___________ __ Zakaj je sklenila Moskva т leta 1939. ж YellkonemSkim Reidiom pogodbo o nevtralnosti London pogasngule SialinoTO prevaro Prelom moskovske navidezne pogodbe po Sovjetski zvezi ]e bil že dolgo pripravi]ei - 2id]e so netili vojni ogenj tudi tukaj Berlin, 28. januarja. »Končno lahko govorim odkrilo I* j* rtkal Ffibrer ▼ STojem po ziTU na nemški narod, v katerem mu |e 22. Junija 1941. leta prikazal metodiko boljievi-ikega izdajstva in obračunal s kreaturami v Kremlju. Ne le da je Moskva prelomila dogovore pogodbe o prijateljstvu z Velikonem ikim Keichom, ampak Jih Je tudi grdo Izdala. Besede, ki jih Je takrat Ffihrer govoril nemikemu narodu in svetu, je potrdil razvoj In so dotrjene po razkritjih v sovražnem tisku. Nov kamen v mozaik moikovike goljufive igre je vdelala ledaj britanska poročevalna služba. Ta javlja, da je bila pogodba o nevtralnosti leta 1939. sklenjena med Sovjetsko zvezo in Nemčijo zaradi tega, ker so Sov-jeti domnevali, da se bo vojna med Nemčijo in angleško-sovjetsko alianco bila v prvi vrsti med Sovjeti in Nemci. — Sovjeti so ob-iimo izkoristili čas po pogodbi o nevtralnosti. Zato se je Izvršila priključitev vzhodne polovice takratne Poljske in baltskih obrobnih držav, zato je prišlo do vojne s Finsko in do priključitve nekaterih delov Romunije. Sovjeti so si svoje zavezništvo z Nemčijo^ razlagali tako, da bodo mogli v dveh letih ojačiti svojo vojaško moč. Britanci In njihovi današnji prijatelji pa peč ne morejo opustiti, da ne bi česa IzbleV-nlli. Nam je to samo prav, ker nem potrjujfjo, kar smo mi vedeli, česar pa sovražna stran v prešnjejn času nI hotela priznati za resnico. Spomnimo se: ko je FQhrer 22. junija 1941. leta naročil oboroženi sili, naj zaščiti Veli-konemški Reich in Evropo, so v sovražnem taboru vpili o napadu Nemčije na ubogo Sovjetsko zvezo. To Je bilo zavestno hinavstvo. Kajti nihče ni bil napaden, pač pa je Nemčija ravno še v zadnji minuti prehitela namene boljševiVov na zavratni napad. Naivno je, govoriti o kakšnem napadu na silo, ki je združila in na vzhodni meji Velikonem-šl^ga Reicha spravila v pohod 160 divizij z ogronrao maso okiopnjakov in topov teV tisoče letal. Preden Je takrat prišlo do krvavega obračunavanja, so bile na sovjetski strani kršitve meje na dnevnem redu. V noči na 18. Junij so n. pr. prodrle boljševiSke patrulje čer mejo in šele po dolgem obstreljevanju so jih mogli pognati nazaj. 2e iz teh pičlih dejstev vidimo Jasno, s kako jasnim ciljem je Moskva delala, da povzroči vojno z Veli-konemškim Reichom. Vendar Kremelj s svojimi spletkami ni bil osamljen: za njim je netil k o m p 1 o t židovskoanglosak-sonskih za snovalcev vojni ogenj. Prelom pogodbene zvestobe po Sovjetski zvezi je bil že dolgo pripravljen, da, danes vemo, da je Kremelj sklenil pogodbo z Velikonemškim Reichom samo zategadelj, da je spravil z vsemi silami svojo oborožitev na najvišje stanje in lahko povsem mirno mobiliziral svoje armade. To je spoznal FOhrer prav kmalu, ko je bil poslal s težkim srcem Relchsaussenministra v Moskvo. P o-godbo je Nemčija sklenila, da bi se uprla proti britanski oboroževalni politiki, in sicer iz zavesti odgovornosti napram narodu, predvsem pa, ker Je upala, da bo končno vendar prišlo še do trajnega pomirjenja in da se bodo morda še dale preprečiti od nas sicer zahtevane žrtve. Toda Moskva se je izkazala kot nepogodljiva in ni bilo težko spoznati njene namene. Ze štiri tedne po sklenitvi pogodbe, še med našim pohodom v Poljsko so sovjetski mogotci proti vsem dogovorom zahtevali ozemlja obmejnih držav. Ko je Fiihrer nekoliko ustregel, so se boljševiki kmalu pokazali kot nena-sitljivi in poskušala izsiliti od Fiihrerja neprestano nadaljnje privolitve. Boljševiško Izdajstvo ni učinkovalo šele leta 1941., ampak že 1939. leta. Zmaga na Poljskem, ki so Jo priborile izključno nemške čete, je napotila FOhrerja, da ]e stavil ponovno mirovno ponudbo Zapadnlm silam. Mednarodni in židovski vojni hujskači so jo odklonili. Vzrok je bil že takrat v tem, da se je Anglija — z neko upravičenostjo — zanašala na to, da bo lahko mobilizirala zoper Oberkommanđo der W'ehrmacht )• dne 27. januarja objavilo: Pri Kerču so naše, po lastnem topništvu odlično podprte čete zavrnile močne napade Sovjetov. Tudi v prostoru jugoiahodA^ od Cerkasov smo se v srditih bojih ubranili silnih, z močnimi skupinami pehote in okiopnjakov podvzetih sovražnih napadov ali Jih prestregli. Jugovzhodno od Belaje Cerkova je sovražnik z več, po oklopnjakih podprtimi divizijami prešel v napad. Njegove prodorne poskuse smo preprečili in odstrelili 82 sovražnih okiopnjakov. Za eno vdorno mesto se še bojujemo. V prostoru jugozahodno od Zaikova in jugozahodno od Pogrebišča so naši napadi dalje napredovali, ko smo se ubranili močnih sovražnih nasprotnih napadov. Samo v področju enega armadnega zbora smo odstrelili "tukaj 66 sovjetskih bklop-njakov in uničili tli uplenili 99 topov ter številna druga orožja. Med Pripjetom In Be-rezlno je prišlo znova do trdih bojev, v katerih so naše čete držale svoje položaj« in odstrelile 26 sovražnih okiopnjakov. Severozahodno od Ilmenskega jezera in v prostoru južno od Leningrada stoje naše divizije še dalje v trdnem obrambnem boju proti veliko močnejšim sovražnim silam. Sovjeti zo zgubili včeraj na vzhodni fronti 305 okiopnjakov. Visoko na Severu so naše lastne udarne čete v odsekih Kandalakše in Mur-manska pripeljale ujetnike In plen. V zapadnem odseku južnoitalijanske fron Nemčijo evropsko koalicijo vštevšl Balkan in Sovjetsko zvezo. In v resnici nii trajalo dolgo, pa je naše vodstvo občutilo ožje sovjetsko sodelovanje, ki je šlo za tem, da napoti Sovjetsko zvezo, naj prelomi pogodbo z Nemčijo in napade Reich. To vse so dejstva, ki jih ne more nihče iz-podbiti. Dej-tva, ki dokazujejo vso nesramnost in brezvestnost sovjetskega sopogodbenika. Ce danes londonska poročevalna služba nam in svetu potrjuje nedvoumno izdajstvo Kramlja, vzamemo to odkritje z zadovoljstvom na znanje. Nemškemu narodu se bo s tem še bolj okrepila vera, da je Fflhrer v kompleksu Nemčija - Sovjetska z ve z a f vsakem trenutku dobro preteh-tal vsa svoja dejanja, ki so služila interesom naroda. Evropa pa zopet spozna, v kakšni velikanski nevarnosti se je nahajala in da bi jo visoko oboroženi boljševiški kolos že davno raztolkel, da ni Nemčija pravočasno prehitela Kremljeve namere do zahrbtnega napada. Nemčija je zvesto držala pogodbo z Moskvo, dokler jfe to bilo mogoče spričo nasprotnikovega poče-njanja; kajti odgovornim možem Velikonem-škega Reicha velja dana beseda kot sveta obveza. te še traja sovražni pritisk. Več na mali širini izvedenih sovražnikovih napadov se je izjalovilo. V vzhodnem odseku so bili brezuspešni vsi sovražni izvidniški sunki. Južno , od .Rim 9 je sovražnik zaman poskušal povečati svofe mostišč*. Njegove nared stoječe čete smo razbili, napade v število več bataljonov pa odvrnili. Pripeljali smo ujetnike več angleških in amerikanskih skupin in odstrelili sedem okiopnjakov. Mesta izkrcanja moti ogenj daljnostrelnega topništva. Zračno orožje se je podnevi in ponoči z bojnimi, torpednimi in bombnimi letali bojevalo proti sovražnemu brodovju Izkrcanja pred Anziom. Pogodilo je dve križarki, štiri rušilce, dvanajst prevoznih in trgovskih ladij s 47.000 brt. ter šest večjih vozil za Izkrcanje. Računa se lahko s tem, da je en del teh ladij uničen. V pristaniških napravah v Anziu so nastali po zadetkih bomb požari in razdejanja. Ministrski predsednik Quisling pri Fiihrerju - rUhr*rhauptquarti«r, 28. januarja. Fiihrer je v prisotnosti Relchsminlstra In Chela der Reichskanzlei dra. Lammersa in vodje strankine pisarne Reichsleiterja Martina Bormanna sprejel na daljši razgovor norveškega ministrskega predsednika Ouislinga. Razpravljalo se j* o c#li vrsti važnih vprašanj evropske celine in o bodočnosti germanskih narodov, vse T duhu skupnega boja. Nato je Fahrer sprejel tudi norveške ministre Fugglesana, Lleja In Whlsta, ki so bili spremljali minlstr. skega predsednika. Od nemške strani sta bila navzoča Reichskommissar Terboven In 4^ -ObersturmbannMhrer Neumann Cerkveni rop in aretacija duhovnikov Milan, 28. januarja. Iz nevtralnih virov izve Italijanski tisk, da je imerikanska zasedivena oblast zaprla v zasedeni Južni Italiji v Ka-Ubrlji 12 podeželskih župnikov, češ da so v cerkvi v svojih pridigah delali propagando za Italijo In italijanski narod«. Od aretacije niprej manjka slehernega poročila o usodi teh dvanajstih duhovnikov. Nadalje poročajo, da so v kraju Melfl v provinci Luciana Južne Ualij močno pijani anglo-amerlškl vojaki vdrli v samostan, vratarja težko zlostavitl, oplenlll skladišče zalog ter vdrli v cerkev 'tier so izropuH cerkvene Znatne zgube bosenskih tolp Berlin, 28. januarja. Izjalovljeni komunistični napad na Industrijsko mesto Tuzlo v Vzhodni Bo.sni, 'e tolpe tudi v zadnjih dneh ^tal znatne zgube Dne 21. in 22 januarja so samo tam zgubili 200 mrtvih in 168 ranjenih. Tuzlo napadajoči komunisti so imeli nalog, da vzamejo mesto na vsak način, da si pre. skrbe tam prehran in obleko. Je to nov dokaz za to, kako občutno so nemški očiščevalni ukrepi v bosenskem prostoru motili preskrbo tolp. 4. Jahrgang. Zakoni zimske bilke Spisal Generallentnant Dittmsr Drugačen kakor sicer najčešče je bil т preteklem letu potek kllmatičnih pojavov na vzhodni fronti. Hud mraz, ki je druga leta nastopil praviloma že v novembru In čegar zgodnji pojav je v pozni jeseni 1941. 1. rešil težko poražene sovjetske armade pred popolnim uničenjem, je v tej zimi dolgo izostal. še je izrazito prehodno vreme, tako da se nizke temperature menjavajo še z zmernim vr^^nenom pozne jeseni. _ . Človek je lahko v dvomu, ali se naj vre'd-notl ta nenavaden kllmatičen pojav kot korist ali kot škoda. Kdor pozna cestne in dovozne prilike vzhodnih širin v časih prehoda, ve, da je zablatenje navadno najhujši sovrKnik vsakega premikanja. Tudi neposredni vplivi pogostega menjavanja med mrazom In južnim vremenom na četo so vse drugo ko razveseljivi. Vlažen fliraz prenašamo, kakor znano, veliko teže ko suh mraz. le zato nastop prave »ruske« zime za naše vojake na vzhodni fronti ne bo pomenil prevelikega poslabšanja dosedanjih kllmatičnih prilik. To tem manj, kojeopremačetev najširšem pomenu danes naravno veliko bolj ko v prejšnjih letih prilagodena potrebam take zime z vsemi njenimi spremnimi pojavi. To dejstvo In v prejšnjih dveh zimah zbrana Izkustva so povzročila, da nas danes niti najmanj nI treba biti strah, če nastopi tisti hudi mraz z visoko plastjo snega, ki je bistvo vzhodne zime. Hud »-raz pa še nonreni za dobro opremljenega povečano možnost gibanja. Zato pride prav tistemu, ki se bojuje i ofenzivno tendenco, ' er je premikanje oač bistvo ofenzive. Z izrazitim ciljem napadanja so 5e pa bojevali in se bojujejo, sedaj že pol leta, Sovjeti. Potemtakem bi torej oni bili tisti, ki bi i leli največ pričakovati od nastopa prave zime na Vzhodu? Ta zaključek se zdi opravičen. Vendar je pa zelo pogojen, ker na Vzhodu ne eksistira In ne more eksistirati pojem defenzive, ki bi bila usmerjena samo na čakanje In na več aH manj nepremično vztrajanje. V«(dn.o inova ■!« moramo znebiti predstave, kakor da )e brez odprtine utrjen in povsod zadostno zaseden položaj prve svetovne vojne tudi osnova obrambe na današnji vzhodni fronti. V marsikaterem qziru bi bilo bojevanje gotovtj lažje, če bi bila stvar taka. Toda temu stoji nasproti raztegnjenost zaklona potrebnih front. Ce bi tudi uporabili vse razpoložljive sile za vzpostavitev v gornjem smislu sklenjene fronte, pa tudi pri popolni aporabi vseh razpoložljivih sil najbrž ne bi nastalo nič drugega kakor tanek »gumijast stremen«, torej obrambni sestav brez globo-čine in s tem brez trajne obrambne moči. Tako je na znatnih delih vzhodne fronte postala običajna oblika obrambe, da se sile drže skup na odločilnih, po terenu In prometnih črtah zarisanih točkah in se man] važni deli fronte zgolj nadzorujejo. Tak način bojevanja se mora, če naj bo trajen, v posameznem združiti s popolnoma ofenzivnim vojskovanjem. Vedno znova se bo nasprotniku, ki misli na striktno ofenzivo, posrečilo, vdreti v odseke, ki se zgolj nadzorujejo, ne pa branijo. Samo napad, ki zadene vdrle ali prodrle dele sovražnika, lahko zabrani, da bi se sovražnik ustalil v nemških linijah aH za njimi. Cifn uničujoče zadene tak ofenzivni sunek nasprotnika, tem trajnejši je seveda uspeh. Ce pomislimo, da je stvar v visoki meri v tem, da so taki napadi z omejenim ciljem izvršeni čim preje, pa uvidi vsak, da zimsko vreme, ki olajša premikanja, lahko docela ugodno vpliva, vsekakor ugodneje, ko zablatenje ki veliko manj ovira, da se sovjetske sile polagoma vnlcajo, kakor sunkoviti odboj, ki ?e naše najimenltne)š« obrambno sredstvo. Se v drugem veliko večjem smislu j* ta ugotovitev pravilna. Se vedno je naša bor- S a na vzhodni fronti boj proti znatno moč- ejšemu številu ljudi in bojnih sredstev. I Sprememba, ki Jo je zavzel ta boj v teku zadnjih tednov, je očitna. Poletna in jesenska izogibajoča premikanja, ki so zapustila širne prostore, ker Je bilo potrebno, da ee ohrani zveza naše bojne fronte in prepreči obkoljenje na ostalih frontah. Je zamenjalo čisto drugače usmerjeno bojno postopanje prožne elastlcltete. Gibljivost čete, v operativnem kakor taktičnem oziru. Je adut pri takem bojevanju. Tudi tukaj gre le zelo oogojno za posest krajev. Čeprav so važna prometna križišča često odločilnega pomena, Je pač ravno zaradi raz* lične vrednosti posameznih delov fronte vendar bojna fronta kot celota podvržena zakonu bojevanja, ki se ne sme plašiti, d& »sakri-ficlra« nevažno zaradi v resnici važnega. Obvladajočl moment Je ohranitev iniciative, kjer leži v naši roki, In njena zopetna pridobitev, kjer smo jo Izgubili. Zraven tega pa Imata življenjsko upravičenost dva druga vidika: ohranitev lastne in oškodovanje sovražne bojne li^ 1 e, ker samo ta dva lahko prlneseta potreb# Zma^oslmle idefe Jf£ oAIe#nici prevKcma вџЛШатМ drte SO. fanuarja F. H. Ob enajsti obletnici prevzema oblasti stoji nacionalsocialistična Nemčija v najteiji obteiilni preizkušnji, kar jih je kdaj imela. Na Vzhodu .че ubrani nemiki vojak ene sovjetske ofenzive za drugo, v Italiji se iilavo upira sovrai-niku, in v domovini kljubuje številno orebivalatvo barbarskim terorističnim napadom Anglo-Amerikancev. Vaa prerokovanja naSih nasprotnikov, ki ao na-oovedali cel6 za določene roke vojaški in politični zlom Nemčije, so se izkazala natančno tako smešna, kot puhlice o zlomu nemškega gospodarskega sistema ired vojno. Naši nasprotniki si pri razmotrivanju stvari niso na jasnem o gonilnih silah llede tega, kar so v inozemstvu če.ito menoval\ »nemški čudež«. Kar se doku-nentifa v zmagah nemške oborožene sile in v stanovitnosti nemškega naroda, je rmagoslavje ideje, zmaga nacionalsocia-'istične misli. V sovražnih deielsh so se 1 pr. čudili zaradi tega, ker nemški vojni ujetniki nikoli ni.tn rguhili .'^vnje vfrr v zmago, ampak so jih nasprotno smatrale vlade za nevarne prebivalstvu sovražnih držav, češ da bi se po njih'prebivalstvo moglo seznaniti z resnico glede socialnih naprav v Reichu. Da, ne redko so nemške ujetnike izpraševali glede delovanja ustanove NS-Gemein-schaft »Kraft durch Freude*, o izgradnji nemškega socialnega skrbstva in še o mnogih drugih rečeh, pri čemer so morali ugotoviti, da se morajo godalna pojmovanja Britancev napram nemškim označiti naravnost kot primitivna. Nacionalsocialistična država je mogla jedva sedem let v miru opravljati svoje delo izgradnje. Vojna je prekinila tempo Po zmagi Reicha bo pa program zopet povzet z zvišano intenzivnostjo in mnogi milijoni ljudi, ki ло spoznali ukrepe Reicha, katerim .se zaradi vojne ni bilo moč-izogniti, bodo uvideli, da ima Nemčija po svoji nacionalsocialistični ideji edino pravico do vodstva evropskih narodov in da je kot edina velesila voljna in tudi rmr/ina, da zajamči trajen red v Evropi. l/fpraj zo|iel odKlroHenlh 300 oklopnlahov Preprečeni poskusi južno ofl Belaje Cerkova - Južno od Rima razbite sovražne čete etran ?. — štev. 8. KAKAWANKEN BOTE Robota, 29. januarja 1944. no Izenačbo sil, ki je pogoj končno vel] tvnt zmage. Dobro se zavedamo tega, da se oba cilja ne dasta vedno lahko združiti, da, da sili tukaj ali tam cel6 en vidik, da se mora zapostaviti dru^i. Toda to ne spremeni nič na tem, da je treba boju proti nadmoči, kakršno imamo mi, dolodenin idealnih na&al v velikem kakor na drobno, ki nam omogočajo presojati uspeh vsakega poedinega bojnega dejanje v smislu nadrejenih vidikov. Dogodki xadnjih tednov in mesecev so i* v marsikaterem ozlru dokazali učinkovitost tega bojevanja, £*gar cilj j* vedno ta, vzeti z lastnim napadom sovražniku lakon dejanja, vendar napadati samo tako dolgo, kakor zahteva svrha čim največjega oškodo. vanja nasprotnika. Sijajni obrambni uspeh naših čel na dovozni cesti zapadno od Smolenska kakor tudi njihov dolgi odpor v prostoru prk Gom-lu je Sovjete napotil, da eo morali a potrato časa preložiti težišča svojih napadov dalje proti severu, v pokrajino vzhodno in severovzhodno od Vitebska. Kot posredna posledica junaške obrambe ravno v tem prostoru se mora brez dvoma vrednotiti tudi okol-nost, da smo lahko prešli k uspešnim, četudi krajevnim nasprotnim napadom pri Rečici, torej tik zapadno od starega bojišča pri Gomlu. Tačas je v odseku pri Vi t eb s ku in N e v 1 u nastal položaj, pri katerem moramo počakati na nadaljnji razvoj. Tukaj so Sovjeti podvzeli napade, ki se morajo po številu in načinu po njih uporabljenih skupin smatrati za po odločitvi stremečo ofenzivo. Nekoliko pozneje so — na sveti večer — začeli poskušati s prodorom v prostoru Ber-dičev — Zitomir —■ Korosten, za kar so na ozkem prostoru koncentrirali veliko število divizij in zlasti brzih sku-pin. Oba ta odseka — Berdtčev Zitomir Korosten in Vitebsk — Nevel — se torej pač lahko smatrata za težišča sovražne zimske ofenzive. Kako4r stoje stvari danes, mora še nadalje biti cilj sovjetskega vodstva, da doseže ne samo nadaljnjo pri. dobitev prostora s tem, da pritisne nemške čete nazaj, ampak da izvojuje odločilno zmago, to je uniči bistvene dele nemške vojske na Vzhodu. Ce se mu to ne posreči, ne bi bile v nobenem trajno znosnem razmerju s še tako znatno pridobitvijo prostora težke z gube kakor v vsej drugI polovici 1943. leta, ki so jih imele njegove proti nemški obrambni fronti zaganjajoče se skupine. 2e iz tega izhaja nujno, da se bono tukaj vršili težki boji odločilnega pomena. Drugo vprašanje je v tej zvezi brez dvoma to, kakšna ocena sovražnika se da izvajati 1% dosedanjih predzimskih bojev in njihovih uspehov. Izreči o tem kakšno zaključno mnenje, bi bilo zelo tvegano podjetje. Brez dvoma imajo boljševikl na razpolago dovolj zadostne sile In sredstva, (fa jim je vedno znova mogoče potegniti iz fronte nazaj In obnoviti poražene skupine, zlasti gardna in tako zvane udarne skupine. Zato bo dobro, če spričo takih nasprotniku na razpolago stoječih možnosti vedno znova mislimo na potrebnost boja proti veliki sovražni premoči. Kar nas pa v teh bojih kljub (emu navda, ja z vsem zaupanjem,, je gotovost, ki smo jo pridobili v preteklem težkem polletju, da bo nemški vojak na vzhodni fronti tudi v bodoče kos vsem še tako resnim položajem. Ce mu je spričo mnogokrat neenakih prilik boja v poletju uspelo, da si je v vseh premenljlvlh dogodkih vojne ohranil občutek nadmoči nad nasprotnikom, je s tem dano jamstvo, da je danes, kot ob priliki Izenačenja, še veliko bolj kos sovražnemu navalu. Nadmočno, na realnost se opirajoče, smelost in zadrževanje združujoče vodstvo bo tega najtršega vojaka na svetu gotovo povedlo do uspeha. Ispešni nemSkt napadi pri ŽaSkovn in Pogreiiistn ( ziKCALO. ČASA ) Srdita borba severno od llmenskega Jezera Ш južno od Leningrada še traja Oberkommando d«r Wehrmteht ]« dne U. lanuerjt objavtloi Pri Квгби smo savrnUt modn* napade Ser-Jetov. V »ntm vdornem meitu •• bl|$|o le ■rdltl bejl. Severozahodno od Kirovograda ■0 V hudih bojih apodUtell vii prodorni po-akuai bol|ievtkov. Odstralill smo 42 sovražnih oklopnjakov. V prostoru jugoiahodno od Zalkova in |u. gocahodno od fogreblšča so našo čete ■ podporo Številnih bojnih in bombnih letal kljub žilavemu sovražnemu odporu sunile globoko v sovražne položaje in jih predrle. V silnih bitkah oklopnjakov- smo uničili ali uplenili 203 sovražne oklopnjake in 102 topova, od teh samo 61 oklopnjakov po nekem težkem polku oklopnjakov. Med vripjetom in Berezino je včeraj nekoliko popustilo bojno delovanje. Več sovjetskih krajevnih sunkov je spodletelo. Severno od Ilmenskega jezera in v prostoru južno od Leningrada še traja srdita borba dalje. Odstrelili smo številne sovjetske oklopnjake. V bojih južno od Leningrada »e ]e z zgled, aim vedenjem posebno odlikovala vzhodno, pruska 11. pehotna diviiija, ki jo vodi Ce. neralleutnant Burbach. Dne 25. januarja amo odstrelili na celotni vzhodni fronti 328 so. vražnlh oklopnjakov. Na julnoifalljahskl fronti je sovražnik po močni topniški pripravi napadel naše višinske položaje v več odsekih pri Cassinu In severovzhodno od njega. Raiven enega krajevnega vdora, je bil krvavo odbit. V mostišču pri Nettunu to s# izjalovili sovražni, kovl izvidniiki aunki. Večjih bojev tam ni bilo. Nemška bojna letala so pred Anziom z bombami pogodila dve sovražni ladji srednje velikoitl, Si le jih lahko štej* med uničene. Razen tega so v nizkem poletu napadla C bombami in krovnim orožjem sovražne čolhe la likrcanje in avtomobile. Neka) britanskih vznemirjevalnih letal je v pretekli noči brez načrta odvrglo bombe v Zapadnopemškem obmejnem ozemlju. Hnda ohrambna MIha pri Leninqrailn Pri Kerču, med Pripjetom In Berezino so se zrušili sov]etsI(i prodorni poskusi Oberkommando d*r Wehrmaoht ]• dn« 25. januarja objaviloi Pri Kerču 10 Sovjeti ojačiH tvoj pritisk. Sovražni napadi, ki jih podpirajo oklopnjikl in bojni letalci, še trajajo. Severozapadno od Kirovograda so boljševikl napadli z več divizijami. Odbili smo |ih_ v premanlfl^ih bojih in z nasprotnim napadom zožili neko vdorno mesto. Jugozahodno od Pogrebišča зо laže po topništvu In zračnem orožju učinkovito podprte čete vzele po hudem boju močno izgrajene sovražne položaje. Nasprotni napadi Sovjatov so ostali brez uspeha. Boji so Se v teku. Med Pripjetom In Berezino so s« v trdih bojih zrušili ponovni silni prodorni poskusi boljševikov. Več vdorov smo хв)в-zlil. Tudi severno od Ilmtnskega jezera in v prostoru južno od Leningrada so Sovjeti t naraščajočo silo nadaljevali ■ svojimi pro. dornimi napadi, vtem ke smo jih v nekaterih odsekih ubranili ali jih prestregli, tf#* jajo na več mestih ie srditi boji s prodiralo-čimi sovražnimi bojnimi skupinami. V Južni Italiji so naše čete zavrnile* v zahodnem odseku ponovne po topništvu in bojnih letalcih podprte sovražne napade ob visokih sovražnikovih zgubah. Pri hudih obrambnih bojih zadnjih dni ae je pri obrambi vseh sovražnikovih prodornih poskusov odlično izkazala z vzqiedno „Glasovi razuma In poštenja" Varšava, 28. januarja. Pod naslovom »Konec prijateljstva« pli« v Varšavi izhajajoči časopis »Kurjer WarszavskI« da se lahko smatra poljsko.angleško prijateljstvo dane# kot nepreklicno preteklo razdobje raioča-ranj In pomotnih upov. »Poljsko prebivalstvo se nahaja danes spričo neposrednega ogrožanja po boljševiškem hlapčevstvu v trenutku, kn se zverina svija k zadnjemu skoku na naše hiše in domove, na naše cerkve In svetišča ter naše delavnice mirnega dela. Imamo samo eno izbiro. Moramo se odločiti med dvema potoma. Moramo poznati velikost preteče nam nevarnosti in se s skupnim prizadevanjem postaviti poleg nemških bastlj Evrope in krščanske vere, ali t>a moramo samo s sklenjenimi rokami in s strahom v srcu čakati na tujo pomoč, ki je nikdar ne stanovitostjo IS. divizija oklopnjaških grena-dirjev, ki jo vodi Oeneralmajor Rodt. V mostišču pri NettuAu ]• lovrainik na več ° mestih napadel ne$Q prednje straže. Odbili smo ga In s lastnimi ijvidniškimi sunki pripeljali ujetnike. Zračno orožje je podnevi in ponoči z dobrim uspehom napadlo z bojnimi in torpednimi letali sovražno brodovje za izkrcanje pred Anziom. Po začasnih poročilih je potopilo tri ružilce in eno trgovsko ladjo s 6000 brt, Skoro gotovo so uničene tudi tri nadaljnje ladje s 36.000 brt. 11 prevoznih ladij je bile deloma težko poškodovaivih. Severnoameriški bombniki so včeraj po> dnevi prileteli nad ozemlje Reicha. Po brez načrta odvrženih bombah so nastale majhne škode na nekaterih krajih zapadnonemškega obmejnega ozemlja, Po doslej došlih poročilih smo odstrelili 15 sovražnih letal. Komodore nekega oddelka nočnih lovcev, major Prlnz xu Sayn-Wlttgensteln, Je v nočnem boju proti sovražnim terorističnim letalcem pri svoji 83. zmagi nočnega lova po uničenju pet britanskih bombnikov umrl junaške smrti. Fuhrer je počastil padlega noč. nega lovca s podelitvijo dchenlauba mit Schwertera zum "Ri{terkreuz de# Eisernen Kreuzes (hrastovega lista z meči k viteSkemu križcu železnega križa). Z njim zgubi nemško zračno orožje en«ga izmed najbolj odličnih nočnih lovcev. bo. V trenutku, ko |e na tehtnici usoda sveta,' je čas, da slišimo glas očetnjave In po-^•tija. Kot narod, ki je od pamtiveka kuto- , liškl, hočemo strnjeno sta{l v taboru branilcev krščanske vere v boju proti gospostvu satana. Male gospodarske movie# Bavniitell gospodarskega oddelke v zunanjem uradu Zedlnjenih držav Hawkins je Izjavil, da morajo na podlagi Atlantik-Charte tudi Zedlnjene države dobiti pristop k petro-lejskim vrelcem v inozemstvu. Zunanje ministrstvo Zedlnjenih držav podpira ta raz- ^ voj. »Iritiich- economist BewUv« označuje po poročilu »Folkets Dagblatleta« angleški državni dolg ob koncu vojne s številkami z neizmerno vsoto Q.S milliard funtov. Nemško vodstvo je tahho ponoiao na u-■peh elastične ofenzive, piše časopl« »Hoj« de Lunes«, Ta |e pa tudi samo mogoča, i« razpolagajo s četami s tako visoko bojno moralo, kakor jo Imajo Nemci, in s tako odllA« aim vodstvom, kot je nemško. Ves srednii Zapad Zedia)enlh driav trpU kakor poroča zastopnik Zedlnjenih držav Ion« donskega lista »Dally Express«, zaradi suš#, kakršne če niso doživeli izza prašnih viharjev pred desetimi leti. Vsa letina tega »severnoameriškega pasu žita« je v nevarnostL Ministrski predsednik in minister vojske Zunanje Mongolske maršal Tsjorboriansan se mudi, kakor poroča »Svenska Dagbladet«. t»> čas v Moskvi. Tsjorboriansana je v soboto sprejel Stalin v navzočnosti Molotova. Parlamentarna opozici|a v Egiptu, ki Je bila doslej popolnoma razcepljena, se Je pred ne, kaj dnevi združila in razpolaga z eno tretjU no vseh sedežev v parlamentu. Vidi se od> ločna volja, da se končnoveljavno strmoglavi režim Nahas paše. Badogllo je isjavll, da je kralj Viktor Emanuel pripravljen, da se bo v treh mesecih pe pričakovani osvojitvi Rima odpovedal prestolu, če bo to zahtevala »ustavotvorna skup« ščina«, ki se bo takrat sklicala. »Korslka pod komunistično palico«, je bile geslo velike manifestacije proti boljševizmu, ki se Je v nedeljo vršila v Marseillu. Sir Stafford Cripps je izjavil pred delavcd v neki tovarni v Midlandu, da bo leto 1944. najhujše in najtežje, kar jih b3 imela Anglija prebiti v tej vojni. Približujejo se sedaj višku. Angleški prehranjevalni minister je dal klic na pomoč SOS na vse presno maslo proizvajajoče države, piše »Daily Mali«. V Angliji namreč potrebujejo večje dobav« presnega masla, če ne, bodo morali skrčiti sedanje, .že itak skromne obroke presnega masla. , Angleški vojni minister Sir James Grlgg je moral v torek pred angleško - Spodnjo zbornico priznati, da v Neaplju še vedn# trajno narašča epidemija logarja, V Washingtonu domnevajo, tako pravi on^ dotni zastopnik londonskega lista »New# Chronicle«, da bo Stalin odklonil Hullovo po« nudbo za posredovanje v sporu # Poljaki. Katoliška akcija za Italijansko mladine bo baje v ozemlj.., zasedenem po Angležih la Amerlkanclh, razpuščena, ker Je tako zahteval sovjetski zastopnik Višinski, kar mu je Badoglio pritrdil. Kaj pravi sovražnik? Nemška odporna sila narašča. Londonski zastopnik amerlkanske National Broadcasting Corporation, Elmer Peterson, je v nekem radijskem poročilu sledeče izjavili »Po zanesljivih poročilih nevtralnih virov so vsi Nemci prežeti trdnega zaupanja v bodeSneat.. Prepričani so, da se jim bo posrečilo, obvladati problem zračne obrambe. Podpolkovnik Prince, ki sera ga našel v neki na pol razdejani vasi sredi sovražnega topniškega ognja* mi je rekel čisto začudeno: »Pri teh Nemcih ni nobenega znaka, da M postali mehkejši. Kjer se umaknejo, moram* za vsako ped zemlje drago in krvavo plačati, in povsod, kjer se umaknejo, se zgodi to po povelju in v največjem redu. Tako nemška fronta v domovini, kakor frontne linije v Ita< liji In na Vzhodu so nezlomljeae«. ■ I V»rl«if чп(Ј Druck: NS.-(Jauv»rlBK unđ Urockerel' KSrnten Om»n, klsienfuit. — VerUiniUlter: Dr. Kmtl Ilpitisii . HHiti'tinhriftleitfr; Krieilrich 1Т')Г«Гт«ЛМ ^ЧГТиЧ l!>t Nr 1 6 Uisoda kmetice f'l^ilke УУ]аг1оно1зе SPISAL KglEGSBERICHTER KARI OTTO ZOTTMANN COPYRIOHT BY DEUTSCHER VERl AO. BERLIN S#d#| (0 prišli kmetje z gor in milo prosili usmiljenj«. Vojaki so jim rekli, naj prinesejo s seboj, ker je njihovega. Tu »o s% obrnili, in drugo jutro proti četrti url, ko j« bilo sonce ravno vzhajalo, so odkorakali iz svojih taborišč na gorah in stopali v neskončnem vodu moi, žena, otrok, s konji in vozovi v zbirališče v Bosanski Gradlški ob Savi. Te*ak oblak rumenega prahu je visel nad njimi, in pod njim je korakalo tisoč in zopet tisoč met. Na vozovih so se peljali bolniki. Starke s nagubančanlm obratom, vodeče ob roki pra-vnuke, so se plazile bose naprej. Molje so nosili otroke na ramah, žene s težavo rešeno hišno opremo. In med njimi so capljale kokoši, se zibale težke gosi, tekli so prašiči, skakala jagnjeta, topotali biki, se pobirala' teleta In svinje, traven so tekle kokle s pl-ičeti, kobile so povrgle žrebeta ob robu ceste, kmetice so porodile otroke ta kakšno živo mejo In šle naprej. štiri dni Je trajal vod videlž Save, In It drugih krajev so privreli isti toki ljudi In živine Iz divjine navzdol v doline. Sla sem s tremi ženami In trinajstimi otroci sredi voda, okrog mene falanga bikov, ki so povzročili goste oblake prahu in zatem-njevali sonce. Otroci so vrlsJcall, ko smo tako korakali naprej In se trdno držali razposajenega teleta, ki je bilo povrženo šele pred dvema dnevoma in še neskušeno gledalo v svet. Razdelili so nas v tri tabore. Možje to prišli v enega, žene In otroci v drugega in tl-vina v tretjega. Ker sem opazila, da nI bilo postavljenih dovolj Straž, da bi branili naprti Id čim, •-sin se delala kakor da semvCra«?!-škl doma In se zaposlila ob cesti s tem, da aem pomagala živino gnati k taborišču. Kon-teo M№ »)*U vpoden tr#aut#k tat sbtialt. pusteč %a seboj kričanje in klfce Iz tisoč človeških grl 1r živalskih vratov. * Potem sem spoznala neko ženo Iz Zagreba, ki je Iskala dekle, In stopila pri njej v službo. Tako sem prišla v mesto. V časopisih jt bilo vse polno poročil o zmagi vojakov v Kozarl. Poročali so podrobno o ustrelltvah na Pašlncu. Objavljenih je bilo veliko slik, ki so kazale naše vasi. Videle so se pa le še gole stene, in jaz sem pomislila na'kmetico Iz Božlcev, ki je nekoč dejala k meni: »Na koncu bomo ostale tu praznih rok In ne bomo Imele ne hiše, ne postelje, in li njiv bo kadilo od krvi«. :n spoznala sem, da Je bila govorila resnico. Ker nisem Imela ničesar drugega, ko svoje zdravo telo In dve krepki roki, ml Je Cena podarila iz svoje omare dve stari obleki ter ml dala perila, da sem se lahko v redu In čedno oblekla. Imela,le hišo т zgornjem delu mesta, ki Je ležala kakor gradič nad visokimi akacijami sredi vrtov. In sonce je prehajalo preko nje in zvarilo zelene češplje, trda jabolka In kužuhovlnaste breskve, da so postale žlvordeče In sladke ter polne toka. Zvečer smo sedeli na dvorišču. Meseca avgusta je še zelo pripekalo. In ml smo vlagali sadje za zimo. »Oh«, je stokala žena, »bomo 11 pač tudi jedli, te sladke breskve In te sočne rdeče čeSplIe? Morda bodo prišle tolpe in nam vse vzele- Tam preko v Medvednlcl, pod Slemom, baje že stanujejo In znašajo orožja.« Smejala sem le in odgovorila, da tolpe gotovo niso tako močne, da bi korakale proti vntmkim ТоНч ona je skomizrrnila In bl'a vlrluti zelo potrt« In žalostna Tmko sfm sli šala govoriti tudi nekaj drugih, ki so Imeli lepe niše In velika bogastva, nakopičena т omarah hi skrinjah. Tresli eo и aTOjt klade, todn če |e Ho za to, da bi dali ka) za naše vojeitvo, da bi čim hHre|e pobili tolpe, so zopet samo tožili In obdržali svoje kamenje In svoj« zlato. Vojaki, ki sem jih po cestah sreCavala med dnevom, so bili vsi jmejočib se obrazov in zdravi- Gledali so m« i čistimi veliki očmi, In čutila sem, da se je marsikateri izmed njih obrnil za mano. BiH so čedno oblečeni In bili veliko lepši od tolp, ki sem jih bila videla na Kozarl. Mislila sem, da se sedaj ne bodo več krnili, ampak da so Sli domov, obdelovat svoje kmetije In orat zemljo. Toda nI Hm še bilo dovolj gorja na Kozarl. in b*da kmetov, ki se bili zanje zqublll živino hi zemljo, jUi nt ganila. * Nekega dne me Je nekdo poklical na ulici. N#k krošnjar, ki Je nosil svojo robo v odprtem predalu na »ebl, me je pozdravil in ko stm stooll« bliie, ker g« nisem spoznale, j* rekel, »Mar si pozabil« na svoje sodruge, sestrica? Videl sem te veIlkokr«t pri njih na Kozarl.« Prestrašila sem se do smrti, ker sem se b#la. da me bo označil za sodruf.lco. Hitro sem g« vprašale, če ml ne bi hotel prodati kakšen nlaylk, in on je odvrnili »Zn tvoje lepe, čisto* črne lase 11 dam posrbno drffoocen glavnik. V njem bol čutila praske, tati Iskre, če se boš zvečer česala. In Dotem bp's mislila nm tiste, h katerim spadaš!« Hitro sem mu о1*Са1« in »itkl" domov. Prihodnji dan pN si n(s»m več upala na ulico * Nekega dne |e prišel k nam strainlk, ki J# hotel vedeti, od kod prihajam In kdo tem. Ker aem bila srečala krolnjarja, sem bila nesigurn«. In »rce ml jp bilo do vratu. Policist je gledal moje izkaznice in vprnSal, k)e spm bila v juniju In juliju. Odnovorlla sem: »Pri sestri svojega očima«. PokImal je in ml ^1 moje reči zopet nazaj. Ko j* odšel, sem ##kla ▼ svojo Izblee In «# trdno držala жа srce, kajti mislila sem, da ml bo skočilo pri ustih ven. Ponoči nisem mogla spati. In drugI dan, ko je gospa odšla v mesto, sem popadla svo) jer« bas In z njim odšle. Ne bodo te ujeli, sem mislil« sam« pri sebi In šla po Ilicl navzdol proti Jelačlčeverou trgu in po cesti proti Šestinam, kjer me je straža Imela za deklico i* vasi, ker sQm kakor te nosila svoj jer-b»s ne glavi. In me je brez vprašanja pustila mimo. Sla sem preko vinogradov v gozd in ostala tam dve noči. Nato sem nekega jutra krenila naprej, nabrala v svoj jerbas polno grozdja, ki je -raalo tukaj ob pobočju in potovala proti Bljelovaru. Spotoma sem našla veliko sledov tolp, hlia «0 bile čez noč pogorele, sked-nji so stali v plamenu, koruznjakl so žareli črno kakor ogel. Toda tolp lamih nliem srečala nikjer, kajti gozdi so daleč. In pokrajina Je velika. In oni so brez miru hodili preko gričev In nižav. Ko sem od daleč videla Bijelovar, sem vprašala nekega otroka, kje vodi pot v Da-ruvar, kajti hotela sem v gorovje Papuk, kjer sem vedela, da je tam ležal* brigada tolp. Velel ml je, naj sledim tirom, in pobožala sem mu lase Tu je ital pred menoj v svoji otroški nedolžnosti In nI vedel ničesar o nemiru sveta In stiski ljudi. Imel Je š# očeta in mater, menda tudi še brata, ki ga je zvesto ljubil. Zlvel Je sredi te rodovitne pokrajine in nI bil nikoli obtožen in preganjan zaradi svoje krvi. Sla sem po ceitl bosai sonce Je pripekalo na moje teme. In obraz ml je zarjavel kakor kakšni ciganki. Naslednjega dne sem prišla do male vode Ilove. T»m sem se popolnoma slekla, položila srajco, nogavic In krilo zraven sebe ▼ Jerbas In skočila v valove, ki so bili te hladnejši od objema noči. Dva kmečka fanta, ki sta me videla, it« nacrlo pritekla, da bi ml jo zagodla, toda Jai sem blln hitreje ' krilu kot-onadva čei travnike, In tako sta jo zgrešila, da sem se lahka od mroa smejala njunem« pohlepu. (Dalje prtho(ln}M| K Л 1: A W A .4 K t: S в o T K Шшбв Dokument amerikanischer Kriegsschuld Ggheime Kiiegsteilnahme nb Sommer 1940 — Ehthiillungen des USA-Vizeaufienministers Sieilinius Cliuichll's Hilferuf Eode Mai 1940 — Ofinnng der amerikanischen WoHenorsenole fiir England Berlin, 2S. Janner. (Eigenbericht.) Endc Mai 1940 flfichtete das englische Expeditionskorps aiis detn brcnncndcn Diinkirchen. Frankreich war dcm Zusammenbruch nahc. In dicser kri-Ikchcn Stumfe sandte Churchill eine dringcnde Botschaft an Roosevelt, ob sclincllstens mehr Waflcn gesandt werden konneii, um England zii vcrtcidigen und den Re^t Frankreichs zu retten. In dicser Stunde begann Roosevelts geheime Tcilnahme am Krieg. Stetiinius bericlitete dariiber in seincm dicser Tape in New York erschicnenen Bucli iibcr die geheime Vorgeschichte der Pacht- und Lcihliefc-riingcn. Liicken'os bestatigte er, daS die USA-Rcgierung lange vor ihrem offiziellen Kriegseintritt durch Waffenllefe-runjen am englischen Krieg gegen Deutschland teilgenommen haben. Ende Mai 1940 war Stetiinius nocli Prasident der United States Steel Corp. Da erreichte ihn ein Telefonanriif Roosevelts, die Waffenlieferun-gcn an Kngland von Staats wegen zu organisicren. Stettinius iibernahm den Auftrag. Er schreibt iiber den Beginn seines geheimen Auftrages; Nach dem Hilferuf Churchiils gingen sofort vom WeiRen Haus Befehie zum sofortigen Han-deln aus. Hastig warden Konferenzen zwisclien den englischen und franzosischen Delegierten, den Vertretern des Heeres und der Marine, dem Staatsdepartement und dem Schatzamt einberufen um irgendwie Waffen und Munition aus den ftaatlidien Riistungsarsenalen den Engiandern zur Verfiigung zu stellen. In weniger als 4R Stunden War den militarischen Chefs klargemacht, daš sie unter Zuriicksteliung ihrer eigenen Ver-tcidigungskraft Waffen abzugebefl hatten. Die "erste I.iste enthielt 500,000 Enfield-Gewehre. 80.000 Maschinengewehre, 130 Millionen Magazine Munition fiir die Gewehre, 900 7.5-cm-Feldgeschiitze mit einer Million Magazine Munition, Bomben, Sprengpulver ... Am 3. Juni stinimte General Marshall der Liste zu. Die USA waren offizicll nodi neutral! Aber es war beschlossen, dafi die USA-Armee eus ihren Bestandeii alles entbchrlicjie Kriegsniaterial den BritcD zur VerfĐgung stellen muB. Ein bei-^pielloser Vorgang geheimer Kriegsfeilnahmef Ein Bruch der Neutralftat. wie Ihn die Geschichte kaum ein zwcites Mai kennt. ErklSrlich nur aus dcm Kricgswillcn Roosevelts und seiner tatsach-lichen Verljindlichkeit gegeniiber den Briten, die er in den Krieg gegen Deutschland getrieben hat. In den USA ware ein Sturm der Entrustung losgegangen, der wahrscheinlich den Prasldenten .seibst hinweggefegt haben wUrde. Deshalb muBte das ganze Vorhaben getarnt werden. Und hter "bcginnt die Roiie Stettinus. Die Export Company der United States Steel — grofiter »me^a-nischer Stahlkonzern und eine t«ner 100 USA-Firmen, die 70 vH. alter amerikanischen KU-stunasauftrage zugeschanzt erhalten — wurde als private l.ieferfirma vorgeschoben. Sie erwarb ceheim von der amerikanischen Wehrmacht fort-laufcnd Waffen und Cerate aus den Arsenalen tind verkaufte sie in Form eines privaten Rii-■■'•nftrj an die Englander. Niemand auRer den wenigen Eingcweihten ahnte, mlt wclchcn radikalen Mittein Roosevelt in den Krieg eincriff. Er war sicher, daB Deutschland die USA nicht angreifen wiirde, er konnte eeine militarischen Oberbefehishaber zwingcn, ihre Arsenate zugunsten der Engliinder zu leeren. Am 11. Juni waren die letzten Kontrakte, die politischen wie die geschaftlichen, unterzeiAnet. Die Schlffe, die in der Graves«nd-Bai tuf ihre Fracht wartetcn. konnten beladen werden. Jener 11. Juni 1940 mu8 als das Datum des geheimen KriegMintrittes der USA an^csehen werden. Bald danach solite sich die Teiliiahme nech vertiefen. E» war kl»r, daS die englischcn Mittel nicht ausreichten, um diese Lieferungen zu ^zahlen und die erforderliche Tonnage bereit-zustellen. England: Handelsflotte war am Er-liegen. er. F. Д Im Spiitsommcr 1940 interne Konferenz im Weil5en Haus. Die britischen, Fonds sind er-schopft. Roosevelt erjriff das Wort. Es sei nicht notig. dafi die Briten ihre Mittel welter bean-spruchen und Schiffe fiir ihre Rechnung bauen lassen, es sei aiich nicht n5tig. dafi die USA. Geld fiir diese Zwecke leihen. Seiner Meinunj nach sollten wir (die USA) ihnen (den Eng-landern) die Schiffe leihen, ohne Bezahlung und ohne Begrenzung der Nutzungsdauer. Es war ein newer Gedanke, schreibt Stettinius und er zitiert das Geheimprotolioll jener Konferenz. Roosevelt argumentierte: „Das 1st etwas ganz Neues, was noch keiner in diesem Raum ausgedacht hat." Das Pacht- und Leihgesetz war in Gang gesetzt, lange bevor gewagt werden konnte. der amerikanischen Bevolkerung die Plane Roosevelts aufzudecken. Nach auBen hin wurde nodi der Status des Nicht-kriegfiihrens gewahrt oder gar der unbestechllchen Neutralitat, abet insgeheim hatte der Krieg gegen Deutschland begonnen. lange vor dem offiziellen Pacht- und Leihgesetz, das erst am 11. Marz 1941 in Kraft trat, und lange vor dem offiziellen Kriegsbcginn. Triumphieren^ iiber-schreibt def ,,Daily 'l'elegrapli" detr Vorabdruck aus dcm Buch von Stettinius: „Pacht- und Leihgesetz entstand im Sommer 1940. (!) Die geheime Ge.schichfe der ersten Waffen lieferungen aus den Arsenalen der USA-Welirmacht." Der billigc Triumph ist zugleich das vernichtendste Dokument der Kriegsschuld Roosevelts. Das neue Sdilummerlled fiir Bumrae Stockholm, 28 Janner. Wie „Dagens Nyhcter" urfd „Svenska DagbUdct" aus Moskau meldcn, erklarte der Sekretar des bolschcwistischen Partei-bezirks Moskau, Stjerbakow, am Dienstag in einer Rede, dal5 die Internationale nach, wie vor die Hymne der kommunistischen Partei bleibe, die auch weiterhin auf ^lllen Parteiversammlungen, Konferenzen und Kongressen gcsungen werde. Die vor kurzem verfafit neue Hymne sei „nur die sowjetrussisdie Nationalhymne". Die fiir den Hausgebrauch der Demokratien von Stalin befohlene Tairn-„Hymne" konnte nidit' sdineller und griindlicher desillusioniert werden als durch diese Feststellung des bolschewistischeii Parteibonzen. Die Internationale blelbt natiirlich die „Hymne" der bolschewistischen- Weltrevolu-tion,. wah'rend der neue Singsang nur das Schliim-merlied fiir die Dummen in der Welt ist, die dabei vielleidit auch besonders schon von der „aufgelosten" Komintern traumin konnen. Auslonder uber die Hitler-Jugend begeistert UnwillkUrliAe Feststellung: „Ein Volk mit soldier Jugend kann nldit untergehen" Berlin, 28. Janner. In d«r feindlichen Agitation spielen auch entstellende und mifigiinstige Be-richt« iibcr die deutsche Jugend immer wieder eine erhebliche RoIIe. In Deutschland wird es abgelehnt. diese .schmutzigen Angriffe ■ t glei-chem zu vergelten. Die Hitler-Jugend hal sich zu einem anderen Verfahren entschiossen. Wi« die HJ-Zeitschrift „Das junge Deutschland" mit-teilt, wurde io Verbindung mit den deutschen Europasendern und Oberseesendem von der Reichsjugendfuhrung fine Reihe von ansISndi-schen Rundfunk.sprechern die Moglichkeit ge-geben, da« Leben und die Einrichtungen der deutschen Jugend kennenzul«rn«n. Die erste Gelegenheit bot eine" lehntigige Reise durch Thiirinjen, an der sich aus 18 verschiedenen europaischen und iiberseeischen Sprachgebieten 25 Pcrs5nlichkeiten beteillgten. Sle besuchten Finrichtungen der Jugend, eine Adolf-Hitler-Schule, ein Landdien.stlager, einen Landdienst-lehrhof, eine Jugendzahnklinik, femer Chčre und Laienspieigruppen. An O rt und S telle ge-stalteten die Sprecher aus dem noch frischen Eriebnit ihre Funkbcrichte. Die Eindriicke der schiufiberichten ihren Niederschlag, die dem Leiter der Fahrt iibermittelt wurden. So schreibt eincr der iiberseeischen Vertreter, es sei von entscliei-dender Bedeutung, daB sich das Ausland ein Bild ilber das Niveau der deutschen Jugend mache. Denn jeder, der so etwas erlebe, miisse unwillklirlich zu der Feststellung kommen, daB ein Volk mit einer soldie.n Jugend nie untergehen konne. Ein anderer Be-richterstetter aus Obersee schreibt. dafi niemals eine Jugend Not leiden konne. die solcher Fiir-sorge anvertraut ist. Der rumiinische Vertreter fragt: „Wo in aller Welt findet man eine Organisation ;md Fiihrung, die sich so intensiv mit der Heranbildung der Jugend befaBt wie in Deutschland?" Und in einem Bericht aus Ungarn heiBt es: ..Tiefstens beeindruckt kann ich von dieser Reise zuriickkehren an meine Arbeit in dem Bcwulksein, daB die deutsche Jugend letzten Endes der Garant des endgiiltigen Sieges sein mu 6." Die Reise wird nicht einmalig bleiben, sondern mit weiteren Besuchen in anderen Jugendeinrichtun-gen und in anderen deutsdien Gauen ihre Fort- auslandischcn Vertreter fanden auch in den ^«Uunx findcn. Sven Hedin uber den Wahnskn der Demokratien Sle bereiten Ihren eigenen Untergang vor - Weltrevolution das Zlel der Sowiets hw. Stoddiolm, 28. Janner. (Eigenberidit.) Ein-sam inmitten einer durch angelsBchslsch-boIsche-wistische Agitation irregeleiteten Offentllchkeit, umgeben nur von einer jeringen Sdiar aufrechter, aber von der groBen Presee bekiimpfter und tot-geschviegener Sdiweden gleicher Gesinnun^, ver-ficht Svcn Hedin weiterhin die Erkenntnis von der GroRe der bolschewistischen Gefahr und der verbrecherisdien Kompiicenschaft der Westmachte. In einem Artikel in der oppositionellen „D^gs-post" entwickelt er folgende Gedankengange: ФеиШк melhadi&eh tuuL рткШЉ 247. STUNDK. 1. Be wurde fretgeeprochen, well #r in Коф- wehr gehandelt hatte. 1. Е« war eine Notw«iidl|fkelt, (Иеам Haw zu reparieren. 9 Nttchtern eehM die Ding# fan* andera aus als Im Rauech. 4. Von, nun an werde ich flelBlfw arbeltae.. e. NIoht iiur seine Vorwandten, »ondern aurh vlele seiner Bekannten waren eur Hoch-jipit gekommen. e. Haben 81e elnen NuBknaoker? T. Ich tnBchte geme ein paar NUaa# atrf-knacken. 5. Dleeer GpschUftemann zog aua eeineifl Oa-■chUft vlel NutTtm. 9. Wir waron ob dieser Nachrlcht aahr er-. freut. 10. Ich weiB nicht, ob ar kammea kamn. 11. Ich bitte 81« beaser Obecht zu geben. 12. Die Bombonbeechtldlgten fanden bel der NSV ein OlxliU'li. 13. Sie haben keini>n Grund, dlesen Menechen von oben hi rab zu behandeln. 14. Er betrachtete mlch von oben bla untwi. le. Er wurde vom Oberanr.t im Obcrarm opa- rlert. .__ 1«. Sle iOllen nicht so oberfldrbMch aeln. 17. In Dcut.4rh1and kttnnen die Kommunlsten nlo (lie OlHThand j;i-\vlnnrn. 18. Der Vater Ut das Obrrbiiupt der Famllle. 19. Im Reetaurant wird der Kellnef auch Ober #0. Sein^wMT OberWkyr war mlt Wuadee bedeckt. , , _ 21. Habrn Sip ein braunem ObfrWw гПг еш I'aar Si;lnUie? 32. Meln SoWn geht in die Oberechule. it. Wir wohnee ha •bant«« ШлсХ «• 24. Mein Bruder 1st Berufsofflzler, er iet Oberst, mein Vater let Oberstlrutaant. 26 Darf ich meln Kind eine Stunde Ihrer Obhui anvertrauen? M. Objektiv betrachtet aehen (Me DInge gamz anders aue. • 27. Ea gehBrt nicht bu melnen OMlngenhelt««, dartlber zu sprechen. ay. SeIn Bruder war ObnMnn daa Tlerachut*-verelnee. 20. Obwohl Ich kelnen warmen Mantel hatte, g\ng Ich Im Winter atundenlang apazieren. •30. Dae frleche lat aehr vitaminrelch. Wtfrter 1. In Notwehr handeln — ravnati (atorttl) v eilobranu t. Notwendigkelt, die — potrebnoat (nelmo- gibnoet) >. nUchtem — traeee 4. von nun an — odalej 5. nicht nur — Bondem auch — aa aamo, — marveč tudi в. NuBknacker, der — trllca, orehotrieie T. NUeae aufknacken — orehe atretl 8. Nutzen Ziehen aue etwaa — a# ж nečim okoristiti 9. ob einer Bache erfreut aele — raiveaelltl se neke vesti 10. Ich weia nicht ob — ne vem. ali 11. Obacht geben — paziti 12. Obdach da* — prenočlMa (atraha, krov) IS. jemanden voo oben he rab behandebi — s nekom xvUka ravnat* 14. jemanden von oben bla unten betra>chtan — nekogs premeriti od nog do glave 15. Oberarzt, der — vUjl zdravnik 1#. Ob«rarm, dar — aedlakat ra IfWilllW џШт Die deutschen Angriffserfolge K. S. Berlin, 28. Janner. Die Kiimpfe an der Ost-front haben durch den weit vorjctrascnon deutsclien Gcgcnangriff im Raum von Pogrobischtsche und Sho^chkofi eincn ncucn Schwcrpunkt erhalten. in dem C5 zu ausgedehnten Panzcrschlachtcn gekommen ist. Dieses Ereignis ist um so bemerkenswerter als siA diese Kampfe aussdilieljlich aus der deutschen Initiative entwickelt haben und die Wahrschcinlichkrit besteht. daB die bisherigen deutschen Erfolje in den kommenden Tagen weiter vertieft werden konnen. Man kann in diesem Zusammenhang nicht von einer deutschen Offensive reden, denn die Bewegungen der deutschen StoBkeile .scheinen nur begrenzte Zielc гп haben. Immcrhin ist es bedeutsam wcnn die deutsche Truppenfiihruns derartige Operationen in einem Augenblick unterninftnt wo der Feind im Norden der Ostfront, also siidlich Leningrad, immer neue An-griffsverbande in die dortigen Sumpfgebiete vor-riicken laBt und wo im Siiden bei Kertsch an einer enscheinend groBeren Einbruchsstellc ebenfalls heftij gekampft wird. Am Dienstag wurden an der gesamtcn Ostfront 328 fcindlichc Panzer vemichtet. was in der Haupt-sache auf die Panzergefechte beim DurclistoB durch Das Ziel der Sowjetunion in diesem Krieg sei die Verwirklichung des Traumcs von der Weltrevolution und der Bolschewisierung der ganzen Menschheit. Das nSchste Ziel sei die Vernichtung Deiitschlands, das der Erreichung des grolSen Zieles im Wege stehe, „Wenn es gelingt, Deutschland niederzuwerfen, so liegt der Weg offen fiir die Ausdehnung der sowjetischen Grenzen bis zum Kanal, dem Atlantik, der Ostsee und dcm Mittelmeer," Den absurdesten und slnnlosesten Zug dieses Krleges erbllckt Sven Hedin in der Hilf« der Angelsadisen fiir die Sowjetunion. , Die beiden Westmachte helfen der Sowjetunion, die Barbarei des Bolschcwismus iiber ganz Europ« zu verbreiten, und erkennen nicht, daB sie selber doch, falls alles nacli Wunsch gchen sollt;, an die Reihe kommen. Das WiderlicTiste an diesem Schauspiel liegt darin, dalS zwei auf der Hdhe abendlandischer Zivilisation stehende Natlonen das AuCerste ihrer ganzen Kraft an Menschen und Material dafiir opfern, den 'Kontinent zu vernichten. Das Krankhafte und Wahnsinnige in ihrem Kampf besteht in der verblendeten Ra-serel. womit sie auf ihren eigenen Untergang hinarbeiten. Die Vcrheerungen der Hunnen um 400 und die Pliinderungen der Mongolenhorden um 1200 waren reines Kinderspiel Im Vergleich mit der Barbarisierung des Kontlnents, wie sie heute mlt englischer und amerikanischer Hilfe vorbereltet wird. Deutschland ist die einzige Macht, die nicht bloB Europa, sondern die ganze Mcnschhelt von dcm grSBten Ungluck, der furcht-barstcn Schande zu retten vermag, die die Welt i« gesehen hat. Durch ihren Hafi gegen Deutscliland mind die Angclsachsen frelllch I?Iind geworden. Auf den Konferenzen von Moskau, Kairo und Teheran hat Stalin klar Kugesagt bekommen, daB scinem Vordringen Uber Berlin und den Rliein zur Atlantlkkiiste kein Hindernis entgegengesctzt werden soli. Wenn dieser Plan glOckt, dann besteht kein Zweifel an dem. was alle europiilschen VBlker erwartet, nicht bloB in den zentralen Teilen, sondern auch auf den Halbinseln im Norden und Sllden entsteht eine Bolschewisierung von phantastlschem AusmaB. Fur dies« Zukunftsperspektlve opfern England und Amerika Ihre Flotten und Flugzeuge und dafiir stlmmt der Primus der engli.schen KIrche, der Erzblschof von Canterbury, vor dcm Hochaltar seiner Ka-thedrale Gebcte an fUr den Sieg der BoUche-wlstenhorden liber die Deutschen. Die Deutschen sInd das tUchtlgste von alien Veikern der Erde. Daher eind si« ein Hindernis fur die Angclsachsen." Sven Hedin bekundet zum Schi;iR seine i:n-erschiitterliche Cberzcugung. daB dieser Plan geger Deutschland zum MiBlingen vtrurt«Ut Bcia шЉлв--- »gg: nc. OHOnt~ /moia wAmh ОвЛ/Л^вг! #/ilbnw T4RRHEW m шпапо Jaanoj Mlgraiv Die Kampfe an der Siidfront (Weltbilil-GliHs«.) die feindlichen Stellungen von Shaschkoff und PogrebLschtsche ruruckzufiihren wt. Do rt wurden allein 203 feindliche Panzer und 102 Geschutze vernichtet oder erbeutet. woraus hervorjjeht. daB die deutschen Offensivverbande des feindliche Hinterland ebenfall« durchbrodien haben mksen. Vom siiditalienischen Kiiegsschauplatz meldet der Wehrmaditbericht k eine we.senlJiche Veranderunj. Ledijlich verdiem die Merkwiirdigkeit Untenstreichung, da& «# am Lendckopf von Nettuno zu groBeren Kampfcn nodi nicht jekommcn iat. Man hatte an« nehmen kSn^en daB entweder der Feind verauchea wiirde. tm ersten Ansturm gewiese strategisdie Ziel« zu erreichen odcr daB zuniindest in den ersten Tag en heftige Kampfe um den Landekopf entbrennen »-iir-den. Statt des-icn beschršlnkt man sich offenbar a of eine gegenseitige Aufklaningstatigkeit. die iedodi nur das Vorspiel fiir den demnachst zu erwertenden Zu-sammensteB bilden dUrfte. Das {apanisAe Kriegsziel Tokio, 28. Janner. Der Chef der japanischen Kriegskammer wies in der Parlamentssitzung m it Nachdruck darauf hin, daG es das Ziel der Anglo-Amerikaner sei. ihre Weltherrschaft zu slchern. Die Bchauptung, nur fiir die Sicherheit der Demokratien zu kampfen, stehe in scharfstem Widerspruch schon mit ihrer Kriegfiihrung, besonders den Terrorangrlffen auf die Zlvilbevdl-kerung. Demgegeniiber stehe das einzige Kriegsziel Japans, namlich die Verteidigung der Sicherheit Ostasiens. Der Chef der Kriegskammer hob abschlieBend hervor, daft die japanischen Vor-bereitungen zur Vernichtung des Feindes mlt sicheren Schritten vor sich gingen. Japaner sdiossen 213 Flugzeuge ab Tokio, 28. Janner. Das Kaiserliche Haupt-quartier gab am Dienstag bekannt, da G Verband* der Marineluftstreickrafte sowie Truppen des Heerei und der Flotte von etwa 530 feindlichen Flugzeujten, die am 22. Janner zweimal und am 23. Janner dreimal den Versudi raaduen, Rabaul anzugreifen, intgetamt feindliche Flugzeuge abschossen, davon 32 mit Wahrscheinlidikelt. Weiter gibt e vor allem Deutschland, daneben aber auch die USA und die Sow irtunion England weit zuriick-gelasscn. Dabei gen lige nidit einmal, wenn GroG^ britannicn seinen alten Anteil *m Welthandel und der industriellen Produktion zurOdterobere, sondern miisse leine Exporte wesentlich gegeniiber friiher stcigern, solite es im F.ndergcnnii nicht gezwungen sein, seinen Lebensstandard her-•bzuietzen und auf den Stand einer dritt- oda# licnUMii^s hwdkniwikeiw stran 4. — Štev. 8. KARA T*' 4 X KEN BOTE Sobota, 89. јаипагЈа IBM. ^alio AC je keneaia ^ugo&Cavija SpisaJ Uanilu Gre^orić rr'ht 1943 ov Wimelm СЈОКЗИШЧП vitim'; in Lfipztc 35 In tako je bil Simović dosegel svoj cilj. Poslal je takoj enega generala г listino o odrekl na grad Dedinje. Ko je bil kralj videl, da so v resnici odstopiti vsi trije kraljevi namestniki, in predvsem .Pavel, se je odločil, da sprejme najavljeni Simovićev obisk, šele zvečer je torej bil prvi sestanek med zadnjim Karadjordje-vičem in možem ki ga je proti njegovi volji predčasno spravil na prestol In mu vrinil breme in odgovornost vladanja. Tu je kralj tudi prvič videl besedilo, ki je bilo že zarana v jutranjih urah prečitano kot njegova prokla-macija in zvedel po Simoviču, da je že v uradu nova vlada v njegovem imenu, v imenu kralja Petra II. Zahteval je le eno: da bi Imel čim najhitreje avojo mater pri sebi, in da želi, da se njegovemu stricu nič ne zgodi. Oboje so mu obljubili. Regent Pavel je dobil dvourni rok, da je lahko pospravil svoje reči in odpotoval s svojo rodbino. Častniki so sedeli v vseh sobah njegovega gradu in opazovali vsako njegovo kretnjo. Toda tako on, kakor tudi Olga in otroci so bili do zadnjega trenutka popolnoma mirni. V nekaj avtomobilih so jih spravili zopet v Zemun in od tod do grške meje. Tako je šel sedaj Pavel s svojo rodbino po isti poti, po kateri je bil šel komaj nekaj mesecev preje Milan. Stojadinović: v Grčijo, k Angležem. Štirinajsto poglavje Hinavska igra Malo ur je bilo minilo od puča. Na ulicah se je še valila množica, rjovela svoja gesla In zijala v oklopnjake, ki so se pripeljali, v na trgih postavljene strojnice In dolgocevne topove protiletalskega topništva. Stari nervozni tresoglavec Nlnčlč je sedel nemškemu poslaniku pl. Heerenu nasproti. Naprosil ga je bil takoj, naj pride k njemu, da inu Izjavi, da puč ni nobena taka zadeva, ki bi imela kakoršnekoll odnošaje z zunanjo politiko, ampak da je bila to zgolj notranja stvar, češ da Cvetkovičeva vlada ni več Imela avtoritete, da bi mogla obdržati položaj trdno v rokah. Razpoloženje je povsod bilo tako proti dvetkoviču, da je bil njegov odstop neizogiben. In ker ga regent ni pustil pasti, se je moral pač tudi ta umakniti. Kar se tiče zunanje politike, je poudaril Ninčić s svojim po prevelikem papigastem nosu zastrtim glasom že v tretjič, pa nI predvidena nobena izprememba. Pl. Heeren naj izjavi v Berlinu, da bo Jugoslavija še nadalje šla za zunanjepolitično linijo prijateljskega »odelovanja a sosedi. Heeren je odgovoril zelo malobesedno. Rekel je, da ne more razumeti, da so bill zaprti kot velcizdajalci ravno vsi tisti ljudje, ki so ae odlikovali kot prvoboriteljl za nemško-jugoslovansko sodelovanje. Nerazumljivo mu je, da je morala odstopiti vlada, ki je bila podpisala pristop k trojnemu paktu. Neumevno je bilo, da je moral odstopiti tudi regent ki je bil napravil službeni obisk v Berlinu in se bil odkrito Izjavil za pristaša politike pakta. Končno da je tudi nerazumljivo, da se gtvar, ki nima nobenega zunanjepolitičnega značaja, Iz-prevrže v divje, Nemicem sovražne demonstracije, kakršne se ravnokar dogajajo v mestu. Poruženje nemškega prometnega urada, ponovni poskusi množice, priti do nemškega poslaništva, preteče vedenje, ki ga zavzema od davi proti Nemcem, vsa psovanja In gesla, ki se slišijo na ulicah — vse tp ne kaže, da bi Slo za kakšno notranjepolitično obračunavanje. Nasprotno, vse to ima tako zelo čisto zunanjepolitičen pečat, da se tudi drugače razumeti ne more. In končno »o pač tudi Izjave londonskega radia v tem ozlru popolnoma nedvo-■umhe. Vse to je moral Heeren staremu Ninčiću kričati v uiiesa, in vzlic temu se je zdelo, kakor da ta ni vsega, razumel. Ninčić je stresal z glavo in pripovedoval venomer o razumljivi razburjenosti ulice, kj je človek ne sme dojmiti preveč tragično, o trdnem namenu, da se bo nadaljevala zunanjepolitična linija ki je bila spoznana za dobro, in o siičnih rečeh. Slovo je bilo zelo hladno. Heeren je hotel poročati v Berlin, toda neslož-nost med dejanskim položajem in besedami starega, bolnega, gluhega zunanjega ministra, kakor je bilo pričakovati, brez dvoma ni mogla posebno zadovoljiti. In kar se tiče trojnega pakta, se je Ninčić Izjavil zelo izogibajoče. Izjavil je, da bo Jugoslavija seveda vzdržala svoj podpis in ga ne bo umaknila, toda prej se mora še pojasniti vprašanje tajnih klavzul, kajti ravno v tem je ovira. Ob isti uri pa je sedel v delovni sobi generala Simoviča v ministrskem predsedništvu britanski poslanik Ronald Campbell. Tu so govorili Cisto drugače. Tu je Simović odkrito povedal svoje mnenje, da je popolnoma jasno, da se mora zunanja politika Jugoslavije temeljito spremeniti in da je tudi že spremenjena. Potrebno je le, da Anglija takoj in z vsemi sredstvi priskoči na pomoč, kakor je pač že bilo dogovorjeno pred pučem. Campbell naj Je poroča, da je vse v popolnem redu, da stoji vojska popolnoma na strani nove vlade in da bo sedaj prišlo do-mobilizacije. Seveda ne javno, kajti nad tem bi-se lahko apodtikali v Ber- linu. Toda do 3. aprila bodo spravili vojeko na vojno stanje. In do 10. aprila bodo že vsi odredi stali v določenih jim garnizijah. Kako je s Turčijo, je hotel vedeti Simovič. In tu je Campbell razlagal na dolgo in široko. Pripovedoval je o uspehu ki ga je bil Eden imel v Ankari — zgodbo, ki jo je bil Simovič že slišal od njega — in tudi o tem. kako Turčija prav za piav čaka samo na signal in da je dan signal z belgrajskim prevratom. Sir Archibald Wavell ima v Aleksandriji že pripravljene divizije za vkojakanje. Trajalo bo samo še 10 do 14 dni, pa bo vse v redu. Do takrat bo tudi Turčija v vojnem stanju. Med Turčijo in Angleži, ki bodo prodirali iz Soluna, je že vzpostavljena zveza, in Jugoslavija se bo takrat lahko pridružila. Do takrat je pač treba čakati in zadrževati. >In kar se tiče Rusije, je stvar pač jasna. Bržkone boste še danes kaj slišali od Lebede-va. On me je že danes poklical po telefonu in vam bo sporočil nekaj prav zanimivega«, je Campell končal svoja izvajanja. Nekaj ur pozneje je Lebedev v resnici prišel k Simoviču. Njegov tipični ruski obraz a širokimi ličnicami in modrimi skoraj iskrenimi očmi je žarel, ko je Simoviču prisrčno stisnil roko. >Oudovito, general, čudovito! Stvar je skoraj takšna, ko pri nas v oktobru. Strategija prevrata se je čudovito ujemala. Res vam je treba čestitati! Moekva je zelo zadovoljna. Dobil sem od Višinskega nalog, da vam uradno sporočim sledeče; Velika Sovjetska zveza je pripravljena, skleniti z Jugoslavijo zavezo, kakršne še ni sklenila nikoli, ki zajamči Jugoslaviji njen obstoj v polnem obsegu in ki smatra vsak napad na Jugoslavijo za napad na Sovjetsko zvezo. Ce bi vas Nemci sedaj napadli, bi takoj napadla Rdeča armada.« lisokoleleie ulvare novih oblasinikov Simović je bil presrečen. To je bilo več, kakor je pričakoval! Mislil si je bil podporo, dobavo orožja, ne pa avtomatično pomoč v taki izmeri. Kaj se je moglo državi še zgoditi! Anglija na jugu, Turčija pripravljena za pohod, in Rusija, ki takoj udari, če bi se Nemčija ganila. S prekipevajočo radoetjo je podal Lebedevu obe roki. >Vedel sem vedno za gotovo, da Rusija ne bo pozabila svoje male slovanske poeestrime. Povejte svoji vladi, kako smo ji iz vsega srca hvaležni za podporo. Bojevali smo se že enkrat skupno, pred 22 leti. Takrat je bila mala Srbija In razpadajoča caristična Rusija. Danes pa imamo Jugoslavijo, ki lahko postavi milijona vojakov, in mogočno Rd^o armado, ki nam je bila vedno ideal s svojo sijajno opremo in s svojim vzornim duhom. Tu ne more mrtvi nemški vojni stroj ničesar opraviti.« Lebedev je hotel Se nekaj; takoj bi morali poslati nekoga iz Belgrada v Moskvo, da bi podpisal vojaško zvezo in ustanovil vse podrobnosti. Sicer je v Moskvi polkovnik Božin Simič, toda on se ne spozna tako natančno v strategičnih vprašanjih, ki jih j* treba urediti. Simović je seveda takoj pritrdil in obljubil, da se bo v nekaj dneh odpeljalo Iz Belgrada odposlanstvo v Moskvo, ki bo tam vse reSllo in tudi podpisalo pakt. Ko je Simovič oetal sam, je hodil z velikimi korakk po sobi gori in doli. N1 el mogel razložiti, da je šlo z Rusijo vse tako po sreči. Vojaški atašš Samohin je bil sicer, vedno govoril o ruski pomoči in tudi obljubil za primer, da bi se v Jugoslaviji kaj spremenilo, da bo prišla pomoč. Toda tako kategorično s« Moskva doslej Se nikoli ni IzrAzlla. Čudno, da Gavrilovič iz Moekve doslej Se ni ničesar poročal o tem. On je bil vendar že informiran o dogodkih v Belgradu In je bil Simoviču že prej, pred prevratom, preko običajnega ovinka po ruskem vojaškem atašeju poslal poročila, ob času ko so se bližala koncu pogajanja z Berlinom zaradi pakta. Zdaj je bilo treba samo poskrbeti, da za-drže Nemčijo za toliko časa, da bo vse gotovo, da se bodo izkrcali Angleži in da bodo njihove divizije v zadostni meri pripravljene za pohod na Balkanu, da bodo v Rusiji končana , zbiranja in da bo zrela Turčija. Naj'bolje bo, poskusiti z Italijo. Z Italijani bi se stvar morda uredila bolje, ko s trmastimi Nemci. Ali naj pač obvesti starega Ninčiča o vseh teh rečeh? Stekel je k telefonu in izmenjal nekaj kratkih besedi z zunanjim ministrstvom In potem z glasnim smehom odložil sluZalo. Bilo je preneumno. Ravno zdaj si je moral Nlnčlč zlomiti svoje zobovje, poleg vseh drugih starostnih nadlog ki jih je imel ta revež. In zdaj sedi kraljevski jugoslovanski zunanji minister doma In čaka, da mu bo zobni zdravnik napravil novo zobovje! Na srečo je Simovič dovolj energičen in pameten; ni mu treba nobenega ministra za zunanje posle. On stori vse sam. In tako se je zgodilo, da je prihodnjega dne sedel generalu nasproti mali in vitki italijanski poslanik Mamelll s svojim rovkastim obrazom In z nekoliko naprej sklonjeno glavo, temne oči trdno upirajoč v Simoviča. Simovič je hotel opraviti stvar čisto diploma tlčno, čisto pametno. Italijana je treba najprej ustrašiti. In tako je začel razlagati na Široko. »Vidite, ekscelenca, Jugoslavija je sicer podpisala trojni pakt in tudi nikakor ne namerava umaJcnlti svojega podpisa. Toda je tu nekaj vprašanj, ki so zelo tditna. Princ In Cvetkovič sta bila tu veliko prelahkomlselna, ml se ne moremo tako zlahka odreči nafim najvažnejšim interesom, naiim vojaškim interesom.« Mamelll je molčal le pazljivo .ogledoval svojega soeeda. Generalov samozadovoljen glas Testament des PieideMndlets! / Von Wilhelm Schahi Till Kemperdlek, der Schalk am Hof des Kurfiirsten in Bonn, kam einmal mit elnem Klepper nach Jvlllch geritten. Er hatte das elende Tier in Berghelm ergatlert und hWte gern einen Sattel gehabt; denn auf dem močen Rist war ei schmerzhaft zu litzen. Wie •r nun an das erste Gehfift kam, das besonnt an der StraBe lag, machte der Bflrgermel-ster sich aul drfr schattigen Bank breit und drei Brtider standen demOtig vor ihm in der Sonne. Wenn drei BrUder den BOrgermeister gerufen haben staft sich selber zu einlgen, mOssen sle einiSltig sein! dachte Till Kemperdlek; Vlelleicht langt ihre Einfalt zu elnem Sattel ivlr mlch.1 Er nahm sein Brillengestell herunter, well keine GlMser d in waren, lenkte sein Tier gegen das Haus und stieg ab, sein schwar-zes Barett vor dem mastlrjen BOrgermeister tief und vor den hageren BrOdern flacher zu schwenken: denn er war unterwegs ais Magister. Soviel er sShe, sel hler ein Rechts-handel Im Gang! sagte er ohne Umschweifes und da er geraden Wegs von Paris kSme, wo er die hohe Schule der Gelehrsamkeit durchgemacht habe, kOnne er seine Dienste getrost anbieten. Hier kann wedar Кб1п noch Paris helfenl wehrte der Bilrgermelster die dreiste Ein-mischung ab; siebzehn Pferde unter drei Briider nach dem Testament eines verrUckten PferdehSndlers zu vertellen, das g eh t auch mit Gelehrsamheit nichtl Und er reichte dem angeblichen Magister das Papier hin, um zu erproben, ob er ttberhaupt der Schrlft mSchtig sei. Ad siobeni beschled er noch und wies dem dicken Finger aul die schwie- rige Stelle. . • . Ad sieben! las Till Kemperdlek und legte seine Stirne in oelehrte Fallen; Dermalen mein Sohn Ludwiq sonst nicht geerbt hat, soil er die HSlfte der Pferde erhalteni Ihm steht die letzte Wahl zu. Die Hilfte von sleb-Мћа1 вскМ* der BOraerintliter und ichalt den verstorbtn*n Pitrdehlndler cintn. Nar-ren. Item! las Till Kemperdlek welter und kratzte sich hinter dem linken Ohr: Dermalen mein Sohn Lothar das Vorwerk bekommt, soil er ein Drittel der Pferde erhalteni Ihm steht die zweite Wahl zu. Ein Drittel von siebzehn Pferdenl echote dei; BOrgermeister zum andern Mai und zeigte mit seinem Stock in den Sand, wo er siebzehn Striche gekratzt hatte. Item las Till Kemperdlek den SchluB ad sieben: Dermalen mein Sohn Karl den Hoi erbt, soil er nur ein Neuntel der Pferde erhalteni Ihm steht die erste Wahl zu. Ein Neuntel von siebzehn! echote der BOrgermeister xum dritten Mai und zeigte hohnlachend Ober die StraRe hlnflber: Da weiden die siebzehn Plerde. Magister geh zu und teilel Till Kemperdlek tat einen Tupi auf seine Stirn, die Fallen zu lOschen, faBte den Klepper am ZOgel und ftthrte ihn folgsam auf die Weide hlnOber, wo ihn elns der Pferde . neugierig begrUBIe; aber der Klepper blleb wehmfitig am Hag stehen. Siebzehn und elns sind achtzehni sagte Till Kemperdlek spitzbabisch zu den M&nnern die sein Tun abschStzig' beobachtet halten, als er ohne den Klepper zuriick kam; Ihr braucht mir das Tier nur abzukaufen und gleich кбпШ ihr teilen, well es dann achtzehn sind. Karl nlmmt zwei in der ersten Wahl, das ist ein Neuntel von achtzehn; Lolhar sechs in der zwelten Wahl, das let ein Drittel von achtzehn: Ludwig neun in der letzten Wahl, das ist die HSlfte von achtzehni Ich waBte nicht, wIe mir mein Tier sonst fell wire; aber euren Handel schlichte Ich gern Es hat unterwegs nicht Immer das rechte Fuller gehabt, auch war der Weg welt von Paris bis daher. Fiir neun Taler will ich es lessen. Gebe mir jeder drei, so ist der Handel geichllchtetl Er hatte sich so vor die Morgensonne ge-stellt, dafl sein Schalksgesicht im Schatten stand und auch sein schabiger Mantel nur an den R&ndern btschlienen war; und er streckte die Hand hin, daB tie in den Handel einschlflgen. Ich habe die letzte Wahl, sagte Ludwig der Jtlngste, aber der Ungste von den Dreien; also bleibt mir der Klepper I Aber Ich bin damit zufrleden. Mehr als fflnf lebendlge Pferde hstle ich aus siebzehn nicht dreiteilen kSnnen: nun kriege ich ganze sechs; sagte Lothar, der mittlere von den Brfldern: Ich bin zufrleden. Ich habe die erste Wahl melner zwei gan-zen Pferde! sagte Karl der Kleinste, obwohl er der Altere war, und freute sich •cnon. die beiden Apfelschimmel zu holen, auf die er immer ein Auge gehabt hatte. Der Handel 1st rechi und dein Rat ist weisel gab der BOrgermeister mil seinem ernsteten AmtsgeslchI zu und hatle sich von der Bank erhoben: Du solltest in JQllch Stadtrichter '"sae holten danach die Taler heraus und ga-ben sie Till Kemperdlek In die Hand. Und Karl sprang freudig Ober die StraBe, die beiden Apfelschimmel zu bringen. Nach ihm ging Lolhar und koppelte je drei der Rappen anelnander. die sechs schwarzen glSnzen-den Leiber mil rOckw&rts gebreilelen Armen slolz hinter sich her zu ftihren. Ludwig der JOngste aber brauchte einen Kneoht, der mit jeder Hand zwei von den Braunen hielt, und er selber wollte es ebenso machen. So habe ich iwar nur acht Pferde statt neun, grollte er; Indessen der Schinder mag sich den Klepper holeni Ich mag ihn nicht. Aber als er dann kam mil dem Knecht und jeder fOhrte vier Pferde, stand nicht nur der Klepper verschmSht am Hag, sondern auch ein slattlicher Brauner mil elnem welBen Fleck auf der Stirn blleb verwunderl zurOck, well Ihm die andern fort gingen; bis er von selber gesprungen kam, sodaB Ludwig doch seine neun Pferde anbrachte, obwohl er den Klepper verschmaht#. ga Je nekoliko Jezil. Toda tega nikakor nI pokazal, in že je Simovlć nadaljeval: >Ce vam sedaj Nemci pridejo na pomoč In napadejo Grško — takrat pridejo pač v Solun. In če so Nemci v Solunu, smo mi odrezani. Potem bo sedela Jugoslavija v mišji pasti. To seveda ne gre. Mi moramo preprečiti, da bi se kaj takega zgodilo. Vsa čast prijateljstvu — toda nihče ne more zahtevati od nas. da se pustimo tako obkoliti od vseh strani in potem mirno čakamo, kaj se naj dalje zgodi z nami. Zato sem se trdno odločil, da v trenutku, ko bo Nemčija vkorakala v Solun, napadem Albanijo in vas vržemo ven iz nje«. Mamelll Je napravil majhno kretnjo začudenja. Kaj takega se mu še vendar ni pripetilo v njegovi dolgi diplomatski karieri. Kaj si Je prav za prav mislil ta domiSlJavec! Simovič je bil opazil kretnjo, zato ae je podvizal, da bi stvar zopet popravil. >To nam boste pač priznali, da nam je s našimi vojaki mogoče, da Italijo v kratkem času popolnoma izrinemo iz -Albanije. Mi potrebujemo pristanišča, v katera smo se bili že enkrat preselili z državo in vojsko. In tu Je pač ravno vzrok, da bi vae radi naproelli posredovanja. Poročajte vendar Rimu o najinem razgovoru, priporočajte Rinju, naj od tam Intervenira v Berlinu. Naj dosežejo, da Nemčija ne bo prekoračila bolgarsko-grške meje in ne bo dala potem korakati svojih čet v Solun. Ml nimamo nobenega drugega razloga, da zagrabimo za orožje. In končno boete vendar tudi sami, brez Nemcev, c^raviU z Grki.« Mamelll Je sedaj doumel popolnoma natančno, kaj Je Simovič nameraval. Preko Italije naj se omogoči, da bo Nemčija čakala, da ne bo vkorakala v Grčijo, da bi mogel tako popolnoma dotsoretl angleški načrt jugovzhodne fronte. >Goepod predsednik, poročal bom v Rim«, Je rekel s svojim tihim glasom. »Toda ne vem, kakšno stališče boeta glede tega vprašanja zavzela duce In grof Ciano. Seveda ne moremo mi Nemčiji narekovati, kaj naj stori vojaško.« »Rim W bil lahko velikega pomena, kakor Je to že bilo čestokrat. Mi bomo pač tudi v kratkem vzpostavili popolen sporazum z Nemčijo. Te neumnosti z ulice so se pač že končale. SIcer pa hočemo pač le pojasnila glede neobjavljenih tajnih klavzul trojnega pakta. Toda med tem, dokler ne pridemo tako daleč, bi Nemčija lahko napravila kak prenagljen korak. Ne verjamem, da bi bilo v Interesu Berlina, podnetitl zdaj na Jugovzhodu vojno, Id bi lahko Imela nedogledne posledice. In maj veete: »Turčija, Rusija Itd. Toda človek ne more nikoli vedeti pri Nemčiji. In baš zato M ravno bilo tako važno, da tu Italija v evojem lastnem interesu pravi čas posreduje « Ko Je bil Mamelll odšel, si je Simovič veeelo mel roke: To Je enkrat zopet dobro napravil! Za Italijo Je bilo pač popolnoma Jasno, da ee ni mogla upirati pri kakšnem napadu na Albanijo. Albanska pristanišča v jugoslovanskih rokah ao pomenila angleška pomorska oporišča. v Jadranu. Italija bo tu gotovO vskočila, in tako bomo imeli vsaj nekaj roka ki potrebujemo, da temeljito pripravimo veliki načrt. Bili so zelo razgibani dnevi, ki ao eledlU. Vpoklici rezervistov ao zavzeli take izmere, da poštni sli In raznašalci vojaških in oMio-sklh oblasti niso zadostovali. Vpregll so organizacijo Sokolov. Mladi ljudje v svojih alvih uniformah in rdečih srajcah so hodili v mestih od hiše do hiše In prinašali nujna povelja z vpokllcom. (Dalje prihodnjič.) Diplom. Optiker C, KR0NFUS$ KiogPrl Polti« govoril zborovalcem Btabslelter Walter Mayer o ovnovi Hitler ali Stalin, s čimer j# zvezal dogodke zadnjega časa r Gornjem Poeavju. Temperamentni govor se je po-•lii*alcev globoko dojmil. l. (Z bor o vas Je.) Na Javnem zborovanju, ki ae je vršilo v kinskl dvorani je govoril v nedeljo Pg. Swierzlnsky ® snovi »Hitler aH Stalin«, (tovornik se je v *vejui izvajanjih bavU tudi s posebnimi prlU-k»ni na Oorenjskem. Moskva hoče razbiti Finsko Eremell se ne mara ukvarjati s posredovalno ponndbo - Bahave napoved! Qm (^ronnpuuki det ^agct y žarisfn dneva Opo#*rjmm# 1ш Chefa der ZtvHver- ^»Itunf fUr d)f beeetettn Gebiete Karaten« ^d Kraia« V oglesnem delu aaSef* Ueta, kl se tl6e nove ureditve davčnega popusta od 1. јааи*гјж 1944. naprej za delojemalce ua Vzhodu. RodbioBlui kroniko k боговЈвке Кгеш KrainboTK LukewM*. Мевеса decembra во ae narodlU: Kikblau# Seita, TBcheple; Johaon Pfeifer, Prftpretech; Johann Kepltz, St. Veit; Jobana Poecher, St. Velt; Johann Omachna, Lukowltx In Gaaper Gregorin, Prewoje. — Umrli eo: Marta Brtnowet*_ Werhoule; Franziska* Poe« -^radreche; Prana W*-upotit«ch, Gradi-sche; Theodor Pegatecher, Prewoje: Franz Pofat«oh«r. Pr«woj«; Maršal Goatitaok, Prewoje In Maria Jaebet^ liukowltz. Stockholm, 28. januarja. »United Ргвбв« po. roča iz Moskve, de s« Moskva v primeru, če zmagajo Sovjeti na Vzhodu, n# bo ukvar. jala z nobeno posredovalno ponudbo gled« bodočnosti Finske. Sovjeti so se odločili, d« razbijejo Finsko. Kdor posluša takšnega sov. jetskega Rusa, dobi prepričanj«, d« bo ta nakana izvršena z največjo temeljitostjo. Vajeni smo že brutalnosti, s katero Sov. jeti navadno objavljajo svoje v sanjah pri« čakovan« vojn« cilj«, ki jih vladi Churchilla in Roosevelta že v naprej odobravate, n^ da bi niti malo ugovarjale. Odgovpr, ki ga je dobila klika poljskih emigrantov v Londonu, ]• sicer naravnost zbudila prepadlost, to. da Stalina niti najmanj ne moti jajčni ples, ki ga uprizarja anglo-amerlSki tisk, on naslavlja sedaj novo grožnjo na Finsko, ki bi jo rad popolnoma razbil. Finska je doživela od »zaščitnikov malih narodov« doslej samo največja razočaranja. Najprej so govorili z dobro hllnjenim zaničevanjem o nasilstvu proti mali državi od strani barbarskega sovjetskega kolosa, potem pa je nastopila brezbrižnost, kl jo je severnoameriški upravitelj poslov na Finskem izrazil v nekem vprašanju v značilnih besedah: »Sedaj jc vojna, in v vojni mora vsak narod najprej misliti na sebe. Zato morajo Zedinjene države najprej stremeti za tem, da prerisgajo ivoje lastne težkoče in da port* zijo svoja dva velika nasprotnika«. In končno ]e to tudi resnica. Finska pa je stavila svoj boj na golo dejstvo, da vztraja s svojim poitenim sobojevnikom Nemčijo do končne zmag*. Diktatura Moskve ▼ primeru Poljske je pokazala naj-brutalnejii boljševizem v najhujši obliki in Vsem odprla oči. Prav izredno vpliva na mnenje v prizadetih državah Stalinova volja, da hoče boljševizi-rati vso Evropo, in njegova brutalnost, glede katere se tako brez moči pritožujejo v Wa-%hingtonu in s katero naravnost zasmehuje vse garancijske obljube Anglije in odrine vso sleparijo Atlantik-Charte na strani Roosevelta in Churchilla, d asi ga oba prosita, naj jima prizaneee. Tako je tudi v General-gouvernementu. Spontano se je, ko so reči postale jasne, poljska javnost v številnih pismih, ki so se dala na prost vpogled, obrnila na Generalgouvernprja dra. Franka in vsa pisma zaključujejo: z Moskvo ni nobenega Kompromisa. To spoznanje je tedaj na podlagi zgleda pri poljskih emigrantih po zaušnici za Roosevelta In Churchilla In sedaj po novem ogrožanju Finske pridobilo ves svet. Edino Nemčija more preprečiti in bo preprečila boljševiške načrte zatiranja ravno tako kot uničevalno voljo židovske plutokracije Boosevellov izgovor glede Biddieievega odpoklica Severnoameriški preiisednlk prikriva svoj umik preil kllko pollskOi emigrantov storilca 1№|о v torek, dne 25, januarja 1944. let* proti 20.30 uri J« neznan atorllec emrtno navamo poškodoval na potu iz Veldna do Augsdoifa iiviljo Mathlldo Stota la Augadorfa (Krela Viliach), ПА katero je oddal ved atralov iz aa rnokresa. Storilec ji je nato raztrgal plaS€, JI ugrabil roCno torbo s vsebino 28 RM iD pobegnil. Osumljen tega dejanja Je nek mož y uniformi, se do 40 let atar, arednj« velik a naprej atojedimi ličnicami, ki na videz m napravil vusa da bi bil duflevno normalen. Posebne««; pri njem je Široki In naprej »toječl del čeljusti In podbradka. . : Kje ao tega moža #e opazili? Kdo lahko da podatke, kl bi bili koristni %a izsleditev teya moža? Prnbivaletro M pomiva, naj namenu primerne podatke aporoči najbližjemu orožni&kamu tli policijskemu službenemu meetu. Važne osnove pri letalsliib šliodab Zaradi n«Jn» omejitve obsega ročne prtljaga pri ara&ni zaAčltl je potrebno, da aa hranijo v Bjej la najvažnejt« listine in Ixkad. K tem najvažnejilm Uatinam Je pa treba prištevati tudi razne zavarovalne police, n. pr, o zavarovanju zoper požar in Slvljenakem zavarova« m ju. OMto ao to edini dokumenti, iz Ićatarih aa pri nastalih letalskih škodah poda tudi aa tretje osebe podatek za izmero odškodninskih sahtervkov glede Izgubljenih vrednot. To velja tem bolj, ker se čeeto na žalost še vedno niso ed vseh rojakov napravili tolikokrat priporo-topi tocnt seanaml o vsej imovini. V primeru katastrofe je potem zavarovalna polica edina podlaga o tam nahajajoči se stvarni posesti. *Jo §retu v Ivedakih rudnikih v Bolldenu ao т mad- ђјеш ćuu raz&a zlata to arebra nMU tudi dru-ge radke kovine, ki se nahajajo la na redkih th Oieetlh zemlje in ki »o velike vrednosti aa 'vedsko induatrijo le oskrbo. Najvataejša 1»-*ncd sedaj odkritih kovin so cesium, iitium. *4bldlvun In #clpn. Nek&tcr#. izmed teh Avod-*kth najUlšC »padajo med največja вм svetu. • . ftveiuia pvntk aTom., ki Je p ul s 8.000 ^ttaml kokaa is Nemčije v J#oerrkoeplne, > *adnji četrtek popoldne v goftl megu a jjpred-*»jlm delom ladje nasedel prt Arkoeeu. V no« petak j# dospel ijajmoenejSi evedaW p«-"ik za reWtav. NI pa u mogel aplavlti tefko P« skodovane ladje, ker je trrta šele »атмш »&гроко. Tovor ta« wadnMt pribUtao »ШЦом кмо. Stockholm. 28. ]anuar]e. Uradna objava Be. le hiie glede odpoklica severnoameriškega veleposlanika Anthonyja Biddleja pri vladi poljskih emigrantov v Londonu navaja vzrok, da bo Biddle sprejel neko mesto v severnoameriški armadi, češ da bo opravljal v činu podpolkovnika v Eisanhovrerjevem štabu me-f sto iveznega častnika pri vladah v pregnanstvu. Roosevelt je tej objavi priložil še pismo, v katerem pohvalno podčrtava Blddle-Jevo diplomatsko delovanje in izjavlja, da je koristno, da bo Biddle posloval kot zvezni mož. Severnoameriški predsednik si je izmislil prav jalov izgovor, da bi na zunaj skril svoj umik od klike poljskih emigrantov. V resnici je Roosevelt Biddleja odpoklical, da bi dal Stalinu nedvoumen dokaz, da bo severnoameriška vlada samo ob sebi umevno odpustila tudi najrahlejše prizadevanje, da bi zastopala stvar Poljakov v sporu z Moskvo. Tako pomeni ta Rooseveltov ukrep novglcAok poklon pred kremeljskim diktatorjem in po. trditev dogovorov v Moskvi in Teheranu, v katerih ]• Roosevelt predal Evropo bolji*. vizmu. Po Rooseveltovi izjavi ni verjetno, da bo Blddlejevo mesto pri londonski vladi v pre. gnanstvu na novo zasedeno. Vsekakor doslej ni nič omenjeno, kdo bi mogel postati naslednik. Kar se tiče Biddleja samega, bo Roosevelt zanj skrbel dalje, kajti Anthony Biddle •pada med njegove dobre prijatelje, kateremu se Ima mnogo zahvaliti. Pretkani Biddle, ki je tako srečen, da je še od doma zelo pre. možen in U ga )e bogata dota Iz prvega ta drugega zakona rešila vseh materialnih skrbi, ni neznatno prispeval % govori In mazni-nami, da je Roosevelt svoječasno postal predsednik. V zahvalo je Roosevelt napravil Biddleja, čeprav ima ta veliko več interesa kot fiodjetnik boksarjev in nočnih klubov, »a ve-eposlanika v Oslu. Od ondot je šel Biddle 1937. leta v Varšavo In živel v velikem slogu. Temu rajskemu življenju je bil konec, ko so nemške čete korakale proti Varšavi. Tu je Biddle raje pobegnil s pregnano vlado v Bukarešto in potem v Bordeaux. Ko mu tudi tam ni bilo več obstanka zaradi nemško-(rancoskega premirja, se je preselil v London, kjer ga je doletelo imenovanje za severnoameriškega veleposlanika pri vladi poljskih emigrantov. Zraven tega je zastopal svojo vlado tudi pri ostalih klikah emigrantov, ki so se skrile v Londonu. Kako pride Biddle sedaj do čina podpolkovnika, nI prav razumljivo, ampak v Zedinjenih državah je vse mogoče, zlasti če koga obseva milostno sonce predsednika. Severnoameriškemu predsedniku je Biddle razen obilne priprave denarja za volitve 1941. leta že enkrat storil veliko uslugo, kl mu je Roosevelt ne bo mogel tako hitro pozabiti: on je namreč kliki vojnih ščuvalcev v Beli hiši dobavljal poročila iz Varšave o grozodejstvih. Biddle je bil tisti, kl je prvi obelodanil drzno laž, da izvaja nemško zrač-no orožje na Poljskem brezobziren teror. Sicer se je vedno držal vstran od strela, toda kot zvest služabnik svojega predsednika je mislil, da je uradno dolžan, dobavljati židovskim žičarjem v Washingtonu zaželene razloge ze vstop v vojno. 1ж komunističnega pekla TrpIJeole podeželskega ljudstva v krajih,ki so Izpostavljeni terorju komunistov Ljubljanski ponedeljkov >€Uov«De]ci svod« pWe: Vsak ov skušajo preprečiti vsak dovoz šlvU. Ljudje v krajih, W BO varal pred komunističnimi telo-vajl, si niti predstavljati ne morejo, kako strahovito bedo preživljajo nesrečnllfiL, ki go stavljeni tekvmjmkl mtrahoviadL Die 59. Znteilangsperiode 51). «;oUeIitvena pei'lwla Die lebensmlttelrationen der gegenwirtlf laufenden 58. Zutdlungsperlod« gelten mlt lol-genden Ausnahmcn audi In der kommenden 59. Zutellungsperiod« vom 7. РЛтиаг bis 5. Mar« 1944. Bei den Inhabern aller Reldisfettkartea werden 125 Grarom Butter durdj andere Pette ersetzt, und zwar erhalten Normalverbraudier und Jugendlidie von 14 bis 18 Jahren 125 Gramm Schwelneschladitfette, Kinder b'« und die Inhaber der Reidisfettkarten SV 2, SV 4 und SV 6 die dem Fettgehalt nađi gwldie M«np Ton 100 Gramm ButUrechmali, wjlMdisAe Zivilarbeiter 125 Gramm Margarine. Die der Geawntfettratlen bleibt eUo alien Ver-brauchem unverandert. Die gleichfalls unver-InderU Walumittelration gclangt fbeiKo wie im 57. Zuteilungsabschnitt wieder in Hone von 50 Gramm in Kartoffelstarkeerxeugnissen onđ Im iibrigen in Getreidenahrmitteln zur Vertcilun^ Die Kartoffelstarkeerzeugnisse waren^ ш der )etzt laufenden 58. Zuteilungsperiode durđi Getreide-nahrmittel ersetzt. Im kommenden 59. und dem darauffolgenden Zuteilungsabsdinitt копмп eben-•0 wie in der 58. Zuteilungsperiode auf den u^r 62,5 Gramm Kakaopulver lautenden AbsAnitt der Reichsfettkarten ffir Kinder bis zu 14 Mren an Stelle von Kakaopulver 50 Gramm laieJ-iđiokolade im Rahmen der bei den VerteHem yorhandenen Vorrate bezogen werden. , Der Reichsemahrungsminieter gibt lerner loi-gendes bekannt: Nach einer bereits am 18, September 1940 ergangenen Anordnung konnen ш« Verbraucher auf die 5- bis lO-Gramm-Klein-absdinitte der Reichsfettkarten in Gaststatten und ahnlidien Einrichtungen Butter ale Streicn-fett beziehen. Diese Bestimmungen, die апот gegenwartig nodi giiltig sind, werden Tielface von den Gaststatten und den Abređinungšstei^n ier Ernahrungsamter nidit beachtet. Der Minister bringt diese Vorsdiriften deshalb in Er-Innerung. Die GaetstStten und ahnlidien Eln-riditungen durfen in dem Umfang Bezugsđiein« fiir Butter auf Grund der Kleinabsdinltte liber Margarine beantragen, wie sie darauf Butter al* Streidifett abgegeben haben. Da die Reidiszudterkarte, die Reidiskarte int Marmelade (wahlweise Zucker) und die ReidM« eierkarte mit Ablauf des 6. Februar 1944 IhM Giiltigkeit verlieren, werdep diese Karten ffit die 59. bis 62. Zuteilungsperiode vom 7. Februar bis 28. Mai 1944 neu ausgegeben. Der Bezugsaueweis fur entrahmte Frisđimildi verliert gleidifalls mit Ablauf dee 6. Februar 1944 seine Giiltigkeit. Mit Wirkung vom 7. Februar 1944 tritt deshalb die durdi beeonderen ErlaB liber die Einfiihrung eines Haushaltsnadiweises fiir entrahmte Frisdimildi eingefiihrte Neuregelung der Abgabe entrahmter Frisdimildi in Kraft. Danadi befinden sidi die BeeMlUdieine fur entrahmte Frisdimildi vom 59. Zuteilungsabsdinitt ab an den Reidiefettkarten fflr Verbraudier iiber 6 Jahre einsdilieBlidi der entspredienden Alters-etufen der Selbstv'ersorger mit Sdilađitfetten. Die №ete fiir stiUgelegte Вашпе Nn.i'Uiinlna za prostore usliivlji'nih obratOV Werden Raume stillgelegter Gcwerbebetriebe euf Gnind des Reidisleistungsgesetzei (reihiindic gemietet, so i«t nech einem gemeini»mcn Erlaft des Reidtinnenminiiter« und des PreLskommissart Tom >9. Oktober 194} dafiir eine Vergurong odcr eim М)сшп« zu lahlen. Dieser hat dem ^objektiven Nutiunsswert" der RSume wShret»4 des Stilliegens de* Gewerbebetriebes zu entspre-(hm. Fiir die Ermiulung dieses Wertei i*t davon tuszugeheni was der Inhaber der Raume nadi der , Stilleguag dei Gewerbebetriebes bei bestmogli-dier Verwertung der Riume durdj Vcrmietune culiisiigerweisc hiltte erzielen kSnnen. Dahcr (ina die Art, in der die Raume vor der Stillegun; bcnutzt wurden und weldie besonderen Ge-itehungi- und Bewirudjafeungskosten dahnit те^ bttoden waren, unerheblidi. Mafigebend ist nur die *цг Zeit der Inansprudmahme oder Mjetung Jewells In Betradit kommende Nutzungsmftdim-keit. Wird z. B. ein hohwertiges Uulenlokal fUr Lagerzwe&e verwendet, obwohl es fiir Bfiro-zwecke hatte verwendet werden konnen, so >л die Vergiinsng oder die Miete nadi dem Ertrag Ku beremnen, den e# bei Vermietunz fUr Biirp-zw«.; г I Ižče se gospodinja, strogo zanes-j Ijiva, boljSa moč, zmožna se- I mosiojncga gospodinjstva, staraj 28 do 38 let. Dopise direktno Anton Balant, Reichenstein 73 Kreis Rann. _ _ 5049"J Deklo za na kmetijo, četudi ima i otroka, sprejmem takoj. Naslov pri K. B. Krainburg pt^ Jtev. 2378-1. Deklico do 13 l«t sprejmem k otrpkom in za pomoč gospodinji. Oskrba v hiši. Naslov pri K. B. Krainburg pod 2401-1._ f r Dekli«, 15 let, $e želi izučiti v trgovini z meSanim blagom. Ima „Pflichtjahr". Ponudbe n« K. B. Krainburg^^god_i379^ r r O D Л Imam na zalogi 800 komadov vrhovih in leskovih »driajev za lopate po ugodni ceni. Vprašati pri K. B. Krainburg pod „Takojšnja dobtv£|_^^22,"^- K П p 1 M #1 Zu (<ч1ет Him clip Dpiitiw hr IVnrhfnarhau: AMTLICHE Regelung der Oststeuerhlife bel Arbeltnelunern ab 1. janner 1944 Per Reichsminister der Flnanzen hat durch einen ErlaB vom 15. Dezember 1943, der Im Reichasteuerblatt 1943 auf Seite 853 u. f. veriJffentllcht let, die Vorechriften Uber den Oetfreibetrag, den Oatelneatzfrelbetrag und Uber den be-aonderen eteuerfreien Betrag In den trllheren ftetllchen Orenzgebieten und im Reglerungsbezlrk Troppau mit Wir-kuDg ab 1. J&nner 1944 ziuammengefaOt und zum Teli abge-Kndert. . N&here AuakUnfte ertelK da« Euet&ndig« Flnaazamt. Klagenfurt, 30. ЈМллег 1944. Der Bm'ollmiichtlgte dee Chef* dnr Zirlhrerwnltinifc fUr die Flnanzv^nvaJtnng bi den h«witEt«n OeMrten Kilmtmis jmd Kminii In der Kreli-HaushaltimfBschule Krainburg, Holzhaue 3 (htnter dem Arbeitaamt) wird fUr Frauen und MUdchen eln Abendkurs fUr Kocben erOffhet. Er beglnnt am Dieoetag, den 1. Februar und dauert 14 Abende, und zwar jedem Dienatag und Donneretag von 18.30 bie 21.30 Uhr. KursgebUhr RM 20.-, bel der Anmeldung zu erlegen. — FUr die Abendeeeen an den Kuretagen eind vorderband 10.— RM zu bezablen. — Die Anmeldungen werden ecbriftllcb oder mUndllch In der Haui-haltungMchule Krainburg entgegengenommen. ^ V okrajni gospodinjski loll Krainburg, baraka S (za borzo dela), bo otvorjen za žene In dekleta večerni tečaj «* kuhanje. Prične se v torek 1. februarja In bo trajal 14 večerov in sicer vsak torek In četrtek od 18.80 do 31.30. Pristojbina za tečaj je RM 20.—, ki se plača pri vpieu. Za večerje ob tečajnih dnevih se plača r naprej RM 10.—. Pismene ali uetmene prijave se sprejema v okrajni gospodinjski šoli Krainburg. Gegm Emkaufslthtmt. Spcrrplattcn; Buchc, FiAte, Panclplantn -Eidufeldci Spcrrtiireiu Ohn* Emkmufilditm. Furaier* o.l bis ) mroinliindilA' und ausliindiiche Herkunft fUr либео und inncn. HANS TRANINQER li Kla||«nfurt,Vttlkttrmarlct«r SlraB«>Ru» 1995 SEIT JAHRZEHNTEN Б\^ DARMOL-WERK DtULXMMIMAll W I E N lRs«rira|le - nspeli bosie! Unn6tlg LIchI verbrou-chen heiDtkrlegswichtiger Arbeit Strom entziehen. Deshalb Licht sofort ous-schehcn, wenn es nicht benofigt wIrd, und ent-behrilche OSRAM - Lom« pen outreichend locker schrauben. ^ OSRAM , WtMA% K A U F H A U S iHIEiiST KLACENFU RT HILF1 PUNKTE SPAREN diirch R#p#f#tuf von uff^ Trikotwitche Mlatitnico n« ročni pogon kupim. Anton KržiSnik, Hlanče-njive, it. 8, polt* Oberdorf uber Laak.______ Kupim krojaški šivalni itrcH, ga vzamem tudi т najem eventuel-no ea zamenjam za obleko. Ponudbe na: Atesdi Sdineiderei, St. Veit-Sawe. 1)74-7 ličc и z« o*kup nekaj vtgonor smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, -14 in г6 mm, t do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih Visok* stopim nui-nosti Poriidbe n« Hani Tranin-ger, Holzgrofihandel, Klagenfurt, Volkermarkter Strafie, Bahnuber-letzung 1083-7 Kupim dobro ohranjeno harmoniko, po možnosti kUvinko harmoniko. Ponudbe na: Radej Nada, Reidienburg, Steiermark. __503>-7 IM K N .1 A M Sivjini rtroj Singer in okopalnik 7, osipaJnikom lameniam za »li-moreznico n« motorni pogon. Rotar Johann, Schwarzendorf )в. ^ ШШ&Иобб KoKU-, Квк*- und B■ umeterieliengrofjhendel Krainburg - Boroi Adolf-HitUr-PUij 15, T*l. 193 L#g#ri Sav*vorf(adt und Veld««*'*''- 1 2 Pridelovaui lanu! Izdelujemo v$e vnrtrske izdelke po niro&lu. Sdiinkoweli Frani Дп liiMigtriM t3 'rainburo Kobilo г rodovnikom, brejo, težko, zamenjam zi lažjo do 6 let *tiro kobilo. Naslov pri K. Bote, KrainSurp pod uSi-ij. Menjem kravo i tretjim teletom, 7 me«, brejo za klavno živino. Zalog 16, polt* Komepd*. 2^-M Železen štedilnik meni*m z* dobro moško kolo. — Plemensko svinjo meni«m i* elektr. motor 5 do e Kj. Razliko doplačam. N*j1ov pri K. B. Krainburg pod 240J-JI5; __ kamenjam moško zimiko irno juknjo /a dam^ki krzneni plašf ali jopo. Ponudbe na K. B. Krain-Inirgjjod^jZeliajry^l^Tg^ ^ R \ I T V F Kateri Kospod,' evcntuelno vdovec z otrokom, izjemomoma tudi ločenec — poSten in odkrito-»rćen, do )8 let it»t, ki ljubi dom in tiho druiinsko idilo, bi vzel simpatično zy-letno gospo vdovo po dri. uradniku z i otrokom? Zaželen i« inteligenten gospod — plemenit po srcu. Primerni gospodje naj blagovolijo poslati svoj naslov n« K B Krainburg pod „Ljubezniv*" »359-" Vdovec, it*r let, z Ustnim domom, т stalni slutbi, icli v ivrho event, ienitve znanja z dekletom ali vdovo brez otrok, staro 30 do 40 let. Le resnost, poštenost in zvestob* pridejo v puitev Ponudbe s sliko, ki Sc diskretno vrne, na K. B. Krainburg pod „Zvestoba" *341-11->4 letna gospodična, lepe postave, vesela, Jeli znanja z gospodom M do 30 let v svrho po/neik Jemt-vc. Dopise s sliko na K. P Krainburg pod „Spomladanska Jenitev*' I v в i-.i к no v sredo, 19. I. *em v vlaku Krainburg — Neumarktl pomotoma zamenjal črno aktovko C razno vsebino in pustil svojo rjavo v vlaku. Lastnika črne aktovke prosim, da mojo proti dvig* svoje vrne na naslov K. Bote, Krainburg. 1400-11 RAZNO_ Knjigovodstvo v abonmaju po« 5tni predal U Laak a. d. Zaier. \664-13 Oseba, ki je v ponedeljek, 17. L zvečer vzela v avtobusu Krainburg — Hoflein paket z 4 m blaga, se poziva, da ga v izogib ovadbe vrne na K. B. Krainburg ali pa šoferju. Oseba je na lumo. ______________*4°3-i3 V soboto, 11. I. je bilo pred trgovino „Kovina" v Krainburgn odpeljano moško kolo „Waffen-rad-Steyer", štev. 117.441. Osumljenec »e poziva, d« kolo vrne T izogib posledic. Eventuelnega kupca naprošam, da proti d ob ti nagradi javi prodajalčevo ime m obvesti o tem upravo K. Bote, Krainburg. 1404-13 WUIfinK-halk-PrUparate dienen zum Aufbau und sur Feetlgiing des Organlsmus und mUssen heute vor *1-lem fUr Verwundete, fUr Kinder Im Wachstimisalter und fUr werdende und etll-lende MUtter erhaltUch seln. .\1ал darf sie also jetet nlcht auf Vorrat oder fUr ktlnftigen'Bedarf elnkaufen. Wer das doch tut, vergeu-det Rohetoffe und Energlen und gefahrdet die Arbeit Im Dienst der Volksgeaund-hett. Johann A. WUlflng, Fabrlk plianna»4itti*:ifer Praparate, Berlin. Hosendiajfnosc? fowoM. mcM HoitwJog»wl MM фџ ## AntftgvB v*rl4«f»r«| *$### wW J#di# •Н« T«f« МбкФе ##» *mm# S###m Wd fc* KAU d«r Amm#^ Sutar Rol von 1мЈ ESSIG Fabrlk C Weni« Klaeenfun /arn« pr«a ognjem In vlomom Omar« ca tplie In knjiga HANS WEBNie. Wagenlurt.Heydrt