iz izvirnika; to je jasno razvidno spričo neka-
11 Horac primerja svoje pesniško ustvarjanje z marl j iv im trudom matinske 
čebele (apis Malina, С. IV 2, 27—32). O Vodnikovem odnosu do Horaci ja na-
sploh prim. D. Voglar, Vodnikovo spoznavanje I ioraea (Slavist ična revija 13, 
1961—62, 60—87). Mimogrede (v zvezi z našo temo): Čudno bi bilo, če Vodnik 
kot vel ik časti lec Horacija ne bi upošteval enega temeljnih naukov Horacije-
vega Pisma o pesniš tvu (v. 268—9): DOS exemplaria Graeca nocturna oersate 
manu. Dersate diurna! 
12 Podrobnosti navaja A. Gspan, Izbrane pesmi Valent ina Vodnika (Ljub-
ljana 1958), 208. 
13 A. Gspan, o.e., 163: »Od 64, kolikor jih šteje ta grška zbirka, jih je odbral 
le 14. ker so se mu druge, preodkrito erotične, zdele preveč kočljive.« Pač pa 
so bili tovrstni pomisleki za Vodnika odločilni proti objavi anakreontik na-
sploh. kot je pozneje A. Gspan modif ic ira l svojo trditev (Zgodovina s lovenskega 
s lovstva I, SM 1956, 421). 
14 Sem sodijo npr. pesmi Slabeč, Neznana oojska, Lastaoca. 
15 Takšne so npr. pesmi 4, 6—8, 20, 38, 43—46, 52—54. 
lu Anakreon aus dem Griechischen übersetzt (Laibach 1803). 
" Zanimivo je, da je Vodnik posloveni l skoraj vsa mitološka imena in 
imena ozvezdij , medtem ko jih je Peesenegger polatinil ali pa obdržal grško 
obliko; tako beremo pri Peeseneggerju Amor, Ares, Arktos, Bootes, Grazien, 
Kythere, Lyäus , Musen, Orion, Plejaden, Phöbus , Vulkan, pri Vodniku pa 
Ljubezen, Vodan, mali voz, burovž, Prijaznice, Lada, Vinodaj , Umetnice , d'zevna 
zvezda. Gostosevci , sonce, I lromak. 
terili drobnih spodrsljajev, ki jih v Peeseneggerju ni;18 poleg tega se je 
Vodnik pri p reva jan ju naslanjal na drugo, boljšo edicijo grškega izvir-
nika kot njegov nemški kolega.19 
Prevod anakreontik sodi med Vodnikove najbol j posrečene verzifi-
kacije. V novejšem času sta se pri nas lotila p reva jan ja anakreontik dva 
izvrstna prevajalca — Anton Sovrè in njegov učenec Jože Mlinaric; in 
vendar najdemo v Vodnikovih prevodih še zmerom odlomke, ki se lahko 
kosajo z novejšima. N a j navedem en sam primer! Za ilustracijo doda-
jam še Peeseneggerjev nemški prevod. Gre za sklepne verze pesmi 'Žen-
ska moč: 
Vodnik: 
. . . Lepoto da ji! 
Lej ta je v s a nje hramba, 
ta je nje ščit, nje su lca; 
železo, jeklo, ogenj 
p r e m a g a ženska lepa. 
Sovrè: 
. . . D a ji l epoto 
names to šč i tov, k o p i j 
in sp loh vsega orožja: 
z l epoto svojo kos je 
ce lo že lezu in ognju. 
Mlinaric: 
Kaj dala je? Lepoto 
names to k u p a ščitov, 
namesto , sulic, kopij . 
P r e m a g a i že lezo 
i ogenj lepot ica . 
10 En sam primer! Verz 14, 24 {fagoûsan âgriôn ti) prevaja Vodnik in polj-
skega kaj jedla, oč i tno pod vt i som i zpe l jave pr idevn ika agrios od agios 
{— polje). Toda prvotni pomeri te besede se v l i terarni grščini sp loh ne upo-
rabl ja več, âgrios se rabi že od H o m e r j a dal je s a m o v pomenu divji. In Peesen-
egger je tako tudi prevedel : von milden Früchten zu leben. 
19 T a k o p r e v a j a V o d n i k v 21, 3 studence pije morje (anaürous), Peesenegger 
pa das Meer trinkt aus den Lüften (d' a liras)-, v. 32, 7 prevaja Vodnik karkol 
po gozdu raste (tréphousin hylai), Peesenegger pa und mas die Jahreszeit brin-
get (phérousin hôrai). 
Peesenegger: 
Was giebt sie diesen? Schönheit, 
anstatt der Schilde aller, 
anstat t der Speere aller; 
Denn es siegt über Eisen 
und Feuer, welche schön ist. 
V S o v r e t o v e m p r e v o d u nas m o t i t a be sed i sploli in celo, ki ju o b č u t i m o 
s k o r a j ko t n e k a k š n i maš i l i . V M l i n a r i č e v e m p r e v o d u nas m o t i t a a na fori 
namesto — namesto,-0 še b o l j p a i — i. 
3 
Po leg z b i r k d r o b n i h e p i g r a m o v in e p i g o n s k i h a n a k r e o n t i k p a je bil 
V o d n i k u p r i s rcu t u d i n a j v e č j i g r š k i p e s n i k — Homer. V n j e g o v i h ver -
zih bi s icer z a m a n i ska l i h o m e r s k i h o d m e v o v , za to p a n a s v t e j d o m n e v i 
u t r j u j e n e k o d r u g o p r i č e v a n j e . V mis l ih i m a m l a t i n sko p e s e m v e leg ičn ih 
d i s t i h ih , s k a t e r o se je l j u b l j a n s k i p r i d i g a r J u r i j M i k l a v č i č V o d n i k u 
z a h v a l i l za p o s l a n i i zvod l a t i n s k e g a p r e v o d a I l i ade . Z d a j m u t a izvod 
v r a č a , o b e n e m ga pros i , n a j m u p o š l j e še n e m š k i p r e v o d H o m e r j a : 2 1 
Sum tibi non minimus jam debitor, optime Vodnik! 
(Ju i mihi Maeonidis sacra legenda dabas. 
Cur ea, si fortasse rogas, non ipse reportem: 
Non est, quo referum, sat mihi nota domus. 
Ast mihi nota tuae satis est dement ia mentis, 
Qua mihi jam pridem suscipiendus eras. 
Нас fretus nova vota tibi cur ferre timebo? 
Non etenim dabi tur dura repulsa mihi. 
1 Hadem lutio, fateor, legi ore tonantem; 
Ncscio, teutonica quoinodo voce tonet. 
l i ane quoque si fas est eposcere, rure morantem, 
Rure reversurain non mihi, quaeso nega. 
Sic mihi divinum bis commostrabis Homerum, 
Ejus et ad cantum bis mihi ductor (Vodnik) eris. 
20 Ta anafora je v izvirniku sicer izpričana, toda medtem ko je v grščini 
enozložnica ant' skoraj neopazna, zveni slovenska anafora s trozložnim pred-
logom namesto precej papirnato. 
21 Pesem je objavil Miha Kastelic v Vodnikovem spomeniku str. 43. V slo-
venskem prevodu bi se glasila takole: 
Nisem ti več prav majhen dolžnik, predobri moj Vodnik: 
verzov meonskih svetost ti si mi v b ran je dajal . 
Miklavčič (orej Vodnika slavi, češ da mu bo postal dvakrat Vodnik 
do Homerja; pri tem očitno namiguje na pomenljivoet Vodnikovega 
priimka, s čimer se je tudi Vodnik sam rad poigraval.22 Vendar je malo 
verjetno, da bi Miklavčič proslavljal pr i ja te l ja kot »dvakratnega vodni-
ka do Homerja« samo zato, ker mu je posodil prevod Iliade. Ce drugega 
ne, ga je moral Vodnik vsaj tudi opozarjati ali navduševati za Homerja, 
Miklavčič pa je moral zanesljivo vedeti, da Vodnik poseduje poleg latin-
skega tudi nemški prevod Homerja. 
V tej zvezi se nuni zastavlja več vprašan j : K d a j je nastala Miklav-
čičeva pesem? Kateri nemški prevod Homerja je mišljen? Kdaj se je 
Vodnik začel zanimati za Homerja? Odgovori so lahko samo več ali 
m a n j hipotetični. Vodnik se je z Miklavčičem morda zbližal 1799, ko sta 
sodelovala v isti komisiji za revizijo Japljevega prevoda Sv. Pisma;23 to 
bi bil mogoč terminus post quem. V tem času pa je Vodnik že lahko imel 
v rokah sloviti Vollov prevod Iliade, ki je izšel neka j let popre j (1793). 
Najbol j zanimiv bi bil seveda odgovor na zadnje vprašanje . Ali je 
Vodnikovo zanimanje za Homerja morda v kakšni zvezi z njegovim 
poskusom zgodovinske epopeje, o kateri se je pismeno posvetoval z 
Zoisom? Zois mu je t eda j v pismu, datiranem 30. novembra 1795, sve-
toval, n a j bere keltske pesnitve Ossiana in Fingala, ki mu jih lahko 
pošlje v Denisovem prevodu.24 Vse kaže, da je ta Zoisov nasvet pri Vod-
niku naletel na gluha ušesa: Ossian, ki je od Cesarottijevega italijanske-
ga (1763) in Denisovega nemškega prevoda (1768) dalje nekaj desetletij 
obvladoval evropsko literaturo, je t eda j že pr iha ja l iz mode. Na obzorju 
je bila nova, resnična pesniška zvezda — Homer, zlasti še, odkar je Wolf 
Morda sprašuješ , zakaj zdaj knj ige ti s a m ne pr inesem: 
hiše dovo l j ne p o z n a m , kani naj jo neseni nazaj . 
P a č pa mi dobro p o z n a n je tvoj z n a č a j b lagohoten , 
sa j si mi z d a v n a j nekoč nudil prisrčen sprejem. 
V to se z a n a š a m — z a k a j bi se bal z n o v o prošnjo do tebe? 
Vem, da ti je n ikdar trdo odrekel ne boš. 
Gle j I l iado sem bral, v la t inskem jez iku donečo, 
vendar še z m e r o m ne vem, k a k š n a v t ev tonskem zveni . 
Ako dovol i š mi, zdaj na dežel i , te prosil bi zanjo, 
s k m e t o v dobiš jo nazaj , če mi usl iš iš prošnjo. 
Ti pa tako mi boš d v a k r a t pokaza l božans tvo Homerja , 
v verzov njegov ih skr ivnost dvakrat posta l mi Vodn ik ! 
22 Prim. A. Gspan, Izbrane pesmi Va lent ina Vodnika , 147. 
23 Prim. Fr. Kidrič, Zgodovina s lovenskega s lovstva , 317 in 355. 
24 V o d n i k o v spomenik , 61. 
o b j a v i l svo j a s lovi ta Prolegomena (1795) in H e r d e r svo je o g n j e v i t e in 
p r o d o r n e ese je o H o m e r j e v i ume tnos t i . P r i n a s O s s i a n o v e o d m e v e j a s n o 
č u t i m o v L i n h a r t o v i m l a d o s t n i z b i r k i Blumen aus K rain,-5 n eko l i ko t u d i 
v v e r z i f i k a c i j a h J a n e z a D a m a s c e n a D e v a , ki je b i l p o d m o č n i m v p l i v o m 
O s s i a n o v e g a n e m š k e g a p r e v a j a l c a Denisa . 2 0 V o d n i k se je l a h k o seznan i l 
/. Den i sov im p r e v o d o m O s s i a n a že v le t ih , k o je sodeloval p r i D e v o v i h 
P i s a n i c a h — v e n d a r ko t t a k r a t t a k o t u d i z d a j m i s t i f i k a c i j e ško t sk ih b a r -
dov n a n j o č i t n o niso n a r e d i l e v t i sa . Ali je m o r d a n a m e s t o t ega r a j š i na 
las tno p o b u d o segel po H o m e r j u ? 
Toda s t e m s m o že zašl i n a p o d r o č j e n e d o k a z l j i v i h d o m n e v . E n o p a 
je go tovo: če j e V o d n i k o p o z a r j a l n a H o m e r j a celo svo j ega p r i j a t e l j a 
M i k l a v č i č a . p o t e m je več kot v e r j e t n o , d a ga je k o t v z o r n i k a p r e d s t a v -
l ja l t u d i s v o j i m u č e n c e m n a g i m n a z i j i . I n za to m o r d a n i n a k l j u č j e , d a 
se j e r a v n o e d e n teh učencev , J a n e z N e p o m u k Pnimic , že n e k a j le t po 
tem, k o je z a p u s t i l V o d n i k o v o šolo, ko t p r v i m e d Slovenci zače l u k v a r -
j a t i s p r e v a j a n j e m l l o m e r j e v e I l iade . 2 7 
ZUSAMMENFASSUNG 
Valentin Vodnik (1768—1819) hat , wie aus den Erinnerungen seines Schülers 
Peter Petruzzi ersichtlich wird, »griechische Muster« sehr hoch, sogar höher 
als die lateinischen geschätzt. Welche Werke der griechischen Literatur sind 
unter diesen Mustern zu verstehen? Auller den in Vodniks Griechischem Le-
sebuch (»Berilo Greško«) vertretenen prosaischen Schriftstellern, denen wohl 
nicht allzu große Bedeutung beizumessen ist. da es sich lediglich um die Über-
setzung einer Schulchrestomathie handelt, sind diese Muster in drei Bereichen 
der griechischen Poesie zu suchen: erstens, in den Epigrammen der Anthologia 
Palatina; zweitens, in der Sammlung der Anakreontea; drittens, in Homers 
epischen Gedichten. Die letztgenannten haben ihn vielleicht zur Zeit, als er 
sich mit dem Entwurf einer Epopee beschäftigt hat, angezogen; es ist auch 
kaum ein Zufall, dali sich eben einer seiner Schüler, J. N. Primic, als erster 
unter den Slowenen an die Übersetzung der Ilias gemacht ha t ; und der neula-
teinische Dichter Jur i j Miklavčič luit seinen Freund wohl nicht umsonst ductor 
(Vodnik) ad Ilomeri canium genannt. 
25 Prim. A. Gspanovo opombo v Linhartovem Zbranem delu I (Ljubljana 
1950), 506. 
20 A n t o n S lodnjak , S lovensko s lovs tvo (Ljubljana 1968), 70—71. 
27 Prevedel je prvih 17 verzov Iliade (objavil jih še šele L. Pintar v Zbor-
niku Slovenske Matice 6, 1904, 235—6). Prevod, ki je sicer brez datuma, je 
nastal pač v istem času kot drugi Primičevi prevodi, ki so datirani 1809 ali 
1810 (prim. Breda Slodnjak, SBL JI, 582), in ne šele okoli leta 1820, kot domneva 
Janko Moder v Dodatku k Zgodovini grške književnosti I (Ljubl jana 1966), 564.