leto XXIII stol glasilo maj 1976 združenih tozdov in dsss industrije pohištva stol kamnik TOZD 1 — Tovarna sedežnega pohištva V tej in prihodnji številki Glasila želimo podrobneje predstaviti naše TOZD. Začeli smo po vrsti. V pričujoči številki nam je vodja TOZD 1 tov. Švajger Boris opisal dejavnost TOZD 1 — Tovarne sedežnega pohištva, v naslednji številki Glasila pa bo na vrsti TOZD 2 in tako dalje. Prepričani smo, da bo opis posameznih TOZD koristil mnogim sodelavcem Stola, saj bodo izvedeli podrobnosti o celem podjetju. Temeljna organizacija združenega dela — TOZD 1 — tovarna sedežnega pohištva je bila konstituirana v letu 1974. Vpis v sodni register je bil izvršen koncem maja 1975. Število zaposlenih sodelavcev se je od leta 1974 od 905 zmanjšalo na 842 v letu 1975, kar predstavlja 7% od ustanovitve TOZD. V temeljno organizacijo je vključenih šest poslovnih enot z osnovno dejavnostjo, ki izhaja iz naslova. Proizvodnji program organizacije sestavljajo tri bistvene značilnosti vključno s primarno proizvodnjo. a) proizvodnja sedežnega pohištva b) proizvodnja kovinsko tapetniškega Programa v kombinaciji kovina-les in izdelki iz umetnih mas. c) proizvodnja za opremo objektov v kombinaciji s sedežnim pohištvom. Proizvodnja se je v letu 1975 srečavala s težkimi problemi, predvsem pri programu sedežnega pohištva za izvoz. Zaradi zunanjih tržnih vplivov, ki so ®e v četrtem tromesečju bistveno izboljšali, se je situacija koncem leta popravila. Podrejanje zahtevam trga je narekovalo premeščanje sodelavcev na druga delovna mesta, kar je negativno vplivalo na produktivnost dela. Akumulacija na enega zaposlenega je pri 7 % zmanjšanju števila zaposlenih večja za 38%. Zaloge gotovih izdelkov so se koncem 'eta 1975 povečale za 35%. Izpad proizvodnega programa za izvoz ie v celoti pokrival kovinsko-tapetniški Program. Za dosežene rezultate dela so predvsem zaslužni sodelavci, ki so ostali zvesti Stolu in jih ni najmanjši »prepih« odnesel v sosedne kolektive, pa čeprav sa-|ho za razliko 8% večjih osebnih dohodkov. Neprecenljiv je pomen tistih ljudi, ki ?o že dalj časa v kolektivu in razpolaga-10 z velikimi delovnimi izkušnjami. Tem sodelavcem lahko zaupamo še tako težke naloge, saj jih bodo vestno opravili, ker v tem vidijo uspeh podjetja. Med te vestne sodelavce prištevamo vse jubilante v ®tu 1975-76, saj so preživeli v Stolu nad Polovico delovnega staža ali več. Želimo Jim še veliko delovnih let in uspehov v stolu. Po rezultatih sodeč, se je leto 1975 zaključilo uspešno. Pogoji gospodarjenja so se bistveno spremenili v letu 1976, predvsem na domačem tržišču. Težave, ki so nastale v letu 1975 v izvozu, so se danes odlično popravile. Proizvodnje kapacitete za izvoz so že do konca leta zasedene. Zato pa se nam je situacija poslabšala na kovinsko tapetniškem programu že ob začetku leta 1976 in se še naprej slabša, tako da danes delamo s polovično kapaciteto. Zahvaljujoč pravilni politiki vlaganja sredstev v lastne Interi-erje je stanje malo omiljeno. Prestavitve sodelavcev iz oddelka v oddelek se pojavljajo že od decembra 1975. Stanje je resnično zaskrbljujoče, če se v primernem času situacija ne bo izboljšala. Zavedajoč se situacije, ki je nastala po prvem aprilu tudi glede plačilnih pogojev in s predpostavko »nič delati na zalogo«, ker bi se stanje s tem še močno poslabšalo, so sedanji ukrepi še najbolj gospodarsko upravičeni. Če pogledamo malo naokoli: gospodarske organizacije, ki so se odločale za kolektivne dopuste v sedanjem času in zmanjševanje osebnih dohodkov ter ukinjanje izplačila regresov za letne dopuste, ki jih sindikalna lista omogoča, vidimo, da so ti ukrepi pravzaprav družbeno in politično škodljivi. Zato smo lahko s stanjem v Stolu še kar zadovoljni, čeprav so se z notranjimi premiki povečale težave in nastali novi problemi, predvsem pri tistih sodelavcih, ki nikakor nočejo razumeti težav, ki so nastale na domačem trgu. Zato je nujno, da se Interierji, v katere smo vlagali velika sredstva, še v pravem času zavedo, da je prišel čas, ki mora opravičiti naložbe. Nujno je, da premeščanje delovne sile usmerjamo predvsem v poslovne enote finalne proizvodnje, manj pa v primarni del proizvodnje. Spremembe, ki se pojavljajo iz dneva v dan, nam narekujejo še večje angažiranje v proizvodnji. Toda to je reševanje že obstoječih pro- (Nadaljevanje na 2. strani) Težki transport opravijo bočni viličarji TOZD 1 — TOVARNA SEDEŽNEGA POHIŠTVA ^ati mLad&&ii LETOS PRAZNUJE NAŠ PREDSEDNIK TITO 84. ROJSTNI DAN. Z VSEH KRAJEV NAŠE DOMOVINE SMO MU POSLALI NAJISKRENEJŠE ČESTITKE OB NJEGOVEM PRAZNIKU, DA BI OSTAL ŠE DOLGO ZDRAV IN DA BI NAS VODIL ŠE VNAPREJ TAKO USPEŠNO, KOT DO SEDAJ. MLADINA CELE JUGOSLAVIJE JE VTKALA SVOJE NAJLEPŠE ŽELJE V ŠTAFETO MLADOSTI, KI JE PREPOTOVALA NAŠO DRŽAVO PO DOLGEM IN POČEZ IN SIMBOLIČNO PRIKAZUJE BRATSTVO IN EDINSTVO NAŠIH NARODOV. NA TITOV ROJSTNI DAN SMO PRAZNOVALI DAN MLADOSTI — PRAZNIK VSEH MLADIH LJUDI, NA KATERIH SE GRADI NAŠA PRIHODNOST. ZAŽELIMO TUDI Ml VSE NAJLEPŠE NAŠEMU PREDSEDNIKU, Z MISLIJO, DA BI OSTAL ŠE DOLGO NA ČELU NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI. it-**-*-*********-*-****-*******-***********-***********-*-******-***: (Nadaljevanje s 1. strani) blemov prodaje na domačem trgu. Iskanje boljših in daljših perspektiv v razvojnem programu Stolu danes manjka. To pa zato, ker se danes vsi ukvarjamo s trenutnimi težavami. Prebuditi se bodo morale tiste službe, ki skrbijo za razvoj in planiranje srednjeročnega plana, če ne, nam bodo ostale le številke, ki so zapisane brez praktičnih vrednosti. V prihodnjem letu bo potrebno odpraviti pomanjkljivosti, ki so bile predlagane na zborih delavcev v poslovnih enotah. To je predvsem stalno odlaganje rekonstrukcije v poslovni enoti 7 in zboljšanje pogojev pri potapljanju izdelkov, ki se pojavljajo s stalnim naraščanjem količin vse večjega proizvodnega programa. Pri površinski obdelavi v poslovni enoti 8 (nekdaj zelo moderni), se je stanje močno poslabšalo zaradi stalnega spreminjanja programa. To nam narekuje, da je nujno odpraviti pomanjkljivost dela, da bomo sposobni prilagoditi se tržišču, ki diktira način dela. Da bomo kos vsem nalogam v proizvodnji, ki jih čas prinaša, pa se moramo zavedati predvsem dolžnosti, ki so predpisane, saj so pravice že dobro poznane. Samoupravljanje — delegatski sistem Z organiziranjem temeljnih organizacij združenega dela se je število samoupravnih organov in komisij močno povečalo. Lahko trdimo, da smo šli mogoče preveč v detajle, predvsem v komisijah. Ker smo v več primerih ugotavljali, da komisije ne delajo, in kritično ocenjevali, čeprav nismo imeli vidnih izhodišč njihovega dela, pa smo jih pač proglasili za nedelavne. Zakon o združenem delu tudi tu prinaša novosti. Samoupravljanje je v zadnjih letih naredilo korak naprej, potrebno pa bo še veliko spremeniti, da bomo resnično prepričani vsi, da odločamo o rezultatih svojega dela. V zadnjem času smo se vse preveč ukvarjali z raznimi samoupravnimi sporazumi, kjer ni bilo skoraj kaj odločati, temveč po starem dvigniti roke in se strinjati. Tisti, ki ustvarja, naj tudi upravlja in odloča enakopravno na vseh nivojih. Dogaja pa se, da se proizvajalci držijo pravil in resolucij v gospodarstvu, ker so pač tako trdno vzgojeni. Zato so tudi tu prekrški manjši in nepomembni. Predvsem takrat, ko gre za odločanje o osebnih pravicah, so vedno prisotne škarje. Delo družbenopolitičnih organizacij Že do sedaj sta obe družbenopolitični organizaciji, ZK in osnovna organizacija sindikata, sodelovali in bili v veliko primerih pobudnik pri sprejemanju stabilizacijskih ukrepov samoupravnih sporazumov in reševanju ostale problematike TOZD. Pred časom so se slišali celo očitki od strani članov, da je novi sistem prinesel samo več sestankovanja, posebno še, ker je bila nujnost sklicevanja sestankov med delovnim časom zaradi sklepčnosti. Zaradi boljšega izkoriščanja delovnega časa se je OOS odločila za sklic sestankov izven delovnega časa. Rezultati dela kažejo, da so delovni ljudje pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za družbeno in politično udejstvovanje za sodelovanje v procesih odločanja. Zato lahko danes ugotovimo, da se je po nekaj mesecih takega dela kvaliteta sestankov izboljšala, saj so sestanki krajši in učinkovitejši, ker je tudi udeležba 100%. Ena od stalnih nalog v okviru stabilizacijskih ukrepov je izpolnjevanje dolgoročnega programa, kjer sta organizaciji bili pobudnici. S prizadevanjem vseh zaposlenih v TOZD lahko pričakujemo dobre rezultate. Prav gotovo je sedaj najpomembnejša družbenopolitična akcija javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Organizacije so zadolžene, da bo temeljni nosilec javne razprave neposredno vsak delavec v združenem delu. Naslednja naloga je ocenjevanje sedanjih samoupravnih, zlasti pa družbeno ekonomskih odnosov. Torej ocenjevanje, v kolikšni meri se delavec že uveljavlja kot temeljni subjekt odločanja. Zato se postavlja še večja odgovornost pred organizacijo ZK in osnovno organizacijo sindikata, da bodo razprave pravočasno pripravljene, učinkovite in pred kolektivnim dopustom tudi že zaključene. Vodja TOZD 1: Boris ŠVAJGER Izobraževalna dejavnost v Stolu Kljub temu, da v naši delovni organizaciji že vrsto let posvečamo izobraževanju veliko pozornost in da namenjamo in porabljamo za izobraževanje znatna finančna sredstva, vedno znova ugotavljamo, da rezultati še niso zadovoljivi. Doslej se je izobraževalna dejavnost v Stolu pretežno omejevala na podeljevanje štipendij za redno šolanje na strokovnih šolah, na podeljevanje šolnin za šolanje ob delu in na vključevanje posameznih naših sodelavcev v razne tečaje in seminarje, ki so jih organizirale razne institucije. Vse premalo pozornosti pa smo — predvsem v zadnjih nekaj letih — posvečali internemu izobraževanju. Tako imamo doma organizirano praktično usposabljanje učencev v gospodarstvu; od časa do časa organiziramo uvajalne seminarje za novo-sprejete sodelavce in izvedemo še eno ali dve drugi izobraževalni akciji na leto. Ob zaključku preteklega poslovnega leta je bilo stanje na področju izobraževanja naslednje: 1. štipendiranje. Na osnovi srednjeročnega gospodarskega načrta in v skladu s predvidevanimi gibanji zaposlenih vsako leto razpišemo in podelimo okoli 10 štipendij za redno šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. Trenutno imamo 27 štipendistov, in sicer enajst na visokih, tri na višjih in trinajst na srednjih šolah. Tudi v prihodnje nameravamo razpisovati toliko štipendij za posamezne vrste šol, kolikor novih kadrov bo predvideval srednjeročni plan razvoja. 2. Izredno šolanje zaposlenih sodelavcev. Podjetje posveča dokajšnjo skrb strokovnemu razvoju zaposlenih in v skladu s perspektivnimi potrebami omogoča sodelavcem šolanje ob delu s tem, da jim krije stroške šolanja in nudi druge ugodnosti za študij. Trenutno kolektiv Stola Plačuje šolnino 51. sodelavcem in sicer štirim za študij na visoki šoli, dvanajstim za študij na višjih, 32. za študij na srednjih tehniških in trem na poklicnih šolah. Ta oblika strokovnega šolanja se bo Po naših predvidevanjih še bolj razmahnila, saj je trenutno v Stolu še 50 sodelavcev, ki so si dolžni po določilih internih samoupravnih aktov in družbenem dogovoru o načelih kadrovske politike v občini Kamnik pridobiti ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe za opravljanje del na Svojih delovnih mestih. Čeprav sta do izteka roka za pridobitev ustrezne stopnje strokovne izobrazbe preostali le še dve, °ziroma štiri leta, se je doslej izmed teh petdesetih vključilo v šolanje ob delu le 23 sodelavcev. Pričakujemo, da se bo-d° za pridobitev manjkajoče stopnje strokovne izobrazbe odločili tudi preostali. Poteg tega pa bomo z vključevanjem v izobraževanje ob delu omogočali strokovno test in razvoj tudi drugim našim sodelavcem. 3. Šolanje za poklic. V podjetju ima-teo 3t učencev v gospodarstvu, ki se usposabljajo za naslednje poklice: mizar, strojni ključavničar, tapetnik, obratni elek- trikar, avtomehanik in prodajalec. Praktično poučevanje učencev v gospodarstvu je dobro organizirano za lesarske in kovinarske poklice. Za te poklice imamo profesionalne učitelje praktičnega pouka in izdelane učne programe. Nekoliko slabše je pri ostalih poklicnih profilih, kjer imamo samo po nekaj učnih mest. Največji problem na tem področju predstavlja zagotavljanje zadostnega števila učencev, saj se vse manjši delež mladine, ki končuje osnovno šolo, odloča za poklicne šole. Tako že nekaj let nimamo zasedenih vseh učnih mest. 4. Funkcionalno izobraževanje. V preteklem letu je 130 poslovodnih in strokovnih delavcev obiskovalo seminar iz varstva pri delu, ki smo ga organizirali v podjetju, in opravilo preizkuse znanja. Dvakrat smo organizirali uvajalni seminar za novozaposlene. Razne seminarje in tečaje, ki so jih organizirale zunanje izobraževalne institucije pa je obiskovalo 72 sodelavcev. V letošnjem letu načrtujemo poleg ostalega predvsem dve obširni izobraževalni akciji: družbeno-ekonomsko izobraževanje vseh novoizvoljenih članov samoupravnih organov in seminarje iz varstva pri delu za vse sodelavce, ki delajo na delovnih mestih z večjo stopnjo nevarnosti. V obdobju razvijanja novih samoupravnih odnosov dobiva izobraževanje v delovni organizaciji vse večji pomen. Predvsem postajajo izobraževalni cilji širši in kompleksnejši. Zavedamo se, da je razvoj samoupravnih odnosov odvisen predvsem od nivoja splošne razgledanosti in družbeno- ekonomske in politične osveščenosti vseh sodelujočih. Izobraževanje za delo tako ne more biti več omejeno zgolj na strokovno šolanje, na posredovanje znanj, ki so potrebna za obvladovanje posameznih delovnih operacij in na pridobivanje določene delovne rutine — skratka na ozko »strokovno« izobraževanje in na industrijski trening. Vsaj enako težo in obseg mora imeti permanentno pridobivanje znanja s področja samoupravnega organiziranja in delovanja delovne organizacije; s področja samoupravnih razmerij v tozdih in samoupravnih delovnih skupinah, s področja ekonomike podjetja, hkrati s tem pa tudi skrb za dvig nivoja splošne razgledanosti vseh zaposlenih, še posebej in v prvi vrsti pa bomo morali v ta izobraževalni proces vključiti ves poslovodni kader, saj danes pogosto ne zna v zadovoljivi meri razločevati med resničnimi demokratičnimi samoupravnimi postopki, anar-hističnostjo in tehnokratizmom. Prav ta kader pa bi moral odigrati glavno vlogo pri aktiviranju samoupravnih delovnih skupin. To izobraževanje pa bo učinkovito le tedaj, če bo potekalo v kontekstu s konkretno delovno situacijo. To se pravi, da ga — vsaj v pretežni meri — ne bomo mogli poveriti kaki zunanji izobraževalni organizaciji, ampak ga bomo morali organizirati, programirati in izvesti doma. Iz povedanega lahko zaključimo, da je izobraževanje v Stolu široko zasnovano, da je doslej dalo vidne rezultate, da pa bomo morali v prihodnje posvetiti posebno skrb razvoju internih oblik perma-dentnega funkcionalnega izobraževanja. A. Š. Posnetek z zbora kolektiva v TOZD 2 Poslovanje v prvem četrtletju V letošnjem letu se uveljavlja nov način ugotavljanja in obračunavanja celotnega dohodka. V celotni dohodek se bo od letos naprej vštevala le tista realizacija, ki bo v posameznem obdobju tudi plačana ali pa bo plačilo zavarovano po določilih zakona o zavarovanju plačil. Tak način obračuna zahteva, da sproti izterjamo vse terjatve do kupcev. Zato je predvideno prehodno obdobje do 30. 6. 1976, ker sam prehod na nov način obračuna zahteva velike spremembe v računovodstvu in v prodaji, zaradi česar letos tudi ni obveznega periodičnega obračuna za prvo tromesečje. Da bomo vendarle lahko ocenili poslovanje v začetku leta, smo izvršili kratek poenostavljen obračun za lansko leto, iz katerega navajamo najpomembnejše podatke. Obračun je izvršen še po fakturirani realizaciji in so zato podatki primerljivi z lanskoletnimi. Zaloge surovin, materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov so v celoti približno enake kot v preteklem letu. Pri tem je treba ponovno poudariti, da novi pogoji poslovanja ne dopuščajo porasta zalog, če nimamo v naprej zagotovljenih ustreznih obratnih sredstev. Zato je nesprejemljivo proizvajati izdelke na zalogo, ne da bi imeli vnaprej zagotovljene za te izdelke kupce, ki bodo kupljeno blago tudi takoj plačali. Naše obveznosti do dobaviteljev so se bistveno zmanjšale, ker se trudimo nabavljati le najpotrebnejše materiale in v količinah, kot jih potrebujemo za tekočo proizvodnjo. Sicer pa naše obveznosti plačujemo redno najkasneje v 15 dneh, tako kot določa zakon o zavarovanju plačil. Imamo pa precej težav z našimi kupci, ker ne upoštevajo tega zakona. Tako imamo še precej terjatev iz leta 1975, ki bi jih kupci morali plačati najkasneje do Realizacija v 000 din l-lll. 75. 1975 l-lll. 76. l-lll. 76. l-lll. 76. l-lll. 75. 1975 Domači trg 73.282 269.680 66.585 91 25 Izvoz 9.084 54.671 22.341 246 41 Skupaj 82.366 324.351 88.926 108 27 Iz podatkov je razvidno, da smo dosegli letos realizacijo, ki je celo nekaj večja kot v lanskih prvih treh mesecih in tudi povprečno v celem letu lani. Porast realizacije pa je bil dosežen samo na račun bistveno večjega izvoza, ki je bil letos kar dvainpolkrat tolikšen kot v lanskem prvem četrtletju, medtem ko je prodaja na domačem trgu manjša kot v lanskem letu. Upadanje prodaje na domačem trgu se je začelo že v drugi polovici lanskega leta predvsem zaradi obveznosti zagotovitve plačil za investicije in zaradi 50% depozita za negospodarske in neproizvodne investicije. Oba predpisa veljata od sredine lanskega leta in sta še posebej prizadela prodajo pisarniškega pohištva, ki je pretežni del naše proizvodnje. Kratek obračun dohodka po fakturirani realizaciji za prve tri mesece nam pokaže ostanek dohodka 1,726.691'din, kar je za malenkost, to je za 2 % več kot v istem obdobju lani. Tako minimalen ostanek dohodka pri realizaciji, ki je večja za 6,5 milijona je posledica porasta stroškov predvsem po višjih osebnih dohodkih. Ob tem pa velja opozoriti, da bo obračun po plačani realizaciji dohodek nujno še zmanjšal. Bistvo novega obračuna je namreč v tem, da se v celotni dohodek šteje le realizacija, ki je plačana, iz tako ugotovljenega celotnega dohodka pa je treba pokriti vse stroške, torej tudi direktne stroške fakturirane, a neplačane realizacije. 31. 3., letos pa tega še do danes niso izvršili, kljub večkratnim opominom. Zato zdaj za vse te terjatve pripravljamo ustrezno dokumentacijo, da bomo kupce tožili in prijavili službi družbenega knjigovodstva. Kako smo v prvem trimesečju dosegli tudi nekatere druge merljive kazalce uspešnosti, predstavljamo še naslednje: — Zaposleni v Stolu so v zadnjem obdobju ostali kar na enakem nivoju, oz. nas je bilo v prvih treh mesecih letos poprečno 1595, kar je za 8 zaposlenih manj kot poprečno v enakem obdobju lani (1603). — Delovni čas ima v zadnjem obdobju slabšo strukturo kot v predhodnem; delež dela po učinku še nadalje upada, medtem ko delež dela po času, v režiji in indirektni normi raste. Delo na proizvodne delovne naloge (po normi in času skupaj) ima v prvih treh mesecih 1976 za 4% nižji delež, medtem ko je delež režijskega delovnega časa skupaj za 4 % večji. Takšna smer gibanja v strukturi časa je sicer normalna glede na vedno zahtevnejši organizacijski nivo priprave proizvodnje in tržišča, vendar je nujno, še predvsem pri slabših pogojih tržišča, obdržati normalno razmerje med proizvodnim in režijskim delom. — Izostanki zaradi bolezni v prvih treh mesecih letos kažejo na izboljšanje sta- nja; v Stolu smo »bolniško« do 30 dni znižali z 1,23 dni na zaposlenega v prvih treh mesecih 1975 na 1,03 letos, kar pomeni, da je teh izostankov na zaposlenega za 14% manj. Bistveno manj so imele »bolniške« vse PE in TOZD, razen PE-5 in TOZD-8. — »Nadure« tudi kažejo, da smo s časom le nekoliko gospodarneje ravnali, seveda pa je to potrebno povezati tudi z manjšim obsegom proizvodnje v nekaterih PE; v skupnem številu smo jih v prvih treh -mesecih sicer zmanjšali le za 1 % glede na enako obdobje lani, vendar je število opravljenih nadur bistveno manjše v vseh poslovnih enotah oz. skupnih službah, TOZD-1, TOZD-3 ter tudi v TOZD-8 in TOZD-9, bistveno večje pa je tam, kjer je bilo delo v podaljšanem času nujno in gospodarno zaradi večjih naročil — v PE-7 in PE-8 pa tudi v TOZD-4. — Produktivnost dela ima v tem obdobju specifično obeležje; proizvodne enote imajo vedno manj neposrednega vpliva na svojo proizvodnost glede na to, da so proizvodnje kapacitete nekaterih enot slabo zasedene zaradi slabih naročil. Posledica tega je premeščanje zaposlenih, slaba struktura delovnega časa in slabo doseganje ekvivalentnih enot glede na vloženo delo oz. čas. V -prvih treh mesecih so dosegle boljšo produktivnost kot v drugem polletju lani PE-4, PE-6 i-n TOZD-2. V Stolu, kot celoti, pa je produktivnost slabša kot v enakem obdobju lani, za 5%. Glede na spreminjanje tržnih razmer je pričakovati v naslednjem obdobju spet drugačno stanje. Vendar s takšnimi ugotovitvami ne moremo biti zadovoljni, ker za daljša obdobja niso sprejemljive zaradi slabih ekonomskih posledic. Predvsem je bistvena zagotovitev dobrega plasiranja naše proizvodnje na tržišču, ob tem pa je mogoče in nujno dosegati dodatno novo vrednost z boljšo storilnostjo dela. Ob -koncu še nekaj podatkov, ki kažejo kakšni so naši osebni dohodki v prvem trimesečju letos. Dosegli smo poprečne osebne dohodke, računano po naši interni metodologiji, 3.305 din, kar je za 20 % višje kot v prvih treh mesecih lani (2.750) i-n za 10% višje kot je bilo poprečje osebnih dohodkov v celem letu 1975 (3.006). V letošnjem trimesečnem poprečju še ni zajeto 4% povišanje osebnih dohodkov v aprilu, torej smo doslej že dosegli okrog 13% višje poprečne osebne dohodke od poprečnih v letu 1975. Podatki za industrijska podjetja v občini Kamnik v prvih treh mesecih kažejo, da smo za 1 % nad poprečjem industrije ter da smo z indeksom povišanja glede na prve tri mesece lani dosegli stopnjo 22%, kar je nekoliko več kot delovne organizacije, ki pridejo v primerjavi v poštev ter da smo med temi po višini poprečnega osebnega dohodka na 2. mestu. J. GR0NFELD N. IRT Pred javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu Konrad Vavpotič Pred nami je javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Namen javne razprave je čimbolj natančno seznaniti vse delavce o vsebini osnutka in tudi o Pomenu zakona za nadaljnje urejanje družbeno-ekonomskih razmerij v temeljni organizaciji in med temeljnimi organizacijami. Z ustavo so nam bile naložene temeljite in konkretne naloge v preobrazbi odnosov. Ti odnosi naj bi vzpostavili tako stanje, po katerem bi lahko delavci samostojno odločali o dohodku, ki ga ustvarijo, o svoji organiziranosti in o medsebojnih pravicah in dolžnostih. V praksi se je Pokazalo, da ni enotnosti pri izpeljevanju teh nalog, saj so si delavci v posameznih delovnih organizacijah poti različno zamišljali in se zato tudi različno dogovarjali, vse to je povzročilo različno razlago ustavnih določil, s tem pa tudi raizlično Postopanje v posameznih primerih. Namen novega zakona je torej poenotiti osnovne postopke in določati razmer-la, ki naj bi veljala za vse delavce oziro-[Pa za vse skupine delavcev, ki ustvarjajo dohodek in so samoupravno organizirani. Z današnjim zapisom nimamo namena razlagati osnutka zakona, ampak samo pripraviti slehernega delavca na razpravo. Ta razprava naj ne bo formalna. Biti mora vsebinska, kar pomeni, da naj bi vsak de-lavec zase in skupno s svojimi sodelavci Pretehtal dosedanje stanje v svoji temeljih organizaciji in v tem jasno in brez kakršnihkoli zadržkov povedal svoje mne- Očitno je, da z razmerami, ki smo jih doslej ustvarjali v naših temeljnih organizacijah, nismo povsem zadovoljni in tu-d' ne smemo biti. Medsebojna razmerja, 6 glede na katero področje se nanašajo, 0 del našega obnašanja, del našega živ-jsnja in morajo postati tudi del naše ob-eznosti. Le če se bomo zavedali obvez- nosti in pravic, ki jih imamo kot delavci v samoupravni družbi, če se bomo zavedali ciljev, ki smo jih dolžni doseči, bomo tudi naše odnose lahko uskladili in samoupravno zaživeli. V prihodnjih dneh bo posebna komisija analizirala stanje v posameznih temeljnih organizacijah, v razpravi, ki bo sledila, pa bi to analizo dopolnjevali in razčiščevali posamezne primere, ki niso ali niso mogli prispevati k samoupravnemu urejanju medsebojnih odnosov. Vsa razprava mora izhajati iz dejstva, da je delavčev položaj v združenem delu predvsem odvisen od njegove neodtujljive pravice, to je od pravice, ki mu jo nihče ne more vzeti, da sam in z drugimi delavci odgovorno in enakopravno določa pogoje, v katerih bo delal, določa sredstva, s katerimi bo opravljal in da sam in skupno z njim celotna družba uživa KAKŠEN JE BIL KADROVSKI RAZVOJ OOZK V TOZD-2 DO DANES IN KAKŠNA IDEOLOŠKO POLITIČNA USPOSOBLJENOST OOZK? Z ustanovitvijo OOZK v TOZD-2 pred dvemi leti in pol je naša organizacija štela tri člane. Z aktivnim delom smo pridobili v naše vrste nove člane in na volilni konferenci je štela organizacija ZK TOZD-2 že 14 članov. Na tej konferenci sem bil ponovno izvoljen za sekretarja OOZK. OOZK se je idejno in politično še okrepila, je enotna in mobilna. Ugotavljam, da imamo veliko zaupanje delovnih ljudi, saj smo v zadnjem času ponovno ivedentirali v OOZK večje število delavcev iz neposredne proizvodnje. V nadaljnjem obdobju pa bomo 00 povečali še za štiri člane. ZA KAKŠNE DRUŽBENO EKONOMSKE ODNOSE SE MORAMO KOMUNISTI PRIZADEVATI IN KATERE OSNOVE DRUŽBENO EKONOMSKIH ODNOSOV NAJ KREPIJO NAŠ SAMOUPRAVNI SOCIALISTIČNI SISTEM. Delavec ima neodtujljivo pravico, da dela s sredstvi v družbeni lastnini, da bi zadovoljil svoje osebne in družbene potrebe, da je svoboden in enakopraven z drugimi delavci v združenem delu, da upravlja s svojim delom ter s pogoji in rezultati svojega dela. S takšnim odnosom delavca do proizvajalnih sredstev je dana tudi podlaga za večjo učinkovitost sistema samoupravljanja. Kadar je delavec sam gospodar nad pogoji in rezultati svojega dela, ga to spodbuja k razvijanju lastnih delovnih sposobnosti. Zato se moramo člani ZK brezpogojno postavljati po robu vsem poskusom in težnjam, ki hočejo zanikati ta osnovni odnos našega socialističnega samoupravnega sistema. Komunisti se moramo bojevati v sindikatu za takšno politiko in takšna stališča, ki ustrezajo resničnim koristim združenega dela. Kadar gre za delitev dohodka, se moramo bojevati za to, da je delo resnično edina podlaga. Bojevati se moramo proti težnjam uravnilovke, ki zadržuje pobude, ne spodbuja povečanja de- plodove dela. Če rečemo sam in z njim celotna družba, pomeni to, da nihče ne more gledati le na svoje koristi in v delu iskati samo dobro zase, ter pustiti svoje sodelavce in sodržavljane, da se enako ravnajo. Smo samoupravna družba, v kateri smo vsi soodvisno povezani, torej nihče ne more biti sam za sebe in delati sam zase, ampak delamo vsi za vse in s tem skupno ustvarjamo nove pogoje za delo in življenje, pa tudi za zabavo. Temeljne samoupravne interesne skupnosti so najmanj tisti del družbe, na katerega smo dolžni misliti, saj so skupni interesi tisti, ki nam soustvarjajo našo realnost. V javni razpravi naj se pokažejo vsa odprta vprašanja. Kolikor bomo pri razčiščevanju sodelovali, toliko bolj uspešno bomo delali in toliko bolj bomo zadovoljni. K. VAVPOTIČ lovnih sposobnosti, ne spodbuja k boljši organizaciji dela in upravljanju družbenih sredstev. Na teh osnovah nastajajo namreč neutemeljene socialne razlike. S tem se ne moremo sprijazniti. VI STE MENTOR 00 ZSMS. KAKŠNO JE SODELOVANJE 00 ZSMS Z ZK IN KAKŠNA NAJ BI BILA MOČNA IN IDEJNO POLITIČNO SPOSOBNA 00 ZSMS IN KAKO PRAVILNO USMERITI INTERESE MLADIH? Naloge komunistov z 00 ZSMS so, da odigra pomembno vlogo pri idejnopolitičnem izobraževanju. Posebno so velike obveznosti mladincev-komunistov v delu mladine in mladinske organizacije. V organizacijah še vedno prevladuje forumski način dela. Hočemo in potrebu- jemo namreč idejnopolitično in organizacijsko enotno in množično organizacijo, socialistično jasno opredeljeno in učinkovito v vzgojnem in družbenem političnem delu. Samo takšna bo ustrezala potrebam in željam najširših slojev mladine in delovala samostojno v okviru enotne fronte organiziranih socialističnih sil pod vodstvom zveze komunistov. Takšna samostojnost je pogoj za njeno ustvarjalno dejavnost v boju za nadaljnjo socialistično graditev. Poverjenik 00 ZK TOZD-2 za informacije Anton Udovič Kratek pogovor s sekretarjem OOZK TOZD-2 tov. Francem Korbarjem Izobraževanje članov 00 ZSMS Stol Kamnik V naš akcijski program je vključeno tudi izobrežavanje na seminarjih. Zato smo se odločili, da organiziramo seminar v sklopu osnovnih organizacij ZSM Stol na Veliki planini. Težko je bilo zbrati vse člane, nekateri se izgovarjajo na pomanjkanje časa, na osebne obveznosti ipd. Sklenili smo, da povabimo vsaj vse tiste, ki so pripravljeni aktivno delati, z namenom, da znanje, pridobljeno na predavanju, prenesejo tudi na ostale člane. Sicer pa se vedno učimo in izhajamo z pretekih izkušenj, ki pomenijo smernice za nadaljnja iskanja V seminar, ki je bil v letošnjem februarju, smo vključili dve temi: — samoupravljanje — organiziranje in delovanje 00 ZSMS Za predavanje na prvo točko smo povabili strokovnjaka, ki pa se zaradi nemogočih vremenskih razmer ni mogel odzvati na povabilo. Zato je obe temi prevzel povabljeni tov. Franc Pestotnik in jih tudi v celoti obrazložil. Poudaril je, da se je v preteklosti v mladinski organizaciji pokazala cela vrsta slabosti, ki so pomenile alarm za vse, ki se zavedajo, da bo le pravilno usmerjena mladina pomenila garancijo za naš samoupravni socialistični razvoj. Nova ustava in drugi dokumenti dovolj jasno kažejo smernice za našo bodočnost. Človek, ki je prevzel samoupravne funkcije in ki bo s tem delom nadaljeval, mora biti v samoupravni družbi dobro orientiran. Za ta poslanstva je potrebno oblikovati osebo že v mladinskih vrstah, v obdobju, ki je za to najbolj primerno. Idejno politično usposabljanje in takojšnje preverjanje pridobljene teorije v praksi, pomenita vodilo za mladinsko organizacijo. Realizacija je prva zahteva in do sedaj že dokaj uspešna, medtem, ko se je pri vključevanju mladine v širše samoupravno življenje velikokrat zatikalo. Med ljudmi je bila in je morda še preveč zakoreninjena miselnost, da mladini ne more zaupati odgovornih nalog. Zaradi tega tudi mladina ni zavzemala mesta v družbeni skupnosti, ki ji pripada glede na njene zmožnosti. Priznajmo, da je tudi mlada generacija v precejšnji meri kriva za takšno stanje. Poglavitni vzroki so prav gotovo ravnodušnost do spoznanja bistva samoupravnega socializma, premajhno zanimanje za delovanje v samoupravnih organih in političnih organizacijah, premajhna vloga mladine ter zlasti pereč problem idejne in akcijske neenotnosti mlade generacije kot celote. Vemo, da je mladinska organizacija tista, ki lahko največ prispeva k odpravi teh vzrokov. Zveza socialistične mladine mora zagotavljati stalno, idejno in akcijsko povezanost mladih ljudi s silami revolucije. Močnejši vpliv mladine mora temeljiti predvsem v njenem delovanju v vseh oblikah samoupravnega socialističnega organiziranja družbe. Zlasti veliko priložnost nam daje reorganizacija socialistične zveze delovnega ljudstva. Druga naša možnost, da naše težave posredujemo širši skupnosti, je Zveza sindikatov. Močan vpliv na ZSM je tudi avantgarda delavskega razreda — Zveza komu- nistov. Programska izhodišča ZK so temelj našim prizadevanjem, ZSM mora postati kadrovska baza za ZK. K uresničitvi tega zadnjega cilja pa morajo svoj delež prispevati zlasti člani ZK. Vsi se zavedamo, da je navzočnost mladih na določen način dokaz, da je partija dejansko usmerjena v prihodnost. Zato morajo člani ZK svojemu delovanju osveščati mladince in to v prvi vrsti z lastnim zgledom ter prepričljivostjo, ki mora temeljiti na ustreznem poznavanju marksizma kot teorije in prakse delavskega razreda. Tov. Pestotnik je podrobno obdelal tudi sam sistem organizacije, ki je opredeljena v statutu zveze socialistične mladine. Prvo poglavje govori o članstvu v ZSMS. Član ZSMS je lahko vsaka mladinka ali mladinec, od 14 do 27 leta starosti, ki to želi in sprejema programska načela in statut ZSMS. V ZSMS se vstopa prostovoljno. Predlog za sprejem daje odred zveze pionirjev Slovenije in osnovna organizacija Zveze socialistične mladine. Glavni kriteriji za sprejem so: — angažiranje v izpolnjevanju najvažnejših nalog — moralne in človeške vrednote — družbena aktivnost ter odnos do osnovnih vrednot in ciljev naše socialistične družbe. ZSM prinaša vrsto pravic in dolžnosti kot so: — aktivno delo v organizaciji — angažiranje in uresničevanje sklepov in stališč organizacije — pasivna in aktivna volilna pravica — aktivno delo v drugih družbenopolitičnih organizacijah — idejno politično izobraževanje — plačevanje članarine itd. Za požrtvovalno delo je lahko član ZSM nagrajen in pohvaljen. Prav tako je lahko član iz organizacije izključen, če deluje proti ciljem organizacije ali pa če grdo krši statut ZSM in če je po izrečeni kritiki, po opominu, zadnjem opominu, nadaljeval z delom, ki ni v skladu s politiko organizacije. Član ZSM lahko seveda tudi prostovoljno izstopi iz organizacije. Drugo poglavje govori o načelih organiziranosti. Glavni princip je, da se mladina organizira povsod, kjer živi in dela, tako da mladinci lahko resnično izražajo svoje interese. Vsak član, organiziran v osnovno organizacijo, ima dolžnost, da je aktiven v delu osnovne organizacije in v Krajevni skupnosti, kjer stanuje. Vsaka osnovna organizacija sama določa svoje oblike in vsebino dela, ki mora biti v skladu s statutarnimi določbami in programsko uskladitvijo ZSMS. Vsaka osnovna organizacija je dolžna vsako leto vsaj enkrat pregledati svoje delo ter podati kritično oceno o tem, sicer pa se sestaja po potrebi. Naslednje poglavje govori o občinskem organiziranju ZSM kot enotni organizaciji v akcijskem, idejno političnem in organizacijskem smislu. Tov. Pestotnik je nakazal tudi delovanje v Konferenci mladih v izobraževanju in v klubih mladih delavcev in poudaril, da bi se morali oboji trdno povezati med seboj, zlasti, ko teče beseda o štipendiranju, položaju pripravnikov ter vsej kadrovski politiki. Prikazala sem glavne točke, obravnavane na trodnevnem seminarju mladih sto-lovcev na Veliki planini. Upam, da bodo vsi udeleženi mladinci znali pridobljeno znanje s pridom uporabljati in svetovati vsem ostalim, jih vspodbujati k aktivnosti in biti svetel vzor vsem tistim, ki se bodo podobnega seminarja lahko udeležili v prihodnje. Za osnovne organizacije ZSMS STOL Kamnik Mimi Gašperlin USPEŠNOST PROIZVODNIH PE OZIROMA TOZDOV V 1. TROMESEČJU 1976 Delovna skupina komisije za izvajanje programa za stabilizacijo, ki je bila s strani sindikalne konference STOL zadolžena ugotavljati uspešnost PE glede produktivnosti in izkoriščanja časa, je ugotovila za 1. tromesečje 1976 naslednje: — Z ozirom na specifičnost problemov, ki so nastopili v tem poslovnem obdobju glede na bistveno spremenjene zunanje vplive na poslovanje, ni mogoče za proizvodne PE oz. tozde postaviti realnega ranga uspešnosti. — Vse meritve v zvezi z doseganjem čim boljših rezultatov v PE in v tozdih, bo delovna skupina zasledovala tudi v naslednjem obdobju ter ustrezno informirala o nastali tržno-proizvodni problematiki nosilce programa za stabilizacijo. — V pričakovanju vsaj delne normalizacije bomo meritve o rezultatih ponovno objavili. Komisiia I0 sindikalne konference STOL Jubilanti dela in upokojenci 30. aprila sta sindikalna in mladinska organizacija pripravili praznovanje praznika dela s počastitvijo jubilantov dela in s srečanjem z delavci, ki so se v letu 1976 upokojili. Lepo število jubilantov, ki so pri nas zaposleni že dalj časa ter jim sindikalna lista In naš samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov priznavata izredno nagrado, kaže, da je kar precej delavcev, ki so svojo življenjsko Pot tesno povezali z našim delovnim ko-!ektivom. To je od leta 1975 že tretja in predzadnja večja skupina jubilantov, ki jih je zajela čast, da obhajajo obletnico dela. Prihodnje leto bodo med jubilanti dela delavci, ki bodo tekom leta izpolnili 10, 20 ali 30 let dela v naši organizaciji združenega dela. Bil je vsa leta tudi prizadeven družbenopolitični delavec in je prejel tudi priznanja od širše družbene skupnosti. 4. RESNIK Marija, pri nas je delala 26 let, upokojena je bila kot strojna bru-silka lesa v PE 8. 5. SUŠNIK Marija, pri nas je delala 19 let. Upokojena je bila iz delovnega mesta priučenega mizarja v TOZD 2. 6. TIČAR Marija, pri nas delala 21 let. Upokojena je bila z delovnega mesta em-balirke pohištva. Jubilantom dela in upokojenim delavcem tudi sodelavci Glasila čestitamo k praznovanju ter jim na njihovi nadaljnji življenjski poti želimo veliko osebnega zadovoljstva. Mavricij KOTNIK Jubilantom dela in upokojenim delavcem je na pobudo sindikalne organizacije Pripravil lep kulturni program pevski zbor DPD »SOLIDARNOST« iz Kamnika, s katerim naše politične organizacije tesno sodelujejo. K popestritvi proslave pa so z recitacijami prispevali tudi dijaki Gimnazije Kamnik in člani naše mladinske organizacije. Glavni direktor Ivan Urh je z nagovorom o pomenu praznovanja 1. maja dal poudarek proslavi PRAZNIKU DELA. Med delavci, ki so se letos poslovili od delovnega mesta, ne pa od kolektiva, smo srečali dokaj mlade sodelavce. Od 6 delavcev je le eden starostno upokojen. Drugih pet je upokojila zdravstve-no-invalidska komisija. Delavci, ki so se upokojili so: 1. GRABNAR Marija, delala pri nas 23 let. Upokojena je bila kot pomočnik obolista. 2. HRIBOVŠEK Alojzij, pri nas je de-lal 14 let. Upokojen je bil kot voznik vi-iičarja. 3. PETKOVŠEK Franc, pri nas je delal 24 let in 6 mesecev. Upokojen je bil starostno kot mojster oddelka obrata žage. Jubilanti so v dobrem razpoloženju proslavili delovni jubilej Glavni direktor Ivan Urh Izroča zasluženo nagrado Alojzu Hribovšku KADROVSKE SPREMEMBE V MESECU APRILU 1976 PRIŠLI: 1. KODRIČ Andrej, VK kovinar, PE 2 kovinska delavnica — DSSS 2. SOPOTNIK Angela, NK delavka — TOZD 8 — restavracija 3. ZABAVNIK Slavko, NK delavec, PE 1 TOZD 1 4. KORITNIK Jožefa, NK delavka, PE 7 — TOZD 1 5. ŠUŠTAR Anton, NK delavec, PE 5 — TOZD 1 6. STANIŠKOVIČ Ljiljana, gimnazijski maturant — TOZD trgovina 7. RAMIČ Mustafa, dipl. ing. arhitekture — TOZD trgovina 8. šTEBE Irena, ekonomist-pripravnik — DSSS ODŠLI: 1. JOKIČ Dragoljub, NK delavec, PE1 — TOZD 1 — odšel v JLA 2. SEDELJŠAK Pavle, NK delavec — TOZD 3 Motnik — pismeni sporazum 3. ZADRGAL Veronika, KV tapetnik, PE 5 — TOZD 1 — pismeni sporazum 4. POGAČAR Marija, NK delavka, PE 9 — TOZD 2 — odpoved sodelavke 5. JEMEC Marija, KV tapetnik, PE 5, — TOZD 1 — pismeni sporazum 6. JEMEC Katarina, NK delavka, PES — TOZD 1 — odpoved sodelavke 7. PETKOVŠEK Franc, VK mizar, PE 4 — TOZD 1 — starostno upokojen 8. SAKAČ Josip, NK delavec, PE 2 — gradbena skupina — DSSS — na željo delavca 9. POGLEDNIK Franc, KV mizar, PE 7 — TOZD 1 — starostno upokojen 10. TOMAN Branko, NK delavec, PE 4 — TOZD 1 — na lastno željo delavca 11. ROTER Karel, NK delavec, PE 4 — TOZD 1 — na lastno željo delavca 12. MAV Franc, NK delavec, PE 5 — TOZD 1 — na željo delavca 13. SAKAČ Ivan, NK delavec, PE 7 — TOZD 1 — na željo delavca 14. SAKAČ Vladimir, NK delavec, PE 3 — TOZD 1 — na željo delavca. Kadrovska služba Stanovanj še vedno manjka Lani dograjen stanovanjski blok na Duplici Stanovanj še vedno manjka. Na Duplici in drugod. Še jih bo manjkalo. Gradnja v Sloveniji je zelo draga, saj stane m2 novograjenega stanovanja 600—800 starih tisočakov. K tej visoki ceni znatno prispeva preslaba izvajalska organiziranost. Od izdelave načrtov do določitve lokacij in tako dalje do same gradnje. Dne 22. 4. je bila na prvem programu Ljubljanske televizije oddaja z naslovom Najdražji kvadratni meter v Evropi, ki je trajala cele štiri ure, od osmih zvečer do polnoči. V TV studiu je bilo zbranih veliko strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo s stanovanjsko problematiko v Sloveniji. Vprašanj je bilo cel kup. Po telefonu so lahko sodelovali tudi gledalci. Vendar je marsikak odgovor izzvenel premalo določeno. Vsi vemo, da je mnogo stvari pri novih gradnjah neurejenih. Ne rešuje se plansko in kompleksno in se tako napake v kasnejših fazah plačujejo z večkratno ceno. Kdo jih plača, ni potrebno pisati. V oddaji so veliko govorili o projektiranju, projektantov pa ni bilo prisotnih. Ti bi lahko točneje povedali o sami pripravi za gradnjo in o konkretnem izvajanju del. Polizdelki, ki jih vgrajujemo v nove stavbe, niso standardizirani, kar terja vsakična prilagajanja izvajalcev. Ni torej jasno, kdo je za kaj odgovoren. Tov. Vavpotič Konrad, vodja splošnega sektorja, ki je v TV oddaji aktivno sodeloval, je pred koncem to jasno povedal. Poleg tov. Vavpotiča je v oddaji V živo sodelovala tudi skupina stolovcev, ki je ta večer preživela v Interieru na Duplici v družbi novinarja Tomaža Terčka in bila z vprašanji in ugotovitvami večkrat predstavljena TV gledalcem. O oddaji smo hoteli napisati kaj več, vendar je bil ta javen pogovor preveč splošnega pomena. Zato smo se odločili za bolj zanimivo in konkretno zadevo: Kako je s stanovanji prav na Duplici. Naprosili smo tov. Lada Bajca, novega predsednika stanovanjske komisije, da nam v sodelovanju z drugimi pove vse tisto o stanovanjskih problemih Stolovih sodelavcev, kar nas zanima. OZD STOL je poznana kot podjetje, ki maksimalno (seveda v okviru svojih zmožnostih) skrbi za čim boljše stano- vanjske razmere svojih delavcev. Vsem nam je znano, da nekje od leta 1956 naprej, vseskozi stremi za tem, da bi zgradili čimveč stanovanj, predvsem blokov. To pa niso le prazne besede. Prav lansko leto je bil končan najnovejši blok in v njem je dobilo 32 družin nove bivalne prostore. Seveda pa z dograditvijo tega bloka še vedno niso rešeni vsi stanovanjski problemi. Po mojem mnenju pa bi potrebovali vsaj še 2 (dva) bloka take velikosti. Stanovanjska komisija, ki je bila imenovana v preteklem mandatnem obdobju se je maksimalno angažirala, da skupaj z vsemi družbenopolitičnimi orgnizacijami, predvsem pa s sindikatom reši čimveč prošenj. Seveda pa ne sme pozabiti deia prejšnjih komisij, katerih zasluga je enako velika. Tako imamo v STOLU 7.700 m2 stanovanjskih površin. Menim, da mora stanovanjska komisija čimpreje napraviti nov pravilnik o podeljevanju stanovanj in stanovanjskih kreditov. Čimprej mora napraviti prioritetno listo, katero naj vse osnovne organizacije sindikata potrdijo in nazadnje, to je njena največja naloga, začeti široko akcijo pri vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, da se čimprej pristopi k gradnji še enega bloka. Moramo se namreč zavedati, da ima danes stanovanjska komisija že 97 prošenj za stanovanja. To je 5 več, kot jih je bilo pred dvemi tedni. Menim, da bo ta akcija dobila največjo podporo prav pri nas delavcih. Apeliram na našo delavsko socialistično zavest, da pomagamo svojim bližnjim pri reševanju njihovih najbolj perečih problemov. V naslednji številki bomo objavili več podatkov o stanovanjih ter o delu prejšnje in sedanje stanovanjske komisije. V. Bajec Ob zaključku smučarske sezone Ugotavljanje, ali je bila letošnja smučarska sezona bolj ali manj uspešna od lanskoletne, je sedaj, sredi maja, že malo pozno, vendar se je to zgodilo zaradi pomanjkanja rezultatov s posameznih tekmovanj. Predno začnem naštevati udeležbo na posameznih tekmovanjih in dosežene uspehe naših smučarjev, naj povem, da smo letos le storili korak naprej na tem področju rekreacije. Z delovno organizacijo VIATOR-TOZD Kamnik, smo se dogovorili za nakup dnevnih smučarskih kart, seveda po nižjih cenah, kot so normalno v prodaji. Moram priznati, da so karte zelo hitro pošle, pri tem pa je treba upoštevati tudi zelo lepo sončno vreme, ki je marsikoga privabilo na sneg, ki drugače ni preveč navdušen smučar. To pomeni, da se je vendarle povečalo zanimanje za smučanje. Tudi število prijav za posamezno tekmovanje je poraslo, vendar se je zopet pokazala stara slabost naših smučarjev (ne vseh) in to je, da se nekateri prijavijo za tekmovanje, potem jih pa zaradi malo slabšega vremena ni. Še malo naj oštejem naše smučarje! Kljub pravočasno izobešenim številnim plakatom — vabilom na tekmovanja, je poleg tega potrebno še vsakega posebej malo pocukati za rokav. Vsi vemo, da smo amaterji in da so vsa ta tekmovanja v končni fazi rekreativnega značaja. Zato so komentarji: »Saj ne znam toliko smučat, da bi tekmoval ipd« popolnoma odveč. Držimo se pravila: »Vaja dela mojstra«. Bodimo pogumnejši in tudi resnejši pri obljubah in izpolnjevanju le-teh, pa bo vse lepo in prav. Smučarska sekcija STOL je organizirala 6. III. 1976 na Veliki pianini tekmovanje v veleslalomu. Naši tekmovalci pa so se tudi udeležili tekmovanja na Občinskem sindikalnem prvenstvu, ki je bilo takoj naslednji dan. Podrobneje bi rad opisal zimsko lesariado. Letos je bila ta prireditev na slovenjegraškem Pohorju — 12. III. 1976. Iz naše DO se je tega tekmovanja udeležilo 8 tekmovalcev, in sicer: Bavman Franc, Brilly Janez, Kregar Dušan, Zupin Jože, Pogačar Janez, Verovšek Stefan, Kramer Cene in Šimenc Drago. Večina nas je bila prvič na Kopi in presenečeni smo bili nad lepoto tega kraja in še bolj nad urejenostjo smučišč. Ta smučarski center je razmeroma zelo mlad, saj obratuje komaj četrto leto. Prav tako vzorno in organizacijsko dobro izpeljano je bilo tudi tekmovanje samo. Upoštevajoč lanskoletne uvrstitve naših na Kaninu, je imelo nekaj naših tekmovalcev precej ugodne štartne številke, vendar jih, z izjemo Bavmana, nismo izkoristili. Bavman Franc je z letošnjim 56. mestom še obdržal II. tekmovalni razred. Da bo stvar bolj razumljiva, naj povem, da se vsako leto žrebajo startne številke z ozirom na lanskoletno uvrstitev po dveh razredih. Npr.: če se je nekdo lansko leto uvrstil med prvih trideset, potem ima letos pravico biti izžreban do startne številke 30. To je prvi razred, drugi pa je od 30.—€0. mesta. Za tema dvema razredoma, vsi udeleženci predlagajo po enega tekmovalca v »paket«, nato pa so na vreti za žreb še vsi ostali brez razredov, ki Jih običajno ni malo. Vedno jih ostane še kakšnih 100. Tudi letošnja udeležba v moškem veleslalomu je bila kar solidna, saj nas je bilo 183. Kot rečeno, nismo vsi izkoristili priložnosti za boljše uvrstitve od lanskih. Pri smučanju je pač tako, če narediš eno napako, te ta stane nekaj sekund, ki pa zelo vplivajo na končno uvrstitev, včasih tudi za 50 mest. Startali smo z naslednjimi številkami: Prvi, s startno številko 37, se je pognal Brilly, nato Bavman 49, Šimenc 61, Verovšek 83, Pogačar 92, Kramar 114, Zupin 152 in Kregar Dušan 154. Končne uvrstitve posameznih pa so bile naslednje. Bavman je zasedel 56. mesto, Kregar 67, Brilly 82., Verovšek 94., Šimenc 114., Zupin 130. in Pogačar 147. mesto. Kramar Cene je odstopil, ker se mu je med vožnjo odpel avtomat pri vezeh. Če na hitro pogledamo zasedena mesta, ugotovimo, da se je najbolje izmed vseh odrezal Kregar Dušan. Z izredno visoko startno številko in še z vmesnim padcem, je še kljub temu zasedel, lahko rečemo, Dne 14. aprila 1976 smo sprejeli člane delegacije Sindikata delavcev lesne industrije, gozdarstva in industrije papirja iz Sovjetske zveze pod vodstvom Aleksandre Zotimove, sekretarke Centralnega odbora Sindikata. Po ogledu proizvodnih obratov v TOZD 2 smo goste povabili na razgovor s sindikalnimi, družbenopolitičnimi in samoupravnimi predstavniki podjetja. Glavni direktor tov. Urh Ivan je gostom predstavil naše predstavnike in se tudi s člani Sovjetske delegacije zadržal v daljšem razgovoru. Orisal je razvoj našega podjetja, govoril je o razvoju samoupravljanja, o vlogi sindikata in o drugih aktualnih zadevah v Stolu. Tov. Marcijan Silva je seznanila delegacijo o pogojih dela zaposlenih žena v DO in kako se le-te vključujejo v samoupravno življenje v podjetju in Krajevnih skupnostih. Delegacijo iz Sovjetske zveze je zanimala tudi organiziranost, vloga in naloge sindikata v podjetju. Posebno jih je zanimalo, kakšna je aktivnost sindikata in solidno mesto. To potrjuje, koliko tekmovalca na taki prireditvi, kot je lesariada, stane napaka, ki jo pri smučanju le težko nadoknadiš. Pišem zaradi tega, da si ne bi kdo mislil, češ, trošimo denar za take, ki se potem uvrščajo tako slabo. Povem naj še to, da na tej prireditvi nastopa vrsta odličnih tekmovalcev in celo bivših članov državne smučarske reprezentance kot npr. Lakota Peter, Klinar Andrej, Mulej Tine, Štefe Janko, Koželj Janez in še vrsta odličnih smučarjev iz Železnikov, Slovenj Gradca, Maribora, ki so vsi aktivno vključeni v smučarske klube po teh krajih. Smučarji iz Stola, ki so bili poslani na lesariado, so dobri in vredni tega zaupanja, vendar jim je to pot sreča obrnila hrbet. D. ŠIMENC drugih dejavnikov v tovarni pri izboljševanju pogojev dela zaposlenih žena in kako so žene vključene v samoupravljanje v tovarni in občini. Vodja Sovjetske delegacije je na kratko orisala položaj lesne in papirne industrije v Sovjetski zvezi. Nenehno se borijo za večjo produktivnost, v kar se vključujejo tudi zaposlene žene. Organizirajo udarniške delovne akcije. Delavci, ki so dosegli najboljše delovne uspehe, jih v posameznih obdobjih predlagajo za odlikovanja. Tov. Zotimova je ob tej priliki predstavila tudi tov. Nino Ivanovno, ki je heroj socialističnega dela. Sovjetski in naši predstavniki smo izmenjali mnenja tudi o drugih zanimivostih kot npr. o varstvu pri delu, inovacijah, varstvu otrok zaposlenih žena, delo žena v nočnih izmenah, dopustih in rekreacijah. Prepričani smo, da taka srečanja koristijo vsem in želimo, da bi se nadaljevala tudi v prihodnje. Anton Jeglič Obisk delegacije iz Sovjetske zveze POGOVOR S SODELAVCI — POGOVOR S SODELAVCI - samo še širše trakove, ki se jih v tovarni le malo rabi in se zaradi njih ne splača prestavljati stroja. Rezanje opravljam na veliki delovni plošči. Tudi lepljenje je zelo praktično, ker ga opravljam s hladnim lepilom in stiskam s pomočjo stisnjenega zraka. Že davno sem se tudi privadila na navade in zahteve mojstrov iz raznih oddelkov, ki brusilni papir uporabljajo. Kako se razumete s sodelavko in z mojstrom? S Kati, s katero delava že več let skupaj, se dobro razumeva in se mi zdi, da kar nekaj manjka, kadar ima dopust ali je drugače odsotna. Prav tako imam dobre delovne odnose s Škrjancem Ivanom, ki je moj nadrejeni in s tehnikom Janezom Burkeljcom, ki skrbi za dobavo brusilnega papirja. Udejstvovanje poleg rednega dela? Leta 1952 sem bila članica Delavskega sveta. V letu 1966 sem opravila daljši tečaj o civilni zaščiti, pri kateri sodelujem vseskozi. Pela sem pri pevskem društvu Svoboda v obdobju 1947—1952. Žal mi je, da je zbor razpuščen, ker imam še danes voljo za sodelovanje. Še kaj? V letu 1948-49 sem veliko udarniško delala v mladinski delovni brigadi na skladišču rezanega lesa. Opravljenih ur sem imela včasih tudi po 100 in več na mesec. Pomagala pa sem tudi pri izgradnji Kulturnega doma na Duplici. Vaše želje? Posebnih želja nimam. Mislim, da imam delovno mesto urejeno in se tudi zavedam, da je potrebno delati. Da bi bilo le tako, kot je sedaj. Delovne dobe do upokojitve mi manjka še pet let. Če bom zdrava, bo vse v redu. Kako preživljate prosti čas? Tako, kot večina drugih sodelavk, gospodinjim, če to spada v prosti čas. Sicer pa rada pletem in gledam televizijski program. Ob sklenitvi tega pogovora zaželimo Mariji Učakar še veliko moči za opravljanje delovnih dolžnosti v tovarni in doma ter veliko zadovoljstva v prostem času. Zadnje veliko pripomore k prejšnjemu. C. S. Mladinska delovna akcija »Čisto okolje — zdravo telo« Tokrat sem povabil na razgovor Marijo Učakar, sodelavko, ki v skladišču re-promateriala pripravlja brusilni papir. Od kdaj ste sodelavka Stola in kaj ste delali v začetku? V Stol sem prišla 2. februarja 1946, torej kmalu po vojni. Delati sem pričela v strojni stolarni, za današnje pojme na zelo nenavadnem delovnem mestu. Poleg oddelka strojne stolarne je bilo skladišče decimiranega lesa, pripravljenega za izdelavo stolov. Les sem v naročju nosila k poravnalki in k drugim strojem. Gotovo se bodo temu mladi čudili, vendar je bilo tako. Vsak dan cel »šiht«. Povem naj, da je bil-o tedaj strojev v strojni stolarni veliko manj kot danes, vendar sem bila vsak dan močno utrujena. Koliko časa ste opravljali to delo? Približno dve leti. Potem sem bila premeščena v strojno brusarno stolarne. Tudi tu sem opravljala podobno delo. Nato sem nosila obrušene polizdelke po stopnicah v montažo, tudi v naročju. Lahko si vsakdo misli, kako naporno je bilo. Zaradi utrujenosti še ponoči nisem mogla spati. Prav zaradi tega se danes čudim, ko se mladi pritožujejo nad delom, ki ne presega njihovih zmogljivosti. Do leta 1950 sem ostala na tem delu. Občasno sem pomagala tudi pri lepljenju stolov in podobno. Pa potem? Ostala sem še vedno v stolarni. Zaradi vedno večje porabe brusilnega papirja sem bila določena za pripravljanje le-tega. Delo sem opravljala v prostoru, kjer so še danes šablonerji. Še sedaj pa mi ne gre v glavo, zakaj sem morala brusilni papir rezati po dolžini na tleh. Predstavljajte si, kako se človek počuti, ko preživi skoraj ves delovni čas sključen. Poleg tega pa sem brusilni papir lepila s kožnim lepilom in ročno stiskala s sponami. Na dan sem pripravila do 60 brusilnih trakov. Kdaj ste prišli v skladišče reproma-teriala? Pred dvajsetimi leti. Postopoma so se postopki pri pripravi brusilnega papirja izboljševali. Papir sem pričela rezati na stroj, ki delo zelo olajša. Ročno režem Letos praznujemo 30-letnico mladinske delovne akcije »Brčko—Banoviči«. Sklep vseh članov 00 ZSMS je bil, da jubilejno leto mladinskih akcij proslavimo z organiziranjem vsaj ene delovne akcije. V kamniški občini smo sklenili, da te akcije izpeljemo v aprilu ali maju. Mladinska organizacija TOZD 2 je po sklepu predsedstva organizirala delovno akcijo »ČISTO OKOLJE — ZDRAVO TELO« dne 17. 4. 1976. Območje čiščenja je bila okolica tovarne ploskovnega pohištva. Ko je zjutraj posijalo sonce, so se že zbrali mladinci in mladinke. Vsi so bili polni moči in morale. Med samo akcijo se je krepilo tovarištvo in enotnost. Tudi za humor je bilo poskrbljeno, saj se je vsak od srca nasmejal. Posebno požrtvovalno pa se je izkazal na tej akciji tov. Korbar Franc — mentor mladih v TOZD 2. Poskrbel je za nabavo orodja in bil pri akciji vseskozi za izgled. Sicer pa gre pohvala vsem, ki so se udeležili akcije in izkazali požrtvovalnost ob čiščenju. Okrog 14. ure popoldne je bila akcija končana, okolica tovarne pa se je veliko spremenila. Po akciji je bila skromna malica in kratek sestanek mladincev in mladink. Smatram, da se bomo morali bolj disciplinirano obnašati v našem okolju, katerega čistoča je pogoj za naše zdravje. Tone Udovič Mokra gasilska vaja v TOZD 2 V sredo, dne 12. 5. 1976, je bila gasilska praktična vaja na objekte lakirnice v tovarni ploskovnega pohištva. Sodelovale so gasilske ekipe Stola in sicer iz TOZD 1 in TOZD 2 ter s terena Duplice in Križa. Namen te vaje je bil, da se tudi naj-bližnje sosedne gasilske enote seznanijo s pristopi do tovarne, razporeditvijo objektov, oddaljenostjo vodnih črpališč in s samo požarno nevarnostjo v obratih. V primeru kakršnekoli nesreče bi imeli nazorno sliko o obstoječih objektih in bi bile v takšnih trenutkih akcije hitre in učinkovite. Vaja je v glavnem potekala zelo dobro, nekateri še neizurjeni novi člani pa se bodo v bodoče bolje znašli. Vaje, kakršna je bila ta, so zelo koristne, saj se s tem članstvo usposablja za družbeno samozaščito v tovarni in tudi na terenu. M. ŠLEBIR KRVODAJALCI SO SE ODREZALI V dneh od 10. 5. do 14. 5. 1976 smo organizirali krvodajalsko akcijo. Osnovne organizacije sindikata po vseh tozdih so pred tem ves teden zbirale prostovoljce za darovanje krvi in pripravile sezname. Tolikšnega števila pri-javljencev, kot je bil zbran letos v Stolu, še nismo zabeležili. Prijavljencev je bilo 309. Zahvaljujemo se vsem krvodajalcem, ki sodelujejo v tej izredno humani akciji. Sindikalnim organizacijam tozdov pa tudi vsa pohvala za organiziranje. Sindikalna konferenca STOL ODSOTNOST Z DELA ZARADI BOLEZNI IN NEGE BOLNEGA DRUŽINSKEGA ČLANA Po zakonu lahko izbrani (obratni) zdravnik odobri bolniški stalež samo za en dan nazaj, t.j. 24 ur. Odsotnost zaradi bolezni je treba sporočiti tudi v ambulanto, ne pa samo v podjetje. Tudi za nego bolnega družinskega člana se mora stalež sporočiti v ambulanto v 24. urah, ne pa po ozdravljenju družinskega člana. Stalež za nazaj izbrani zdravnik ne more odobravati. Nega za bolnega družinskega člana je samo za zakonca in za otroke. Za otroke do 7 let je nega v času bolezni do 14 dni, od 7 let dalje pa samo 7 dni. Za nego staršev in drugih sorodnikov ni bolniškega staleža. Tudi za varstvo otrok v primeru zdravljenja zakonca v bolnici, ni bolniškega staleža. Stalež za nego pri porodu lahko dobi mož toliko dni, kolikor manj kot 7 dni po Porodu je bila žena v bolnici. Ambulanta Stol Kamnik Odbor za kadre pri NK Virtus razpisuje honorarno zaposlitev GOSPODARJA KLUBA Prijavijo se lahko vsi, ki stanujejo na Duplici ali v neposredni bližini in imajo čut odgovornosti do društvene lastnine, ter so pri opravljanju dela vestni, natančni in ažurni. Podrobnejši opis opravil in ostalih pogojev dobe interesenti pri Odboru za kadre i*°v. Flis, tov. Švajger, tov. Sekavčnik). Pismene prijave naj interesenti pošljejo do vključno 10. 6. 1976 na naslov Odbor za ksdre pri NK Virtus — Stol Kamnik. Idealist na Duplici V soboto 15. 5. so v dupliški kinodvorani prikazovali slovenski film IDEALIST, posnet po Cankarjevi noveli Martin Kačur in posvečen 100-letnici rojstva našega pisateljskega genija — Cankarja. Na snemanje filma IDEALIST se je režiser Igor Pretnar pripravljal lep čas. Hotel je prikazati tisto, kar je Cankar nekoč zapisal: »Vsi hvalijo moj slog, ne vidijo pa mojih misli.« Prav veliki izpovedni moči Ivana Cankarja se je skušal približati film IDEALIST. V filmu nastopajo najboljši slovenski igralci: Radko Polič, Milena Zupančičeva, Bert Sotlar, Arnold Tovornik, Boris Kralj in drugi. Glasbo je napisal Bojan Adamič, songe pa je pela Duša Počkajeva. Brez dvoma pa gre največja pohvala režiserju Pretnarju, ki je postavil Cankarjevo zgodbo s pomočjo vseh sodelujočih, umetniško na platno. Zgodba o Martinu Kačurju, o naprednem učitelju, o uporniku, ki se je rodil prezgodaj, o človeku, ki ni našel somišljenikov, pač pa prevarante, zaživi pred nami tako resnično, da pozabiš na temni rob okoli filmskega platna in se za dve uri preseliš med davno pretekle dogodke v okolici Vrhnike in Kamnika. Film je velik dosežek slovenskih filmskih delavcev. V letošnjem letu, v Cankarjevem letu naj bi vsak Slovenec prebral vsaj nekaj Cankarjevih knjig, v katerih so misli prav tako sveže kot pri nastanku. Zal pa tega zopet ne bomo naredili. Tudi filmu po Cankarejvi noveli je malo Dupli-čanov podarilo dve uri. Martin Kačur je imel le četrtino dvorane gledalcev. Toliko nam je do našega. C. S. Ob tednu gozdov Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS nam je poslala pričujoči članek z željo, da ga objavimo v našem Glasilu. Vsi vemo, da se gozdovi premalo smotrno izrabljajo in obnavljajo. Zato članek objavljamo z željo, da bi vzbudil ponovno skrb tudi pri tistih, ki na to zavestno pozabljajo. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je že pred leti dala pobudo za akcijo TEDEN GOZDOV, ki se uvaja kot stalna oblika manifestacije skupne skrbi za gozd kot dobrino splošno-družbenega pomena in kako gozdno okolje približati našemu človeku. V akcijo se vključujejo vse zainteresirane družbeno-politične in samoupravne skupnosti ter organizacije združenega dela s področja gozdarstva in lesarstva. Letošnji teden gozdov, že četrti zapovrstjo, bo v času od 23. do 31. maja in pod pokroviteljstvom Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ob izvedbi »TEDNA GOZDOV« velja znova opozoriti na splošno družbeni pomen, ki ga imajo gozdovi zlasti še v sedanjem času in prostoru. Nagel in obsežen industrijski razvoj v zadnjih desetletjih, silovita urbanizacija najširšega prostora, razvoj prometnih zvez in energetskih virov ter sprememba strukture prebivalstva, so korenito spremenila življenje človeka in družbe. Gozd postaja vedno bolj pomemben dejavnik za ohranjevanje naravnih ravnotežij v prostoru. Da bi ta velik pomen gozdov doumeli, moramo poznati vrsto koristnih učinkov, ki nam jih daje gozd: gozd obnavlja in krepi tla z odpadlim listjem in igličev-jem, s koreninami tla rahlja in veže, varuje jih pred izsuševanjem in proti eroziji, ogoljevanju in snežnimi plazovi. Gozd bogati in osvežuje ozračje s kisikom in vodnimi hlapi. Najbolj pa blagodejno vpliva gozd na režim padavinske vode, del pada- vinskih voda vrača prečiščeno v ozračje, del jih preceja skozi rudninske sloje v globino zemlje in jih tam hrani kot rezervoar in glavni vir zdrave pitne vode, gozdna odeja zadržuje prenaglo odtekanje vode in tako preprečuje poplave, odnašanje plodne zemlje ipd. Gozdove moramo torej nujno pojmovati ne le kot gospodarske objekte, temveč še zlasti kot nerazdružljivo prvino in sestavino našega življenja. Zato varstvo gozdov in gozdnega okolja nasploh ni le skrb gozdarjev in gozdarskih organizacij, temveč širše družbene skupnosti, o zaščiti gozdov, o njihovem obstoju in smotrnem nadaljnjem razvoju se mora zamisliti vsakdo, saj je z gozdovi neposredno in posredno povezan naš kulturni, narodni in gospodarski razvoj in napredek. Danes je gozdov v Sloveniji za dober milijon hektarjev, kar je neprecenljivo bogastvo. Gozdovi poleg lesa dajejo celo vrsto posrednih koristi, ki jim je težko določiti vrednost in ceno in katerih se največkrat zavedamo šele takrat, ko gozda nimamo. V gozd po zdravje! In Silva salus! Skrb za varstvo in krepitev gozdov je trajna naloga vseh zainteresiranih organizacij in občanov, izraža se preko skupnih in individualnih akcij, preko celega leta, v »Tednu gozdov« pa se naj v to akcijo čim bolj vključi široka javnost. ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESARSTVA SR SLOVENIJE PRVOMAJSKI PIKNIK KAMNIŠKIH KOLEKTIVOV V KAMNIŠKI BISTRICI Tudi v našem podjetju smo proslavili 1. maj nadvse častno. Poleg slavnostnega govora, ki ga je imel za to priložnost glavni direktor s poudarkom na 1. maju, se je dotaknil tudi 315 jubilantov podjetja Stol in jim k njihovem jubileju iskreno čestital. Naj omenim, da se je proslava končala z lepo izbranim kulturnim sporedom. Kot vsako leto so tudi letos Občinski sindikalni svet, Občinska skupščina in vse ostale družbenopolitične organizacije v Kamniku pristopile z vso resnostjo k organizaciji že tradicionalnega piknika vseh kamniških kolektivov za 1. maj v Kamniški Bistrici. Poudariti moram, da je piknik v celoti uspel. Poleg prekrasnega vremena in velike udeležbe na pikniku je bilo čutiti tudi izredno razpoloženje, kar je vsakdo lahko občutil z vedrih in nasmejanih obrazov. Morda bi bilo krivično, če ne bi omenil, da je bil višek delavskega praznika istočasno povezan s pestrim kulturnim sporedom, slavnostnim govorom in svečano podelitvijo srebrnih priznanj Republiškega sindikata Slovenije 12 sindikalistom za nesebično in dolgoletno udejstvovanje v sindikalnih organizacijah. V kulturnem programu je poleg slavnostnega govora sodelovala tudi mladinska godba, pevsko društvo Solidarnost in recitatorji gimnazije iz Kamnika. Vsi nastopajoči so bili za izvajanje prav toplo pozdravljeni. Enako so bili pozdravljeni tudi vsi nagrajenci. Po kulturnem programu se je odvijalo pravcato rajanje. Pomenkovanju, snidenju prijateljev in znancev ni bilo ne konca ne kraja. Prav na takih, lahko bi to imenovali, prostovoljnih zborih, prihaja do neštetih pogovorov iz privatnega in sindikalnega življenja, kakor tudi do mnogih novih poznanstev. Na takih zborih se človek — sindikalist pogovarja sproščeno, odkrito in v prijateljskem ozračju. K vsemu temu pa bi tudi rad pripomnil, da je bilo za dobro razpoloženje odlično pripravljeno. Za lačne in žejne je bilo dobro poskrbljeno po sindikalnih cenah. Sindikalne podružnice so poleg brezplačnega prevoza v Kamniško Bistrico in nazaj nagradile svoje člane kolektiva z brezplačnimi boni za jedačo in pijačo. Ob zaključku bi povedal tudi to, da je bil pogled med udeležence piknika enkraten: Lep topel dan, še lepša okolica, ki je porasla že z zelenim grmičevjem in v ozadju nepregledna gozdna površina smrek, bukovine in prekrasne, s snegom obrobljene Kamniške planine. Res enkratno prizorišče delavskega praznika v prelepem kotu Kamniške Bistrice. Želje in hotenja vseh udeležencev piknika so bile enotne. NAJ ŽIVI 1. MAJ DELAVSKI PRAZNIK IN NASVIDENJE SPET PRIHODNJE LETO! S. Kralj Tudi gozd je del nas ... KRIŽANKA SESTA- VIL M, R. AFRIŠKA ŽIVAL JUŽNI SADEŽ VELIKA MORA- NA l.s.ov. ON !Č IGOR. KARTA ZA KINO X MALA KRAVA pre- drzno- st OSEBNI ZAIMEK er ne sr Černe VOJAŠKA ZVEZA„ ZAH- M' ADRE - SA KRAJ NA PRIMORSKE. UMRLI GRŠKI mav- NAR MRVA VARNO& Nl SVET SLABA MAŠČO- BI SNOV X TONA 17. ČAKA TUKAJ X OS. ZAIM E “?Ai) POGOVOR NIČLA S TAR SLOVAN MOSTAR POŠKO- b&A {7.ČRKA /ZNAIb- BA OSEBNI ZA imek RIMSKf PERZIJA SREDIŠČ£ VRTENJA MALA NUJA $ORA V ŠVICI RJLA3 aA1 HOTRAN7. MAbAk. M- Jme OSMA ČRKA KONEC POLOTOKA RORA V AVSTRAl A/ HUN NE /TALPA REKA K SKICI X KARLOVA c. TELICA os.ZAIMEK PLOD ener- gija REDKO M. 'M E AMPER VAŽNO živilo RUSKO MOŠKO-IME ► PROTO- POPOV trinaj- sta ČRNA 4. ČRKA. AVTO- OZNAKA NEMČI- JE TEZA OVOJA AR RJAVA SLAMA TA&LICA ZMRZ- NJENA VODA ISKRICA Na moč prijetno je, če imate pri roki koga, iki bo zanesljivo pohvalil vaše delo, pa če si zaslužite ali ne. BERTRAND RUSSEL DVE ŠALI S POKOPALIŠČA V pozni noči je pijanec kolovratil z gostilne proti domu. Zaneslo ga je na pokopališče in je padel v izkopano jamo. Zaradi močne pijanosti ni napravil drugega, kot da je med preklinjanjem zaspal. Zjutraj se je s težavo spravil na noge. Začel je klicati: »Pomagajte mi! Zebe me!« Nekdo, ki je pravkar prišel na pokopališče, je stopil k jami, pogledal nenavadni prizor in dejal: »Seveda te zebe, ko pa so ti ukradli krsto!« Deklica se je zadržala pri sorodnikih do noči in je hitela domov. Bližnjico je imela prav čez pokopališče. Sicer nerada, vendar se je odločila zanjo. Ko je planila mimo grobov, je zaslišala za nekim spomenikom besede. Pogledala je in videla veliko postavo. Oddahnila si je: »Ravno prav, da sem vas srečala. Tako strah me je bilo!« Pa ji je neznanec odgovoril: »Saj je bilo tudi mene strah, dokler sem bil še živ.« ^an Ljubezni Verjetno ste že opazili, da je v takih zgodbah marsikaj izmišljenega, oziroma dodanega. Ta, današnja, pa je v nasprotju z drugimi resnična, žal resnična. Praznujemo razne praznike in dneve, posvečene zdaj temu zdaj onemu. Ljuboslavu Rožmarinu je nenadoma padlo v glavo: Zakaj bi imeli samo Dan šoferjev, Dan snažilk, Dan kolesarjev, Dad prodajalcev zobotrebcev. Zakaj ne bi praznovali vmes tudi Dan ljubezni. Ideja mu je padla na pamet ravno v pravšnjem mesecu, v maju, ko je že sam čas najbolj primeren za takšno dejavnost. Ugotovil je še nekaj: Ljudje vedno bolj hitijo, zmeraj manj imajo časa za svojo družino, za prijatelje, za sosede, za znance. To bi lahko popravil le praznik, ki bi ga organizirali v ta namen, da bi ponovno vzpostavili prijateljske vezi med seboj — torej Dan ljubezni. Ljuboslav Rožmarin je stopil k svojim najboljšim prijateljem. Zelo so se začudili, da je utegnil pet minut. »Od danes naprej bo drugače,« jim je rekel. »Po Dnevu ljubezni bomo ljudje spet takšni, kot smo bili včasih.« »Bojim se, da bomo morali čez devet mesecev potem prirediti tudi Dan novorojenčkov,« se je posmejal Rado Nageljček. »Nič hudega,« mu je odvrnil Ljuboslav. »To je vse v stilu ljubezni.« »Res ni nič hudega,« mu je pritrdil prijatelj, »samo, če ne bo potrebno potem organizirati tudi Dan očetov.« Vseeno so bili prepričani, da bi tak Dan ljubezni lahko veliko prinesel ljudem. Določili so datum, ko bodo organizirali veliko zabavo sredi travnikov. V roke si bodo segli vsi tisti, ki se do sedaj niso pogledali, pogovorili se bodo vsi, ki sedaj vedno nekam hitijo, nazdravili si bodo vsi, ki so dobri v srcu. Ljuboslav Rožmarin je moral sam najprej urediti nekaj malenkosti. Nesel je liter vina k sosedu in mu segel v roko. Tako sta poravnala nekaj let star spor. Vse je bilo tako preprosto, da si ni znal prej predstavljati. V tovarni se je nasmehnil nekaterim kolegom, s katerimi ni govoril in vse je bilo v redu. Ko je naredil svoje delo, je pomagal še drugim. Vsi so se dobro razumeli in kazalo je, da bo Dan ljubezni dobro uspel. Zbrali so se na travniku. Ljuboslav Rožmarin je imel kratek govor o dobroti, ki spreminja svet. Skupaj so potem zapeli nekaj pesmi o ljubezni, ansambel pa je zaigral njihovo himno Dan ljubezni. Toliko stiskov rok, prijaznih pogledov, nasmejanih ljudi, zadovoljnih obrazov Ljuboslav še ni videl. Uspel je v svoji veliki zamisli! Sklenil je, da bo predlagal OZN, da bi Dan ljubezni uvedli po celem svetu. V začetku bi bili ljudje prijatelji samo en dan, pozneje pa bi se razširilo na dva, teden dni, mesec... »Vseeno mislim, da smo ga polomili,« je previdno nakazal prijatelj Rado Nageljček. »Ljudje si težko nazdravljajo s kokto in sokovi. Vsaj kakšen kozarček vina bi morali imeti.« »Dobro, naj bo,« se je vdal Ljuboslav. »Toda samo za zdravice, da bodo bolj pristne.« Pripeljali so sod vina. Ko so prvi zagledali pijačo, je v njih v hipu popustilo vse tisto, kar so si prej obljubili. Zapodili so se proti sodu in se stepli za vino. Pol so ga med seboj polili. Privatni gostilničar je videl da lahko naredi dober posel. Na drugem koncu travnika je na hitro postavil točilnico. Vsi po vrsti, razen redkih, redkih izjem, so se ga nalokali čez mero. »Naj pijejo,« si je mislil Ljuboslav Rožmarin. »Bili so veseli brez pijače, pa naj bodo še s pijačo! V vinu je vendar resnica in naj ta resnica privre na dan. Petje in rajanje vendar spada k Dnevu ljubezni.« Mogoče bi še dolgo mislil tako, če ne bi naenkrat začutil na glavi nekaj trdega. Sesedel se je na tla. Pred očmi so mu zaplesali ljudje, po srcu dobri in pošteni. »Še premalo si ga mahnil,« je prihajal nekje iz megle glas. »Mislil bo, da se ga bojimo. Morali bi mu naravnost pokazati, da je navaden osel, ko si izmišlja nekakšne Dneve ljubezni, veselja in kaj vem še, pri tem pa pozablja na glavno — na pijačo!« C. S. »Kaj ni praznično?« »Kako bo praznično, saj je vse prazno!« »Prav zato!« (Čas dogajanja — v dneh okoli prvega maja). Izdaja v 2000 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo: glavni urednik Ciril SIVEC, Odgovorni urednik Alojz ŠVIGELJ in člani uredniškega odbora: Horst HAFNER, Srečo SMOLE, Ivan SEKAVČNIK, Franc JUVAN, Peter PLEVEL in Boris BAVČAR. Lektor: Ivan Sivec. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo sodelavci STOLA brezplačno. Natisnila Tiskarna Ljubljana v Ljubljani.