Posamezna StevQka RM 0,15 НашшапкепБо^ Uprava Klagenlurt, Poatfacb lift / Uredništvo v Klagenlurtu / NaroCnlna (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom ttM 1,— (vKijucoo KM 0,20 za donašaice) / Udjavo naroćbe tega Uata za prihodnji meseo sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 56. Krainburg, 18. julija 1942. Leto 2. Neumorno nadaljevanje pregonskih bojev Se nepregledne sovražnikove izgube in pripeljani plen —; Dve sovjetski podmornici potopljeni v Finskem zalivu — 1200 ujetnikov pripeljanih v protinapadu pri E1 Alameinu Oberkommando der Wehnnacht je dne 16. julija objavilo: V južnem odseku vzhodne fronte ae pregonski boji neprestano nadaljujejo. Obkoljene in odrezane sovražnikove čete so zaman poskušale, da bi se prebile proti vzhodu. Nasprotnikove zgube in pripeljani plen doslej ni moči pregledati. Močne skupine zračnega orožja so napadle sovjetske veze v ozadju in razpršile številne kolone. Bojna letala so bombardirala Rostov in več pristanišč na kavka-ški obali. Na v vojni važnih napravah mesta Rostov je nastalo več velikih požarov. Neka tovorna ladja je bila s polnim zadetkom potopljena. Proti mostišču pri Voronežu je sovražnik nadaljeval svoje močne napade oklopnja-kov. Ob sodelovanju z zračnim orožjem so bili po hudih bojih vsi napadi odbiti. Na ostali vzhodni fronti so bili boji krajevnega pomena. V Finskem morskem zalivu so edinice nemške vojne mornarice potopile dve sovjetski podmornici. . v Egiptu 80 bili v srednjem odseliu položaja pri E1 Alameinu zavrnjeni z močnimi sovražnikovimi silami pod vzeti napadi. V teku ogorčenih bojev smo v protinapadu pripeljali 1200 ujetnikov in uničili večje število oklopnjakov in avtomobilov. V vzhodnem Sredozemskem morju so nemška bojna letala napadla neko britansko križarko in jo z bombnimi polnimi zadetki poškodovala. Pri sunkih britanskih lovskih letalcev na obrežja zasedenih zapadnih pokrajin je tekom včerajšnjega dne sovražnih letal na tla. HUro prodiranje na Tzhodn Močne britanske izvidniške sile v južnem odseku egiptovske fronte vržene nazaj Oberkommando der Wehnnacht je dne 15. julija objavilo: Na vzhodu prodirajo nemške in zavezniške čete naglo na celokupni napadni fronti. Sovražnikove zadnje čete so bile vržene nazaj, deloma razpršene ali uničene. Hitri oddelki sovneumornemprega-njanju ugonobili sovražne kolone in za ^apadna fronta razširjena proli jngn Prodori skozi sovražnikove položaje - Sovjeti severnozahodno od Voroneša obkoljeni Oberkommando der Wehnnacht je dne 14. julija objavilo; 'V jUŽnem odseku vzhodne fronte je bila fronta nemškega napada razširjena proti jugu. Prodrli smo skozi položaje, ki jih je sovražnik žilavo branil. Zasledujoč sovražnika so hitre čete vdrle globoko v sovjetska premikanja in razdrle umikajoče se kolone vseh orožij. Vrsteči se zračni napadi so bili s poraznim učinkom namerjeni na umikajočega se sovražnika. Sevemozapadno od Voroneša so skupine oklopnjakov v naglem sunku obkolile neko skupino sovražnih sil. V srednjem frontnem odseku smo zavrnili več krajevnih sovražnikovih napadov in razbili sovjetske pripravljene položaje. Pri očiščevalnih akcijah v svoječasnem wolchowskem kotlu je bil v svojem skrivališču ujet vrhovni poveljnik druge sovjetske udarne armade, generalski poročnik yiasov. V Egiptu je le krajevno bojno delovanje na ozemlju E1 Alameina. V zračnih bojih in po protiletalskem topništvu so Britanci zgubili 12 letal. Pred palestinskim obrežjem sta neki nemški podmornici uspela dva torpedna zadetka na neki petrolejaki ladji, ki je plula v močno zavarovanem konvoju. Na Malti so skupine nemških in italijanskih letal nepretrgoma napadala letalska oporišča. Na angleški južni obali so lahka bojna letala potopila neko britansko straž-no ladjo. Ob Rokavskem prelivu so bila včeraj sestreljena štiri sovražna letala. Britanski bombniki so v minuli noči napadli več krajev na rheinsko-westphalskem ozemlju. Civilno prebivalstvo je imelo zgu-be. Škode na poslopjih so nastale zlasti v stanovanjskih četrtih mesta Duisburga. Pet izmed napadajočih letal je bilo zbitih na tla. ubitih 300 oseb, 337 oseb je zadobilo težke poškodbe, da so jih morali prepeljati v bolnišnice. Sovjel! priznajo nadalfni umik Nemške čete v ozemlju danskih kozakov. Stockholm^ 17. julija. Sovjeti so v torek vprvič priznali, da so nemške bojne sile dosegle Voroneš, za katerega so se zelo bojevali in ki ga po sovjetsko-angleških napovedih dosedaj še vedno v veliki donski bitki trdovratno branijo. Moskovska postaja javlja, da se je Nemcem posrečilo, da so prodrli do mesta Voroneša. V torek popoldne so nadalje priznali, da so nemški tanki s pomočjo umetne megle vdrli v mestne ceste. Vedno močnejše nemške bojne sile so bile uporabljene. Istočasno se priznava v gotovem soglasju z najnovejšim poročilom (Nadaljevanje na 2. atraal.) sovražnikovim hrbtom prerezali njegove zveze z vzhodom. Zračno orožje je nadaljevalo z napadi na sovražnikova umikanja. Pri nekem nočnem zračnem napadu na Rostov 80 nastali obsežni požari v mestu in na železniškem svetu. Močni sovražnikovi napadi na mostišče pri Voronešuso bili po hudih bojih odbiti in pri tem je bilo odstreljenih 38 oklopnjakov. Skupine pehote in oklopnjakov so uničile v prostoru sevemozapadno od Voroneša obkoljene sovražne sile in razrušile pri tem 125 oklopnjakov. V srednjem frontnem odseku so se izjalovili sovražnikovi krajevni napadi. Severno in severozapadno od Orela se je povečalo število v uspešnih olrambnih bojih po vojski in zračnem orožju v času od 5. do 13, julija uničenih oklopnjakov na 446. Pri zračnih napadih na neko sovražno letališče v področju Murmanska so bili doseženi mnogi zadetki na lopah in med neuporabljenimi letali. Na egiptovski fronti so bile v napadu močne britanske izvidniške sile vržene nazaj. Skupine bojnih in strmoglavnih letal so prizadejale sovražniku težke zgube. Številni avtomobili so bili razdejani ali poškodovani. Na Malti so bile podnevi In ponoči bombardirane vojaške naprave. ■ Griko ministretvo za delo je objavilo, da ee posije prihodnji transport grških delavcev In delavk, ki eo se prostovoljno javlU Iz atenskega okraja dne 7. julija v Nemčijo. \ t ' -T . ** ' ^ . *4^' *•* Ј/Л. ^ i ^ ^ Af." . 1:4'' M"kf'". -i' ' f . T.. ' ^ . ri r, ? . ^ ^ли«'J* "r J v M ... m ■ Џ. Angleške žrtve zračne vojne v junllo Churchill je dal v torek priobčiti močno prikrojeno uradno poročilo o žrtvah zračne vojne v juniju. V tem pravi med drugim, da je bilo pri zračnih napadih na Anglijo ubitili, pogrešanih in domnevno ''•■i'- J. -i'*' ' "'^ ir' ■?■: ^'>н:-ч>'- : ->■.. ^.:т.-:' ■» 'J ■»» . . ' *' Ш -'.z# Cesta ob Donu, po kateri se umikajo bol j ie vik i Nikjer nobene rešitve za sovjete — nobenega izhoda iž tega pekla razpokajočih bomb in granat. Ob sodelovanju vseh nemških orožij je bilo uničenje popolno. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Bauer, HH., M.) GrCiia gre novo pot uspelo zbiti šest Fiihrer ]e sprejel Iraškega ministrskega predsednika Gaiianija FUhrer je v sredo sprejel v prisotnosti Reichsministra des Auswartigen pl. Ribben-tropa iraškega ministrskega predsednika Rašid Ale el Gaiianija. Razgovor se je vršil v duhu zaupljivega prijateljstva, ki ga goji nemški narod do arabskih narodov. Na Grškem se je končalo leto velike stiske. Nova žetev se je pričela in, bo veliko boljša od one v letu 1941. Lažji pogled, ki se zdaj odpira, Grkom ni prišel kar sam od sebe. Morali so se zelo veliko učiti, treba je bilo strogih ukrepov, da so vsem iz tira vrženim ljudem stisnili lopato v roko. Pred vojno je Grčija zaradi visokih uvozov živil imela vsako leto močan deficit v svoji trgovski bilanci, ki so ga izravnavali s prebitki prekomorske plovbe, saj so spadali Grki med največje plovbo goječe narode na svetu. Odkar pa je bila država po nespametni politiki njenega v emigraciji na-hajajočega se kralja in po blufu Angležev pahnjena v vojno, so prenehali prebitki plovbe, pa tudi dovozi živil iz inozemstva. Alternativa je bila za Grke nedvoumna; povečanje agrarne proizvodnje. Toda po zgubljeni vojni je bilo treba na zmanjšanem svetu in po razbitju liberalističnega gospodarskega reda nenavadnega zagona, da se je moglo znatno povečati kmetijsko obdelo-vnje. V okrajih, kjer pridelava jo tobak, so obdelali le 20 odstotkov v prejšnjem letu 8 tobakom zasajene zemlje; kmetje so namesto tobaka sejali pšenico, koruzo in stročnice. Letina bo pri koruzi petkrat večja od one v lanskem letu, tudi druge letine bodo predvidoma dobre. To, kar se je doseglo, pa najbrž ne bo popolnoma zadostovalo, zato vlada ne more popustiti in mora še naprej priganjati k mobilizaciji ljudi in polja. Odredila je sedaj, da se mora obdelati ves ie neobdelan svet. Lastniki, ki tega ne morejo, morajo prepustiti svoja zemljišča drugim, da jih obdelajo. Pomembno je za to uredbo, da je bila izdana v času, ko se je začela žetev in ko se navadno še čaka z novim obdelovanjem zemlje, ampak Grčija ravno ne more zgubljati časa in samo politika permanentne gospodarske mobilizacije bo za- jamčila boljšo bodočnost države, * Londonske bojiaznf Dogodki v Rusiji in severni Afriki so napravili globok vtis na angleško javne 3t, ko niso odkrili samo manjvrednosti angleškega materiala, temveč tudi nemško udarno moč, ki je niso pričakovali«, tako pravi v torek v Stockholm dospelo londonsko poročilo p razpoloženju, V poznem poletju računajo's krizo cele vojne in v pričakovanju te krize je treba že ocenjevati potovanja Molotowa, Churchilla in Nelsona. Vsekakor ni slučaj, če začenja Spodnji dom pred prihodom produkcijskega šefa USA svoje važne debate o produkciji, plovbi in delovnih močeh. Tudi je značilno, da je hitro utihnila kritika vladnega sklepa, da ostane debata o plovbi tajna. Spoznali so, da bi lahko prišle do izraza okolnosti, ki bi posegle globoko v. življenje angleškega naroda. Morebiti bodo imeli debato o produkciji in velik del iste za zaklenjenimi vratmi. Glede delovnih moči je značilen poziv vlade na pisarniške uradnike, da se stavijo na razpolago za vojaška stavbna dela. Usoden razvoj vojne na Vzhodu močno vpliva qa londonske in newyorške borze. Kako zelo se ujema švedsko pričanje o od zunaj težko pojmljivem presenečenju angleške javnosti, o moči nemške ofenzive, potrjuje premišljanje londonskega »Evening Standarda« o položaju na vzhodni fronti. Glasi se: Nezmanjšano je naše zaupanje na ruski odpor, toda ugotoviti je treba nevarno okolnoat: Nemci so zopet zmogli izsiliti premikalno vojno pod za nje najugodnejšimi pogoji. Vsako prejšnje pre-računanje o svetovni vojni strategiji, ki je bila zidala na rusko stalnost, je bilo fatalno razbito. List Beeverbrooka hoče s tem-naznačiti, da so bila ob Molotow-Churchillovih pogajanjih kot temelj pogoji, da vzhodno front« stran 2. — Stev. 5б. KARAWANKFN BOTE Sobota, 18. julija 1942. obdrže stalno. Ti pogoji so pa odpadli. Raz-tmljiv je nemir, ki preveva angleška, raz-motrivanja položaja. Angleško zanilnanje se je skoro popolnoma obrnilo od angleške fronte k vzhodni fronti. Končni stavek se skoro enako glasi v vseh angleških razmotrivanjih, da se namreč mora angleški narod do skrajnosti truditi, da svojemu zavezniku, ki je v hudi stiski, kar najhitrejše pomaga, »ne glede na žrtve, ki lahko nastanejo na dolgih transportnih potih na vzhodno fronto.« Sovjcii priznajo nadaljni umik (Nadaljevanje s 1. strani.) nemškega OKW nadaljnje prodiranje na jug in jugovzhodno od Voroneša. »United Press < javlja iz Moskve, da se začenja nemška offenziva v donskem področju vznemirjajoče obračati. Rdeča armada je primorana k nadaljnjemu umiku in jo potiskajo kljub hudim in neprestanim bojem vedno bolj na Vzhod. Veliko vprašanje nastaja sedaj, če se bo Timošenku posrečilo,, da dobi prostor za organizacijo vsaj nekoliko stabilne obrambne črte zapadno od Volge. Od sovjetske strani se je vprvič brez pridržka priznalo, da je položaj skrajno resen. Moskovski zastopnik »Daily Expressa« javlja, da M nemške bojne sile.vprvič v zgodovini vdrJe v ozemlje donskih kozakov. V Moskvi prav nič ne poskušajo, da oslabe nevarnost, ki preti od nemške enormne ofenzive. JfHosRva favlla: Bitka za žiTlgenge in smrt Sovjetski listi pondarlajo resnost položaja - Giavna ozemlia žita. ogrožena Bern: 17. julija. Poročila iz Moskve od srede zjutraj se odlikujejo po zelo resnem opisu položaja. »Nemška glavna ofenziva se nadaljuje v južni in jugovzhodni smeri«, javljajo, »in nemška armada je pridobila nadalje na tereaiu«. Zelo živo opozarjajo sovjetski Usti na ee» daj pretečo nevarnost. Izjavljajo, da so se-daj potrebni najskrajnejši napori in namigujejo, da je zaradi neprestanega nemškega prodiranja nastalo neposredno ogroža, nje najvažnejših ruskih ozemelj žita, ki neposredno preskrbljujejo velike dele države. »Pravda« objavlja poziv sovjetski armadi, delavcem in kmetom, v katerem* pravi, da je treba sedaj napeti vse živce, da se reši Sovjetska unija. »Rdeča zvezda« označuje boje, ki se bije jo sedaj na južni fronti, kot bitko za življenje in smrt. Klici na pomoč, da se poetavi druga fronta, se zopet zelo množe. Tako Upomlnja komentator Ilja Ehrenburg, ki ima ozke stike e sovjeteko armado, v »Rdeči zvezdi« gotovo ne slučajno na besede Petra I.: »Zamuda pomeni imrt«. Časopis »Komsomol-skaja Pravda« poziva zaveznike, naj uresničijo svoje načrte o tvorbi druge fronte. Ameriški listi dajejo želo pesimistična poročila o bojih v Sovjetski Rusiji. Vojaški ekspert lista »New York Herald Tribune« piše, da sovjetski armadi bržkone primanjkuje materiala. Ko je bila nazaj potisnjena močna fronta ob Donu, bo težko organizirati drugo, ravno tako močno obrambno črto. List tudi dvomi, da bi maršal Tirno« Senko razpolagal % zadostnim številom letal in tankov, da bi mogel začeti s proti-ofenzivo. Zapeljano prebivalstvo USA Upanje na prijetno vojsliovanje - Nobenega pogleda na resničnost Lizbona, 17. julija. Po več kot sedem« mesečnih porazih skuša še vedno Washington prikrivati Amerjkancem resnično sliko svetovnega položaja. Nek angleški časnikar »Daily Heralda«, Cocke, se obrača z dosedaj od angleške strani neobičajno ostrostjo zoper politiko washingtonske vlade in s6 pri- Bilka je \ kriličnem sladijn Ulove alarmantne vesti z vzhoda - Priznajo nadaljnje umike Stockholm, 17. julija. Sovjeti in Angleži poročajo o novem zelo usodnem »umiku« Timošenkovih čet na donski fronti. Prvi znak je dala tokrat »Pravda« v pretekli noči, da se je sovražniku a pomočjo premočnih čet posrečilo napredovati. Sovjetsko polnočno poročilo je naznanilo, da so sovjetske čete izpraznile več krajev, ki so bili zadnje dneve označeni za center hudih napadov. »Pravda«, ki je . prva morala priznati novi poraz, je še v nedeljo poročala, da morajo sovražnika za vsako ceno premagati in ga vreči nazaj čez Don. Reuter poroča iste dogodke zelo protislovno, kar je značilno za obupne nasprotne napore, da izogibajoče opišejo grozečo katastrofo: Položaj pri Voronešu in na vsej fronti zapadno od Dona je zelo resen.. Tudi boj na vzhodni obali Dona postaja vedno hujši. Vsako ped zemlje na vzhodni fronti branijo do^skrajnosti. Nemški napad proti Donu gre, kot domneva Reuter, v petih delih. Reuter priznava, da je nemška fronta že 400 km široka. Sovjeti so se umaknili, da se izognejo obkolitvi. Pri Voronešu je pa postal položaj slabši in Nem- cem se je posrečilo, da so vrgli čez Don večje sile. Poleg Voroneša je opaziti še dve nadaljnji glavni smeri nemškega prodiranja proti sovjetski glavni črti. Veliko odvisi od izida bitke pri VoroneSu, poročajo Angleži, ki se še ne upajo priznati padca tega, že pt-ed nekaj dnevi zavzetega mesta. London se v ponedeljek povzpne do tega, da izjavlja, da je položaj mesta zelo kHtičen, ker se je Nemcem posrečilo, da so reko z veliko močjo napadli. Poročilo »United-Pressa« iz Moskve poroča, da poteka bitka »čimdalje neugodnejše«. Nemci so sedaj ozemlja zapadno in jugovzhodno od Dona v odseku Voroneša — kjer po sovjetskih poročilih divjajo še hudi boji popolnoma očistili in spravili pod svojo oblast. Položaj na vzhodni fronti se bliža nevarni krizi«, je poročala londonska poročevalska služba v nekem svojem komentarju k položaju sovjetske Zveze. Položaj se tam nikakor ni izboljšal v korist Sovjetov. Sovjeti bi z umikom izgubili svoja zadnja važna industrijska in poljedelska ozemlja. Zaradi nemških uspehov je že otežkočena pre- tožnje o pomankljivi volji Američanov do vojskovanja. Oni samo upajo na hiter in prijeten konec vojne, če bi v Ameriki zvedeli za kako žalostno novico, kakor ono iz severne Afrike ali od Dona, bi bilo trenutno učinkovanje Izredno veliko, tako pravi, toda hitro bi se potolažili, da se bo že vse nekam uredilo in da se bodo kmalu zopet neovirano igrali žogomet. V dokaz neodgovorno lahkomiselnega pojmovanja navaja angleški časnikar dejstvo, da je zadnji teden predsednik kongresnega odbora za vojaške zadeve, May, izjavil, da ne bodo niti oženjeni možje, niti osemnajstletniki in devetnajstletniki vpoklicani k vojakom, kajti od vojaške tajne strani, da je izvedel,, da se vojna še to leto konča, ne da bi bili prisiljeni Amerikancl h kakršnimkoli naporom. To je — piše Cock — breaprlmerna in zločinska nespodobnost, lahkomiselno laskanje za priljubljenost ljudstva, ki noče slišati reenice. Ta brezsmiselna trditev ae je čudovito razširila in napravila nepopravljivo škodo. Amerika al še vedno predstavlja, da se bo dobilo vojno čez noč s kakim čudežem in da bo demokracija zmagala s postavitvijo skupnega gaieralnega štaba, ki mora seveda biti amerikanskl. V Ameriki je vse usmerjeno na to, da se odtegnejo vsaki neprijetnosti in nelagodnosti.« Ame-rikanski narod Se mora končno postaviti na re&lna tla. Samo strokovnjažki politiki v Washingtonu, vojaški kritiki In znanstveniki trezno presojajo dogodke. skrba rdeče armade z oljem, ravno tako možnost premikanja čet, ker so Nemci že zasedli važne železnice. Mtora se priznati, da je postal položaj veliko bolj nevaren. II ZKCAIO ČASA II FUhrer je v paaeđeljek sprejel v Ftihrer-hauptquartleru v prisotnoetd Relchsmlntetra des AUBwartlgein pL Rlbbeotropa, dosedanjega turikega veleposlanika v Berlinu. Hueereva G e r e đ e, ki je bU odpokldcan od svojega šltiž-benega mesta. Dne 14. Julija je Ches des Generalstajbe des Heeres, Generaloberet Frana Haider, praznoval arvoj Štiridesetletni službeni jubilej. General Franco je za petek, 17. julija, kot dam začetka Apanake revolucije, »klical narodni svet. J* ManelUa je odšel nadaljnji transport francoskih delavcev, 700 mož In žena, med njimi tudi Francozi Iz Alžirije, v Nemčijo. Ogrski parlament je včeraj sprejel novelo k obrambnemu zakonu, po kateri bodo Sidje 1акШбеп1 iz ogrske vojske. Za žlde ae trajo vse osebe, ki imajo dva In več židovskih starih očetov in starih mater. V razpravi o zakonskem predlogu je označil minister za obrambo generalski polkovnik Kari pl. Bartha izločitev žldov ravno v sedonjeim času kot posebno nujno, ker se honvedl ogorčeno bore 6 sovražnikom, ki ga vodijo skoraj laključno 8 ami žldje. Za Bolgarijo pomenja priključitev Macedo-nije In Xracije postopno odpravo pomanjkanja zemlje. Bolgarska vlada se je z vso vnemo vrgla na delo, da nova ozemlja popolnoma Izrabi in da število bolgarskega preblvalatva zopet poveča, kajti desetletja turškega In kasneje grškega iztrebljevalnega boja domačega bolgarskegia prebivalstva niso bila brez posledic. Danes pa ae vrSe nova naseljevanja, poleg prihoda bolgars'kega uradnlStva v deželo, se naseljuje bolgarske kmete Iz daljnjih ozemelj balkanskega gorovja v južne pokrajine. Bolgarija je na Široki fronti začela boj proti gospodarskim Škodljivcem, ki Izkoriščajo posebne sodobne prilike da opravljajo vsestransko razgibano trgovino. Proti tem parazitom gospodarske konjunkture nastopajo sedaj z vsemi sredstvi. Pravijo, da je nameravana ustanovitev posebne specialne policije, ki bi imela povzeti boj proti takim gospodarskim Škodljivcem z vsemi razpoložljivimi sredstvL TurSkl državni predsednik je ministrskega predsednika Saracogluja, imenoval za pride-Ijenega podpredsednika ljudske stranke. O novi potopitvi ladje v Švedskih teritorialnih vodah poroča švedsko časopisje v torek: Švedski motorni čoln >Hanna< se je na poti v KaUnar pred dvedako obalo potopil pod svojevrstnimi okolnostmi, ki dajo zopet sklepati samo na akcijo sovjetske podmornice. Skoraj sedem tednov je potreboval Roosevelt, preden si je uipal poročati svetu o zgubah mornarice USA v bitki priotoklhMldway dne 5. In 6. junija. Sedaj da po svojem mornar rlSkemv mlnlstnrtvu v nekem komunikeju poročati, da je severnoameriški nosilec letal »Voric-town« utrpel zelo težke poškodbe In bil onesposobljen za boj. Rušllec USA »Hamman« je bil zadet po torpedu in potopljen. Pri tem je zgubilo življenje 92 častnikov in 215 mož. Težke Izgube letal pa Washington zamolči. Kot poroča Domel, so japonske čete po zavzetju Wenčaua v hitrem prodiranju na Jug dosegle pomembno ČungklnSko luko, ki leži kakih 20 kilometrov jugozapadno od Wenčaua. Avstralija namerava odposlatl avstralsko vojaško misijo v Moskvo, ki naj bi študirala sovjetsko vojskovanje z oklopnjaki. VeriIIK uiilrpn1i!>tp Nr. 1 crfiltie. Kolesa §e vrte... Glavno le, da le dovoz v redu " če se pritisne na gumb PK. Nekje sedi nek mož, pritisne na gumb in velikansko urno kolesje teče avtomatično; »Ali ni to grozno?« je rekel včasih inozemec. Urno kolesje? Da. Pa vendar šepa primera v dveh točkah. Nobena smrt, noben pretres ne ustavi kolesja, kolesa tečejo, toda ne avtomatično, k vsakemu povelju, k vsaki izpolnitvi dolžnosti se pridruži osebna odgovornosti vesela in samostojno delujoča volja posameznika, povelje Fiihrerja je povelje srca pri milijonih, ki korakajo, se bojujejo, delajo in mrjejo za Nemčijo. Kolesa se sučejo. Tečejo po cestah in poljih, po blatu in močvirju, tečejo po železnih tirih in pragovih in kretnicah — proti sovražniku. Kje je fronta? Stotine kilometrov spredaj. Toda križi na malem kolodvoru ti, dragi tovariš, pripovedujejo, da sta bila fronta in sovražnik tudi tukaj, istega dne, ko si ti daleč, daleč spredaj pomagal delati kotel. Na ure dolgo je takrat trajal boj zoper velikansko premoč ob somraku nastopajočega dne in čudež, par tovarišev, ki so sovražnika zadeli v hrbet, je prineslo rešitev. Danes stoje tam drugi tovariši v modri že-lezniČarski obleki. Kje je fronta? Morebiti tisoč kilometrov daleč spredaj. In še vedno svetlikajo streli, poka, tovariši padajo — gozd je kakor obseden. Mimo vodijo tiri v ravni črti. Toda nekje je luknja, most porušen ali zadet po strmo-glavčevi bombi. Kakor besne kače mole pre- trgane tračnice kvišku, kot razbita igrača dečka-velikana leži vse razbito naokrog, upognjeno v globini. Ze drve posebni vlaki z delavci, kompa-nlje vare in zbijajo, post&vljajo se novi stebri, polagajo tračnice, temelj se utrjuje — poskušnja mostu — in že se pelje dalje proti sovražniku. Prvi oddelek zasede kolodvor in prevzame progo od X do ... či. Kolodvor? Saj je podrt. Razbite okenske šipe, ruševine zidu, rdeča propagandna gesla, slike Lenina in Stalina, postavljalnica pogoreta, oprava izropana in porušena. Morebiti se k sreči dobe načrti kolodvora in poetavljalnice in glej — čudež — električna poetavljalnica, ki Je Se sposobna za obratovanje. Na nek kolodvor pride poveljnik železni-niikih čet — neke armade — »Kaj je e progo na T?« »Se ne obratuje, goepod Oberstleutnant!« Odpelje se z dvema drezi-nama, kilometer za kilometrom, skozi gozdove in travnike, čez potoke in skozi zapuščene kolodvore. Tu svarilna deska: »Pozor, mine!« Mali kolodvor т začaranem gozdu Kolesa teko. Za to da teko, pa morata na nekem kolodvoru vsak večer iti dva moža dva kilometra daleč od kolodvora k postav-Ijalnid, naravnost v velikem gozdu. In na drugih kolodvorih je leto. Na kolodvorih, v postavljalnicah in samotnih eignalnicah, tu čakajo vsi sedaj pri telefonu na prihodnjo objavo prihoda vlaka ali na sovražnika. Vesti iz fu^ovzhoda Hrvatska vlada Je sklenila, da Izgradi pri-Btanieca v Novem, Senju in sv. Juraju v severnem jadranskem Prlmorju. V načrtu bo nar prave za pristajanje in dovozne ceste. Ker tem pristaniščem manjka dovoznih zvez z zaledjem, Imajo ti ukrepi samo krajeven pomen, Imajo pa pomemben blagwnr promet, ki se bo vsled teh del hitreje vrSlI, posebno prevozi, ki se bodo vrSlli preko teh pristanišč. Sredstva za Izvršitev teh nameravanih del so 2e na razpolago. Ker je število, vlaCugarekih ciganov na Hrvatskem zelo visoko, je vlada sklenila, da v bodoče ustanovi posebna delavska taborlfiča, v katerih bodo nastanjeni vsi cigani. Zmago nad Sebastopolom so tudi V celi Bolgariji sprejeli z velikim veseljem. Ne le, da BO gostilničarji gostom brezplačno točili vina, so tudi mali trgovci na tr^h podarili рвс eantom madje in paradižnike. Darilo pomorščakov. 100 kilogramov bolgarskih c%aret je namenjeno Rommelovlm bojevnikom v Afriki Tako se bolgarski narod prisrfino udeležuje zmag nemškega in zavezniškega orožja. Da se še bolj omeji vpliv Židov zlasti na bolgarsko gospodarsko življenje, je bolgarski ml* nletrski svet sprejel nov zakon, ki predvideva nadaljnje ukrepe proti žldom in daje ministrskemu svetu posebna pooblastila. Na podlagi tega novega zakona je ministrtkl svet opravičen Izdati brez predhodnega pristanka parlamenta določbe in dopolniti ali spremeniti veljavni zakon o naro&U zaščiti. S tem ho6ejo preprečiti pred posle židovskih špeku- lantov z nepremičninami, pri katerih so bili kot slamnati možld večkrat udeleženi tudi Bolgari. Po ministrskem svetu izdanim ukrepom, ki Imajo veljavo zaikona, lahko parlament Šele naknadno ugovarja. Večji kolodvor. Tu je manj nevarno. Toda že pokajo bombe. Za las — poleg — je Iwan zadel. Da, toda malo bolj na levo, pa bi Sel v zrak tir, stolp za vodo in strojnica, sto metrov zadaj bi ujel municijsko skladišče in ne dalje v nasprotni smeri se je nahajala postaja,. Ali sedimo pri telefonu s smrtno preble-delhn obrazom? Ne! Na oni mali postaji ob začaranem gozdu so se smejali in se veselili in peli, v onem kraju so zvečer pele deklice svoje otožne pesmi ob spremijevanju na ki- • taro, divje naraščajoče in otrožno padajoče, tu so pili vodko in jedli kruh, Rusi so plesali in mi smo ploskali, kratko, bil je velik promet. Jeklena čelada se pojavi na vratih; »Gospod Leutnant, alarm!« Na obzorju kaže svetel sij ognja, na gorečo kmetijo, sicer pa temno kot v rogu. Gazili so blato do kolodvora. Telefonska zveza do obeh kolodvorskih postaj je v redu. Hvala Bogu. Vse je samo polovico tako hudo. Dve poti — naprej in nazaj I Nekje se razpočijo mine, izstopi strojevodja in že ga obstreljuje strojnica. Glavno je, dovoz se vrši, ranjenci prihajajo v domovino, ujetnike odvažajo. Nekje v tovornem vozu sede tovariši — peljejo se domov na dopust. Kolesa se vrte in tračnice dajejo takt. Za enega Englandlied, drugi poje skozi zobe »Oklopnjaki napredujejo v Afriki«, za drugega pomeni t^t domovino in za drugega zopet fronto. Kolesa se vrte v urnem kolesju zgodovine. Počasi toda gotovo se pomikajo kazalci, dokler ne pokažejo 12 in zvonovi no naznanijo zmage. Kriegsberichter Graf Schwerin, Bobota, 18. jttlija 1942. KARAWANKEN BOTE Stran 5. — SW. 56^ SAKSONSKO BAROČNO MffSTO ^■wwrnrrvTw zbirke, ko je gleđaliStvo stalo вш višku — skratka — ona doba, ko je Dres* den na mah postal »drugi Pariza vzhodne Evrope ib s tem prvovrstno mesto za tujski promet. Ob koncu tega procvita je Stel Dresden že 63.000 pnebivalcev. Strahote sedemletne vojne (ki sta jo od L 1756.—1763. vodila pruski kralj Friedrich det GroBe in cesarica Bfaria Theresia) so še enkrat zavrle mestni ponosni podvig. Sicer je ob koncu 18. stoletja v dobi romantike doživelo mesto novo kulturna iivljenje, toda prebivalstvo se je do leta 1814. skrčilo na okoli 50.000. Sale * nastopom tehnične dobe se je začelo mogočno in neprestano dvigati, tako se je v zadnjem stoletju prebivalstvo podvanajstorilo. Zaradi svojega posebnega zemljepisnega in prometno političnega položaja je polagoma Dresden postal srednjeevropsko velemesto in industrijsko st\edišče svetovnogospodarskega pomena. Vkljub temu iivahnemu sodelovanju z iznajdbami nove dobe \je starodavno častitljivo mesto ob Elbi do današnjih dni znalo obdržati svoj značaj kot plemenit gojitelj umetnosti in vedno vabljiv cilj tujcev. Radi tega vabljivega vidika se j/e predvsem pokazal zadnji veliki razmah, ki ga ima mesta od časa nacionalsocialističnega pokreta. Tu naj omenjamo v prvi vrsti velikopotezno izgraditev kraljevskega obrežja, one razširne, harmonično v pokrajinsko in arhitektonsko okolje nasajene zelene nasode na novomestni strani Prejšnje leto je imel Dresden 725 letnico svojega obstoja. Leta 1216. se prvič v listinah omenja ncivitas«, ki se je pod varstvom nekega srednjeveškega grada razvila iz skromne ribiške vasi. Danes je Dresden velemesto evropskega slovesa. S svojimi približno 630.000 prebivalci je med mesti velikonemškega Reicha na osmem mesta. Že v 16. in 17. stoletju se je sedež saškega volilnega kneza lepo razmahnil. Nemško velemesto in evropsko kulturno središče je pa postal Dresden šele za časa vladanja kralja Avgusta Močnega (ki je bil rojen leta 1670. in je vladal od leta 1697. do 1733.) in njegovega sina, ki je bil Ijubitetj umetnosti. Bila so to leta, ko je Dresden s pozidanjiem obrambnega zida, Gospejne cerkve in dvorne cerkve kot tudi neštevilnih krasnih palač in meščanskih hiš dobil zunanji profil, ki mu še danes daje njegove najmarkant-nejše poteze, ko je novo mesto po uničujočem požaru dobilo svojo velikopotezno podobo, ko so bile ustanovljene danes svetovno znane umetniške .... i ^ K. ob Elbi, ki so data celi mestni sliki novo Svečano lice. Toda tw^i ustvaritev £e v celem Reichu in preko mej slavne in poznane Gerhard-Wagnerhve bolnišnice in zgraditev novega, velikomestnega letališča je treba tu omeniti. Tako stoji Dresden danes pred nami kot čudovito slikovito, s svojimi arhitektonskimi čari brezprimerno baročno mesto, v čegar zidovju so vse umetnosti slično vzcvetele kot v njegovi slavni dobi pod Avgustom Močnim in pri tem še vseeno podjetno industrijsko velemesto z dalekoseinimi načrti za bodočnost. Neizmerne razvojne možnosti, ki jih ima glavno liKsto Gaua Sachsen, so utemeljene v dejstva, da se je Dresden, bivše obmejno mesto, zaradi politične moči Reicha po prelomu in med sedanjo vojno tpomaknil v središče Velike Nemčije. Dr. Herbert Roth. Naie »like na leri; aH prikazujejo: ZBoraj na 1вт1: .Zwlnrerior. т iredini bivlo dvorno cetker in »rad, nporf^ ko mesta. Aula.! SKdn. LandesblldiL (1), Funke (t), Auraii (1), KlieAee; NS-Gaiirerlaf. Mali slovar NSDAP NSV = IV ationalS ozialistische V olkswohlfahrt П. del. OdpoSitekmaterjeena izmed najvažnejših zadev pomožne ustanove. Mati je za krajši ali daljši čas prosta dela in skrbi svojega gospodinjstva, njeno zdravje se lahko sistematično utrdi. Telo in duša se odpočijeta. Izbiro mater, ki naj se odpošljejo v od-počitniške domove, izvrši Ortsgruppenwal-ter NSV ob vpoštevanju zdravniških, socialnih in dedno biologičnih načel. Za od-počitek mater pridejo v poštev n. pr. matere z več otroci, matere, ki so posebno oslabele vsled zbolenja ali porodniške postelje in matere, ki so bile dalj časa v službi pokreta. Predpogoj je, da si žena ne more sama preskrbeti s svojimi sredstvi odpočitka. Odpočitek matere pa ne sme biti v kvar družini. Zato se mora za dobo odpočitka poskrbeti za zastopnico mater v gospodinjstvu. Ce zastopnice ni moči dobiti pri sorodnikih, prijateljicah ali sosedah, vrše to delo častne hišne pomočnice NS-Frauenschafte, ali NSV, po potrebi deklice ženske prostovoljne delovne službe ali plačane hišne pomočnice. Razen tega se mora po potrebi otroke oddati v zavetišča za dojenčke, otroške domove ali zavetišča. Pošiljatev na odpočitek obstoji v tem, da gredo matere za najmanj 4 tedne v domove, ki so last NSV ali pa jih ima NSV v najemu ali zakupu in so pod njenim nadzorstvom. Matere se ne odpošilja samo y. v drugih Gauih, posebno, če je potrebna sprememba zraka. Za matere z dojenčki so napravljeni posebni domovi. Pomožna ustanova »Mutter imd Kind« pozna poleg odpošiljatve na odpočitek v NSV-domove tudi še odpošiljatev n a zdravljenje. To zdravljenje izvrši pomožna ustanova s prostimi mesti v zdraviliščih in kopališčih. Pogoj je, da odpošiljatve noče ali ne more izvršiti urad socialnega zavarovanja, država ali občina. Da je uspeh odpočitka matere trajen, je potreba gotovega pozdravi jen ja. Pomožna ustanova zato daje v slučaju potrebe v, prvih tednih po odpočitku prehranitveno pomoč, daje gospodinjske pomočnice na razpolago in skrbi za nastanitev otrok v otroških vrtcih ali zavetiščih. V ospredju oskrbeaamskihmater je vzgojno In duševno vplivanje kot tudi skrb za bodočnost. V ostalem se trudi pomožna ustanova, da se po možnosti sklene zakon med samsko materjo in otrokovim očetom, da mater in otroka po možnosti skupno nastani in da materi preskrbi delo. Pomožna ustanova »Mutter und Kind« posebno skrbi za otroško oskrbo. Ta otroška oskrba se tiče otrok in mladoletnih od 2. do 17. leta in obstoji v zdravstvenih, vzgojnih in gospodarskih ukrepih. K zdravstvenim ukrepom otroške oskrbe spada odpošiljatev otrok na deželo. Obstoji v odpo-šiljatvi otrok na od NSV preskrbljena prosta mesta pri družinah v mestu ali na deželi za dobo 3—4 tednov. Dajatve NSV obstoje v dajanju letine, pribavi spremljevalca za prevoz, sklenitvi nezgodnega zavarovanja in po potrebi damja za Odpošiljatev otrok na prosta mesta pri družinah ima posebno vrednost za narodno skupnost. Zahteva namreč obojestranska razumevanje med ljudmi vseh nemških plemen in med mestno in podeželsko mladino in pripomore, da odpadejo slabi predsodki. Poleg tega pa obstoji tudi odpošiljatev otrok v počitniške domove, ki jih vodijo zdravniki ali sestre. To obliko otroškega odpočitka se izbere predvsem takrat, če je poleg splošnega utrjevanja potrebno Se zdravstveno opazovanje. NSV trpi stroške vožnje in bivanja v domu, kar traja 3—4 tedne. Vzgojna zahteva otrok naj bodo otrc^ki vrtci, ki 80 namenjeni za šolo neobvezne otroke. Sprejem otrok v otroške vrtce se izvrši: a) iz socialnih razlogov, n. pr.: če je mati bolna ali je odposlana na odpočitek, ali hišne hi stanovanjske razmere zahtevajo, da se jih vzame iz tega okolja; b) iz vzgojnih razlogov, če so otroci v družini vzgojno ali politično ogroženi; Otroški vrtec vodi strokovno Izobražena otroška vrtnarica ali mladeniška voditeljica. Naloge otroškega vrtca so: Zdravstveno utrjevanje otrok. Tema b1u> žijo: ležalne kure, telovadba, telovadne vaje. Otroke preiščejo pred sprejetjem v otroški vrtec zdravniki in sc v vrtcu pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Vzgojno vplivanje na otroke. Otroški vrtec je prva skupnost izven družine. Zato je zelo važno, da ae otrok že tukaj uči ukloniti se, da se utrdi njegov značaj in volja b dff M zImiU RzmiUWmzm m ммА Ш Fiihrerja. Narodne navade in običaji se morajo gojiti. Otroški vrtec mora biti v stalni zvezi z domačo hišo in mora morebitno domačo vzgojno napako takoj odpraviti. Poleg otroških vrtcev obstoje še takozv, žetveni otroški vrtci. Nastali so zaradi večkratnega pomanjkanja ljudi na deželi tako, da se ob žetvi otroke ne more zadostno nadzirati. Iz namena izhaja, da so žetveni otroški vrtci časovno omejeni na čas žetve in da sprejem ni odvisen, kot pri splošnih otroških vrtcih, od poseljnih vzgojnih ali socialnih potreb. Ker pomožna ustanova »Mutter und Kind« obrača svojo pozornost in skrb nemški družini kot enoti, mora poleg matere skrbeti ne samo za otroka, ampak tudi za nedoletne v mladeniški pomoči. Cilj mladeniške pomoči je skrbeti za to, da ostane nedoletni polnovreden član družine in s tem skupnosti ali pa da tak zopet postane. Mladeniška ptrneč ae nastopi Šele, če je že nastopilo ogroženje, temveč že takrat, če ogroženje ali zanemarjenje grozi. " ' ■ —ing. Skromen košček kmha Morentinec Poggio je sedel pri čaSi vina. Prijatelji so ga spremljali pri tem romanju pitja in so grizli med pitjem močnega vina suh kruh. Samo Poggio je držal kruh v roki, ne da bi ga jedel. »To je najskromnejši košček kruha, kav sem ga kdaj jedel,« je rekel. »Kolikorkraet ga ponetm k uaiam, xedno da £cedAoet КЈ1Ш4. Selte 4. — Nr. 58. K A R A W A N K L' N BOTE Samstag, 18. Juli 1942. Uerfolgungskifmpfe rastlos fortgesefit Verluste des Gegners bisher nlAt zu Bbersehen - 1200 Gefangene bel Alameln Aim dem Flihrerhauptquartier, i6. Juli. Dai Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Siidabschnitt der Ostfront werden die VerfolgungskSmpfe rastlos fortgesetzt. Eingeschlossene und abgeschnittene Gruppen des Feindes versuchtrn vergeblich, nach Osten durchzubrechen. Die Verluste des Gegners und die eingebrachte Beute sind bisher nicht zu ubersehen. Starke Verbande der Luftwaffe griffen die ruckwartigen Verbindungeil der Sowjets an und zersprengten zahlreiche Ko-lonnen. Kampfflugzeuge bombardierten Ro-stow und mehrere Hafen an der Kaukpaum. kuste. In kriegswichtigen Anlagen der Stadt Rostow entstanden mehrere groBe Brande. Ein Frachtschiff wurde durch Volltreffer ver-senkt Gegen den Bruckenkopf Woronesch setzte der Feind seine starken Panzerangriffe fort. Im Zusammenwirken mit der Luftwaffe wurden samtliche Angriffe in harten Kiimpfen blutig^ abgeschlagjn. An der iibrigen Ostfront nur Kampfe ortlicher Bedeutung. Im Finnischen Meerbusen versenkten Ein-heiten der deutschen Kriegsmarine zwei sowjetische Unterseeboote. In Agypten wurden mit starken Kraften gefuhrte Angr:(k des Feindes im mittleren Abschnitt der El-Alamein-Stellung abgewie-sen. Im Veriaufe der erbitterten Kampfe wurden im Gegenangriff 1200 Gefangene gemacht und eine Anzahl Panzerkampf-wagen und Kraftfahrzeuge vernichtet. Im ostlichen Mittelmeer wurde ein britischer Kreuzer von deutschen Kampffiugzeugen angegriffen und durch Bom-benvolUreffer beschadigt. Bei Vor»toBen britischer Jagdflieger an die K listen der besetzten Westgebiete gelang es, im Laufe des gestrigen Tages, sechs feindliche Flugzeuge zum Absturz zu brigen. Ungarns Heer wird fadenreln te. Badapeat, 17. Juli. Dai unjariache Parlament nahm gestcrn е1ле Noveile zum Webrgesetz an. nach der die Juden aus dem unjjarlschen Heer ausge-(diloMen werden sollen Ale Juden gelten Per-looeo, die zwel und mebr judiache GroSeltero haben. In der Debatte Đber die Vorltge beieldinete Ver-teldigungamlnleter Genereioberst Kerl v Birtha die Ausscheidung der Juden als gerade In letzlger Zelt begondera drlngend. da die Honvede In erblttertem Kampf mil einem Gegner eteben, der fast auaschlk^-llch von Juden geflibrt wlrd. „Yorktown^'-Verlust zugegeben rd. Stodiholm, 17. Juli. Fast sleben Wodien braucbte Roosevelt, ehe er es wagte. der Welt Uber die Verluste der USA-Marine In der Schlacht bel den M1 d w a Y -1 n s e I n am 5. und 6. Junl zu be-riditcn. Nun IttSt er seln Marlnemlnlsterlum In eInem Kommunlqui bekanntgeben. daB der USA-FlugzeugtrSger „Yorktown" sdiwerste BesdiSdlgun-gen eriitt und auBer Gefecbt gesetzt wurde. Der USA-Zerst8rer „Haoimann" wurde durdi Torpedo-treffer versenkt. Dabel slnd 92 Offlzlere und 215 Mann urns Leben gekommen Ober die sdiweren Flugzeugverluste achwelgt alcb Washington aui. hI. Bern, 17. ЈцН. Die dusteren britisA-eowjetl-ichen Frontberichte aus Moskau. die wabrend des ganzen Ostfeldzuges nach Londoner Uriel! noch niemals ernster klangen ale gerade jelzt, slnd nIcht ohne alchtbare Wirkung auf die engllsche Offentllch-kelt geblleben. Die Londoner Presse beellt slch, auf die sdilechi getarnten Hliferufe Stalina mit theatra-llscher Entschlossenbelt zu antworten. Die OGllAen oberflKchlldien AnkUndlgungen In bezug auf die Er-richiunj einer iwelten Front slnd zwar seltener ge-worden, vermutllch urn die Sowjeta nIcht unn6tlg zu reizea; dafUr slnd ale durch die redbt bombastlsdi Verrohl der Ktieg den Soldaten? Die Front kennt kein Ballgefliister — Aber der Kampf adelt das Herz D«r Krteg verroht die Soldaten — wie oft let dleees bose Wort ku hSren und wle vltle Male wlrd e» audi wtđertpruchs1o8 hlngenommcn. Die das lagen, kennen den Soldaten nicht. Sle eehen nur die atiSeren, rauhcn Dinge dei Soldatenlebene nnd eehen nur lene verclnzelten Typen, die aucb ohne Krieg nie Ihr Herz hStten schlegen hdren oder einea guten Gefllhls mSchtig gewesen w8ren.' Wer Immer unter und mit Soldaten lebt, lieht tiefer und klar, nicht da» AuBere wertet den Kem. So let die Sprache dee Soldaten rauh und unvfrbllimt in Ihrer Aus-druckefom. Sle paBt nidit In Salone mit PlOechsofae und audi tiidit in die „gute Stube". Sle pafit jedodi zu Kampf und Schtitzengraben. Wae dm geeprochen wird, let la aucb keIn Ballgefliister. In Dredc und Not wlrd eben dem Herzen in Worten Luft gemacht, denen das Weldie und Gezierte fehlt. Danidi daa Herz des Soldaten zu bewerten. hieBe ftlsche Bllder zeidinen. Genau eo 1st es mit den anderen AuBcr-lichkeiten. Dodi wenn der Soldat auch oftmale tage-lang nicht die Zelt hat, sidi zn raeieren, lidi eauber zu waschen oder seln dreckiges Hemd %u wedueln, er hat dafOr die Zelt dem toten Kameraden daa Grab zu schaufein und to adimDdcen. er nimmt da-filr slch Zeit, unter Gefahr dee eigenen Lebena Ver-wundete zu bcrgcn Dazu 7wlngt kein Befehl. daa tut das Herz. Er nimmt sldi Zelt, dem Kameraden zu helfen, Waffen und Fahrzeuge wieder In SchuS zu bringen, und echreibt edinell mit verdrediten Fingern im StraBengraben GrIiBe an die Lieben, daS si! zn Hause eidi nicht sorten sollen. Es lleficn sidi reibenweiee Beispiele aue dem Alltag nennen. die Zeugen elnd wie stark Herz und Gefiihl eelbst in den lauhesten Kriegem lebt. Zeugt e< dens nicht von elner inoeren GroBe. dafi es kein deutsdiee Soldatengrab gibt. das nidit mil noch eo primitiven Mitteln nodi sdi6a geetaltet ware, wo dod) der Tod etwas AlltSgliche^ geworden let I Und es gehen zu den ergreiCcndsten Erlebn'.ssen des Krieges, Kameraden von Gefallenen sprecheif zn hdren, wie alt mit oftmal* ongejenken Worten Denkmaler schonster Kameradentreue dem Toten In den Herzen der Lebenden bauen. Und In stillen Stunden, oftmale aucb im Kampfgesdiehen. wenn man so eng geduckt Irgendwo In der Erde liegt und einfach warten muB, ob die gute Hand des Sdiidtsals einen dedtt oder die Fauet der Vernlditung zu-sdilSgt, da leben Geepradic anf und werden Ge-danken laut, die davon Zei'gnis ablcgen dafi dieee nach auBcn hin lo harten Milnner innerllch ge-wachsen elnd und sldi ein gute« Herz bewahrt haben. Sle sehen vielee mit ganz anderen Augen alt im Frieden. Stunden, In denen man von Gcgenwart und Zu-kunft sprlcht. und Briefe slnd ee, die die Seeien der Mensdien und l6re Denknngsart offenbaren. So audi bel den Soldaten. In Brlefen und Gesprlidien splegelt sidi die GroBe dee Kriegeerlebniesee. Einfach« MSnner finden Worte nnd Gedanken, die Ihnen nur das Leben im KrIeg vermittelt hat. ein Leben, das in der Hoffnung auf die Zukunft sdiwlngt nnd dodi eo nabe mit dem Tod v«(bunden 1st. Oanun lelgt slch das Leben bier audi In einem gau neuen Lidit. SelbstverstSndlicbkelten dee Vorkrlegsdaselns slnd zn Kostbarkelten geworden. Der K.ieg hat daa Gefiihl der Dankbarkell im AlltSglichen gesteigert. D1« Sehnsucht nach der Heimat and den Liaben let nidit mehr nur ein GefGhl allein, ta 1st die bewufit ge wordene Inn ere Blndung, die das Erleben des negativen Daseins dicaea boladi« •istisdien Ostena an einem beglUckenden Geechenk gemacht hat. Dae KrlegearUbnla Ut alcht di* Eriiahungsform, aber ein LSuterungsprozeB dee Inneren Mensdien. der nidit hodi gcnng bewcrtet werden kann. Der Kampf im Osten hat dabel seine besondetc Btden-tung. Die Sdiao und dat Erleben dleau Landet haben fUr vlele Dlnge de« регеЗпИсћеп Lebene die rlditlge ElnsdiStzung und oen rfditigen WertmaB-itab gegcben. Daa eigeo* Erleben bolsdinristisdier Mensc^ensdildcsa!« hat das Gefiihl d«r Menedien-wUrde nodi geateigert nnd nnt dankbar dat Redit d«t freien Lebena in unsertr Heimat empfioden lat-tto. Und dat itt yleHeldit dat QrOfit«, ya* ^e«et Kampf fflr nnetr Volk sebracht hat: S«e лПе, die in den Kampf nach Osten zogen, llebten bisher Ihre Heimat rein gefUhlsmii&lg, nun aber. da sie dieses System erIeW haben, lieben sle Deutschland wlssend. Und fenes Wort. d*G die Soldaten von heute das Volk von morgen seln werden, gewlnnt dadurdi erst selnen rlchtlgen Inhalt. Der KrIeg verroht den Mensdien nur. wenn seine See tot 1st oder durch System gifUhllos gemadit worden 1st. Der bolsdiewlstlsdie Soldat 1st dat Sdiulbclsplel dafilr. Das Kriegserlebnis lit fllr den teelenvolfen Mensdien aber wle eine liiuternde Lohe, die starker 1st und wirkungsvoller als ledes nodi so gute theoretlsdie Wort. Und das gerade hier Im Osten. Der KrIeg xwlngt slle. die mit I.ebenswillen in Ihm stehen. zur Relfe und verlnnerlldit den Mensdien. Der KrIeg erfordert vara Soldaten — und er gibt Ihtn auch — den Glauben an dam Schldceal. die Fe.4tlgkelt und Relfe seiner Scele und die immer sldi wlederholcnde BewShrung vor dem eigenen Ge-wlssen, PK-Kriegsberichter Dr. Ernst Bayer rd. Stodiholm, 17. Juli. Die Eroberung SUd-amerlkas durch Roosevelt schreitet gegenwartig unter dem Vorwande der wirtechaftlichen und Industrlellen Aktlvierung des amerlkanischen Kontinenta heftig fort. Dabel tritt der Machthunger dee mafilosen Polypen In Washington unverhilllt zutage. Die An-strengungen der Vcrelnlgten Staaten, das politische Band cwiachen Nord- und Siidamerlka starker zu festlgen. enthullen sich immer mehr als Deckmantel einer rigorosen wirtschaftlichen Auspllinderung der stidamerlkanlschen Staaten durdi Washington. Roose-velts Interesse an der sUdamerlkanlschen Solidarlt&t xlelt darauf ab. die Produktion Siidamerlkas aus-sdilleSIich In die Dienste der USA zu zwingen. Washington braucht Braslliens Gumml, Chiles Elsen, Bolivlens Zinn, Perus Kupfer usw. Roosevelts Gegen-lelstung besteht nach sdiwedisdien Meldungen darln. Krlegsmaterlal und Masdilnen sowie Kommlssionen zur Verbesserung der Industrlellen Produktion. des Transportwesens und des Gesundheitsweseos in die LSnder zu senden deren Unterwerfung jetzt dringllch erscheint. In ganz Siidamerlka slnd zur Zelt In- I FK. Wle die wilde, verwejene Jagd raeen ele durdi den WUeteoeand. fiber Pleten und Steine, ele fegen dahln, elnd im Augenblidc vorbei und laeaen hinter eldi nnr tine rieeige Staubfahne. Dann eieht man nldite mehr von ihnen, von den Dragonem im nord-afrikaniedien Sand. Drmgoner der Wfletc, dae elnd die Minner der Pan-zerspiihabteilungen Wild und verwegen wie Rclter — und Ihre Pferde elnd die Sp&hwagen mit den bald hun-dertfadien KrSften einee Pferdee. Die italieniedien SpShabtellungen. die neben nnd mit nneeren deutedien AufklSrungeabteilungen eineti grofien Antell an dcm gegenwirtigen Kampf lo Nordafrika haben, elnd nodi nldit lange anf ifrikanlediem Boden. Aber ele haben sidi bisher tadellot bewthrt. Die Spfthabteilang .,N" die TrXger der Tradition einee Kavallerleregimente let. trtt am 26. Mat 1942, wie alle anderen Adisenkrilfte in den Kampf ein. Die Erfahrungen dee Feetlandkrie-gee muBten vollkommen In die Ede geetellt werden, dm đet mfilkanl*6e Krieg bt [a кђЈд Krieg der Chwdiiil ueriprldit ein „Abenteuer Die englisdie Antwort auf Staling Hliferufe - Sowlets erlltten grausame Verluste | klinynden Versprediungen enetzt vorden, die den-nodi Dur eineo „Zwelle-Front-Ersatz" in Ausaicht itcllen. Dabel ist dem „News Chronicle" eint be-sonders gelunjene und vorsichtig zu nennende Formu-lierung dleeet eogllschen Zlele gelungcn; „Wir sind za einem Risiko und zu einem Abenteuer vcrpfiicbtet." London scheint damit wohl seine Absage an eine ernsthafte zweite Front zu erklUren und verspricht dafUr ale Ersatz nur ein Abenteuer nach det Art von St.-Nazaire und Boulogne das heiBt eine zweite Front von wcnigen hundert Meter Lange und wenigen Minuten Dauer. Audi die „Times" nimmt diesen Gedanken des „New Chronicle" anf. Sie echreibt. daS die itrategisdien Planungen der Ver-biindeten jetzt unbedingt die Volksstimmuog berOck-siditigen miiBten. Die Gegner der Adisenmiidite hStten gerade jetzt ein hohes Mafi von Verantwortung. In den neuesten Berichten aus Moskau unter-streidien gleidizeitig alle englisdien Blotter den kritl-idien Charakter der Situation an der Ostfront. „Daily Telegraph" laBt «ich melden. die Sowjets hStten grausame Verluste erlltten, Verluste. die mSglicherweise weit grSBer seien als diejenlgen Ihrer Gegner. und die Tatsadie der erilttenen Nieder-lagt set nidit abzustreiten. obwohl Timoscheuko, dessen Lage als ernst bezeichnet wird. angcblidi die Gefahr einer Umklammerung seiner Streltkrlfte habe vermeiden konnen. Die „Times" stellt gleidizeitig feet, daB angesidits der Durschneidung der Moska u— Rostow-Bahnlinie die Russen auf viel kompliziertere Eisenbahnverbindungen angewieseu aeieo. Englands Luftkriegsopler Im Junl rd. Stoddwlm, 17. Juli. Churdiill lieB am Diens-tag einen stark frislerten amtllchen Berldit (iber die Luftkriegsopfer im Јчр1 herausgeben Darin belBt es 11. t.. dafi bei Luftangrlffcn auf England 300 Personen getdtet. vermiSt und vermutllch getBtet worden selen. 337 Personen hStten so schwere Ver-letzungen erlltten, dafi sie in Krenkenhiluser gebracht werden muSten. Rooieuelts Nadithunger unersattlidi I Die Unterwerfung Siidamerilias - Interessengegensatze Argentlnlen-Brasllien | genieure und Tediniker aus den USA in Aktion. Parallel mit dieser industrlellen nnd „tedinischen" Infiltration laufen die Anstrengungen der jUdischen Bankkapltalisten aus der Umgebung Roosevelts. Oberall find groBe Bankinvestierungen Im Gange, deren Kontrolle slch die Regierung in Washington vorbehalten hat. Diese Entwicklung vollzieht sidi jedodi keineswegs reibungslos. Wle der nadi den USA entsandte Sonderberichterstatter des ..Svenska Dag-bladct" betont haben sich bereits jetzt in einem ver-haltnismžBIg friihen Stadium der Unterwerfung Siidamerlkas Schwierigkelten ergcbcn. Das gilt vor allem filr die Gleldisdialtung Argentiniens und Braslliens. Schon heute sind die InteressengegensKtze zwisdien diesen beiden grofien Nationen so ausgeprlgt, dafi sidi ftir die Zukunft emste Sorgen daraus ergeben. Auf jeden Fall, so erklSrt der schwedlsche Journalist, vollziehen slch In Siidamerlka zur Zelt sdiwer-wiegende Erelgnlsse. (iber die in der Presse wenig ge-sagt wlrd; die aber dennodi von groSter Tragweite filr die Zukunft sind. Rommel diktierl den Briten das Tempo Dragomr der WOtle dem Felnd aul den Fenen — Weltrennen auf Sgyplisdiem Boden — KSmpte in Nordairika Iragen den (harakler der Vertclgungssdiladil — Von Knegsberichter Welker Fronten, sondern ehtr einem Seekrleg zu vergleichen, und erfordert AnpassanjsfShlgkelt und persSnlldien Kampfgeist. Die Manner der SpShwajen fanden sldi aber vom ersten Augenblld In die neue Lage hinein und mit dem alten Kavallerlegelst gingen sle an den Felnd. Immer den Panzem nnd Bereagllerielnheiten voran, Qberall Aussdian hal tend nadi dem Feind, die Verblndung zwisdien den Truppen herstelltnd. Die nm die Feldbefestigungen des Feindes llegen-den Minenfelder mufiten durdifahren werden, da wa-ren ei die Panztrspabsoldaten, die die arsten Gasseo dnrdi die Minenfelder sdiufen. Ob Oberst, Hanpt-mann oder Soldat, tile buddelten die Minen mit den Handen aus dem Sand and maditen den Weg frei. Kilometer um Kilometer warden zurlidtgelegt. erst nadi SOdeo nnd dann nadi Norden, gegen die «ng-iisdieo Panzerelnhelten und Immer waren die Spitb wagen voran. Wenn die Panzer In Bereltstellungen gingen Und die Bersaglierl In den Stiitzpunktcn lajen. dann waren die Spahwagen immer im Einsatz, Tag qod Niditi ttSrteq eogUsdie Na^dobkolonnes, кег- Chaos Im lager der Qesdilagenen Die mUitarische Lage des FeindeM zeichnet sich in seiner Agitation deutlich ab. Es hat da gewiB schon viele Konia-sionen gegeben, aber ein so kopfloses DuTcheinander war noch nicht da. In iriiheren Fallen konnten die Schreibtisch-strategen und Stimmungssanger in England, USA, Moskau immer noch aui die beliebte Methods zuriickgreiien, die Aui-merksamkeit der Oiientlichkeit von dem einen Kriegsschauplatz auf den snderen abzulenken. Das ist aber heute nicht moglich, denn an der Ostfront sowohl wie in Afrika oder auf den Meeren, liber-all sieht es gleich triibt aus. So greifen nun die einen-auf die abgebrauchte Me-thode zuriick, den luftleeren Raum mit phantastischen Zukunftsillusionen zu er-fallen, wahrend die anderen iiber den Wirklichkeiten der Gegenwart verzweifelt die Hinde ringen und sich iiber die Mit-tel streiten, mit denen man dem drohen-den Verh'ingnis noch begegnen konnte. Moskau ruft nach der zweiten Front, und zahlreiche amerikanische oder britische Zeitungen teilen die Ansicht des »News Chronicle«, daB man — es ist jetzt schon alles gleich — die mit einer solchen Operation verkniipften gro&en Risiken auf sich nehmen miisse, daB man »die Pflicht hst, das Abenteuer zu versuchen*. Ebenso zahlreich sind aber die Stimmen, die das Risiko fiir untragbar erklaren und offen darauf hinweisen, daB die wichtig-sten Voraussetzungen fiir die Bildung einer zweiten Front — vor allem der not-wendige Schiffsraum — nicht gegeben sind. »Wir kampfen immer noch alleinl* ruft Stalins Agitationsjude Ilja Ehren-burg nach London hiniiber. In London aber weiB man nun, in die Enge getrie-ben, diese dringlichen Appelle nicht anders zu beantworten als dadurch, daB man seinerseits ein CestSndnis ablegt und durch Attlee die Richtigkeit der deutschen Versenkungsziffern unter-streichen laBt, oder daB man plotzlich auf den ganz unbestimmten Charakter einer Zusage hinweist, die man vor einem Monat noch als ein heiliges Tatver-sprechen hinstellte. So gibt zum Beispiel der. Londoner Nachrichtendienst aus Washington eine Meldung, in der es heiBt, »trotz wiedeiholter KJarstellungen durch die Presses bestehe in der amerlkanischen Offentlichkeit weiterhin der Eindruck, daB den Sowjets durch die offiziellen Žrkl'irungen von britischer und amerikanischer Seite anlaBlich des Molotow-Besuches die Schaffung einer zv^eiten Front versprochen worden sei. Der Mann aus dem Volke halte weiter an dem »simplen Glaubenv. fest, daB die neue Landfront errichtet werden wiirde, und zwar bald. Zu Londons groBem Kum-I mer wird dieser »simple Glaube* auch in I Moskau geteilt. Nun, man wird den I Sowjets begreiflich machen, daB sie nur I noch ein klein wenig auszuhalten brau-I chen, bis die Briten und Amerikaner mit I ihrer geballten Macht in Erscheinung I treten, Man laBt wieder einmal phanta-I stischeProduktionszahlen aufmarschieren, I redet von alien moglichen Erfindungen, I weist darauf hin, daB fiir die USA-Armee I sage und schreibe 140 SchuhgroBen — I »zweimal so viel als die Achsenmachte I besitzenU — zur Verfugung stehen, und I der KongreBabgeordnete May schwbrt I darauf, daB spatestens im nachsten Jahr I der alliierte Endsieg erfochten sein wird. I »Die Schiffstransporte der VSA«, schreibt I »Colliers«, »gehen nach strenger Kontrol-I le auf die See hinaus, so daB die lebens-I wichtigen Flugzeuge, Ceschiitze, Nahrung I und Kleidung die Armeen erreichen wer-I den, ohne daB die alten Fehler des letzten I Weltkrieges wiederholt werden.« Vorziig-I lich! Nur hort leider die »strenge USA-I Kontrolle« dort auf, wo die Kontrolle der I deutschen U-Boote beginnt. ^iiliiiimiimniiiiiimiiiiminmiiiimmiiiimiuiiniiiiiniiiiniiiiimmm stSrten feindlidie Panzerspsibwagen und beglelteten elgene Kolonnen Jetzt liegen tie nodi welt Im Sliden, um den Riegel, der vor die Tommies gesdioben wurde, mil den Panzem zu balten, wahrend die deiitsdien und italieniedien Einheiten im Norden sdion weiter sind. Der Felnd. der versudit, nadi Siiden auszuweidiea oder za versdiwlnden, wlrd von den Panzerspahwagen beobaditet and dann von den Panzern and Bersagliert In Empfang genommen. Immer sind die Wflstendragoner Im Kampf, gei,-j ihrem Fahneneld haben mandie Ihr Leben gelassen, filr die Eh re des Vaterlandes. filr ihre Fahne. Aber trot* aller tdiweren Kiimpff, trou pausenloten Eiosatzes tind di# Offlzlere und Soldaten eine Kamplgemein* sdiaft. die tidi audi lo Afrika nmer der helBen Sonne, fern der Heimat ihren Gelst nidii nehmen laBt. Sle blelben trea dem alten Kavalleriegeiat und ihrem WaWfRmdu uNlw« , Sobota, 18. juHja 1942. KARAWANK EN BOTE stran 5. — Stpv. 5S. Aui dem Kreise Kralnburg Kralnburg, (Sprememba v železniški službi.) Pred nekaj dnevi nas je zapustil dosedanji načelnik železniške postaje Johan Toporlsch In je po službeni potrebi prevzel meeto na nrfd poetajl v K&mtnu. Vodstvo razširjene poetaje v Kralnburgru je bilo poverježo znanemu žel. strokovnjaku Pg. Franz S C h w a b u, Relchsbahntospektorju iz Veikermarkta v tlnterkJtmtnu. Kralnburg. (Zakljuiek Sol.) Die staat-Mche Oberachule v Kralnburgu je v minulem tednu zsikljuClla Šolsko leto 194.1/42. Uepeh na 6oU je v primeru s prejšnjimi leti zelo povo-Ijen. Od skupnega števila 340 učencev In učenk je 8 povoljnlm tispebom dovršilo razred 90% učencev. V glavnem se je v minulem letu ponavljala snov prejšnjega leta v nemškem jeziku« Učenci so z velikim zanimanjem sledili predavateljem in si pridobili vsled tega potrebne podlage za vstop v višje razrede v letu 1942/43. Kakor smo Izvedeli, se bo z rednim šolanjem, kakor je običajno v nemških šolah v Relchu, pričelo pravočasno v septembru. — Osnovne šole v Kralnburgu se smejo tudi ponaSatl z dobrim uspehom otrok na teh šolah. Poeebno pohvalno moramo omeniti iičiteljstvo, katero je žrtvovalo ves svoj prosti čas in ga posvetilo učenju odraslih prebivalcev. Naši mali so hitro zapopadll nemščino, mnogim ne tuj jezik, tako da je pričakovati, da bodo v bodočem letu že prav dobro čebljali med seboj v državnem jeziku — nemščini — In se s tem tudi pripravljali za lažje domnevanje preda/-vanlh snovi v šolah. Zwiechenwilssern. (Dobri uspehi šolskega pouka.) Tudi v naši Ortsgruppl je bilo končano 4. t. m. Šolsko leto povprečno s prav dobrimi uspehi, šoleka mladina se je izkazala hvaležno, ter se Iskreno poslovila za čas letnih počitnic od svojih učiteljev. Prav pridno pa izvršuje mladina od učiteljev dane naloge udejstvovanja pri poljskih delih. Med prostim časom pa seveda hladijo svoja razgreta telesa v topli Sort in si črp^ajo novih moči za prihodnja dela. razgovor zaradi oddaje mleka. Ve& kot 200 = fiOllte V6Č 01]ЗГ!С poljedelcev In žen Je napolndlo obClMko dvo- | rano In so z zanimanjem sledili izvajanjem i Mast Je poleg kruha in krompirja naj-Krelslandwirta Burgstallerja. Poljedel- | važnejše prehranjevalno sredstvo. Potrebu-cem se Je pojasnilo, da se mora vse mleko. H jg jo vojak na fronti, ustvarjajoči v zaledja kolikor se ga pridela več kot pa se ga porabi | j„ otrok, da si ohranijo moč za bojevanje, doma za nujno porabo v lastnem gospodar- S oziroma delo in rast. Zato je potrebno in se stvu, oddati v mlekarno. Preskrba preWwal- | način podvojiti gojitev stva z mastjo v obliki maela Je mogoča samo £ , d , . j„- • j_;„ x__, na ta naCin. Kdor se teh navodil ne drži. Je I oh впс! Rasti me, k, da,e,o olje, po šest-kaznjiv, ker se s tem pregreši zoper blagor | mast, ,z hektarja zemlje kakor sploSnoetl. Pg*. Jurkowltsch je h koncu 1 mleka лИ svsnje, HBktat ogrscice (fc- govoril o stališču poljedelstva v nacionalsocla- 5 pice) donaSa 16 do 18 dvojnih centov pri-listiCnl državi In Je pozval vse, da dana navo- | delka. En dvojni cent ogrSčice vrže 40.— dila popolnoma Izpolnijo v dobro naroda in za | RM. Ogrščica nam da tudi oljčna tropine za okrepitev lastnega obrata. | krmo in olje ta gospodinjstvo. Za 2S kg I ogrSčice, se dobi 1 kg jedilnega olja. Kmet-I"«!i S^1^5 Жг-ШШ€»1вж» ^ /e izpolnjujte dolžnost napram bojujoči se " J Ш%.Ш жжжтжж I fronti ter podvojite gojitev oljaric, ker je Dr. Julius Kuiy, pevec Triglava. Pogled na ploflovllo živlienle | иГ°' " " Hreli StQlii Komenda. (Razgovor s poljedelci.) V občini Komenda so sklicali poljedelce na Bilo Je oktobra 1925. Talcrat Je izšla prva knjiga Dr. JuUus Kugyja »Iz življenja brlbo-laswac Prišla Je kritika. Tako glasno Je odmevala, kakor si tega pisatelj nI predstavljal, kaj šele pričakoval. Dr. Kugy se Je takorekoč preko noči nahajal »na sončnih poteh slave«. Kugy ni eamo najpomembnejši sodobni odkri-telj Julijskih Alp, temveč tudi njihov najzve-eteJSi In naJpridneJSi hvalivec, ki zna z blago. Blovljeniml pesniškimi očmi gledati in jemlje Iz največje globine duSe oblikovane besede — Kje cvete Scabiosa Trenta? So gore In pogorja, s katerimi se IJi!bltelJ planin ne more pečati, ne da bi mu hkrati Sla skozi duio imena, s katerimi je ta vrh in ona HimmiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiminimiMmiiimtiimKmiiiimiiiiiiiiimnmmi Krelsleiler Dr. Hodisleiner poziva k sodelovanju Prvi apel uslužbencev mesta Radmannsdorf v klnodvoranl mesta Radmannsdorf se Je pred kratkim vršil prvi Generalappell za vse nameščence in rojake v Radmannedorfu. Orts-gruppenlelter Petutschnlg Je Javil Krela-leiterju, da Je navzočih 120 nameščencev In rojakov. Potem ko Je bil Pg. Petutschndg obravnaval nekaj važnih organizatorlčnlh vprašanj, ki se tičejo Ortsgruppe Radmamutdorf, Je povzel besedo Kreisleiter dr. H o c h-eetlner, ki Je v svojem enournem govoru prikazal bodoče naloge stranke v Oberkralnu In raamotrival velike evetovnopoUtlčne dogodke zadnjega časa. Z veliko pazljivostjo eo navzoči eledlli njegovim Izredno poučnim izvajanjem, ki so vsakemu posamezniku dala jasne smernice za njegovo nadaljnje delo v Oberkralnu, predvsem v Krelsu Radmannsdorf samem. Krele-leiter nam Je predočii zgodovinske naloge, ki so nam odkazane tukaj v Oberkralnu in ki jih bomo vsekaicor znali obvladati. V svojih nadaljnjih izvajanjih Je opozoril na leta boja, v katerih je stranka priborila svoje velike zmage In uspehe predvsem zato, ker sta bila vzorna disciplina In vedenje vsakega posameznega sobojevnika. Ti mejniki nam morajo biti In nam tudi bojo vselej osnova za ustvaritev srečnega in pomirjenega Oberkraina. Kakšen pomen Ima popolno sodelovanje vsakega poedlnca tukaj v Oberkralnu ravno v tem času, se razvidi iiz tega, da je tiikaj vsak posameznik izmed nas v vojni službi in se mora torej na tak način s tem Izkazati. Za Kamtnerje, ki so tukaj nameščeni, po-menja Oberkraln posebno službo, zato se mora vsak poedinec vedno zavedati velike odgovorne naloge, ki mu Je postavljena. Obširne In Jasno usmerjajoče besede Kreis-leiterja so se vseh navzočih globoko dojmlle. S pozdravom načemu ljubljenemu FUhrerju in z himnama naclje Je bilo zaključeno to dojm-Ijlvo zborovanje. Olroškl praznik v Veldcsn Priredil ga je NSV mladinski odpocitmšIU dom NSV odpočltnlškl dom In deklice Iz Veldeea 80 Imeli pred кгаШт prav posebno lep dan: Imeli so veliki otročki praznik, 2e tedne so vse do poeameznoeti pripravljali In samo oni, ki pozna težkoče dela v Oberkralnu, more spoznati koliko nezaslišanega potrpljenja, vztrajnosti In truda so zahtevale pripravo, saj se Je Vse v nemškem jeziku govorilo in pelo. Kar se je storilo. Je izključna zasluga voditeljice mladinskega doma, gdč. Erike Boiler t, ki obenem vodi deklice. In otroških vrtnarlc. Praznik se Je vršil na trati za domom. Prišlo je obilo gostov, med drugimi tudi Gauleiter NSV, Pg. H a u s e r, GebletsmftdelfUhrerln Lore Peterschlnegg In Mtldelbeauf-tragte, BannmildelfUhrerin Erlka B b e r -1 e. Po uvodni pesmi sta govorili dve deklici lep pozdrav, nakar so sledile v pestri vrsti pesmi, narodni plesi In igre. Te je treba posebno omeniti, kajti otroci 80 zelo dobro igrali v nemškem jeziku. Po predstavi so se na vrtu posedli vsi ob mizah. Godba Iz Veldesa Je skrbela za dobro voljo. Za otroke Je bilo pa preskrbljeno posebno presenečenje; dobili so sladoled In poleg te^a so bile prirejene Se razne malo igre in tekme, pri katerih so razdelili kot darila bombone, keks, bralne znake, male Itnjlžice itd. Ta lepi otroški praznik je končal z obhodom okoli celega doma. Staro In mlado se je udejstvo-valo, na čelu godba. Popoldan ne bi bil mogel biti lepši; Gdč. Boilert In otroške vrtnarlce lahko v tem vidijo najlepšo zahvalo za svoje veliko delo. skupina neločljivo zvezana. S ponosnimi belimi gradovi Julijskega gorskega venca na nem-Ško-ltalijanski meji sta tesno zvezani Imeni Baranbacha In Kugyja: Rudolf Baumbach, pevec »riatoroga«, one pesnitve divjega kozla z zlatimi rogovi, ki je pravljični, sveti »prestol bogov« za večno obdala z nemško pesnitvijo In Jui;us Kugy, ki ga včasih njegovi prijatelji nazlvajo za »julijskega kralja«. Vso svojo ljubezen in čaščenje je posvetil tem alpskim vrhovom. Kot Je Hacquet prišel v Julijske alpe kot rastllnoslovec in kamenoslovec. Je postal Kugy hrlbolazec po svoji posebni ljubezni do botanike. Roži ScaUosa Trenta, tej pravljično lepi roži, ki spominja na Baum-bachovo čudežno rožo, triglavsko rožo, in ki Je Se nihče nI prinesel v dolino, so veljale dolgoletne Kugyjeve poti križem kražem po Triglavskem ozemlju. Toda tudi on ni mogel trgati te rože. dele kasno Je spoznal, da je bila botanična zmota. Kljub temu pa se hvaležno spominja Kugy teh romantičnih potov, ki so mu odkrili tajnosti Triglava In njegovih sedmerih Jezer. Zanj vee živi; »Visoko so In daleč so od mene — Pot do njih ni več taJco preprosta kot nekoč. Tudi Jaz sem postal tako star«. Bojim se. da Jih ne bi nikdar več videl. Toda v svojih sanjah večkrat pohltim k nJim tja gori. V zgodnji Jutranji zori prllezem na rob Komarče, prehodim nato aconitne strmine pod belimi pečinami Bele skale, poči ve m pod starimi. Širokimi smrekami s hrbtom naslonjen na deblo, kjer me dobro In varno krijejo nizko k tlom upognjene veje, kot bi bil v mračni domačiji, podobni koči. Kot Je bilo nekoč, ko sem iskal rožo Skablosa Trenta. Potem ležim na samotnih Jezerskih obrežjih In poslušam čudežno lepo tišino, ki se razprostira čez pokrajino. Ta fiSlna vpliva tako zelo, da večkrat mislimo, da vsak čas začne močno bučati in grmeti. Poslušamo negotovi In prestrašeni. Toda to je samo bitje In pretakanje lastne srčne krvi. In to uglajeno zvonjenje In petje, ki prihaja po zraku? Kaj je tP' Samo kaka pravljica, želja, pesem Iz že davno pozabljenega starega časa! Kako lepo je tam gori!« Se danes lahko popotnik v poletju kje v vznožju Zajezera, tam, kjer gorski bogato razčlenjeni grad bogov kot »trden grad« slavno štrli proti nebu, vidi mal dim, dim ognjlčka, ki si ga Je zažgal mojster Kugy. »NI to taboriščni ogenj, ob katerem se delajo železni načrti, temveč samo pohlevni spominski ogenj prijaznega spomina.« Ognjeni krst v Dobračevih stenah Kot v Trstu rojen, od koder Je nekoč Sel poln veselja do potovanja In želj, da bi v cvetoči mladosti hodil po čisti lepoti. Je prejel evoj alplnskl ognjeni krst v Dobračevlh Južnih stenah, kjer Je duhaprisotnost obvarovala čisto scmega plezajotega de6ka pred smrtnim padcem. In že leta 1879., ko Je bil star 17 let, je začel Kugy s strogo, včasih trdo šolo Julijskih Alp. Bile so prva Izkučnja njegovega ple-, zanja. Lato za letom so sledili nato naJviSJl vrhovi Švice, Francije In Italije. Vedno je pa Kugy 8e sredi alpčnskega življenja. Ve, da nd odveč, Ima svojo nalogo in Jo Isapolnjuje. V tem vidi Kugy naJodllčnejSl cilj starega hribolazca. Zna svetovati tn poma-gaU, mora podati svoje Izkušnje. »To vam povem-,« pravi Kugy, »gore postajajo vedno lepše. Kako dobre namene imajo z nami! Vedno ml Se kaj podare. Niso Se Izčrpale svoje dobrote do mene. Nikdar Jim ne bom zadosti hvaležen. Po mojih poteh trosijo svoj čar In svoj nebeiki slJaJ. Kdo more misliti na slovo? Nazaj obrnjen, s široko razpetimi rokami, gledam njih lepoto in veličastnost. Ne zapustim Jih, saj me blagoslavljajo!« Ko Je dr. Kugy leta 1938. objavil svojo knjigo »Pet stoletij Triglava«, ni mogel misliti, da bo po treh letih mogočna In slavna gora v mejah vellkonemSke države. Nobena gorska S kajenjem v gozdu se lahkomiselno ogroža nemška narodna imovina! Gozd Je mesto za odpočitek, ne salon za kadilce! skupina na zemlji se ne more ponaSatl s tem, da W Imela glasulka t&ke temeljitosti In ljubezni, kot ga, Imajo Julijske Alpe v evojem »kralju Kugyuf. Malo gora ima tako staro in tako vtisov polno zgrodovlno im samo Štiri velike gore Imajo evojo lastno knjigo: Monttblanc (Durler), Matterhom (Rey), Triglav (Kiigy) In od nedavno tudi z ledom In snegom obdatia Monte Rosa (Kugy). »če stoji Triglav v mističnem polmraku rPet stoletij Triglava« in »V božanskem smehljaju Monte Rose« sta knjigi zvestobe in hvaležnosti ter velike ljubezni do gora, od katerih dobivamo pomoč. Zato M jo vsakomur želeli za darilo, ki zna Se poeluSati dva mogočna glasova sveta: glas morja in glas gora. Helfrled Pa t z. r" Oipi. Opt ker t. 3fiwont H ( n it fi n ' n r I. eannnoi«iraft«- is IWosloil preko vseh ovir 11 ROMAN SPISAL ULRICH SANDER Daljave so ostale. Kar je bilo v bližini, ni imelo veljave. Dekleta so porogljivo govorila z mladim, naočnike nosečim bonvivantom. Njihova srca pa so bila zunaj pri pionirjih. Modrost narodov je pri njihovih ženah. Izkustvo pri starih. Moč in hrepenenje po bodočnosti pri mladih ženah. Najmanj šest izmed njih je bilo prejelo pisma od pjonirjev in jih bralo vedno znova od kraja do konca. Vsako besedo so najmanj trikrat točno prebrale in jo trikrat natančno preudarlle. Grete Sotintag je sedela v mali podstrešni sobi, ki je bila v hiši njej prepuščena. Oprema sobe Je bila čedna in skromna. Toda oče je bil vojak in brat tudi. Nobena država ne obsuje svojih vojakov s plačo. Toda hči vojaka ima zato nekaj drugega: nekaj od očetove trde strumnosti, nekaj njegove vestne točnosti, nekaj njegove tiščeče varčnosti. Dekle je po večerji še dolgo sedelo v svoji zatemnjeni sobi pri mizi, pri mizici, ki je bila prirejena za pisalno mizo, In brala pisma pionirjev. Sedelo je kakor v šoli ne-gibčno in v dobri drži. Zaradi štednje je bilo že sleklo obleko in jo skrbno obesilo v dobro oskrbovano, a suho omaro, bolje rečeno omarico. Sicer je pa bilo zelo lepo videti, kako Je veliko, zelo vitko dekle sedelo, le tanko oblečeno, pri svoji mizici in nekaj čitalo, kar ji je pomenilo veliko več od bogatih in lepih reči: pisma vojakov. Vedro, drobno lice ni ne prehitro in ne prepočasi preletelo vrsto za vrsto. Bilo je, kakor da bi sedel oče službeno pri poveljni-kovi mizi in pregledoval predložena mu poročila. V isti Cesti na brod, le nekoliko dalje, je na pol ležalo na svoji postelji čisto drugo, a ne manj lepo dekle, opirajoč si glavo z obema rokama, in čitalo pisma pionirjev. Premožno, nekoliko razvajeno dekle, ki so ga zelo snubili, ki pa še ni bilo nikomur obljubljeno: konzulova hčerka, ki je iz pisem razbrala nekaj grozljivega in vendar velikega: boj za življenje in smrt, o katerem so pripovedovali mladi možje, ki so ravnokar še bili njeni tovariši iz mladosti in se ž njo in prijateljicami vozili v čolnu po vele-toku. Da življenje. Kdor ima denar, si ga lahko uredi po mili volji. Ampak smrt? Če se je_bližala, je bilo treba naglo poslati po zdravnika, da se ščiti življenje. In če ni zadostoval hišni zdravnik, so pač morali poiskati dobrega profesorja iz Berlina. Dekle je vzdihnilo, vstalo, zaklenilo pisma v svojo dekliško, polirand pisalno mizo in se sleklo. Ko je potem stalo pred velikim zrcalom, je prižgalo vse sveče slogovitega lestenca in se pregledalo. Vedelo je, da je bilo lepo in imovito. Hotelo je, da jo možje snubijo. Ce bi prišel eden izmed teh pionirjev, Hans ali Quistorp, gotovo bi dobil nekaj najboljšega. Toda pisala sta pač tudi Wesenbergova sinova. Wesenbergova mladeniča? Da ali ne. Čedna mladeniča. Gotovo. Ampak za možitev? Kako čudno, doraSčall so tako eden poleg drugega in vendar zrasli popolnoma različno. In da bi tako živemu mesu in krvi, kakršnih so Hans in Heinz in Quistorp in Wesenbergova mladeniča znenada mogla majhna krogla uplhnlti luč življenja. Kako kruto! Nato je utrnilo vse luči, odprlo okno popolnoma in Se telovadilo, potem se pa ugodno zleknilo v svoji postelji. Pod isto streho, le nekoliko bolj zadaj, sta pustili goreti žarnico na stropu tudi Elsa in Mina, ki sta ležali, odeti do vratu, v svojih posteljah in čitali svoja pisma, tako da sobna tovarišica In najboljša prijateljica ni imela vpogleda v nje. Potem sta vzdihnili tudi oni dve in naglo ter na smrt utrujeni zaspali. Onkraj pri mestnem zidarskem mojstru pa sta v svoji sobi, popolnoma ali napol slečeni, razposajeno divjali obe sestri, si pripovedovali polglasno In v hitrici to in ono o teh, ki so jima bili pisali, se rahlo smejali, tu pa tam pač tudi pritajeno zavreščali, kakor je to deklihica navada, kadar Imajo skrivnosti. Vsa dekleta so pa v tej noči imela prekrasne, pa tudi za smrt žalostne sanje o pionirjih, kako se bijejo s Poljaki, a vedno zmagujejo, kako visoko na konju in z razvitimi zastavami prihajajo v osvojena mesta. In kako so kar naenkrat zopet bili tu in niso hoteli nič drugega kot naglo in čim največ poljubljati dekleta. Vsaki se je sanjalo na njen način, sanjale so pa vee vendar isto. 2. Ko so drugo jutro korakali mladi pionirji nadomestnega bataljona po Cesti na brod, BO peli pesem o Rosmarie. Ni bila ne tako zelo resna in žalostna kot marsikatera stara vojaška pesem. Tudi na-pev se je končno vendar rešil bolehnih filmskih fanfar, ki so nekaj časa prevladovale v narodu, ne da bi pomenjale kak napredek. Pameten človek, gotovo kak vojak, se je bil lotil tega, da z umetnostjo, čvrstostjo in ve-seloatjo poživi koračnice, ki so kakor rahlo brnenje podkovanih škornjev na podeželski cesti ali kakor veselo guganje na ramo dejanih pušk med maršem. Oči vseh so bile uprte na okna, iz katerih bi nemara pokukala kakšna dekliSka. glavica. Toda to jutro se ni pokazala nobena. Elsa in Mina sta stali za zavesami. Roaeinarie in Erika sta že davno sedeli pri knjigah v očetovem kontoarju. Grete in Annemarie pa sta se bili šli kopat v veletok in sta plavali. Tako se je dvigala pesem preko streh in dreves in ni našla teh, ki jih je iskala. Šele, ko »o se pionirji zopet vračali po Cesti na brod in peli sedaj Eriko, so slučajno vsa dekleta stala jpri svojih oknih in mahala. Takšnega haloklicanja še nikoli ni bilo. Ravno ob tem čaau so se pionirji tam zunaj nahajali v težki bitki. Zarana so — zopet v smeri proti neizmernemu vzhodu — morali 'odriniti in bi morali s svojimi prijatelji od pehote zvečer doseči določen odsek. Slo Je » naglo prodiranje, kajti tudi od severa Je bil nameravan vdor globoko v deželo. (Dalje prihodnjič.). Stran 6. — Stev. 56. KARAWANKEN BOTE Sobota, 18. julija 1942. Varujmo svoje domače živali Sparjena krma povzroča n. pr. takozvano vetrovno koliko, pri kateri se konju trebuh močno napne, nadalje poznamo krčevito koliko, pri kateri se konj v krčih zvija itd. Ker je kolika torej različna, Jo je potrebno tudi različno zdraviti, v kolikor se zdraviti sploh da. Prvo, kar moramo glede zdravljenja kolike pomniti, je tole: Pokličimo čim najprej« živinozdravnika! Kajti ne le, da more samo Izvežban živinozdravnik spoznati, za kakšno vrsto koliko gre, in uporabiti primeren način zdravljenja, marveč pri mnogih vrstah kolike je mogoče, da živinozdravnik z vbrizganjem posebnega sredstva koliko v par minutah prežene, ako pride pravočasno! Za koliko namreč lahko konj v par urah pogine. Zato ne čakajmo toliko časa, da preizkusijo vsi priznani in nepriznazni svetovalci svojih načinov zdravljenja kolike na obolelem konju, marveč pošljimo po živinozdravnika takoj, ko opazimo prve znake kolike: da postaja konj nemiren, da obrača glavo po sebi, da lega in vstaja, ali da se začne celo že valjati in brcati okoli sebe. Med tem časom, dokler zdravnik ne pride, pa lahko poskusimo tudi z domačimi zdravili in, kar je še bolj važno, izpeljemo konja iz hleva na tak kraj, kjer se ne more potolči in pohabiti, če se začne metati ob tla in biti okoli sebe. Najbolje je, nastlati na debelo slame zunaj na travi in konja navezati na precej dolgo vrv, na kateri ga držimo. Preganjanje konja sem in tja navadno ne pomaga, mnogo boljše je, ako ga poškropimo z žganjem, kateremu lahko dodamo tudi terpentinovega olja, ter ga nato drgnemo močno in nenehoma s slamnatimi svitki po vsem životu, predvsem pa po trebuhu in nogah. Dobro je tudi če vlijemo konju skozi gobec kakšnega sredstva, ki ojačuje delovanje prebavil ali olajšuje prebavo. Taka sredstva BO n. pr. toplo vino ali kamiličen čaj z nekoliko primešanega salmijaka, četrt litra žganja zmešanega s tričetrt litra črne kave (seveda naravne!) Ce se konju zapira, Je priporočljivo, vliti mu pol litra lanenega olja, ali pol kg v vodi raztopljene Glav-, berjeve soli, itd. Pri vetrovni koliki je dobro, vliti mu apnene vode (Kalkhidrat). Pri vlivanju moramo biti previdni, da konju ne zaide tekočina v pljuča, ker bi lahko v tem primeru poginil za vnetjem pljuč. Zato Je treba vlivati počasi in držati med tem konja za jezik. Od zadaj lahko vlijemo konju v črevo mlačne milnice s pomočjo gumijeve cevi. Iztrebljanja Jrevesa pa naj se ne loti, kdor ni prav vajen in spreten, kajti z roko lahko rani črevo in povzroči vnetje: konj pogine za črevesnim vnetjem, četudi bi ga kolike oteli! (Nadaljevanje) Ce smo s konjem postopali po teb navodilih, dokler ne prispe živinozdravnik, to je omogočili, da se lahko valja in brca, ne da bi se poškodoval, če ga nismo pustili, da bi se z viška metal na tla, če smo ga pridno drgnili in po potrebi zalili s potrebnim napojem — bo živinozdravnik konja lahko rešil, če bo dospel še pravi čas in če je sploh mogoče. Ce pa so se konju čreva preveč zamotala, ali če mu je želodec počil, ali če je zastrupljen s krmo — tudi živinozdravnik ne more pomagati. In še eno je pri koliki važno: ko napad poneha, potrebuje konj par dni prav skrbne nege. Skraja mu smemo đitl samo mlačne vode, v katero zamešamo pšeničnih otrobov, ne pa pustiti mu piti mrzle vode do mile volje! To povzroči namreč lahko ponovitev kolike, ki je skoraj vselej smrtonosna. Pa tudi, če bi pustili konju, da bi se prve dni po prestani koliki preveč do sita nažrl, bi bile posledice iste. Zato mu dajajmo prve dni samo sveže, dobre trave, nato pa spet po pičlem sena. Delati konj po prestani koliki par dni ne more in tudi ne sme, dokler si ne opomore. 1. Napenjanje govedi. (Aulblahen.)' Se nevarnejše, kot pri konjih kolika, je pri goveji živini napenjanje, za katerim lahko govedo v pol ali celo četrt ure pogine, torej prej, preden more priti živinozdravnik, tudi ako bi ga klicalL Kako razvrstimo sadeže? Delo po žetvi žita Bliža se Setev Sita in в tem Sas, ko je treba razporediti kulture. Ravno v Ober-krainu 80 zaporedni (vmesni) sadeži velikega pomena, ker velik del kmetovalcev в posestvom ne more izhajati, ali pa se le z muko preživljajo. Ti morajo torej njive čim bolj izkoristiti in si prizadevati, da jih takoj po žetvi žita obdelajo z drugo kulturo. Med zaporedne sadeže štejejo v glavnem rastline za klajo, n. pr. graščice, proso, sončnice in si. Zasad z rastlinami za klajo kot zaporednimi kulturami je velike vrednosti zaradi tega, ker se s tem znatno povečajo zaloge na posestvu pridelane krme. Kmetovalci svojo živino večinoma slabo redijo, in tako v mnogih slučajih ni dosežen zadovoljiv uspeh. Pred vsem je živina preslabo krmljena. Krmljenje s slamo v živinoreji ne dovede do uspehov in zadovoljstva. Takemu krmljenju pa se izognemo le tedaj, če je na razpolago dovolj sena ali pa kake druge dobre klaje. Ker pa pridelek sena mnogokrat ne zadostuje, si je treba pomagati raVno z zaporednhni kulturami. Zaporedni sadeži nudijo v jeseni dobro in koristno zeleno krmo, ki je pozimi visoko-vredno dopolnilo k senu, če je pravilno kon-servirana. Dokup krme kmetovalcem ne bo več možen, ker se je na trgu ne bo dobilo. Z odgovarjajočimi zaporednimi sadeži lahko vsak kmetovalec pridelek krme znatno zviša in si s tem marsikaj olajša v svojem gospodarstvu. Vsak naj torej izrabi to priliko in naj čim bolj izkoristi vse razpoložljive površine z zaporednimi sadeži. Heinrich Burgstaller. Triie nevarni sovrainiki naših liDlInrniii rastlin Treba jlb le stalno nadzirati In uničevati, ila ne uničilo velikega dela pridelka Pridelamo saino ono — kar nam zapuste škodljivci! 150 milijonov RM znaša samo letna škoda nastala po škodljivcih in boleznih na našem sadju! Tudi naše poljske kulturne rastline napadajo škodljivci, čegar posledice so velike izgube, da cele letine, če jih pravočasno ne opazimo in pobijemo. V vsakem primeru je važno »poznavanje škodljivca. Tu opozarjamo na tri posebno nevarne škodljivce. Zeljna muha Ob nastopu zeljne muhe, nem. Kohl-fliege, ki rada napade vse križnato cve-teče zelenjadne rastline, vse vrste zelja, pa tudi kolerabe, redkev in redkvice, postanejo listi bledi, »svinčenasti« in se pobesijo. Rastlina hitro ovene in pogine. Ker korenine niso več utrjene, lahko rastlino izrujemo z lahkoto. Kakih 9 mm dolg, svetlikajoč, ru-menobel ogrc nažre korenine in podzemne dele stebla. Zeljne muhe ležejo že zgodaj pomladi, privabljene z duhom svežega gnoja, svoja jajčeca v zemljo ob steblih, kjer ličinka začne s svojim uničevanjem. Pri presaditvi se jo prenese na prosto, kjer se razvija nadalje. Pokončuje se jo nekaj dni po presaditvi z 0.6 odstotno sublimatno ali 0.3 odstotno drevesno kabolinejsko raztopino. Obneslo se je tudi, če napravimo zelju ovratnike. Ako potresemo naftalin, tudi od« ženemo zeljno muho. Stari zeljni koceni se morajo po pospravitvi zelja sežgati, kar je samo po sebi umevno. Repični svetli hrošč Hud škodljivec naših oljnatih rastlin je repični zeleni hrošč, nem. Rapsglanzk&fer, ker s svojimi podebeljenimi zadnjimi nogami skače do 600 cm daleč in ki ga napačno nazivajo tudi zemeljsko bolho. Jajčeca odlaga tudi ta na mladikah, odnosno v okoli ležečo zemljo. Zre t je ličinke na koreninah, na steblu ali na listih, lahko že veliko ško- duje. Se veliko bolj uničujoče pa je iziretje popka že po izleženem hrošču, ki se pokaže že ob toplejšem vremenu meseca aprila, ko se razvijajo popki. Zato se mora zatiranje začeti že kolikor mogoče zgodaj z lovilnimi pripravami, ki jih dobavljajo uradi za varstvo rastlin in razdele v vsej državi. Ce je repica že popolnoma odcvetela — pri čemer se pripominja, da hrošč potem žre samo še cvetni prah — se z lovilnimi napravami prizadene večkrat več škode na polju, kot jo pa napravi hrošč! Repični svetli hrošč je kakih 2 mm dolg, jajčast in se na gornji strani kovinasto sveti, spodaj pa je črn. Kjer ga še ni, je vseeno potrebna večkratna kontrola, da se lahko takoj podvzamejo ukrepi za zatiranje. Ameriški krompirjevec Kot tretjemu v tej zvezi je posvetiti največjo pozornost ameriškemu krompirjevcu, nem. Kartoffelkafer. Je nevaren prišlec iz Severne Amerike, vsled česar ga imenujejo tudi hrošč-kolorado (po njegovi domovini). Radi svoje neizrekljive razploditvene zmožnosti je posebno nevaren. Pri razvojni dobi, samo 8 do 9 tednov ima samo en hroščev par v tretjem rodu že 80 milijonov potomcev. Kjer se pod ugodnimi pogoji more razširiti, ni krompirjevega pridelka! Krompirjev hrošč, ki je podoben polonci, se pa od te razlikuje s tem, da ima deset črnih podolgovatih črt na rdečkastih letalnih krilih, žre, kot tudi njegova ličinka, krompirjevo listje, kar onemogoči nastoj gomoljev, ker je steblika oropana svojih asimilacijskih organov. Stalno moramo opazovati krompirjeve nasade in vsako opazitev in nastop krompirjevega hrošča takoj javiti Orts-bauemfiihrerju odnosno krajevni policiji, ki bo takoj uvedla akcijo za temeljit pregled polja. Jtlate tfospodarsfte naviee Avstralske mornariške oblasti priznavajo po poročilu Švedskega londonskega dopisnika >Aftenbladeta« Iz objave »Dally Telegrapha«, da je izraba polj olja na nizozemskem Borneu dala precejšne množine olja Japoncem za njihovo mornarico. Olje teh vrelcev se po potrebi lahko uporablja naravnost v obliki, kot pride Iz zemlje, ne da bi ga bilo treba čistiti. »Daily Telegraph« piše dalje, dejstvo, da danes Japonci razpolagajo z nekaj najboljšimi polji olja, se mora smatrati za realnost. V zadnjih bilancah velikih angleških копхи racij In koncernov He jasno opaiSaJo poeletj^ Egube azijskih ozemelj za surovine. Tako na pr. londonska Tin Coorporatlon, ki je v zadnjih desetletjih razsipavala ogromne dobičke, tokrat za leto 1941. sploh nI mogla razdeliti kakšnih dividend, ker je več kot 55% njenega aktivnega imetja padlo v roke Japoncev. Niti to ne stoji, dali se bo london^a Tin Coorporatlon mogla izogniti bankrotu. Nachtdlenst der Apotheken In Krain-burg: Apotheke Mr. M. Rauch 18., 19., 23. imd 24 Jull. — Аро№еке zur mg. Dreifaltlgkelt W. Schawnlk 20., 21., 23. imd 25. Jull. Dr. F. J. Lukas Ausschneiden! Aufbewahren! n)uitSjeh meikadiSbeh and. pxaktisek 81. STUNDE Wichtige WSrter in gebrftuchlichen Satzverbmdungen. 1. Dieser alte Geizhals h&uft das GeW an. 2. Ich stelle es Ihinen anheim, ob Sie mir die Auakunft geben wollefti oder nicht. 8. Ich bitte Sie, mich eimen Augemblidk anzuhSren. 4. Der Ertrinbende klammerte sich an einen Strohhalm und ging imter. 6. Dieser ausIRndische Film hat beim Publikum wenlg Anklang gefumden. P. Bevor mam in ein Zimmer triitt, шиВ man aiiiklopfen. 7. Im Kriege kommt ee auf die Mltaiteit jedes einzelnen an, 8. Dieser junge Mann hat Anlage zum Musiker. 9. Es ist verboten, in den Sffentlichen Anlagen Blumen zu pflUdcen. 10, AniaBllch seiner silbemen Hochzett machte das Ehepaar eine schSne Reiae. 11, Er nahm einen Anlauf tmd cprang liber den breiten Bach. 12, Es ist vemiinftig, wShrend des Kriegee sein Geld in einer Sparkaesa an* zulegen. 13. Wemn man bequem eitzt, will man sich auch anlehnen. 14. Ich bitte Sie, mir eine Ankltung zur Bedienung dieser Maschine zu geben« 15. Wenn Sie ein Anliegen haben, koommen Sie bitte zu mir. 16. Dieees Kind lUgt iseine Eltern st&ndig an. 17. FrSulein, wollen Sie mich bitte beim Landrat anmelden. 18. Was schrelben Sie hier auf? Ich mache mir nur ein paar Anmeritungen. 19. Er lie£ sich seine Anizilge etete beim ersten Schneider der Stadt ammeseen. 20. Bitte nAhen Sie mir diesen Knopf an. 21. Sie wiee seine Ann&herungen hdfUch aber entschieden ab. 22. Wenn wir heute noch fertig warden woUen, mUssen Sie etwae fester an* packen. 23. Haben Sie sich schon an Ihre neue Umgebung angepaBt? Ja danke, das ging sehr schnelL 24. Wenn ich eine Zigarette hfttte, wUrde ich mir etoe anrauchen. 25. Ich rechne es Ihnen hoch an, daS Sie auch in den schwerateai Zeiten zu mir gehalten halben. 26. Schwangere Frauen haben ein Anrecht, beim Kaufmamn bevorzugt behandelt m werden. 27. Der Betriebsfiihrer regte einen Gefolg« echafteauaflug auf den GroBglockner an. 28. Die Russen raimten Immer wleder in neuen Wedlen vergeblich gegm die deutschen Stellungen an. 29. 1st daa lessen echon angerlchtet? Ja, bitte begetoen Sie eich zu Tlsch. 30. Wo eind Sie aneftssig? Ich bin in Obeitoain ane&ssig. Wertei anh&ufen — nakopičiti anheimstellen — na voljo dati anhBren — poslušati anklammem (sich) — okleniti (se) Anlagen (Sffentlich) (w) — nasadi (javni) anl&GUch — povodom, o priliki anlehnen (sich) — nasloniti (se) Anieitung (w) — navodilo Anliegen (e) — želja, prošnja anlUgen — nalagati anmelden — prijaviti -Ann&herung (w) — približevanj^ anpacken — zgrabiti, lotiti se anpassen (sich) — prilagoditi se anrauchen — okaditl anregen — spodbuditi anrennen — zagnati se, zaleteti se v koga (kaj) anrichten (EJssen) — pripraviti (jed), postaviti na mizo ansassig sein — stanovati, doma biti Bedienung (einer Maschine) (w) — oskrbovanje (stroja) behandeln — odpraviti bevor — preden bevorzugt — najprej, Izjemno entschieden — odločen, izrečen Mitarbeit (w) — sodelovanje st&ndig — stalen Stellmg (Heer) (w) — položaj (vojaški) Strohhalm (m) — slamnata bilka schwanger — noaeč Umgebung (w) — okolica untergeben — podložen « Welle (w) — val Redewendungen # Anklag finden — ugajati ca kommt an (auf etwas) — na to pride Anlage haben (zu etwas) — nagniti k čemu einen Anlauf nehmen — zaleteti se, zagnati se jemandem etwaa hoch anrechnen (in An-rechnung bringen) — nekaj visoko ceniti nad kom zu jemandem halten — držati s kom sich zu Tisch begeben — k mizi se podati Ste§aH ^Catterer Villach, Pla^ der Saarpfalz з R U F 13-86 gobota, 18. tuHja 1942. KARAVVANKBN BOl stran 7. — Stev. 56. I Kdrnfnerisdie LandeshypofhekenansiaU Dat eeidlnslllnf dei fiancf Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gew^irung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Phndbriefen und Kommunalsdiuld-sdieinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten. Klagenfnrf Demgme 3 fcmrol 241«, 2411 LT C V eA macht Ше Gewebe ^^edch und griffig, glbt Ihnen eln noues, farbenfreudl-ges Auseeheh bzw. etellt die Im Waschiprozess vert>laflte(n Farbeo wie-der her. 1st die Arznel fUr Wtt-sche und Kleidung. — In Waechmittel fUhren-den Gesch&ftea zu 40 Pfennig erhtiltlich. ALT-EX je zdravilo za perilo In obleko. — Dobi ee po ceni 40 Rpf v prodajalnah, ki prodajajo pralna sredstva. naredi tkivo mehko in pripravno, mu daje nov barvit videz, odnoeno vzpostavlja s pranjem obledele barve. "ко.оЈопГ Hrt »ine f.*(« Zohnpailo und dodurch seh, ergiebig. Die kou I man nur einmal und dann nor noch N,KhWI-stGcke. Also die „Rosodonf-Dose oufheben und mit NochfullstOcken fullen. тЛ n.chl zxi (euchler Burst, nur wenig .Rosodont W-nehmen. Es W schon in ger.nger Menge wirksom« eergmertne f # A t # Zahnpatla A. H. A, Bargmann, WalOhatm Einige lOOKublkmctcr Ftchten- echnlttliolz, trockene Ware, 0.—IV. ГОавве Oder aftgefallend kauft gegen Bofortlge Kaese. ErwUnscht w&re VersandmOgllchkelt mehrerer Waggona von elner Veriadestatlon. Bezugschelne vorhanden. HANS TRANINOER Klagenfurt, Veikermarkter Str. BahnObersetzung Banmalerialt^n цМоМеп Gro^iianaels- Gescilsđiali k STAGE & CO. m miACH Ausbildungssiaite fUr den Gpnastil^^ des urenziandkonsetvatoriums des fieldisgaues Kltnten Leltung: Martha Dome- nig, Kla^enfurt AuskUnfte: Klagenfurt, MleBtaler StraBe Nr. 8., Fcmriif 1990, Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarkti Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerei, Weberei, Garnfarberei u. Blciche, Stiickbleiche und Appretur _ ■ ESSIG Fabrik C.Wenger fOioenfurt Utrarl roscn und Muber Theodor Rabitsch St. Veit an der Sawe KAFFEE ERSATZ Fabrik CWenger Klagenfurl MEDOPHARM Arznel m i tte I sind treue Heifer Ihrer Gesundheitl Medopharm-Arznelmiitei sind nur In Apotheken erhaltlldi. MEDOPHARM Pharmazeufische Praparate Gesellschoft m.b H. Munchen8 SENF Fabrik C.Wenger Klagenlurt tkiduui Andeostk BSCKEREI Neumarkti • NeuhauigHise 3 {beutbckeh Hauf^ttaub KARL KOSCHEL'S NACHF. - NEUAMRKTL SPEZEREI, KVRZWAREN, M4IVIIFAKTIIR, S C110IINЛС H № RZKCEHWRE, F4H RRADMINTBL, SCHLXl'CllE, IIAUSIIILTGEKSTE, SCHIILARTIKEL IđmenlniliMlMelUi. JARSCHE POST DOHSCHALE Kadar fiočefe kaj kupili, dati v najem ali v zakup, ako hočefe kaj menjati ali se celo porocifi, povsod je »MAH CCIAS« NAJHITREJŠI POSREDOVALEC pri vsem fem je pa fako poceni. VsalcB beseda slane 6 Rpf in debelo llskena 12 Rpf. Pristojbina za dopis 25 Rpf. Oglasi se sprejemajo do ponedeljka In srede in sicer prit NS.~Gauverlag Karnten, Klagenlurt, Bismarckring 13 NS-~Gauverlag Karnten, Zweigveriag Krainburg, Veldeserstr. 6 Gro^handel in lexfil; Bekleidung, Kurzwaren und Galanterie M. u. R. SCHAUTZER C Klagenfurt A d o I * - H »i Ф f P » 4 Ш PAPIER- UND PAPPENFABRIK (^. (^oHat^eA - So^H KOLITSCHOU BEI DOMSCHALE Sammell Zbirajte Alfpapier! sfar papir! Wir kanlen jede Mengel Kupujemo vsako množino! Sttan 8, — Stev. 58. KARAWANKEN BOTE gobot^ 18. julija 1942. £i€/ttspiete Allgemeine filmi reuhand 6.m.b.H.-2welgslelleVeldes A s s L I N G Sonntag, den 19. VII. Montag, den 20. VII. EHenstag, den 21. VH. Dos andere Ich FUr Jugendlicho nlcht sugelassen! Donneratag, den 23. VH. Freltag, den 24. VII. Bamstag, den 25. VIL Zentrale Rio FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! DOMSCHALE Samstag, den 18. VH. Sonntag, den 19. VII. Der Mei„cldbauer Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelaesen Mlttwoch, den 23. VH. Donnerstag, den 23. VII. Die Fahrt ins Leben Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelaseen L A A K Preltag, dem 17. VH. Samatag, den 18. VII. Sonntag, den 19. VII. Irrtum des Herzcns FUr Jugendllche nlcht zugelaseen! Mlttwoch, den 22. VH. Donneratag, den 23. VH. Der arme Millionilr FUr Jugendllche zug'^Iasscn! LITTA I Samstag, den 18. VTL Sonntag, den 19. VII. Der Opemball FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! Donneratag, den 23. VII. Der arme Millionftr FUr Jugendllche zugelaesen! NEUMARKTL Samstag, den 18. VTI. Sonntag, den 19. VIL Kellncrin Anna FUr Jugendllche nlcht zugelaseen! Mlttwoch, den 23. VH. Donneratag, den 23. VH. Freltag, den 24. VII. Du und ich FUr Jugendllche zugelaseen! S T E I N Sama tag, den 18. VTL Sonntag, den 19. VTI. Montag, den 20. VH. Der Meineidbai; j Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelaesen Mlttwoch, den 22. VII. Donneratag, den 23. VTI. Ich bin Sebastian Ott FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! S A I R A C H Samstag, den 25. VH. Sonntag, den 26. Vn. Der - Lzcidbauer Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelasser ST. v E I T Samstag, den 18. VTI. Sonntag, den 19. VTI. Brtiderlein feii(^ Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugcla«een Mlttwoch, den 23. VH. Donnerstag, den 23. VTI. Ein Robimson FUr Jugendllche zugelassen! V E L D E S Samatag, den 18. VII. Sonntag, den 19. VII. Herz geht vor Anker FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Mlttwoch, den 22, VTI. Donnerstag, den 23. VTI. Zentrale Rio FUr Jugendllche nlcht zugelassen! M I E S S Samstag, dem 18. VH. Sonntag, den 19. Vil. Hauptsache glUcklich FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! RADMANNSDORF Samstag, den 18. VII. Sonntag, den 19. VII. Jenny und der Herr im Frack FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Mlttwoch, den 22. VII. Donnerstag, den 23. VII. Verdacht auf Ursula FUr Jugendllche nlcht zugelassen! WOCHEIN-FEISTRITZ Samstag, den 18. VII, iim 15 Uhr EroffnungBvoretelliing Sormtag, den 19. VII. Der verkaufte GroRvater FUr Jugendllche nlcht zugelassen! KRAINBURG 17. vn. um 17 Uhr 18. vn. um 17 Uhr 19. VII. um 14 und 17 Uhr 20. yil. um 17 Uhr So gefailst Du mir FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! 21. VII. um 17 Uhr 22. VII. um 17 Uhr 23. vn. um 17 Uhr Menschcn vom Variety FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 24. vn. um 17 Uhr Heimat Jugendllche ah 14 Jahren zugelaesen' WART 18. vn. um 16.30 Uhr 19. vn. um 13.30 und 16.30 Uhr Ich bin Sebastian Ott FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! Kreissparkasse Radmannsdorl Hauplanslalt Hadmannsdorf - Hauplzweigslelle Aiding Uebemahme von Einlagen auf Spar-buch und in laufender Rechnung. Unser Spargiroverkehr verbiirgt Ihnen schnellste und billigste Ueber-weisungsmoglichkeit. Darlehen ge-wahren wir gegen erstrangige Hypo-thek oder auf Wechsel. Wir beraten Sie gerne liber das Bausparen sowie in alien Geldangelegenhelten. Prevzamemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu. Naš promet v hranilnem žiru vam jamči za najhitrejšo in najcenejšo možnost nakazovanja. Posojila dajemo na hipoteke na prvem mestu ali na menice. Z nasveti glede štednje za nove stavbe, kakor tudi vseh drugih denarnih zadev smo Vam rade volje na razpolago. (3pezial^aus fiir '^terrenmoden UaJiC, т*гш Klagenfurf, Paradelsergasse 4, Ecke Domgasse 8 • Ruf 1245 Očala vseh vrst in iudi po receptu, dobite pri Johann Sdilebnij^ Uplik- I'hren / Domsž mora biti oskrbovanja goz dov. Znanje nemščine vsaj delno-pogoj. Ponudbe na , Karawankenbote' pod »Trajna služba". 1931—1 Frizerko. dobro moč in brivskega pomočnika, mlajšo moč, iščem. — Nastop takoj ali po dogovoru. — Ogrizek, Friseur, Zwisdien-wassern. 192S—l za tovorni avtomobil na pogon z lesnim plinom, 6'/2 ton, Biissing, samo prvovrstno moč za takoj išče Hans Uhlsđimied, Sagewerk Villadi, St. Johannstr. huliarica, stara do ;z let za strežbo treh oseb, ki bi bila zmožna opravljati tudi gospodinjska dela in se razume na rejo živine — vešča slovenščine in nemščine, dobi mesto pri vdovcu. (Gospodinje z daljšo prakso imajo prednost. Ponudbe pošljite s priloženo sliko na Karawan-ken Bote — Krain-burg pod značko „(iospodlnio- 1И84—t Ifenec za pekovsko obrt se takoj sprejme." Naslov; Anton Tepina Badterei,Wart 118 b. Krainburg. Prodam Prodam all nqod-no zamenjam qra-molon, poMleljo In druge predmelc. Vprašali v iMlIhl Kerisdi hrainburq. Italien-Konlingenl 1942 Ital.-Einfuhrlizcnzbesitzer fur Sdinitt-, Bau- und Rundholz sucht ausfuhrbc-rechtigtc Liefcranten. Zusdiriften unter „Nr. 1599" an AL/1, Klageninrl, Alier Plalz 1 Dadhbrad&e, čistoki vnc, samice, 7 tednov stare, prodam. Barbitsch Franz, Praparator, Zwisdienwafsern. Kupim Nekaj sto ku bičnih metrov lezanega smrekovega lesa, suho blago 0. do 4. razreda ali ka kor pade od žage se kupi proti takojšnemu plačilu. Zaželena je odpo-šiljatev več vago nov iz iste nakia-dne postaje. Nakaznice so na laz-pfjlago. 11лп.\ Tra- nlngpr, Klageiilurt V 61 kermarkterStr. Bahniiberstzung. 1'nzor lilalcILvii! Iščem vedno menjavo samo boljših znamk bivše Jugoslavije in vseh ostalih držav. Navadnih znamk ne sprejmem! Dam protivrednost v nemških in tudi drugih boljših znamkah Pošiljke poslati: M. luwanz, Gutenstein (Karn-I en) Stahlwerk. IMinall rezani les bukov, hrastov, jesenov, javorov, jel šev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traningei Klagenfurt, Vol -kermarkter StraBe Bahniibersetzung. f. SUMoweki Seilerei (vrvarna) Krainburg Am Bauragarten Nakup zlata - srebra, starega nakitja I udi briljantov in biserov. B. Sdioff- mann Juvelier Villadi. 1795—7 Mali loloqralski П p ara I po možnosti LFICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt Coin (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbepod 2227 na Karawanken Bote, Klagenfurt Mar srebrn denar staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjem O. Habenidit Klagenfurt, Bahnhof-strafie Nr. 24. — Nr. 27 Ank. Cen. A 41/12(6 1491—7 Ženitve Iradiiik, loienec, želi poznanstva z gospodično ali ločenko v starosti 20. do let, Tadi poznejše ženitve. Dopise t ponudbami in priloženo sliko na Karaw.-Bote - Krainburg, pod SkupHa sireta. Razno Oseba, ki si je v pi etečenem tednu izposodita izpod gozda v Naklas mal voziček z lestve-nicami se poziva, da ga takoj vrne pismonoši v Na. klas. „Mali oglasi" koristijo obema strankama — ku-povalcu in prodajalcu. V vsaki rodbini sem doma, to lahko trdi o sebi „Mali oglas" 1 Od tod tudi — uspeh! RANKO Manufaktur- und Galan-teriewarenhandlung NEUMARKTL UikUcHtalouH BELEUCHTUNGSKORPER Installationen von F. Czernowsky iitkiromeistai - Klagenturt FASSBINDEREI RUDOLF TiSCHLER LITTAI 69 - OBERKRAIN EMPFIEHLT SICH IN SAMTLICHEN EINSCHLAGIGEN FACHARBEITEN BRDDER Olttscbbt Lederwaren-E rzeu g u n g Domtthale Lelbsdter Strafe 55 0 b , k r a I n nfabrIk Herstelliing folgender Gerbstoffe: T lANriinirADKIIV N, Pinotan CC, Pinotan CC Sp, Fiditenrindenexirakt, Ke- molan TF u. .TC, Summach etc. Laufender Einkauf fedes Quantum s Fiditenrinde Stalni nakup smrekovega lubja po dnevni ceni G.N.B.H.-ZWISCHENWXSSERN mnnmmn KRAINBUR0ER TEXTILFABRIKEN G. m. b. H. juuuunuim KRAINBURG