LETO II. Izhafa öuakrst na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev. Uredništvo in upravništvo : Ljubljana, Turjaški trg 2 kamor nuj se tudi pošiljajo rokopisi. Štev. 22. SVOJE ZAHTEVE UVELJAVIJO ŽELEZNIČARJI LE V ENOTNI, RAZREDNO - ZAVEDNI OROANIZACIJL železničarji zaMevamo svojo pravico. ------tv.*, ■ r • del. zbornica vseh ogromnih nalog. Vlada je imenovala 60 zastopnikov v del. zbornici in teh 60 od zgoraj postavljenih in od zgoraj odvisnih ljudi je tri leta vodilo delavsko zbornico, kakor je pač moglo in znalo. V to se danes ne bomo spuščali. Po treh letih sabotaže s strani vlade pa bodo končno le prišle volitve v d.el. zbornico in delavstvo bo dobilo priliko, da samo izvoli one zastopnike, katerim zaupa, da bodo v del. zbornici branili interese delavcev in nameščencev. Toda zopet je tu minister tisti, ki hoče sabotirati določbe zakona o zaščiti delavcev. Minister se protivi temu, da bi Imeli volivno pravico železničarji — delavci in nameščenci. Od začetka! je hotel odrezati tudi kovinarje in rudarje cd del. zbornice. Ali tu se je končno posrečilo del. zbornici, da pridejo v njen delokrog tudi rudarji in kovinarji. Tudi mi železničarji ne smemo dovoliti tega, da bi vlada gazila zakon. Zato odločno zahtevamo, da imajo železničarji voliv-iio pravico pri valitvah v Del. zbornic« in da pošljejo v njo svoje zastopnike-železničarje, ki bodo lahko najuspešnejše branili naše interese, j Tozadevno moramo organizirani železničarji pritisniti na vse kompetentne instance in z vsakega svojega zborovanja poslati ministrstvu za socialno politiko zahtevo, da spadamo v delokrog del. zbornice in da zahtevamo aktivno iu pasivno volivno pravico v njo. In če vlada sama ne bo spoštovala svojih zakonov, kdo naj se še po njih ravna? V smislu § 36. zakona o zaščiti delavcev so se ustanovile v Jugoslaviji delavske zbornice. Zakon je dal delavskim zbornicam precej'obsežen in za vse delavstvo koristen delokrog. § 37. istega zakona pravi: Naloga delavskih zbornic je, ščititi ekonomske, socialne in kulturne interese vseh delavcev in nameščencev (uradnikov) in se smatrajo za razredna predstavništva delavcev in nameščencev. Delavska zbornica ima podajati poročila in predloge pristojnim državnim in samoupravnim organom o ureditvi delovnih razmer, o vprašanju delavskega zavarovanja, delovnih trgov, delavskih stanova ni, socialne higijene, delavske prehrane, prosvete in o vseh ostalih vprašanjih, ki se direktno ali indirektno dotikajo interesov delavcev in nameščencev; posreduje pri sklepanju kolektivnih pogodb kakor pri vseh sporih med delodajalcem in delojemalcem; vodi statistiko in zbira podatke o vseh vprašanjih, ki se tičejo , delavcev in nameščencev; zbira in hrani delovne pogodbe; vodi evidenc j delavskih in strokovnih organizacij; posreduje in intervenira direktno pri vseh državnih uradih, napravah in delodajalcih, kadarkoli zahtevajo to interesi delavcev in nameščencev. Vsakemu bo jasno, kako važna in koristna je ta inštitucija za delavstvo in nameščence. Toda do danes del. zbornica ni vršila vseh teh nalog, kakor bi jih morala. Zakaj? Ker je ministrstvo za socialno politiko teptalo zakon, oviralo pobiranje prispevkov in dajalo tako majhen proračun, da z njim ni zmogla Uratnik: Socialna zakonodaja. (Referat na kongresu 24. oktobra 1925.) (Konec.) Na mestu je, da opozorimo, da so tudi železničarji sami šli od velike stavke sem, popolnoma rakovo pot. Že pred vojno je imel delavski zaupnik na že-liznici nekako mesto. To so bile personalne komisije. Danes se vse to poskuša odpraviti in v debati boste morda to po izkušnjah ilustrirali. Posebno v delavnicah in tistih strokah železniškega obrata, kjer ni definitivnih nastav-Ijencev, je važno, da se zaščitijo delavski zaupniki, ker so izpostavljeni najhujši nevarnosti: s kratkim odpustom brez vsake komisije in razprave jih je mogoče vreči na cesto'in zlomiti odpor delavstva. V prvi vrsti je to vprašanje važno za delavsko pomožno osobje in mora se gledati, da se s pravilnikom uveljavi. Poznate zgodbo o pravilnikih. Dosedaj je vse ostalo na papirju. Tu se Vam stavlja polje za nadaljnje borbe, kjer morate doseči varstvo zaupnikov. V zakonu o zaščiti delavcev so predvidene inštitucije, ki morajo gledati na to, kje in kdaj se godi delavcu krivica. Imamo inšpekcijo dela, ki pregleduje tovarne, če so prostori zdravi, če se krši delovni čas, če so ženske ponoči v službi. V železničarskih obratih ni take inštitucije, tam so oni, ki obrat vodijo tudi sodniki v vseh stvareh, ali so delavstvu prav ali ne. Imamo v delavci zaščitni zakonodaji železničarjev veliko praznino, katero je treba odstraniti- Tudi bo treba postaviti organe, ki bi se brigali za zdravje železničarjev. .Poglejmo, kakšne razlike so med železničarskimi delavnicami in kovinarskimi tovarnami. V teh imamo zaupnike in treba bo ravno tako zaščititi delavce po železniških delavnicah. Direktor ne gleda na to, ali je kaka stvar v kvar delavstvu ali ne, njegova naloga je, da dvigne produkcijo. Dvema gospodarjema je težko služiti. Zato bo treba to stvar nekoliko razdeliti. Nekako podobno funkcijo imajo pri ostalem delavstvu delavske zbornice, ki. naj bi bile zakoniti predstavnik delavstva. Tudi one se imajo brigati za to, da se delavska zakonodaja izvaja. A njih delokrog je obširnejši, kot delokrog inšpekcije dela. One imajo to dobro pred inšpekcijo dela, da so odvisne samo od delavstva. Inšpekcije dela so odvisne in podvržene vplivom raznih višjih gospodov. To je neugodno. Delavsko zbornico bi se moglo pri železničarjih zelo opažati. Tu vidimo, kako obstoja neka dejanska potreba, da imamo samo od delavstva odvisno reprezentanco. Delavske zbornice naj bi razne zakone proučavale, predno jih sprejme parlament, one imajo pri tem uveljavljati delavsko stališče. Tisti, ki. je zasledoval njihovo delo, je mogel videti, kako to gre. Izdal se je pravilnik za rudarje. Delavska zbornica je ta pravilnik podvrgla kritiki in vodila odpor rudarjev. Delavska zbornica more s svojim uradništvom marsikaj temeljito proučiti, česar zaupnik ne more. Ona -mu mora stati ob strani. Vsak zakon, ki bi se izdal, bi moral biti predložen delavski zbornici v-pogled. Razen tega je pa pomen delavske zbornice še obširnejši. Mi dostikrat vemo, kako je težko delati strokovnim organizacijam, ker je žalibog zavednih delavcev malo in je večji del nezavednih in so vsa bremena zvaljena na zavedne; ti plačujejo in delajo. Da bi se ta krivica popravila, je zamišljeno tako, da bi delavska zbornica pobirala prispevke od vseh delavcev in delavk in naj bi pomagala prevzeti mnogo nebo-jevnih funkcij strokovnih organizacij nase. Ona ima podpreti delo strokovnih organizacij, skrbeti za izobrazbo delavstva, predavanja, pevska društva itd. Strokovne organizacije naj zbirajo predvsem borbeni fond, vse druge naloge naj bi se po možnosti skušale prenesti na inštitucijo kot delavsko zbornico. Proračun take organizacije znaša veliko, naše delavske zbornice za to leto 2 mi- l.jona dinarjev, in lahko si zamislite, da je s tem denarjem mogoče začeti obsežno in veliko kulturno delo med delavstvom. Kako važno bi bilo, da bi delavska zbornica reprezentirala vse delavstvo in tudi železničarje. Po zakonu je tako, ampak žalibog so razmere danes take, da zakon ni več tako svet, kakor je bil pred vojno. Ako se ministru ne dopade, lahko zakon spreminja ali ovrže, tem bolj, ker ni v parlamentu nikogar, ki bi ministru jasno povedal, da je narodna skupščina nad samovoljo ministrov in da se njenih sklepov, zakonov ne sinejo dotikati. Tako se je od-1 pravilo veljavno zakonodajo o delavskih zaupnikih. Odpraviti se je tudi hotelo delavske zbornice. Delavska zbornica je izdala pred kratkim poročilo, bilanco svojega dela. Kdor ga je pročital, je videl križev pot, ki ga je morala iti. Državne podpore je dobila pri ustanovitvi 9000 Din. Morali bi izvesti čimprej volitve. V enem tednu smo napravili volilni red in ga predložili ministru. A vse je prišlo v to reakcionarno dobo, ko hočejo delavstvu vzeti vse pravice. Minister je delal pasivno rezistenco, on ni potrdil volilnega reda. Tn kaj bi bilo, če bi delavstvo in njegovi reprezentanti ne posvečali tej inštituciji vse pažnje. Dolgo se je živelo od samih kreditov. Končno je minister lansko leto potrdil volilni red in dal nam je ukaz, naj gremo takoj v volitve, ki naj se izvršijo tako, da bi železničarji, kovinarji in rudarji ne volili. Bili smo v težkem položaju. Morali smo sedaj započeti borbo, zato, da se raztegne vpliv delavske zbornice na bratovske skladnice in železničarje. Pri prvih smo dosegli uspeh 28. septembra in smo 4. oktobra sklenili, da izvedemo volitve. To sem zato 'povedal, ker je vse polno ljudi, ki mislijo, da so uprave krive, da se ne vršijo volitve. Ampak šele po 8. septembru smo dobili zagotovilo, da bode volilo lahko tudi tistih 17.000 rudarjev in kovinarjev iz industr. krajev, ker sicer bi volile samo služkinje. Za železničarje smo vodili borbo naprej. Obrnili smo se na ministra saobraćaja in minister se ni mogel braniti na podlagi zakona. Trdil je, da so vsi železničarji nekaki javni uradniki, kakor so to okrajni glavarji na primer. To vendar ne gre, da bi jih Vi hoteli spraviti v območje delavske zbornice. Mi smo takoj ministru dokazali, da je potem javni uradnik tudi tobačni delavec in rudar v Bosni, ker je država njegov gospodar. Vse to so podjetja, ki imajo državo, najbolj reakcionarnega gospodarja, kar jih je danes mogoče. To ni mogoče, je rekel minister. Delavske zbornice bodo nahujskale vse delavce in promet bo v neredu. Odgovorili smo mu, da bi potem moral v Belgiji, Franciji in Nemčiji ves promet stati, ker so vsi organizirani. In na to ni minister nič odgovoril. Ne vem, kako je, ampak mi ne bomo opustili priključitve železničarjev, vodili bomo borbo naprej z isto taktiko, kot smo jo vodili za rudarje in kovinarje, za bratovske skladnice, če bo prometni minister proti. Treba bo postopati v soglasju z Vašo organizacijo. Kakor snio preje rekli, da rabite zaslombe in podpore ostalega delavstva, se ravnotako ostali zavedajo, kaj so jim železničarji. Oni so bili vedno pionirji delavskega pokreta in zato jim bo drugo delavstvo stalo vedno ob strani. Končna točka delavske zaščitne zakonodaje je zavarovanje delavcev. Delavec mora dobiti plačo tudi takrat, ko postane onemogel in bolan, ne sme se ga kar tako vreči na cesto. Za uveljavljanje tega stališča je bojevalo delavstvo dolgo težko borbo. Preje je bil delavec, ko je onemogel, vržen v kak hlev ali pa je moral iti beračiti na ulico, bil je navezan na usmiljenje dobrih ljudi. Delavsko gibanje je na to krivico brezpogojno zahtevalo, da mora biti delavska plača tako velika, da lahko delavec živi tedaj, ko dela, in takrat, ko postane bolan ali onemogel. Ta borba ni na celi črti izvedena Za slučaj bolezni imamo precej dobro zavarovanje, pri drugih strokah boljše kot pri Vas, železničarjih. Sami ste dali izraza temu, s tem, da ste se odločili, da .sami vzamete Vašo bolniško blagajno v roke. Mnogo bo treba izpremeniti. Državna uprava ne daje nobenih prispevkov za to zavarovanje. Niti tega, kar vzame od delavcev, jim noče dati. V ostalih obratih je drugače. Pri Vas pa ne more iti to na drug način, kot na račun bolnih. Za bolezensko podporo ni mogoče skrbeti, če ni denarja tu. Naša dolžnost in celega pokreta je, da državo navadimo na to, da je dolžna prispevati. Tudi v monopolski direkciji se je zavzemalo ravnotako stališče, češ, da zakon velja samo za privatnike, ne pa tudi za državo in to kljub jasnemu besedilu zakona. Še v težjem položaju se nahaja starostno zavarovanje železničarjev. Za delavstvo, ki je definitivno nastavljeno, še gre, če skladov ni, se dajo iz državne blagajne. Ni pa za one, ki niso definitivni. V drugih strokah imamo provi-zijske sklade. Danes je to vprašanje nerešeno in temu bo morala Vaša bodoča organizacija posvečati vso pažnjo. Vsak delavec, če je definitiven ali ne, mora biti zavarovan za starost in onemoglost Slovenski železničarji bodo sedaj sta P na neugodnejšem stališču kot p n vojno. Delavstvo zahteva svojo oskrbo vedno in mirnega kotička za starost. Videli ste, da so to važna vprašanja. Morda v tem ni rešitev vseh problemov, ki jih ima rešiti delavski razred, vendar so vredni, da se zanje borimo, kajti v Avstriji je imelo delavstvo v razvitih krajih veliko moč in njihova parlamentarna frakcija je imponirala s svojim številom in s svojo intelektu:' io močjo. Odvisno je danes samo od energije, s katero se bomo oklenili svoje organizacije. Železničarska organizacija v Sloveniji je na razveseljiv način zbrala S' oje razbite delce in postavila svoje delo na tako podlago, da se bo s ter večjo vnemo postavila za pravice ž'-1«3 mčar-jev. Prvi uspehi bodo razredi raved-nost povečali. Ce bodo ž ’ ličarji vztrajali na poti, katero so ' pili s tem kongresom, smemo upati, ' bodo železničarji krepka onora vseu p delavskemu pokretu, da bodo posti' zopet njegova avantgarda. DOPISI IN OBČNI ZBORI. Ljubljana-glavni kolodvor. (Mrcvarenje železničarjev s protokoli.) Vsem železničarjem je dobro znano, da se' marsikateremu kretniku ali pre-mikaču dogodi, da se prereže kretnica. Pri velikem prometu se take stvari po celem svetu dogajajo in se bodo še dogajale, dokler bodo železničarji tako preobloženi z delom kot so sedaj. Svojčas, ko so bili na postaji pametni in trezni predpostavljeni, ki so službene težkoče in delo kretnikov in premikačev poznali in razumeli, so v takem slučaju, da je bila kretnica prerezana, krivca kaznovali s 50 vinarji in stvar je bila v nekaj dnevih rešena. Tako se menda godi še sedaj po postajah, kjer preiskujejo take stvari gospodje, ki imajo vsaj malo pojma o delu kretnikov in premikačev. Drugače pa je pri nas na ljubljanski postaji, kjer ima v teh zadevah reševati tajnik Gomilšek, ki ga vsi dobro poznamo. Ta pa i’ešuje in dela takole: Raport o prerezani kretnici pusti ležati po cele tedne in po dveh mesecih se spomni nanj in. pokliče celo vrsto železničarjev na >protokok.. Po cele ure mora v svojem prostem času stati železničar pred njim in odgovarjati na različna vprašanja. Če pride človek in čeprav najhujši zločinec k preiskovalnemu sodniku na zaslišanje, mu sodnik ponudi stol, pred tajnikom Gomilšekom pa mora človek stati in stati, da mu otrpnejo noge. In kaj vprašuje? Pomislite, od ubogega premikača hoče vedeti po dolgih tednih, iz katerega tira in na kateri tir so se prestavljali vozovi, ko je bila kretnica prerezana. Kdo naj se takih stvari po 2 mesecih spominja. (Tudi tajnik Gomilšek se ne bo mogel čez 2 meseca spominjati, ali je »protokole danes zapiral v levo ali desno miz-hico.) Ako kdo ne ve povedati, kar hoče Gomilšek, pravi da je v službi spal. In ko je krivec naposled dognan in ko je že priznal, da je on tisti »hudodelec«, ki je kriv, da je bila kretnica prerezana, tajnik Gomilšek še nadalje zaslišuje in preiskuje. Kaj hoče s tem, ne vemo mi in najbrže tudi on sam ne ve. Mi kretniki in premikači opravljamo službo po svojih človeških močeh in zato zahtevamo, da se z nami postopa tudi po človeško. Ako pa misli g. Gomilšek, da se moramo držati samo le predpisov in po njih delati, naj nam to jasno pove. In mi bomo to tudi delali. Če odpravimo potem v postaji in iz postaje 160 rednih brez izvanrednih v 24 urah, pa je potem njegova stvar, a ena minuta 25 para, se pa naj iztirja iz — predpisov. JKrotniki in premikači. Delavnica Maribor. V četrtek, dne 26. novembra 1925 točno ob 17. uri (5. uri popoldne) se vrši v prostorih gostilne Senica v Studencih pri Mariboru likvidacijski občni zbor podružnice Splošne žel. organizacije Maribor in nato redni občni zbor Ujedinje-IIega »Saveza železnic.arjeVj podružnice Maribor I.« Dnevni red: 1. Likvidacijski občni zbor Splošne žet. org. Maribor: a) Poročilo o ujedinjenju žel. organizacij ; b) Poročilo o stanju podružnic; c) likvidacija podružnice. 2. Občni zbor ujedinjenega »Saveza železničarjev podr. Maribor I.« a) Naše zahteve k delavskemu pravilniku; b) uveljavljenje zakona o zaščiti delavcev; c) poročilo odbora — predsednika, tajnika in blagajnika; d) volitev novega odbora; e) razno. Dolžnost vseh članov ujedinjenih organizacij iz delavnice Maribor iti od progovne sekcije je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Odsek vlakospremnega osebja Ljubljana. Ustanovni sestanek »Odseka vlako-spremnega osobja« Ljubljana se vrši v soboto dne 21. novembra 1925 ob 17. uri (5. uri popoldne) v uradnih prostorih organizacije v železničarskem domu na Turjaškem trgu. Dnevni red: a) Pore iio pripravljalnega odbora; b) voh..' c «dnika, tajnika, blagajnika inLori.diega odbora; c) naše stališče k pragmatiki; d) slučajnosti. Kategorijsko društvo »Sprevodnik« je likvidiralo. Pozivamo celokupno vlakospremno osobje, da se tega ustanovnega sestanka udeleži v kar največjem številu, da damo tako trdno podlago našemu delu, ki mora biti vredno naše številnosti in vzor dobre organizacije. Pripravljalni odbor. Ormož. Podružnica Ormož sklicuje za nedeljo, 6. decembra 1925 redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o ujedinjenju železničarskih organizacij. 2. Poročilo o intervencijah in položaju železničarskega osobja sploh. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. Vabimo vse železničarje brez razlike kategorij na delo za svojo korist in svoje pravice. Na občnem zboru poroča poročevalec od centrale iz Ljubljane. Čas in kraj občnega zbora bomo pravočasno javili potom letakov. Podružnica Ormož. Pragersko. Redni občni zbor krajevne skupine Pragersko se vrši v nedejo, dne 29. novembra 1925 ob 14. uri (2. uri popoldne) v gostilni Leskovar Pragersko. Dnevni red: 1. Naše zahteve k delavskemu pravilniku in pragmatiki. 2. Poročilo dosedanjega odbora. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. Na občnem zboru poroča referent iz Ljubljane. Vuzenica. Redni občni zbor tukajšnje krajevna skupine Vuzenica se vrši v nedejo, dno 22. novembra 1925 ob 9. uri dopoldan v prostorih gostilne Premrov (preje Pušnik) v Spounjem trgu 5. Dnevni red: 1. Položaj železničarjev v splošnem. 2. Pragmatika in delavski pravilnik. 3. Volitev odbora za leto 1926. 4. Razno. Poroča referent centrale. Dolžnost vseh sudrugov je, da se občnega zbora sigurno udeleže. Kdor še ni organiziran, naj se do tega dne sigurno organizira, da bo imel na občnem zboru glasovalno pravico. Maribor gl. kol. Redni občni zbor ujedinjenega »Saveza železničarjev Jugoslavije, podružnice 'Maribor II.« se vrši v petek, dne 27. novembra 1925. Kraj, ura in dnevni red se naznani v letakih. Maribor kurilnica. Kerini občni zbor podružnice »Ujedi-njenega saveza železničarjev Jugoslavije« za kurilnico Maribor se vrši v so-' boto, 28. novembra 1925. Kraj, ura in dnevni red se naznani v letaku. Poživljamo pa že danes vse sodruge, da se občnega zbora sigurno udeleže. POROČILA IN DOPISI IZ HRVATSKE. Posle ujedinjenja. Sa ujedinjenjem do sada razbijenih naših redova izvršen je najvažniji posao, koji smo morali obaviti kao prvi i najvažniji, da bi ojačali naše redove i ovako ojačani sa uspjehom poradili na sprijećavanja dalnjeg propadanja životnih uslova željezničarskih radnika i namještenika. Ovako koncentrisanje naših snaga bio je preduslov za sprije-ćavanje dalnjeg propadanja. Bez ujedinjenja, bez koncentrisanja naših organi-zovanih snaga, naše propadanje do prosjačkog štapa bilo bi neizbjezivo. Nu mi ne smijemo sad ostati kod polučenog, mi moramo poči odmah dalje: pored zadobijanja do sad izgubljenih prava mi moramo nastojati ista povečati i proširiti, moramo ih za budučhosj" učiniti mnogo čvrščima i stalnijima, a za to trebat će nam mnogo još Većih snaga. Sa ujedinjenjem učinili smo za naše dalnje ojačanje vrlo mnogo, sve što se je u današnjoj situaciji učiniti mogio. Neosporna je činjenica, da je naš Kongres bio jedna velika i jaka manifestacija svijesti i snage jedino pravog i živog željezničarskog klasnog pokreta. Kongres je ali istovremeno bio manifestacijom i nečeg drugog: preko ovog Kongresa najširi željezničarski redovi glasno i jasno manifestirali su svoje ogromno neslaganje sa današnjim svojim položajem i dosadanjim postupkom prema njima. Kongres je, pored jediio-dušnosti u stvaranju organizacionog jedinstva, pokazao, da su željezničari svoju sudbinu potpuno progledali i da su riješeni, da đalnjem svojem propadanju učine bezuvjetno kraj. Ova riješenost njihova mora nam biti naročiti memento u našem budućem radu. Riješenost za borbu protivu despotskog postupka nad njima nam je garancijom, da će ujedinjena organizacija postati zaisla jedinom željezničarskom organizacijom u ovoj zemlji. Kongres je svojom spoljašnosti i svojom dubinom izvršio vrlo jaki utisak i na širu javnost. Dokaz tome služi nam pažnja skoro sve gradjanske štampe, koja ga je redom komentarisala kao vrlo važan dogedjaj. Kongres isto tako ■ nije mogao ostati neopažen i kod onih faktora, koji u raznim Direkcijama i Ministarstvu Saobraćaja kroje kruh i prava tom ponovno dižućem se željezničkom osoblju. I oni, akp i malo vode brigu o raspoloženjima mnogobrojnih željezničkih službenika, preko ovog Kongresa mogli su da vide jako negodovanje nad njihovim radom i postupkom. Svi ti mjerodavni faktori pored ovog negodovanja, ako su i malo sposobni, morali su da opaze i eno drugo istovremeno riješenost željezničara,, kojom su dokazali svoju sposobnost i spremnost đa za otklanjanje dosadanjih zala upotrebe i borbena sredstva. Doduše, manifestacija ovakog negodovanja izvršiti Sit željezničari u prošlosti vrlo često i vrlo mnogo, pa možda i- efikasnijih od ove. Nu, znamo, mjerodavni faktori su preko njih stalno prelazili i iguorisali ih. Nu ove sadanje manifestacije, negodovanja kon-greskog nad njihovim postupkom neka ne ignorišu: ono nije bilo plod nikakvog huškanja ili nediscipline, već plod du-govremenog stiean'a uvjerenja, da je postupak prema njima i život njihov zaista nepravedan, i da ga se samo organi-žovanom berbom može suzbiti. Ovi mjerodavni faktori neka ne zaborave, da je radi postignuća boljeg života ostvareno i ovo jedinstvo, koje će željezničari naj-pomnije'čuvati i svim silama braniti. Tu gospodu pozivamo, da se u buduće kane ignorisanja izkazanih raspoloženja i težnja ispaćenog osoblja, o njem morate da vodite brigu i nastojite mu život stvoriti čim lakšim i zadovoljnijim. Posle ujedinjenja ne treba nikome da bude dat izgovor, da u smisao ujedinjenja nije bio upućen, ili ga pako nije razumio. Ovo razumijevanje težnji željezničkog osoblja napose očekujemo od zgera, sa mjesta upravljača, gdje je toga razumijevanja do danas najmanje bilo. Tamo nema nesvijesti ni zabludje-losti, pa nas u toliko prije i pravilnije treba da razumiju. Na mnogo teže i pravilno shvaćanje važnosti ovog Kongresa Ujedinjenja naiči ćemo dolje, u širokim i neorganizovanim željezničarskim redovima. Postoji veliki broj željezničara koji ni ne sluto, koliko je važan do-godjaj bio ovaj Kongres, ne slute da je upravo ovim Kongresom usko vezana i sama njihova egzistencija. Posle ujedinjenja najveći dio naše pažnje moramo posvetiti samo tim drugovima, treba da ih osvijestimo, organizujemo i ovako- za željezničarsku općenitost korisnima učinimo. Oni su za naše ojačanje i uspjeh naših borbi bezuvjetno potrebni i mi ih moramo osvojiti, učiniti našima i borbe-’ nima. Prići im moramo razumljivom i živom riječi, pametnim i korisnim štivom, smišljenim i svrsishodnim radom. Radeći ovako i požrtvovno mi ćemo uspjeti u svim našim težnjama. Ovo neka nam bude dužnost i posao posle ujedinjenja. Zločinstvo, Velik broj nas je bio svjedokom onog ku-kaviejeg držanja zagrebačkih i niskih neza-višnjaka na našem ljubljanskom' kongresu ujedinjenja. Kao što ni jedan od nas ne može da se otme dojmu, da je ono njihovo neslaganje^ sa ogromnom kongreskom većinom i konačno njihovo bježanje sa kongresa jedan vrlo niski zločin nad interesima željezničara. jo.~ manje mogu tome dojmu da se otmu sami željezničari, radnici, koji su nas i njih na kongres poslali samo za to, da ujedinjenje bezuvjetno stvorimo. U njihovom bježanju od ujedinjenja radnici vide samo zlo, i nikakva uvjeravanja u nešto protivna njih ne može razuvjeriti. Željezničari su nad ovom izdajom vrlo ogorčeni Ponavlja se isto ono ogorčenje, koje ie jzbilo svojevremeno i protivu žutih, koji su na sličan način od jedinstva pobjegli. Željezničari će ovo ponovno izdajstvo sigurno osuditi, kao što su osudili i. ono prvo. Prvu svoju osudu su vee izrekli: 30. X., da »objasne« svoje izdajstvo, zagrebački ne-zavišnjaci zažvali su »zbor :, za koji su učinili strašno bučnu reklamu. Crveni letak sa ovakim parolama: govorit će se o neisplaćenim premijama, neisplaćenim, zaostatcima i slično. Kao beznačajno i najzadnje naveli su i ovu točku: izvještaj sa kongresa ujedinjenja. Na ovaj »zbor«, i pored ovakć zvučne reklame, došlo je jedva oko sto učesnika, od kojih nisu bili ni svi željezničari već ljudi problematičnu porekla, i kojima nisu od rada pocrnjeli obrazi. Medju učesnicima bio je i priličan broj naših članova, koji sir na »zbor« pošli iz puke znatiželje, da čuju kako i čime će ovi jadnici da opravdavaju svoje neproletersko držanje na kongresu. Imali smo zaista šta čuti i vidjeti. Prvi podnosi »izvještaj« onaj prevrtljivi Koleša, koji se stalno busa u prsa kako je za ujedinjenje, a protiv ejepačke rabote, koju nezavisnoj organizaciji ha tuni je bivši tanemaj-stor i suradnik ministra Šupila, Buda Milutinovič. Šio je taj prevrtljivae govorio teško je pogoditi, jer pored najveće naše pažnje nismo mogli razumjeti njegovo naklapanje. Kad smo pitali druge što je Koleša govorio, rekli su nam: premije ne bu, jer još za nju nema »ključa«, a ni zaostatka nebu, jer su neka velika gospođa direkcije otišla sa kraljem u lov. Nastalo je jedno opće mrgo-djenje: »pa što ste nas zvali — kad nam ne znate ništa rećic. Loš utisak Kolešinog ševr-danja nastojao je ispraviti famozni Buda,.koji je upućivao negodovanje radnika u drugu smjer, da nisu oni krivi, nezavisni, što premija nema. Mi smo obećali vama zato, jer je nama to isto obećala Direkcija, pa ako niste dobili kriva je Direkcija itd. Nu ovtr glupo izgovaranje slabo je upalilo. Radnici se sjetiše njegovog kukavičluka prigodom slične situacije prošle godine, kada su spontanim nastupom htjeli da dadu odhšlca svome. negodovanju radi neispl-ata za,radjenih premij», a tuj isti Ruljubezni do bliž-njega<, ker sami itak žive v izobilju. Da zamoremo ukreniti za v Sloveniji po štrajku odpuščene železničarje potrebne ukrepe, naj nam prizadeti takoj sporeče točne podatke o svojem službovanju do odpusta. Kako uprava krši zakon. (Vdovam in sirotam železničarjev.) Člen 108. zakona o drž. prometnem osobju veli: »Po smrti aktivnega ali vpokojenega uslužbenca se izplačajo kot pogrebnina enomesečni redni prejemki umrlega uslužbenca. Poleg tega se dado ženi ali otrokom kot podpora dvomesečni redni prejemki, če nimajo drugih dohodkov.« Ta člen je popolnoma jasen, nima ni-kakih pridržkov kakor ostali členi, kjer se veli, »da rodbina more dobiti tako in tako podporo, a da o tem odloča ministrski svet.« Zakon je pač zakon in od navadnih smrtnikov se zahteva, da zakon spoštujejo, zlasti če predpisuje davke, da ga točno do besede izvajajo. Če pa zakon kaj odreja v korist osobju, v tem slučaju za vdove in sirote, se hitro najde kaka nadrejena oblast, ki pravi, ;da le njej pristoji dovoljevanje teh in enakih ugodnosti«. Na podlagi citiranega člena 108. zakona je direkcija izplačevala po smrti uslužbenca dvomesečne prejemke vdovi oziroma sirotam, ki niso imeli drugih dohodkov, ter je s tem le vršila svojo dolžnost, kot ji predpisuje zakon. Do sem bi bilo vse v redu. Sedaj pa je direkcija izdala tem revežem naslednje obvestilo: »Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je odredila, da se odtegne od Vaših pokojninskih prejemkov znesek Din 2186'—, ki ste jih prejeli kot dvomesečno podporo po Vašem umrlem možu. Ta znesek se vam bo odtegnil v mesečnih obrokih. Nadalje vam naznanjamo, da si je generalna direkcija glasom naredbe 4490/25 od 22. septembra t. 1. pridržala (?) pravico reševanj prošenj za izplačilo dvomesečnih podpor družinam umrlih uslužbencev. Zato Vas pozivamo, da čimpreje predložite: 1. Potrdilo magistrata, da nimate nobenih drugih dohodkov kot pokojnino po umrlem možu; 2. potrdilo od pristojnega župnika, da ste živeli z umrlim v postavnem zakonu, ki je bil na dan moževe smrti še v veljavi. Če bo Generalna direkcija, kateri bomo dostavili Vašo svojčas predloženo prošnjo z zgoraj navedenimi potrdili, zadevo za Vas ugodno rešila, Vam povrnemo odtegnjene obroke, čim prejmemo tozadevno rešitev!« Podpis. Opozarjamo generalno direkcijo in ljubljansko direkcijo na protizakonitost teh in enakih odlokov. Uprava se gotovo zanaša na to, da si ubogi reveži ne bodo mogli pomagati, ker nimajo denai-ja za advokate, da bi si varovali svoje pravice, vendar se je tokrat varala! Zahtevamo, da ljubljanska direkcija takoj ukine odtegovanje v smislu gornjega odloka ter zaenkrat počaka na rešitev prošenj, ta izplačila pa naj smatra za predujem. Vdove pa opozarjamo, da v slučaju, da se jim zneski odtegnejo, to takoj prijavijo organizaciji ter prineso seboj odlok o -dovolitvi podpore in odlok o odtegnitvi. — Ako si že hoče uprava zvišati svoje izdatke (ko vedno toži, da ni kredita) pa dobro! Nastavljenemu osobju. Izvršni odbor je izdelal nov osnutek pragmatike ter upošteval tudi utemeljene protipredloge konference z dne 8. novembra 1925. Prvi del tega osnutka, ki obravnava vse splošne odredbe, je razposlan vsem podružnicam ter opozarjamo še tem potem, da se povsod vrše članski sestanki, ki naj ta osnutek obravnavajo ter takoj pošljejo event. svoje spreminjevalne predloge. Največjo važnost 'moramo polagati na zopetno uvedbo personalne komisije, ker brez te nas bo uprava kljub še tako jasnim zakonskim določbam vedno izkoriščala. Protipredloge vpošljite čimpreje, da zamoremo osnutek definitivno redigirati ter ga v kratkem predložiti na merodajnih mestih v Beogradu. Obdavčevanje delavstva. (Delavnica Maribor, Ptuj itd.) Na ponovne naše intervencije, katerih • so se udeležili tudi zastopniki iz Maribora, je direkcija odredila, da intervenira davčni referent osebno pri davčnem uradu v Mariboru ter da se te intervencije udeleže tudi zastopniki delavstva. Vsled nejasnega obvestila direkcije pa sta se te intervencije udeležila le dva, delavca. Rezultat je bil sledeč: Sedaj je bil predpisan davek za leto 1924 ter so dobivali železničarji, katerih dohodki so prekoračili davčno mejo, pozive, da plačajo davek. Ker pa so davek plačali že vsi delavci (ker ga je direkcija odtegovala) smo dali delavcem po prvi intervenciji navodilo, da pošljejo te predpise in pozive službenim potom na direkcijo. Delavci pa so nato debili ponovne predpise z grožnjo eksekucije. Pri intervenciji ua davčnem uradu v Mariboru se je ukrenilo, da se ustavi nadaljnje pošiljanje pozivov za plaćanje davka, ker je davek že plačan. Ostalim delavcem (in teh je velika večina) pa se bodo za davek odtegnjeni zneski vrnili nazaj in sicer v enem obroku, ako bo finančna delegacija v kratkem nakazala Din 600.000, drugače pa v dveh obrokih. Da se ustavi iztirjava tudi v Ptuju, smo ukrenili potrebno, da bo direkcija tozadevno obvestila tudi davčni urad v Ptuju. Ako torej kdo še sedaj dobi poziv ali ga je že dobil za plačilo davka, naj ga lepo mirno spravi (to velja tudi za Ptuj). Ako nima drugega davku zavezanega premoženja, ampak le svojo plačo pri železnici ter mu v tem slučaju ni treba delati nikakih prizivov. Ako pa bo kdo po enem mesecu (po 15. decembru 1925) dobil ponovno kak poziv za plačilo davka, naj ga nam takoj pošlje, da zamoremo zadevo urediti. Za leto 1925 pa zadeva po mnenju ob-lastev še ni urejena, ali bo treba plačati 3 odst. davka ali ne. Ker pa zakon jasno veli, da osebam, ki prejemajo plačo iz državne blagajne (in to so tudi železničarski delavci) ni treba plačati tega triodstotnega davka na ročno delo, je sigurno, da ga ne bo treba plačevati in da bo direkcija morala vrniti tudi ubrani davek za prve mesece leta 1925. Prišlo bo torej tudi za leto 1925 v poštev le event. plaćanje dohodnine, za katero pa pride v poštev le par delavcev. Delavci naj toraj ne nasedejo raznim agitatorjem nam nasprotnih organizacij, ki le vznemirjajo delavstvo, hoteč v kalnem ribariti. Skupno pride za plačilo davka za leto 1924 v poštev le okoli 60 železniških delavcev od 10.000, ki so prekoračili s svojim zaslužkom davčni minimum in tudi ti so davek že plačali, ker jim je bil od uprave mesečno odtegnjen. Ostali pa dobe denar nazaj. Opozorilo delavcem, ki še niso člani provizijskega • fonda. Ker iz več krajev prihajajo pritožbe, da posamezni načelniki nočejo vzeti prošenj za vstop v provizijski fond, oziroma jih zadržujejo, dajemo še enkrat delavcem naslednje navodilo: V provizijski fond mora biti sprejet sleherni delavec, ki odgovarja nasled-nim pogojem: § 2. S prekoračenjem 55. leta starosti je sprejem v provizijski zavod izključen. Sprejem v provizijski zavod. . V provizijski zavod se lahko -sprejmejo pomožni uslužbenci, to je pisarniško pomožno osobje in delavci, ako niso prekoračili 56. leta starosti, so najmanj' 1 leto v -službi državnih železnic in ne prejemajo pokojnine iz železniške ali državne blagajne, ki bi presegala znesek 600.— Din letno. Ženski člani pridobijo preskrbningke pravice samo zase, ne pa tudi za moža ali otroke. § 4. Vštetje provizoričnega služboranja. — Uslužbencu se lahko všteje — na njegovo prošnjo — v članstvo pri pfovizijskem zavodu doba njegovega provizoričnega službovanja, vendar samo do najvišje izmere 5 let in sicer proti doplačilu zneska, ki je enak dvojnim prispevkom s 4% obrestmi. Pogoji za vštetje so: najmanj Metno zadovoljivo službovanje in ravnotako dolgo članstvo pri provizijskem zavodu. Vštetje se sme izvršiti samo za časa aktivnega službovanja. Dovoljeno vštetje je šele takrat veljavno, ko je prosilec plačal zadnji obrok doplačila. § 6. Vsakemu članu, ki je izpolnil vse pogoje za -sprejem oziroma vštetje, se izstavi spričevalo o članstvu pri provizijskem zavodu. Prispevki. § 8. -Prispevki v provizijski zavod znašajo 4% od 85% mezde, prispevki osebja, zaposlenega stalno pri vožnji na stroju, Znašajo 6% in osebja zaposlenega pri vožnji in premiku pa 6.4% od 85% mezde. Člani, ki so pri sprejemu v provizijski zavod prekoračili 35. leto starosti, plačajo v provizijski zavod za vsako leto preko te starosti pristojbino za prekoračenje normalne starosti v znesku, ki odgovarja 2% od 85% mezde, katero so prejemali pri sprejemu v provizijski zavod. § 9. Prispevke in doplačila odtegujejo pristojne blagajne pri izplačevanju prejemkov. Odtegovanje prispevkov se prične z dnevom sprejema v provizijski zavod, odtegovanje doplačil s prvim dnevom izplačila prejemkov, ki sledi dovoljenju vštetja. Opozarjamo na ta odstavek zlasti sehnige iz zagrebške direkcije, da ga točno preštudirajo in dajo nasvete prizadetim delavcem. IZ OKROŽNIC. Vlaganje prizivov proti kaznim. Ker je bil člen 147. zakona nejasen je izdalo ministarstvo saobraćaja naslednje tolmačenje: Ako je kdo kaznovan cd šefa jedinice ali načelnika oddelenja, se ima pravo pritožiti na direktorja. Ko izda o pritožbi rešenje direktor, je to rešenje izvršno ter se proti njemu ne more pritožiti na generalnega direktorja. Zobozdravljenje v Mariboru. Po dolgotrajnih pogajanjih je uprava bolniške blagajne sklenila dogovor z dr. Franjo Stamclom, zobozdravnikom v Mariboru, Vetrinjska ulica 8. Kdor hoče dobiti zobozdravljenje, mora izpolniti sledeče pogoje: 1. Izpolniti mora tiskovino, ki je določena za zobozdravljenje, katero potrdi načelnik. 2. S tako potrjeno tiskovino gre bolnik k železniškemu zdravniku, da potrdi potrebo zdravljenja in nato k zobozdravniku, da ugotovi, kaj je za popraviti in naredi proračun. Zobozdravnik pošlje nato prošnjo s proračunom šef-zdravniku g. dr. Tičarju. Nato izda centralna ambulanta posebno nakaznico, s katero se gre potem v ordinacijo. Dr. Slamcl ordinira za železničarje vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Pristopajmo kot podporni člani k godbenemu odseku izobraževalnega društva »Svoboda« Vodmat-Moste pri Ljubljani. Mesečno je pedpornina 1 dinar. Ker nam železničarjem manjka svoja godba, postanimo člani »Svobode« godbenega odseka. En dinar si bomo pač odtrgali, in ga damo naši godbi. Prijave sprejema pisarna Ujedinjene-ga Saveza železničarjev v Ljubljani, Turjaški trg. št. 2, dvorišče. Uporabljanje žeL delavcev za opravljanje privatnih poslov. Ministrstvo saobraćaja je izdalo strogo odredbo v tej stvari, ker je doznalo: 1. da se pri posameznih načelnikih sekcij vedno uporablja po par delavcev za privatne posle, kot za sekanje drv, pospravljanje itd. 2. Isto da se dogaja pri progovnih mojstrih. Radi tega se vsako uporabljanje progovnih delavcev za privatne p^slfe najstrožje prepove ter se bo proti vsake- mu, ki bi kršil to odredbe, najsirožjp» postopalo.. (Progovni delavci, ako se vas bo še nadalje hotelo uporabljati za razna privatna dela, opozorite progovnega mojstra na okrožnico št 172-VI. od 2 X. 1925. Ako pa vas bi radi tega šikanirali.. nam takoj javite! Op. ured.) KaaanrrnOTJiaatarifTftiffTf ~ v ,t>. RAZNO. Vsem podružnicam »UJedrnj enega saveza železničarjev«. A. Naročite v železničarskega koledarja' za leto 192b. V par dneh izide »Železničarski koledar za leto 1926« z naslednjo vsebino;. 1. Katoliški in pravoslavni koledar. 2. Razpredelnica za turnuse. 3. Dnevne beležke. 4. Razne mere, poštne in brzojavne pristojbine ter pristojbine za vloge na oblasti. 5. Odhodi in prihodi vlakov v Ljubljano. 6. Vozne cehe v dinarjih. 7. Konzulati v Ljubljani in v Zagrebu. 8. Predpisi glede dopustov. 9. Ugodnosti, ki jih nudi bolniška blagajna nastavljencem, delavcem in vpokojencem. 10. Kake izpite (tvarina izpitov) mora, polagati vlakospremno osobje. 11. Ped katerem pogoji pristoja železničarju zobozdravljenje na račurt: bolniške blagajne. 12. Kile metraža za strojno in vlakospremno osobje. 13. Prva pomoč v nezgodah. Koledar za leto 1926 stane Din 12,— (dvanajst) izvod ter je z nakupom koledarja zvezano tudi zavarovanje kupca za slučaj smrti vsled nezgode v službi za Din 250.—. Vse podružnice, ki dosedaj koledar ja še niso naročile, naj ga nar oče najkasneje do 21. novembra 1925, da jim ga pravočasno dostavimo. Navodila glede razprodaje dobile v okrožnici. Kdor pa se zanima še za ostale predpise in sicer: 1. Plače in napredovanje železničarjev. 2. Draginjske doklade za aktivne osobje. 3. Predpisi o potnih in selitvenih pristojbinah. 4. Predpisi o voznih olajšavah. 5. Pokojninski predpisi. 6. Draginjske doklade za upokojence- 7. Železniški signali itd. naj naroči še »Koledar za leto 1925«, katerih imamo še okoli 100 komadov v zalogi in ga prodajamo za Din 5.— komad. Naroči se ga pri svoji podružnici, kjer naj ga tudi plača, nakar mu ga dostavimo. B. Naročilo strokovnega časopisa »Ujedi- njeni sindikati«. V smislu seje izvrševalnega odbora, z dne 1. novembra 1925, opozarjamo vse podružnice in sedruge na centralno strokovno glasilo »Ujedinjenega delavskega sindikalnega saveza Jugoslavije«. »Ujedinjeni sindikati«, ki izhaja tedensko ter prinaša poročila o-celokupnem delavskem strokovnem gibanju v Jugoslaviji. Ker je potrebno, da se tudi železničarji seznanijo z razmerami in pogoji, ki obstojajo v ostalih delavskih vrstah, priporočamo podružnicam in članom, da si ta časopis naroče. — Stane četrtletno Din 12.—. Da se naročitev poenostavi, naj vsaka podružnica, ki naroči ta časopis, pošlje znesek Din 12,— po naši čekovni položnici ter napiše zadaj »za Ujedinjeni sindikati«, ter nam po dopisnici sporoči-na kateri naslov naj ga dostavljamo. Izvršilni odbor. Zahvala. Podpisani se najtopljeje zahvaljujem za znesek Din 885.— (osemstoosem-desetpet), katere sem prejel od društva »Sprevodnik« ob priliki smrti moje soproge. Ljubljana, 25. oktobra 1925. Frane Lunder, vlakovodja. — Sp. šiška. .