Napoved varnostnih dogajanj Poglobitev svetovne finančne krize in njenega prenosa v realni sektor se vse bolj zaostruje. Zadnji podatki o domači aktivnosti, zlasti kazalniki gibanj, kažejo, da spremembe v mednarodnem okolju z manjšim povpraševanjem in zaostrenimi pogoji financiranja že prehajajo v slovensko gospodarstvo. Zaradi zaostrovanja posojilnih pogojev je pričakovati znižanje gradbenih investicij, investicij v opremo in stroje ter upočasnitev rasti izvoza, pri čemer je čutiti velik upad avtomobilske industrije. Upočasnila se bo tudi rast zasebne porabe, saj bo pričakovano povečanje stopnje brezposelnosti zmanjšalo priliv dohodkov gospodinjstev. Avtor: Roman Batis, Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, Štefanova 2, Ljubljana Učinki krize na varnostnem področju se vse bolj kažejo tudi v evropskem merilu v nasilnih protestnih demonstracijah, drznih ropih, naraščanju mednarodnega terorizma in drugih oblik kriminala ter asocialnih pojavov. Resignira-ne množice v evropskih glavnih mestih z demonstriranjem izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskimi razmerami, odpuščanjem delavcev in izvajajo pritisk na politične oblasti (Grčija, Islandija, La-tvija, Bolgarija ...). Stavkovni val in demonstracije se vse bolj širijo v številne evropske države. Tudi Slovenija, ki je z vstopom v EU vse bolj vpeta v mednarodna gospodarska dogajanja, čuti posledice gospodarske krize. Napovedi varnostnih razmer v slovenskem okolju zaradi posledic finančne krize se za zdaj še ne kažejo v njihovem poslabšanju. Poglobitev in razmah finančne krize sta sicer povzročila določeno zaskrbljenost ter negotovost med ljudmi glede razpleta prihodnjih gospodarskih gibanj. To je še posebej zaznati med že do sedaj socialno ogroženimi prebivalci oziroma med tistimi, ki so izgubili zaposlitev ali pa je njihova zaposlitev ogrožena. Socialne napetosti pa se že kažejo v prvih protestnih shodih delavcev v delovnih organizacijah in protestnih pohodih pred vladnim poslopjem. Pojavljajo se tudi grožnje z zasedbo podjetij, ki so v stečajnem postopku oziroma likvidaciji, in izražanje nezaupanja celo sindikalnim zaupnikom. Določena negodovanja in ogorčenja pa so še dodatno sprožile medijske informacije o visokih odpravninah, sejninah in plačah vodilnih poslovodnih organov in nadzornih svetov v večjih slovenskih gospodarskih družbah. Z razraščanjem krize in širjenjem brezposelnosti ter poglabljanjem revščine lahko pričakujemo tudi postopno zaostrovanje varnostnih razmer in širjenje socialnih nemirov, sprva v večjih mestih Slovenije, kjer je koncentracija zaposlenih velika, pozneje pa lahko tudi v širših dimenzijah na območjih posameznih regij. Policija ugotavlja, da so razmere pri varovanju javnega reda in miru ter splošni varnosti ljudi in premoženja, kriminalu oziroma migracijskih pritiskih še vedno stabilne, raven varnosti še vedno precej visoka, vendar se že nakazujejo posamezni pojavi in dejanja, ki vznemirjajo ljudi in ogrožajo njihovo varnost, ki to stabilnost ruši. Vzroki za to so vsekakor večplastni in jih ni mogoče iskati le v zaostrenih družbenoekonomskih razmerah oziroma v enostranskem razlaganju pojavov. Kriza vrednot, socialna stiska, strah pred brezposelnostjo bodo vsekakor dejavniki, ki se bodo globoko zajedali v slovensko družbo in vplivali na varnostne razmere. Za Slovenijo bodo v bodoče še posebno varnostno indikativne razmere v njeni bližini, zlasti v državah na območju Balkana, od koder se določene varnostne refleksije lahko hitro pokažejo tudi pri nas. S tega območja namreč pribegne k nam večina ilegalnih migrantov, s tega območja je tudi veliko pripadnikov kriminalnih skupin, ki skušajo operirati pri nas. Posledica poslabšanja gospodarskih, političnih in socialnih razmer na teh območjih so bile že sedaj demonstracije prebivalstva (Bolgarija, Grčija ...), ki so se sprevrgle v nasilne izgrede, obračunavanje s policijo, razbijanje izložb in ropanje trgovin. Seveda pa se lahko zaostrene gospodarske razmere držav na območju Balkana hitro sprevržejo tudi v politično zaostrovanje (vprašanje neodvisnosti Kosova, težave z vstopom v EU ...), katerih posledice se lahko kažejo v incidentnih pojavih, uperjenih tudi proti slovenskemu premoženju na območjih sosednjih držav. Določene varnostne refleksije pa se lahko kažejo in stopnjujejo tudi zaradi nerešenega mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Stanje na področju kriminalitete v Sloveniji Splošno stanje Statistični podatki o kriminaliteti ne prikazujejo dejanskega stanja, temveč so le pokazatelj delovanja policije in pripravljenost oškodovancev na prijavo kaznivih dejanj in prekrškov. Razmerje med odkrito in neodkrito kriminaliteto je po nekaterih podatkih 1 : 5. To pomeni, da je prijavljeno le vsako peto storjeno kaznivo dejanje. Tudi v raziskavah javnega mnenja vlada prepričanje o razraščanju kaznivih dejanj in nasilja ter občutku negotovosti, zlasti v večjih mestih. Občutek ogroženosti je praviloma največji v večjih mestih, Ljubljani in Mariboru, najmanjši pa na podeželju, kjer so neformalni mehanizmi družbenega nadzora močnejši. Praviloma se bolj ogrožene čutijo ženske in mladi. Občutek ogroženosti in strahu pred napadi oziroma nasiljem se vse bolj zajeda miselnost ljudi, ki jo je treba povezovati z medijskim prikazovanjem odmevnejših kaznivih dejanj, ki pri nas zelo odmevajo. Javnost zato bolj kritično ocenjuje tudi delo policije, ki se trudi, da bi dosegla čim več uspehov in hkrati ustvarila učinkovit partnerski odnos z državljani. Število kaznivih dejanj se v Sloveniji od osamosvojitve giblje na okoli 60.970 na leto. Njihovo število v posameznih letih sicer različno oscilira, prvi največji porast je bil že leta 1992, ko je število naraslo na 54.085 kaznivih dejanj, nato pa je kriminaliteta vrsto let upadala do leta 1996, ko je dosegla najnižje točko (36.587). Po tem letu pa je začela znova zelo naraščati do leta 2006, ko je prvič dosegla število več kot 90.000 kaznivih dejanj in se bolj ali manj ustalila blizu tega števila. V Sloveniji se je število kaznivih de- Leto Št. Gospodarska Splošna Št. preiskanih V kaznivih krimina- krimina- kaznivih % dejanj liteta liteta dejanj 1990 38.353 2.222 36.131 22.289 58,1 1991 42.250 2.164 40.086 22.939 54,3 1992 54.085 2.876 51.209 30.021 55,5 1993 44.278 3.235 41.043 25.479 57,5 1994 43.635 4.325 39.310 25.072 57,5 1995 38.178 4.162 34.016 23.053 60,4 1996 36.587 4.976 31.611 23.942 65,4 1997 37.173 4.860 32.313 23.960 64,5 1998 55.473 5.719 49.754 29.368 52,9 1999 61.693 7.111 54.582 29.766 48,2 2000 67.617 6.337 61.280 31.707 46,9 2001 74.794 7.215 67.580 35.210 47,1 2002 77.218 8.527 68.691 36.744 47,6 2003 76.643 7.168 69.475 35.014 45,7 2004 86.568 5.825 80.743 34.170 39,5 2005 84.379 6.115 78.264 32.896 39,0 2006 90.354 8.471 81.883 36.984 40,9 2007 88.197 7.962 80.235 38.213 43,3 2008 81.917 7.450 74.458 36.936 45,1 Gibanje kaznivih dejanj in njihova raziskanost v posameznih letih v Sloveniji janj v letih 1990-2008 povečalo za 113 odstotkov ali povprečno nekaj nad 6 odstotkov na leto.1 Slovenska kriminalna scena se tako počasi (ne številčno, temveč po načinu) približuje evropeizirani kriminaliteti, ko v konfliktna dogajanja posegajo tudi že posamezniki oziroma kriminalne združbe iz tujine, raziskanost pa je okoli 45-odstotna. Vzrok za tak razvoj kriminalitete je večplasten in ga je treba iskati v socialno-ekonomskih in političnih procesih, ki so v tem obdobju potekali pri nas, pa tudi v spremembi kazenske zakonodaje in evidentiranju kaznivih dejanj. Slovenija je po številu, vrsti in raziskanosti kaznivih dejanj vse bolj podobna evropskim državam, kjer v ospredje vse bolj prihaja pomen profesionalnosti, mednarodne organiziranosti storilcev kaznivih dejanj in naraščanje odvisnikov od mamil ter s tem povezane sekundarne kriminalitete, s katero ti pridobivajo sredstva za nabavo mamil. Največ kaznivih dejanj v tem obdobju odpade na kazniva dejanja splošne oziroma klasične kriminalitete. V zadnjem desetletju so deleži splošne kriminalitete ostali na več ali manj na enaki ravni kot leta 2000, število tako imenovane ulične kriminalitete pa je celo nekoliko upadlo, kar je delno tudi posledica večje navzočnosti policije na terenu. Povečevanje kriminalitete v EU in pri nas je pogosto posledica Število kaznivih dejanj, ki so jih obravnavale policije držav članic Evropske unije od leta 1995 do 2006, kaže, da je bila povprečna letna rast 0,53 % (Eurostat 2008, isto Lukan, A.). naraščanja števila premoženjskih kaznivih dejanj (tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari, goljufije ...), ki pomenijo okoli 70 odstotkov kriminalitete. Samo tatvine so se v zadnjem desetletju povečale za trikrat, med njimi zlasti lažje oblike. Vendar množični premoženjski kriminal pri nas v primerjavi s sosednjimi državami še ni dosegel zaskrbljivih in neobvladljivih razsežnosti. Njihovo raziskovanje pomeni določene težave zlasti v večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor in Celje, kjer kot storilci vse pogosteje nastopajo uživalci prepovedanih drog. Na splošno se giblje raziskanost premoženjskih kaznivih dejanj, zlasti lažjih oblik tatvin in vlomov, okoli četrtine prijavljenih dejanj. Temno polje tovrstnih premoženjskih kaznivih dejanj je tudi največje. V zadnjem obdobju je policija uspešno raziskovala in končala tudi številne primere delovanja mednarodnih kriminalnih združb, pri katerih je bila zasežena tudi večja količina drog oziroma pripomočkov za proizvodnjo heroina, organiziran kriminal v zadnjem obdobju pa je usmerjen v tihotapljenje visokoobdavčljivih predmetov oziroma blaga, prepovedanih drog in ljudi, ki poteka po tako imenovani balkanski poti. Število kaznivih dejanj zoper življenje in telo se je od osamosvojitve Slovenije postopoma povečevalo do leta 2002, po tem letu pa gre Leto Vsa KD - mamila Indeks Leto KD zoper življenje in telo Indeks Umor (skupaj s poskusom) Indeks 1990 198 100,0 1990 1.718 100,0 78 100,0 1991 202 102,0 1991 1.728 100,6 78 100,0 1992 264 133,3 1992 2.069 120,4 97 124,4 1993 281 141,9 1993 2.132 124,1 68 87,2 1994 407 205,6 1994 1.936 112,7 87 111,5 1995 453 228,8 1995 2.107 122,6 90 115,4 1996 675 340,9 1996 1.947 113,3 99 126,9 1997 964 486,9 1997 1.918 111,6 78 100,0 1998 988 499,0 1998 2.068 120,4 61 78,2 1999 1121 566,2 1999 2.119 123,3 70 89,7 2000 1370 691,9 2000 2.294 133,5 72 92,3 2001 1337 675,3 2001 2.621 152,6 61 78,2 2002 1534 774,7 2002 2.906 169,2 78 100,0 2003 1046 528,3 2003 2.844 165,5 57 73,1 2004 1231 621,7 2004 2.777 161,6 76 97,4 2005 1241 626,8 2005 2.604 151,6 66 84,6 2006 1794 906,1 2006 2.717 158,1 76 97,4 2007 1612 814,1 2007 2.776 161,6 47 60,3 2008 1881 950,0 2008 2.386 138,9 30 38,5 Kazniva dejanja zoper življenje in telo v posameznih letih v Sloveniji Gibanje kaznivih dejanj (KD) v zvezi z mamili v posameznih letih v Sloveniji za rahlo upadanje. Na gibanje te kriminalitete precej vpliva tudi porast kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe, število drugih kaznivih dejanj pa se ni bistveno spreminjalo. Značilno za ta dejanja je tudi, da se ves čas ohranja tudi visok delež preiskanosti (nad 90 odstotkov). Število umorov kljub nihanju ohranja povprečje zadnjih desetih let, z izjemo preteklega leta, ko je ugotovljeno zelo nizko število (30 dejanj). Umori se večinoma omejujejo na družinske tragedije in grožnje posameznikov s strel- nim orožjem ostalim družinskim članom, sorodnikom ali sosedom ali celo z grožnjami z eksplozijami plina iz gospodinjskih jeklenk. To kaže na nejasna ozadja, ki se prepletajo z užaljenostjo storilcev, ki meji na psihično stisko oziroma neuravnovešenost in alkoholizira-nost storilcev. Pogosto je v ozadju močna čustvena navezanost med storilcem in žrtvijo. Veliko takih storilcev pogosto naredi samomor. V tipologijo umorov lahko uvrščamo tudi umore iz koristoljubja oziroma naročene umore ter spopade in obračunavanje posameznih kriminalnih združb na nacionalni osnovi. V boju za prevlado na določenem območju je prihajalo tudi do spopadanja in notranjih trenj v kriminalnih združbah. V nekaterih likvidacijah kriminalnih vodjev so storilci prišli celo iz tujine. Na profesionalnost in krutost delovanja storilcev je kazala tudi kriminalna združba, ki je več let izsiljevala in ugrabljala premožne podjetnike, dva od njih pa nato celo zverinsko umorila. Tovrstno kriminaliteto je v preteklih letih policiji večinoma uspelo zajeziti in obvladati. V primerjavi s preteklimi obdobji se je število kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v zadnjem obdobju nekoliko ustalilo na številu okoli 7000-8000 kaznivih dejanj, škoda, povzročena z njimi, pa narašča. V prejšnjem desetletju je bila gospodarska kriminaliteta v znamenju lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij, pozneje pa so v ospredje prihajale tudi druge oblike kaznivih dejanj, kot so pranje denarja, davčne utaje, kazniva dejanja, povezana s trgom vrednostnih papirjev, dejanja, povezana s stečaji, prevzemi družb ipd. Velik porast škode kaže, da policija obravnava vse hujše oblike gospodarskega kriminala, ki ob odkritju povzročajo nastanek večje škode. Med njimi se povečuje število kaznivih dejanj oderuštva, oškodovanja upnikov, pranja denarja, utaje finančnih obveznosti in poneverbe, med lažjimi pa kazniva dejanja poslovne goljufije, pona-redb ali uničenja poslovnih listin in izdaja nekritega čeka ter zlorabe bančne ali kreditne kartice. Napoved nadaljnjega razvoja kriminalitete Napoved razvoja kriminalitete in njenih posameznih pojavnih oblik temelji na pričakovanih krimino-genih dejavnikih in količinskih kazalcih gibanja najbolj tipičnih oblik kaznivih dejanj. V Sloveniji bo v naslednjih letih ogroženost s kriminalom naraščala. Skupen obseg kriminalitete se bo kljub v zadnjih letih ugodnim gibanjem, ki so kazala celo na določeno stabiliziranje oziroma celo na znižanja števila pojavnih oblik, začel ponovno povečevati. Zaskrbljivo bo zlasti razraščanje lažjih oblik kriminala, a tudi posameznih oblik uličnega nasilja, razmah zlorabe mamil in drugih kaznivih dejanj, ki jih povzroča zasvojenost z mamili. Znova se lahko pričakuje oživljanje posameznih oblik organiziranega kriminala, korupcije in zavarovalniških goljufij ter povečanje nasilnih in profesionalnih oblik kriminala s premoženjskimi motivi, ki pa ne bo resna grožnja za nacionalno varnost. Uspešnost preiskovanja množične premoženjske kriminalitete se bo poslabšala.To bo povzročalo občutek ogroženosti in s tem nezadovoljstvo oškodovancev in prebivalstva. Največji porast kriminalitete lahko pričakujemo na območju PU Ljubljana in glavnega mesta, kjer se že zdaj zgodi več kot polovica kaznivih dejanj. Ob upoštevanju dejavnikov, ki lahko spodbujajo nastajanje in širjenje kriminala (naraščanje brezposelnosti, upad vrednot, povečevanje revščine in socialnih stisk, naraščanje socialnih razlik ipd.), reševanje ekonomskih, političnih, civilizacijskih pritiskov, težave globalizacije, zaostrovanje z oskrbo energetskih surovin, bližina kriznih oziroma vojnih žarišč je vsekakor mogoče pričakovati nadaljnji negativni razvoj kriminalitete, pa tudi zaostritev javnosti do vprašanja učinkovitosti policije in drugih preiskovalnih in sodnih organov, strogosti kazni ter verjetnosti odkritja in hitrega kaznovanja storilcev. S podobnimi težavami so se namreč spopadali tudi v nekaterih vzhodnoevropskih državah, kjer se je kriminaliteta začela zelo povečevati, tako da je pri ljudeh to nezadovoljstvo in frustracije. Porajati pa so se začela tudi vprašanja po pravem pomenu svobode (žrtve in kriminalca) in tendence, da je treba v boju proti kriminalu uporabljati stroge metode in taktike policije. Pri nas smo take pritiske že večkrat ugotavljali, zlasti ob odmevnejših kaznivih dejanjih (pedofilija). To lahko postane tudi politično vprašanje glede nadaljnjega razvoja demokracije in človekovih pravic oziroma pritiskov na reformo policije. Take negativne posledice se lahko kažejo tudi na manjšem ugledu policije v javnosti, s tem pa tudi na pripravljenosti za sodelovanje z njo oziroma na omajano partnerstvo policije z občani in lokalno skupnostjo ter zmanjšanjem dotoka pomembnih informacij. V takih primerih lahko pričakujemo upad primerov, ko oškodovanci kaznivih dejanj ali prekrškov ne bodo želeli prijavljati policiji, ker bodo imeli z njo slabe izkušnje ipd. V Sloveniji pomenijo dodaten varnostni vidik ogrožanja nepredvidljive in impulzivne reakcije oseb, ki doživljajo osebne travme zaradi balkanskih vojn. Nasilnost, spodbujeno zaradi trenutnih političnih zaostrovanj, lahko usmerijo tudi zoper različne objekte in osebnosti v Sloveniji. Tako je vojni veteran, ki je pribežal iz Bosne, hladnokrvno ustrelil in zažgal zakonca pri Belih Vodah nad Šoštanjem ter na območju Slovenije storil tudi več drugih kaznivih dejanj. Policija ga je po večdnevni obsežni iskalni akciji izsledila in v spopadu ustrelila. Na podobna ravnanja je že v preteklosti opozoril primer razse-ljenca Bajazita Ahmiča iz Bijeljine, ki je na mejnem prehodu Ferneti-či grozil s samorazstrelitvijo. Na splošno kriminaliteto najbolj vpliva pogostejša zloraba mamil oziroma premoženjski delikti zaradi pridobitve sredstev za nabavo mamil. Označujejo jo: - naraščanje najpogostejših pojavnih oblik kriminalitete (vlomov, tatvin, poškodovanja tuje stvari ...), - naraščanje kaznivih dejanj z elementi nasilja, - večja profesionalnost storilcev, - pojav subkulturnih skupin in kriminalnih tolp. Na gospodarsko kriminaliteto bodo neugodno vplivali solventnost velikih gospodarskih družb in bank, menedžerski prevzemi, stečaji ipd. Med lažjimi oblikami gospodarskega kriminala bodo še naprej prevladovali izdaja nekritih čekov in zloraba kartic, poslovna goljufija, poneverbe ali uničenje poslovnih listin. Obstaja velika verjetnost, da se bo to nadaljevalo. Postopoma in dolgoročno se bodo spreminjali vzroki za nasilje. Tradicionalne čustveno pogojene oblike bodo zaradi zaostritve socialne problematike družin znova oživele. Hkrati pa se bo stopnjevalo tudi nasilje, povzročeno iz koristoljubja. Pričakujemo naraščanje alkoholizma, uživanja nedovoljenih drog oziroma števila zasvojencev in kaznivih dejanj v zvezi z mamili, manj pa v zvezi z orožjem. Zaostrene socialno-eko-nomske razmere bodo ponovno izkoristili zvodniki, ki bodo tujim državljankam obljubljali privlačno zaposlitev, potem pa jih bodo prisilili v prostitucijo. Na tem področju je pričakovati, da se bodo zvodniki znova začeli povezovati z mednarodnimi kriminalci, ki se ukvarjajo s trgovino z belim blagom, in oživljati opuščene ilegalne kanale za prihajanje deklet v našo državo in naprej v Italijo. Posamezniki bodo izkoriščali tudi socialno stisko in bedo slovenskih deklet za siljenje v prostitucijo. Taka dejavnost se bo še posebej širila na območjih države, kjer je recesija povzročila veliko brezposelnost. Storilci bodo žrtve prostitucije spodbujali tako, da jim bodo ponujali lahek zaslužek oziroma službe plesalk, spremljevalk, maserk ipd., pozneje pa jih bodo nagovarjali in napeljevali k prostituciji oziroma v snemanje pornografskih filmov. Žrtve bodo lahko tudi mladoletne osebe. Javni red in mir Kršitve javnega reda in miru Razmere na področju javnega reda in miru so v primerjavi s preteklim obdobjem, ko so se nekoliko umirile in ustalile, znova manj ugodne. Poleg ponovnega naraščanja števila kršitev na to opozarjajo tudi dejanja, v katerih je prihajalo do ogrožanja z nevarnimi predmeti in celo orožjem, kršitve v družinskem okolju ter šolah, večanje števila javnih zbiranj državljanov in dogodki, pri katerih je bilo potrebnih več policistov za preprečevanje hujših kršitev javnega reda in miru. V tesni zvezi z naraščanjem prekrškov je tudi vse več dejanj v zvezi z mamili, tujci ter napadi in omalovaževanji policistov, večanje števila intervencij, uporabe prisilnih sredstev, ki jih policisti morajo uporabiti pri vzdrževanju javnega reda, in večanju števila pridržanih kršiteljev. Zaskr-bljivi so tudi podatki, ki kažejo, da je veliko nasilnih dejanj storjenih iracionalno, brez pravega motiva (žrtev se po naključju znajde na kraju dejanja). To kaže na razraščanje »huliganstva« in vandalizma ter vrstniškega nasilja. Hkrati pa ugotavljamo, da je v kršitvah in kriminalu večina storilcev razmeroma mladih, ki konfliktna razmerja rešujejo z nasilnostjo. Policija sicer ugotavlja, da so razmere glede varovanja javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja stabilne, raven varnosti pa še vedno precej visoka. V letih 1990-2007 je policija obravnavala 1.054.269 ali povprečno 55.487 kršitev predpisov o javnem redu na leto. Število kršitev zakonov je kljub nihanju naraščalo do leta 2001, ko je doseglo vrh oziroma največje število (70.745). Po tem letu je število kršitev postopoma upadalo do lanskega leta, ko je bil 14,1-odstotni porast. Med kršitvami, ki jih je obravnavala policija, so prevladovali prekrški zoper javni red in mir, katerih deleži so v obravnavanem obdobju znašali nekaj nad 60 odstotkov, in prekrški po Zakonu o tujcih, Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter Zakonu o nadzoru državne meje. Največ kršitev po Zakonu o tujcih in Zakonu o nadzoru državne meje, ki so tudi najbolj vplivali na porast prekrškov, je policija obravnavala v letih 20002001, ko je bilo evidentirano tudi največje število ilegalnih pobegov čez državno mejo ter s tem v zvezi tudi ugotovljenih prekrškov v zvezi z mejno problematiko (več kot 40.000 v letih 2000 in 2001). Gibanje prekrškov zoper javni red od osamosvojitve Slovenije kaže postopno naraščanje z manjšimi odkloni do leta 2002. Po tem letu pa ugotavljamo upadanje kršitev in njihovo ustalitev na številu nekaj nad 30.000 prekrškov na leto, leta 2007 in 2008 pa ponovno oživljanje naraščanja (1 odstotek oziroma 3,1 odstotka). Med prekrški v zadnjem obdobju prevladujejo prepiranje in nedostojno vedenje ter motenje nočnega miru, nasilje v družini in pretepi. Največ kršitev javnega reda in miru je še naprej storjenih pod vplivom alkohola na cestah in trgih, v zasebnih stanovanjih ter gostinskih lokalih. Policisti so pogosteje intervenirali tudi zaradi prijavljenih kršitev v zvezi s hrupom, ki državljane predvsem v bivalnem okolju zelo motijo - hrup na različnih javnih prireditvah, iz avtomobilskih zvočnikov na parkirnih prostorih in gostinskih lokalov (ali v zvezi z njimi), ki obratujejo do jutranjih ur. Množične kršitve javnega reda, v katerih je bilo udeleženih pet ali več kršiteljev, so bile najpogostejše pred gostinskimi lokali in na javnih prireditvah. Za preprečitev nadaljnjega nasilja v družini so policisti izrekli tudi večje število ukrepov za prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi. Policiji je uspelo povečati tudi nadzor na varnostno obremenjenih območjih in pri tem odkriti več kršitev Zakona o prijavi prebivališča in s tem povezanega motečega beračenja v slovenskih mestnih središčih. Okrepljen je bil tudi nadzor nad posestjo in nošenjem orožja, kršitvami na javnih in športnih prireditvah ter kršitvami, povezanimi s posestjo in uživanjem prepovedanih drog in točenjem alkoholnih pijač mladoletnikom v gostinskih lokalih. Te kršitve so v zadnjem času tudi v porastu, prav tako pa tudi število intervencij policije in število pridržanja kršiteljev zaradi preprečitve nadaljevanja storitve prekrškov. Policisti so samostojno in v sodelovanju z Inšpektoratom RS za notranje zadeve MNZ izvajali nadzor nad delom zasebnih varnostnih subjektov ter pri tem ugotavljali njihove kršitve in o tem obveščali pristojne upravne in inšpekcijske organe. Tudi število kršitev javnega reda in miru na javnih krajih, zlasti v gostinskih objektih in na športnih prireditvah ter zasebnih stanovanjih je zahtevalo usmerjeno delo policije. Še vedno pa je velik problem hrup v gostinskih lokalih ponoči in na nekaterih javnih shodih ter javnih prireditvah. Kršitve predpisov v zasebnih prostorih, ki so za policijo precejšnja obremenitev, so bile najpogostejše v družinah. Napoved nadaljnjega razvoja kršitev javnega reda Napoved razvoja kršitev javnega reda in miru ter posameznih oblik temelji na pričakovanih dolgoroč- nih statističnih podatkih in gibanju prekrškov z elementi nasilja. V Sloveniji se bo v letošnjem in naslednjih letih ogroženost s kršitvami postopno povečevala. Skupen obseg kršitev se bo kljub nihanju med posameznimi meseci že v drugem četrtletju letošnjega leta začel postopoma povečevati tudi na račun ostalih kršitev zakonov (Zakon o tujcih, Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Zakon o osebni izkaznici oziroma o prijavi prebivališča ...). Povečanje kršitev lahko pričakujemo na področju standardnih kršitev Zakona o varstvu javnega reda in tudi na področju drugih, med kršitvami ostalih zakonov s področja javnega reda pa lahko navedemo Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki je tudi v preteklosti izkazoval stalno naraščanje kršitev. Tudi število prekrškov zoper javni red in mir ter interventnih klicev na operativne komunikacijske centre policije se bo povečevalo. Pri tem ne bo šlo zgolj za statistično ugotavljanje povečevanja kršitev, temveč tudi za zaostrovanje problematike na tem področju. S tem mislimo predvsem na način storitve prekrškov oziroma posameznih kaznivih dejanj, ki bodo vse bolj groba in drzna. Vse več kršitev javnega reda in miru bo tudi preraslo v kazniva dejanja. Hkrati pa bodo v kršitvah vse pogosteje udeleženi razmeroma mladi in nezaposleni. Vse več bo tudi konfliktov, kot je izražanje Leto JRM Indeks Kršitve drugih predpisov Indeks Vse kršitve Indeks 1990 24.660 100 18.518 100 43.178 100 1991 22.683 92,0 16.321 88,1 39.004 90,3 1992 28.507 115,6 18.684 100,9 47.191 109,3 1993 33.822 137,2 22.359 120,7 56.181 130,1 1994 36.301 147,2 17.178 92,8 53.479 123,9 1995 36.838 149,4 16.267 87,8 53.105 123,0 1996 36.893 149,6 16.159 87,3 53.052 122,9 1997 38.350 155,5 19.651 106,1 58.001 134,3 1998 38.238 155,1 21.325 115,2 59.563 137,9 1999 39.616 160,6 22.482 121,4 62.098 143,8 2000 38.532 156,3 30.031 162,2 68.563 158,8 2001 40.984 166,2 29.761 160,7 70.745 163,8 2002 44.512 180,5 19.475 105,2 63.987 148,2 2003 42.682 173,1 19.222 103,8 61.904 143,4 2004 40.291 163,4 18.812 101,6 59.103 136,9 2005 33.361 135,3 19.503 105,3 52.864 122,4 2006 31.518 127,8 17.158 92,7 48.676 112,7 2007 31.808 129,0 16.558 89,4 48.366 112,0 2008 32.785 132,9 22.424 121,1 55.209 127,9 Kršitve predpisov s področja javnega reda in miru v posameznih letih osebnega nezadovoljstva in zagre-njenosti, zlasti v socialno ogroženih družinah. To se bo večinoma omejevalo na nasilje nad ženskami in otroki, manj pa na starejše osebe. Veliko teh dejanj bo storjenih pod vplivom alkohola. Storilci pa bodo poleg zakonskih partnerjev tudi starejši otroci, odvisni od droge in alkohola. V šolah se bomo srečevali s problemom vrstniškega nasilja, ki se bo manifestiral v različnih oblikah fizičnega in psihičnega tiranizira-nja sošolcev ter celo učiteljev, nastajanju modnih in subkulturnih skupin oziroma delovanju pouličnih združb mladostnikov, ki bodo izsiljevali in ustrahovali ter pretepali sovrstnike. Ta dejanja bodo storjena blizu zbirališč mladih, zlasti v bližini šol, dijaških domov, parkih, na avtobusih mestnega prometa in potniških vlakih. Prikrita nacionalistična nestrpnost in odpor do pripadnikov različnih narodnosti se bosta kazala v nacionalistično obarvanih grafitih, protestih med avtohtonimi prebivalci in tujci, pozivanju javnosti na zaščito slovenskega trga pred tujo delovno silo ter v osamljenih primerih fizičnega obračunavanja s tujci oziroma prosilci za azil. Odpor in nezadovoljstvo se bosta izražala tudi v zvezi z gradnjo muslimanskega verskega centra, ki pa ne bosta prerasli ozkih lokalnih okvirov, ksenofobične refleksije s sovražno provokativnim sporočilom pa se bodo pojavljale tudi na spletu. Z nacionalnega vidika bodo varnostne indikativne kršitve zakona o prekrških zoper javni red, ki jih uvrščamo med kršitve z množično udeležbo. Sem spadajo prekrški pretepanja in drznega vedenja, nedovoljenega vedenja na jav- IE3S5 Osredra tema nem kraju, nedostojno vedenje do policistov, neizpolnjevanje odrejenega zakonitega ukrepa uradne osebe ... Poleg množičnih kršitev javnega reda in miru bo lahko za notranjo varnost pomembno tudi zbiranje množic. V ta okvir bo vsekakor spadalo zbiranje zaradi izražanja nezadovoljstva, ki se bo navzven kazalo v obliki demonstracij, protestnih shodov in pohodov, zasedbe cest, zgradb, podjetij, gladovnih stavk ter množičnih kršitev na športnih prireditvah. Zaradi sprejema restriktivnih ukrepov ali neustreznega ravnanja družbenopolitičnih subjektov se lahko pričakuje tudi spontano zbiranje množic, ki bodo želele z navzočnostjo in agresivnostjo doseči, da državni organi ali organi lokalne skupnosti spremenijo odločitve in tako ugodijo zahtevam množice. Lahko se tudi pričakuje, da se bodo mirne demonstracije sprevrgle v nasilne izgrede, obračunavanje s policijo in uničevanje izložb, trgovin, avtomobilov ipd. Množične kršitve zakona o prekrških ali protestno zbiranje lahko privedejo do večje ogroženosti varnosti na določenem območju, manj verjetno pa je, da bi prerasle in se razširile na vso državo. Vendar je treba to nevarnost obravnavati z vidika nepredvidljivosti nastanka, obsega, intenzivnosti, trajanja, izgub, stroškov in posledic. Pričakovati je tudi naraščanje klateštva oziro- ma prosjačenja in preprodajanja različnega blaga v večjih mestnih središčih. To bo med občani povzročalo negodovanje. Naraščajoče drznost, nestrpnost in napadalnost med mladostniki se bodo pogosteje manifestirale tudi v vandalizmu, vštevši različno de-viantno dejavnost. Tudi javne raziskave opozarjajo na vandalizem v Sloveniji in na njegovo naraščanje. Ta lahko postane tudi velik problem velikih mest v Sloveniji, kjer je tudi koncentracija mladih iz najrazličnejših slojev zelo velika. Dejanja bodo pogosteje storjena elementarno primitivno oziroma objestno, pri čemer bo lahko prihajalo do nepotrebnega uničenja, opustošenja ali celo požiga prostorov oziroma objekta napada. Med objekti, ki se jih bodo brezvestni vandali najpogosteje lotevali, bodo prometni znaki, smetnjaki, telefonske govorilnice, klopi v mestnih parkih, vagoni potniških vlakov, avtobusi, osebni avtomobili, otroška igrala ipd., pa tudi opuščeni ali poškodovani objekti. Kot storilci se bodo večinoma pojavljali mladoletniki, največkrat v skupinah, ki bodo nasilna dejanja naredili iracionalno oziroma brez pravega motiva ali cilja, možni pa bodo tudi drugačni motivi oziroma refleksije na dogajanje v drugih evropskih državah (Grčija, Francija, Latvija, Islandija ...). Tako vandalsko destruktivno delovanje objestnežev bo inspiri-rano s širšim nezadovoljstvom mladih s položajem v družbi, prežeto z lastnim potrjevanjem in destruktivnim ali protestniškim nabojem. Tak vandalizem bo uperjen proti arhitektonsko obnovljenim oziroma elitnim zgradbam, trgovinam s prepoznavno tujo blagovno znamko (McDonald's ...) ter zlasti javnim poslopjem in državnim ustanovam. Zaradi povečevanja števila kršitev, pri katerih bo policija za njihovo obvladovanje uporabila prisilna sredstva, se lahko pojavijo očitki prizadetih in ožje javnosti o grobih postopkih, prekoračenju pooblastil ali očitki javnosti o nepravočasnem interveniranju policije. Sklepne misli Raziskav, ki bi napovedovale gibanje negativnih pojavov v Sloveniji, ni veliko. Omenjeni prispevek je poskus prikaza posameznih trendov razvoja gibanja kriminala in javnega reda in miru v Sloveniji. Nacionalno varnost Slovenije ogrožajo različne oblike deviantnosti, ki lahko v času gospodarske krize dobijo tudi širše dimenzije. Poleg množičnega ogrožanja javnega reda in miru z različnimi oblikami protestnih shodov in demonstracij je v bodočnosti pričakovati tudi širjenje premoženjskega kriminala, povezanega s preprodajo, tihotapljenjem in uživanjem nedovoljenih mamil ter kriminala z elementi nasilja oziroma različne oblike gospodarskega kriminala. Omenjene deviacije v primerjavi s sosednjimi državami za zdaj ne bodo imele zaskrbljivih dimenzij.