GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA 25. MARCA 1961 RUDNIKA LIGNITA VELENJE St. 4 - Cena 10 din
CACE MOJ!
rinaist tovarišev se ie c an zaTanern souscalo v
Cače moj, nemila ja,	Ah, ljubeznivi
vaša sirota!	i prijazni vi, ah!
Ah, dobri moj prijatelju,	Kemu ste vi vaše sirote naruttli,
kega sam ja sada zgubila!	drobne i maljahne,
Ah, čače moj, nemila ja, vaša	sirota! nenaučene In nenavajene, čače moj!
mesto niin Kemu ste ih vi narutfli I priporučili! lelih trupel,
Ah, kemu so ostale, dragi iačko moj, kako drevo odsečeno,
rilci	drobne i maljahne,	\flzt-11in
kA*	kako odsečene arančice!
kako odsečene grančice! Ah, velo dobro moje, moje i ovih drobnih, drobnih sirotlc, iadko moj, čačko moji
Istrska ljudska pesem, uglasbena v slovo ponesrečeni;- rudarjem iz Hrastnika leta 1932.


Tarifni pravilnik
Stojimo pred spremembami, ki bodo omogočale ukinitev sedanjih tarifnih pravilnikov.
V DANAŠNJEM SISTEMU DELITVE DOHODKA
Minila so 3 leta, odkar je bil uveljavljen pri nas sistem o ugotavljanji-dohodka in njegovi delitvi. Ta uvedbo je v sp'ošnem <-a2vo:u naše socialistične e':onomike sledila po revolu cionarni odstranitvi administrativno mezdnega odnosa, ki se je še zrcali' v do takratnem Sistemu ugotavljanja dobička kot razlike med proizvodnimi stroški, ki so vsebovali še kalkulativ-3 plače in prodajn^ ■•t-o odnpsnc b uto produktom. Do de'; pa je spo . jitev akumulacije odaosao dsbx .a i plačilnega fonda ter z njim razpola gajo člani ~ kolektiva kot direktor; upravljalci gospodarske organizacij/^ Ta razvoj je v zadnjih letih terjal, d?' se ves sistem dopolnjuje, iska e so sf ■ nove oblike, od katerih je zlasti zna čilna uvajanje nagrajevanja po kom pleksnem učinku, da bi za napore ko-ektiva sledilo stimulativno nagraje vanje.
Si oko zavzemanje kolektivov, cU u edli napredne st;mn ativae obli '.e nagrajevanja pa je zahtevalo ve like reforme v pog'edu materialne iz, e lačenosti posameznih podjetij' in tu di med po :ameznimi vejami gospo .ar stva. V zadnjih mesecih S2 je z'.ast' 'ntenzivno pripravljalo na sistem cer devisneja režima, kreditneja sistem-, ter na i is' umentih delitve dohodka skratka na vseh elementih, da se eliminirajo vsi dosedanji vzroki za neiz enačene materialne pogoje gospodarskih organizacij. S tem pa je seveda podana možnost razdelitve in doseganje dohodka po delu, odnosno po zaslugah kolektiva. S tem pa bi bili ustvarjeni pogoji za temeljit in razširjen prehod in uvedbo stimulativnega nagrajevanja na kompleksni osnovi.
Bistvo pripravljanja že omenjenih ukrepov za nove instrumente o delitvi dohodka v letu 1961 pa je tudi v tem, da se omogoči gospodarskim organizacijam polno samostojnost v reguliranju notranje razdelitve čistegr dohodka in osebnih dohodkov.
Tu pa zadenemo na tarifni pravilnik, ki je kot osnovni instrument razdelitve že zastarel in je postal cokla naprednim sistemom stimulativnega nagrajevanja. Tarifni pravilnik je torej še predstavnik administrativnega sistema gospodarjenja.
Na njega so namreč delovali zunanji vplivi izven same gospodarske organizacije. Dobro se še spominjamo tako imenovanega obračunskega sklada plač, ki je bil enotno predpisan za 4 kvalifikacije (visokokvalificirani, kvalificirani, polkvalificirani in nekvalificirani). Iz mase tako določenega plačilnega fonda je bil izdelan v vsaki gospodarski organizaciji tarifni pravilnik s toliko in toliko tarifnimi postavkami, kot je to odgovarjalo vsakemu podjetju. Pri tem poudarjamo, da jc bil skupni volumen plač le administrativno odrejen. Tudi poznejše spre-
in rentabilnosti ter potom teh dveh vementov ustvarjati čim večji dohodek. na drugi strani pa zagotoviti podjetju takšne fonde, ki so za normalno noslovanie in perspektivnost našega "udnika nujno potrebni.
Z d ugim pravilnikom o razdeljeva n'u osebnih dohodkov bi zagotovil? logično nadaljevanje prvega pravilnika o deUtvi čistega dohodka. Tu pa se ">*)-nS.-nje kakšen in kake . «......„n-njj. .„ 03ir0-m- na žc
c.i , . u . .je i dosedanji tarifni pra vilnik. Vsekakor bo bistvo novega pravilnika o deMtvi osebnih dohod ikov, ki bo zamerja1 dosedanji tarifn1 pravilnik v tem, da bo označen zr ' vsako delovno mesto de"ež, s katerim participira posamezno de7ovno rmstr na celotnih osebnih dohodkih, ki sc bili doseženi iz dohodka celotnegr podjetja odnosno ekonomske enote 'a de'nž bi bil vsakokrat neposredne odvisen od ce'ot«6ga"refzu1 tata pošlo ■'anja podjetja odnosrn ekonomskr onote. V pravilniku ne bi 'bili kon stantno fiksi-ani zneski, kot so bili do sedaj v tarifnem - pravilniku, ampak kot že rečeno, le de'ež in bi bil te - variabilen odnosno odvisen od vsako kratnega doseženega^'finančnega re uHata. Vse dosedanje razne oblike plačevanja, bi s; zdužile lahko v en ':-atno ugotovljen celotni zaslužek. Iz ostalo bi na ;a nljin J Janje p.-oims" kateri koli obliki dosedanjih oseb.nfr
membe tarifnih pravilnikov so se izvrševale od organov izven gospodarske organizacije, to je običajno preko forumov občinskih in okrajnih sekretariatov za delo.
Če govorimo torej o novem sistemu v katerega ravnokar stopamo, da je delitev dohodka na osebne dohodke in sklade in nadalje sama delitev os. dohodkov v popolnoma samostojni kompetenci same gospodarske organizacije lahko razumemo, da nujno sledi iz tega, da se pričakujejo zakonska določila, po katerih bomo ukinili dosedanje tarifne pravilnike kot administrativno zastarele instrumente osnovne delitve osebnih dohodkov in s tem eMminirali vse zunanje vplive na višino osebnih dohodkov ter to nalogo poverili kolektivom samim.
Iz tega nujno sledi, da bodo morala podjetja pristopiti k novim pravilnikom, ki bodo regulirali:
1.	razdelitev čistega dohodka med osebne dohodke in sklade;
2.	pravilnik o sami razdelitvi osebnih dohodkov.
V p avilniku za delitev čistega do-aodka bo potrebno določiti osnove in merila, po katerih se vrši delitev na osebne dohodke in sklade. Ta merila in osnove bodo morala biti pač takšna, da bo zasigurano na eni strani stimulativno nagrajevanje in s tem podana možnost za dvig proizvodnosti dohodkov.	Nadalevanje na 3. str.
zena
Že enainpetdeset let praznujejo po vsem svetu vse napredne sile medna rodni ženski praznik. Prva bojevnica za žensko enakopravnost je bila CIara Zetkin, ki je tudi predlagala 8. marec kot bojevniški ženski praznik na kon gresu II. internacionale leta 1910. 2e naslednje leto, t. j. pred petdesetim' leti, so 8. marec prvič praznovali v petih državah, in sicer v Avstriji Nemčiji, Švici; na Danskem in v ZDA Jugoslavija je ta praznik sprejela ko1 svoj politični praznik z zavestjo, dr je rešitev ženskega vprašanja sestavn' del boja za socialno osvoboditev pro letariata in da morajo v tem boju so delovati tudi žene. Med narodnoosvo bodilno vojno je bil de^ž naših žen-' velike vrednosti in nanj ne smemo po zabiti. Z osvoboditvijo so bili ustvarjeni vsi pogoji za popolno enakopravnost vseh državljanov naše domovine seveda tudi za žene. Danes pa vidimo da je aktivnost naših žena v gospodarstvu, v d~užbenem upravljanju, ljudski oblasti in sploh v graditvi nnš
. a.istične skupnosti vsak dan večja.
Z vsakim dnem se veča odstote'" zaposlenih žena in z vsakim letom jr tudi več žena na strokovnih in višjih
šolah. S pridobitvijo kvalifikacije in s jedalje večjim strokovnim znanjem si že ,e bo j in bolj utrjujejo pot pri d užbenem upravljanju v gospodarskih organizacijah. To je nedvomno dokaz, kako se prebija ideja človeške •enakopravnosti in neodvisnosti, čeprav še mnogi vzroki, predvsem mate ialni, družinske in gospodinjske ob-eznosti, ovirajo žensko pri njeni .'l.užbeni aktivnosti. Zato je naloga naše celotne socialistične skupnosti, da z ustanavljanjem raznih servisnih obratov, razširitvijo vzgojnih zavodov poskrbi za čim večjo razbremenitev žena v gospodinjstvu itd.
Z razvojem komunalnega sistema in " o posebej stanovanjske skupnosti se problemi zaposlenih žena hitreje rešujejo, vendar še ne zadovoljujejo dejanskih potreb.
Letošnji 8. marec je zato ne same za ženske, temveč za vse delovne ljudi naše socialistične domovine izredno pomemben praznik, saj ga praznuj emr v času naglega vzpona celotnega na šega gospodarstva ob postavitvi pet etnega plana, ki nam omogoča izvr šiiev obsežnega razvojnega programirale domovine.
CENTRALNI DELAVSKI SVET POROČA
Družbeni plan rudnika za leto 1981 ima mnogotere značilnosti. Prva je ta, da upošteva splošen perspektivni razvoj rudnika in z njim pravzaprav Velenje kot takšno. Druga je ta, da povezuje v njem predvidevane naloge s sedanjim položajem na premogovnem tržišču. K tema dvema značilno-stima še lahko dodamo tretjo, ki je v tem, da zagotavlja predvideno povečanje osebnih dohodkov le, če bomo res izpolnili v planu postavljene pogoje za tako povečanje. Naloge niso prenapete, marveč res izvedljive. Seveda bo moral sleherni član kolektiva skozi vse leto pridno in skrbno delati Disciplina, resnost in skrbnost, preudarnost in sposobnost so mejniki našega letošnjega družbenega plana, našega voznega reda na poti, ki pelje v izpolnitev plana in v krepitev temeljev za dvig življenjske ravni članov kolektiva. Brez teh oblik slehernega izmed nas ne bo predvidenih rezultatov. Tudi ukrepi bodo morali biti dobro premišljeni, hkrati pa tudi nepreklicni. Mencanja ne sme biti, kompromisov tudi ne, še manj pa raznolikih odstopanj, ker se nam sicer utegne zgoditi, da bo iz našega dobro zgrajenega plana nastalo — krmežlja-vo skrpucalo.
Taka in sMčna so bila mnenja disku-tantov — članov centralnega delav-s' ega sveta, ko je obravnaval naš etošnji družbeni plan na svojem XII ednem zasedanju. Diskutanti se niso omejili le na splošne ugotovitve, marveč so oblikovali svoja izvajanja v ^nkretne predloge in zahtevke, ki irndgočijo uspešno izpolnitev na->1 družbenega plana. Naj navedem le najznačilnejše:
1.	Tržne prilike so takšne, da terjajc czpogojno znižanje drobnih vrst pre-
O obne vrste moramo znižati ze b'ro 4%. To ni lahka naloga, vendar i 'vedljiva. Jama bo morala odigrati vojo vlogo, zlasti vodilni jamski delavci.
2.	Nezgode in stalež bolnih se morata znižati. Stroga in dosledna medsebojna kontrola ima tu svojo odločno besedo. Zato naj naša HTV služba uvede čim učinkovitejši sistem takšne kontrole.
3.	Gibanje delovne sile mora biti enakomerno, ne sunkovito, ker to resno ogroža predvideno dinamiko proizvodnje.
4.	Rudarstvo je v Jugoslaviji še vedno tako obravnavano, da so vsakoletni gospodarski instrumenti prej ovira kot vzpodbuda za sodoben razvoj te panoge našega gospodarstva. So pa že podvzeti ukrepi, ki naj odpravijo to stanje enkrat za vselej.
5.	Med novimi letošnjimi gospodarskimi instrumenti je tudi tako imeno vani rudarski prispevek ali renta, katero naj plačujejo rudniki, ki imajo posebno ugodne prirodne pogoje. Med njimi je tudi naš rudnik, poleg našega pa še Kreka in Banoviči. Načeloma temu prispevku ne nasprotujemo, od-ločno pa odklanjamo način in posto-
pek, kako tolmačijo in ocenjujejo naši centralni upravni organi naš zadevni dokumentarni material. Zato je uvedba tega instrumenta za nas še vedno problematična in bo ostala problematična vse dotlej, dokler ne bode že predlagane korekture sprejete ir potrjene. Če temu ne bo tako, bo osta1 v našem kolektivu občutek, da je zaradi svoje že večkrat dokazane produktivnosti enostavno kaznovan.
6. Ekonomske enote naj dobe nov zamah razvoja! Uvede naj se čim pre;
19. marca 1961 je sindikalna podružnica polagala obračun dela za preteklo leto. Če pogledamo malo v preteklost inse danjost, dobimo jasno sliko dela sindikata pred leti in danes. Z usva janjem ekonomskih enot so na eni strani istočasno rasli sindikalni odbori in pododbori, na drugi strani pa obratni delavski sveti. S to decentralizacijo pa nismo dosegli samo boljšo delitev dela, temveč smo približali de lavsko samoupravljanje čim bliže proizvajalcu.
Nedvomno bi se zmotil, če bi trdil da so z uvedbo ekonomskih enot že odpravljeni vsi negativni pojavi, za katere vemo, da so in še obstajajo. Trdim pa lahko, da je to edino pravilna pot, katera nam zaznamuje izhodiščno točko samoupravljanja v pod-jetju.
Globlje bomo šli v decentralizacijo samoupravljanja, tembolj bo čutil delavec, da je res on tisti, ki je na eni strani proizvajalec, a na drugi uprav-ljalec. Pri tem pa mora biti sindikalna organizacija v podjetju še v bodoče tista gonilna sila, katera se bo vsestransko borila za čimboljšo raven delovnega človeka, kakor tudi za uspeh podjetja.
Naglasiti moram, da v preteklem letu ni bilo na rudniku problema, katerega ne bi obravnavala sindikalna podružnica. Predloge in mnenja članov kolektiva, ki so bili iznešeni na množičnih sestankih, so naši odbori in pododbori vestno prenašali na izvršni
Razumljivo pa je seveda, da bo postavitev deleža ali točk ali kakršnega koli elementa, ki ga bomo postavili za vsako delovno mesto, zahtevalo temeljitega študija, kako oceniti to delovno mesto po težini, odgovornosti in na splošno o vrednosti vsakega delovnega mesta.
S kakšno metodo bomo pristopili k temu delu, bo slednjič odvisno od vsake gospodarske organizacije posebej kajti ta kriterij mora biti tudi v osnovi prepuščen njej sami. Prav verjetno je tu pričakovati, da bi najbolj odgovarjale zato analitične metode, ni pa izključeno, da bi p iš!o tudi do adaptacije teh metod, kajti zlasti pri nas v rudarstvu je še posebno vprašanje kako vključiti v te nove načine raz-
samostojno knjigovodstvo v vseh ekonomskih enotah. Samo tako bodo mogle točno prikazati svoje dosežene uspehe. Imeli bomo zanesljiv pokazatelj, ki nam bo služil za ugotovitev koliko in na kakšen način so udeležene ekonomske enote v celotnih poslovnih rezultatih rudnika.
7. Ze takoj spočetka in sproti moramo spremljati izvajanje družbenega plana, ker le tako bomo mogli sproti in takoj ukrepati, čim bi nastopila ena ali druga težava.
XII. zasedanje CDS je bilo res živahno in plodno. Upajmo, da bodo sprejeti sklepi rodili želene uspehe.
odbor tako, da so bili ti predlogi ali mnenja takoj in neposredno upoštevani. Zaradi tega lahko trdim, da je naše delo temeljilo na zelo široki de mokratični osnovi.
Na ta način je bil kolektiv vselej in sproti informiran o vseh dogajanjih na rudniku. Prav zaradi tega so bili naši množični sestanki ne le dobro obiskani, temveč tudi živahni in plodni. Če analiziramo predloge in težnje, ki so prihajale iz kolektiva samega in obratno, lahko sleherni izmed nas ugotovi, da so bili ti predlogi in te težnje zdrave in konstruktivne. Pri tem vidimo, kako globoko so pognale korenine zavesti delavcev, ki čutijo, da so prav oni tisti, ki delijo sebi kof družbi in obratno ustvarjene dohodke podjetja. Da je temu tako, so še ponovno potrdili naši občni zbori odborov, na katerih se je živahno raz pravljalo o vseh problemih, ne glede na to, ali to zadeva dotično ekonomsko enoto, ali kolektiv kot celoto. Ko stojimo pred veličastno nalogo, katera je zadana prvenstveno pred našo organizacijo, to je izpolnitev proizvodnega načrta v višini 2,5 milijona tor premoga, moramo imeti vedno prec' očmi vestno delo v službi, poglabljanje in razširjanje delavskega samoupravljanja, nenehno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, gojitev telesne kulture, katera je nepogrešljiv element rekreacije ljudi in sestavn' del standarda, tovariške medsebojne odnose in podobno.
deljevanja osebnih dohodkov naše akorde, ki so že v tradiciji rudarstva Kot vidimo iz vsega gornjega, nas tu čakajo precejšnje novosti. Iz vsega povedanega je tudi razumljivo, da smo se ob letošnjem prehodu v nov sistem in s tem v zvezi določenim 10% povišanjem osebnih dohodkov odločili, da ne bomo delali novega tarifnega pravilnika, ampak smo dosedanjega, dokler ga v celoti ne ukinemo, le linearno povečali — tarifne in akordne postavke — za omenjene 10% povišanje. Naša naloga je, da nemudoma pristopimo k pripravam, ki jih narekujejo letošnje velike spremembe v našem gospodarstvu in s tem v zvezi delitvijo dohodka in osebnih dohodkov.
N;idalj. z 2. strani TARIflil PRAVILNIK V DANAŠNJEM SISTEMU DELITVE DOHODKA
HIDROMEHANIZACUA NA POVRŠINSKIH KOPIH KUZBASA V ZAHODNI SIBIRIJI
Hldromehanizacija predstavlja v SZ eno izmed poti, kako doseči polne mehanizacijo rudarskih del.
Bistvo procesa hidromehanizacije je v tem, da vodimo vodo iz zbirnega rezervoarja po cevovodu k hidromo-nitorju, ki jo pod pritiskom usmerja na delovišče. Curek vode iz hidromo-nitorja ruši koristno izkopanino ali jalovino in jo z vodo meša v tako imenovano pulpo (zmes koristne izkopanine ali jalovine z vodo). Pulpo se nato transportira na jalovišče oziroma na separacijo. Transport se lahko vrši s samotekom ali pa se pulpo tlači s črpalkami. Samotek pulpe je možen lc pri odgovarjajočem reliefu kraja oz profila in naklona rudarskih del, tla čenje pulpe pa ni odvisno od tega.
Primeri izkoriščanja vodne energije pri rudarskih delih so že zelo stari Uporabljali so jo n. pr. pri pridobiva nju kositra iz rečnih naplavin na Al taju, pridobivanju šote, pridobivanji-zlata iz zlatonosnih naplavin itd.
Intenzivno so pričeli uvajati hidro mehanizacijo v SZ po Oktoberski re voluciji. Prvotno je bila uporaba hidromehanizacije mogoča le tam, kje je bilo mogoče izkoristiti samotek L. 1928 so prvič uspešno uporabili črpalke za tlačenje pulpe.
L. 1930 so uspešno uporabili hidro-mehanizacijo pri gradnji hidroelektrarne »Dnjeprostroj«, in sicer za od krivanje velikih kamnolomov.
Velik vpliv na razvoj hidromehani zacije v SZ so imele izkušnje in uspehi dobivanja, transporta in odlaganje jalovine pri gradnji rečnih prekopov Tako so n. pr. že 1. 1935 in 1936 uporabili pri gradnji moskovskega rečnega prekopa 95 kompletnih hidrona-prav, s katerimi so odstranili 10,5 milijonov m3 jalovine. Istočasno je bile izvedenih mnogo znanstveno tehničnih raziskav za izboljšanje tehnoloških procesov, izboljšanje osnovnih naprav in efektivnejše izkoriščanje vodnih curkov. Te raziskave so imele za posledico, da je bi.'a konstruirana cela vrsta novih tipov črpalk za zemljo, plavajočih hidroagregatov itd.
Leta 1936 so se po tehnološki shemi' prof. Mučnikova pričeli prvi poizkus? jamskega hidrodobivanja premoga, so imeli močan pliv na razvoj načinov jamskega dobivanja koristnih izkopanin s hidravličnim načinom.
Na površinskih kopih premoga se je hidromehanizacija pričela uporabljati 1. 1939. L. 1940 so hidromehaniza-cijo uspešno uporabili na Bajdakov-skem površinskem kopu, 1. 1943 na Balturimskem površinskem kopu itd Hidromehanizacija se je pričela ved no intenzivneje in obsežneje uporab Ijati.
Zlasti močan razvoj je dosegla hi dromehanizacija na površinskih kopih črnega premoga v Kuzbasu (Zap. Srbi ja). Tu so n. pr. 1958 hidravlično od stranili 14,5 milijonov m3 odkrivke.
ing. Diacci Lojze
Predvidevajo, da bodo, po končani sedanji sedemletki, letno odstranjeval' najmanj 40,0 milijonov m3 odkrivke hidravlično.
Tudi tehnologija jamskega dobiva nja premoga s hidravličnim načinom se vedno bolj izpopo'njuje in je do segla že industrijski obseg v Kuzbasv in Donbasu.
Glavne prednosti hidromehanizacije:
1.	kontinuirni tehnološki proces;
2.	občutno zmanjšanje potrebnih in vesticijskih del;
3.	visoka storilnost;
Zn*.o, ke nisem poslušal opozo i! oziroma va nostnih navodil!
V naši jami se vsak mesec ponesre Si na širokem čelu iO do 12 delavcev zato, ker jih pri d:;lu ob transporterji' pritisnejo večji kosi premoga ob stoj ke. Te nesreče do sedaj še niso zahte vale večjih žrtev, toda kljub temu sc morali nekateri rudarji za več dni zapustiti deloviš"e zaradi raznih manjših poškodb.
Mnogi trdijo, da se drugače ne more delati. Koliko ton oziroma koliko večjih komadov premoga odpeljeje naši transporterji s ši okih čel na po vršino! Koliko od njih ni povzročile na tej svoji poti nobene nesreče. Tod.-' mesečno poročilo ponesrečenih narr pove, da se kljub strogemu opozo
Na pobudo inženirjev in tehnikov ter uprave rudnika lignita Velenje, se je začel že leta 1957 poravljati stari grad v Velenju z željo, da se v njeir ustanovi rudarski muzej.
Grad je bil v zelo kritičnem stanju Najslabša je bila streha, zelo stari pa so bili tudi stropi in zidovja. Popravili — obzidali smo tudi obrambne obzidje ter ga pokrili z opeko. Se večj' problem pa so bili stanovalci v gradu Saj je bilo v gradu kar 20 družin, katerim smo že poiskali stanovanje drugod.
Prostore obnavljamo postopoma ir :mo z adaptacijo v zaključni fazi, ta .o da borna kmalu pričeli z aranž' .anjem muzejskih prostorov. Med terr časom smo zbi ali in še zbiramo mu zejske predmete po vseh premogov nikih v Sloveniji.
Novost, ki je predvidena, bo zaklo nišče z dvema rovoma in provizornim
4.	enostavnost, nizki proizvodni stroški, mala teža in obseg naprav;
5.	možnost istočasnega separiranjs siromašnejših premogovnih slojev.
S abe strani hidromehanizacije:
1.	občutno zmanjšanje storilnosti ob prisotnosti hribin, ki se težko razmivajo (glina);
2.	sorazmerno zelo velika poraba el energije;
3.	občutno zmanjšanje storilnosti v zimskih mesecih.
(Dalje prihodnjič)
"ilu, vedno dogajajo nesreče pri tem .le"u
Zaradi transportiranja velikih kosov premoga, nastajajo še razne druge nevarnosti v jami. Tak velik kos Iah-' o med svojo potjo zruši stojko, katera se lahko prevrne na rudarja. Na drugi strani pa se na mestu, kjer je prej podpirala stojka, lahko zruši plast premoga, ki lahko spet povzroči veliko nevarnost. Včasih se lahko tem levamostim izognemo z manjšimi po sledicami, toda mnogokrat te nesreče e~jajo trajno invalidnost.
Poglejmo še, kakšne posledice po o ajo takšne nezgode našomu pod jetju oziroma naši skupnosti. Če izostane delavec od dela 30 delovnih dni in delovni dan stane okoli 4000 din, potem ta nezgoda povzroči 120.000 Jin izgube narodnega dohodka.
jaškom, ki bi obenem služilo za prikaz rudnika — metod odkopavanja Za jašek bo služil že izkopan stari vodnjak. (Globok okrog 60 m in pre mera 3 m).
Z navedenimi prostori bomo zajeli celoto premogovnih tehnik, premogar-skega gospodarstva in premogarske kulture. Pozneje pa, če bo v našem bazenu kemokombinat, bomo en prostor uredili še za prikaz kemo-indu-strije, kjer bo razvidno pridobivanje kemičnih snovi iz lignita.
Poleg tehničnega muzeja bi uredili še zbirko NOB in zbiiko etnografskih predmetov s teritorija občine.
Grad se nahaja nad novim mestom Velenje in je odlična izletna točka za Velenjčane in ostale obiskovalce Šaleške doline.
Zaenkrat vsa dela na gradu materialno podpira Rudnik lignita Velenje
Stari grad bo preurejen v rudarski muzej
Zakaj
se n se ponerečil
PROBLEMI KADROVSKO-SOGIALNEOA ODDELKA
Razvoj rudnika in splošen razvoj družbene skupnosti je terjal, da smo morali tudi pri nas pristopiti k organizaciji kadrovsko-socialne službe. Personalni oddelek v prejšnjem smislu ni več odgovarjal sedanjim potrebam. Sprejem v službo in odpust iz službe, evidenca zaposlenih, prijava in odjava je samo en del službe, ki je v sklopu kadrovsko-socialnega oddelka. Danes ima kadrovsko-socialni oddelek bistveno drugačno vlogo, ki se odraža v skrbi za delovnega človeka s pravilno razporeditvijo na delovnem mestu, vzgojo in dodelitvijo stanovanja pa vse do urejanja in reševanja osebnih ter intimnih družinskih razmer.
Po sprejetju pravilnika kadrovsko-socialnega oddelka, ki ga je potrdil delavski svet RLV na XXIV. rednem zasedanju 20. IV. 1960. leta, smo pristopili k novemu načinu sprejemanja v službo z uvedbo uvajalnih seminarjev. Skozi štiridnevne uvajalne seminarje je šlo od maja do konca leta 1960 sto sedemindevetdeset novincev ki so bili sprejeti za jamo. Od teh je v istem času zapustilo podjetje 39 delavcev ali 19%- Te številke nam povedo, da je tak način sprejemanja delavcev za jamo veliko bolj pozitiven kot je bil prejšnji, ko nam je skoraj polovica delavcev že v istem letu odšla.
Na večjo ustalitev delavcev-novin-cev ugodno vpliva tudi možnost strokovnega izobraževanja. Kadrovsko-socialni oddelek je že v decembru lanskega leta pristopil k organizaciji tečajev za pridobitev polkvalifikacije tistih delavcev-novincev, ki so preko uvajalnih seminarjev stopili v podjetje v maju in juniju. Nekaj jih je sicer odstopilo od tečaja, bodisi zaradi odhoda k vojakom ali zaradi drugih osebnih zadev, velika večina pa redno obiskuje pouk.
V	prvi polovici 1960. leta je v tečajih pridobilo polkvalifikacijo 108 kvalifikacijo pa 65 rudarjev. V začetku oktobra pa je bil ponovno organiziran tečaj za pridobitev kvalifikacij. Iz tega tečaja, ki se je končal januarja 1961, smo zopet pridobili 150 pol-kvalificiranih in 75 kvalificiranih de-lavcev-rudarjev. V teku so tečaji, katere obiskuje 220 delavcev za pridobitev polkvalifikacije in 40 delavcev za pridobitev kvalifikacije.
V	bodoče bomo morali način vzgoje spremeniti. Čimprej moramo pristopiti k vzgoji po delovnih mestih, kar je v skladu z resolucijo Zvezne ljudske skupščine. Predhodno bodo morali vsi obrati narediti opis za posamezna delovna mesta. Na osnovi opisa bo potrebno delovna mesta imenovati in določiti, kakšno splošno in strokovno znanje bo potrebno za posamezno delovno mesto. Kadrovsko-socialni oddelek bo na tej osnovi pristopil k organizaciji potrebnih tečajev oziroma k organizaciji vzgoje za posamezna delovna mesta.
Eden od problemov, ki se je pokazal v zadnjem času, je nepismenost
nekaterih delavcev-rudarjev. Takih delavcev imamo v našem podjetju okrog 20. To so ljudje, ki so med vojno živeli v obrobnih in hribovskih predelih in niso mogli obiskovati šole.
Drug problem so borci NOV in in-terniranci, ki so iz različnih vzrokov ostali nekvalificirani in polkvalifici-rani. Po dosedanji evidenci imamo takih tovarišev: nekvalificiranih 19, pol-kvalificiranih 26. To so v glavnem tovariši srednjih let. V letošnjem letu, ko praznujemo 20-letnieo vstaje, bomo morali poskrbeti za te tovariše, seveda v kolikor se bodo sami zavzeli in se potrudili ter najpotrebnejše naučili, da si bodo pridobili potrebne kvalifikacije. Iz tega sledi, da bomo morali za nepismene in za borce organizirati posebne tečaje.
Pereč problem v našem kolektivu je zdravstveno stanje delavcev. Analiza obolenj in nezgod za leto 1960, katero je napravil kadrovsko-socialni oddelek, je pokazala, da zelo močno izstopajo B-nezgode, zaradi katerih je bilo v letu 1960 izgubljeno 10.240 delovnih dni. V merilu LRS je prišlo v letu 1959 na 100 aktivnih zavarovancev 143 izgubljenih delovnih dni, pri
nas pa je v lanskem letu odpadlo na 100 zavarovancev kar 393 izgubljenih delovnih dni. Če vzamemo v republiškem povprečju osnovo 100, potem znese v našem podjetju 275. To pa je številka, nad katero se moramo resno zamisliti.
Da so v rudniku obratne nezgode visoko nad povprečjem drugih panog podjetij, nam je nekako razumljivo, ker je težina dela in nevarnost za nezgode v rudniku neprimerno večja kot v drugih podjetjih. Nikakor pa nam ni razumljivo to, da so izvenobratne nezgode tako visoko nad republiškim povprečjem, ker na izvenobratne nezgode ne vpliva delo v jami. Zaradi tega, ker imamo toliko izvenobratnih nezgod, nam odstotek obolenj visoko poraste. oNrmalen odstotek obolenj, ki ga rudnikom prizna Zavod za socialno zavarovanje, znaša 6% zaposlenih. V našem kolektivu pa je bilo v lanskem letu kar 7,2% zaposlenih v bolniškem stanju.
Če bi zmanjšali izvenobratne nezgode za 50%, bi se nam stalež bolnih znižal na 6,5%, a kljub temu bi bili z izvenobratnimi nezgodami še vedno visoko nad republiškim povprečjem.
Smatramo, da bi bilo pravilno, da bi o tem razmislili vsi člani kolektiva.
Ing. Kovačič Tone
NEKAJ O PORURJU
V začetku februarja 1960 sem bil na RLV izbran kot kandidat za štipendijo ICA. 1. novembra 1950 sem s sedmimi tovariši iz ostalih republik odpotoval iz Beograda z Jugoslavia ekspresom v Frankfurt in naprej v Essen. Specializacija v Nemčiji je trajala mesec dni in je zaradi večjega števila štipendistov dobila ekskurzij ski značaj. Vendar sem si lahko precej natančno ogledal večino rurskih jam. Uspelo mi je dobiti tudi nekaj zanimivih podatkov o Porurju samem.
Porurje je eden največjih premogovnih bazenov v Evropi. Glavni de1 nemške industrije je neposredno nad premogovnimi sloji. Vsa ta industrija bazira na tem rurskem premogu.
Porurje samo pa bi lahko imenovali ogromno mesto s približno 13 milijoni prebivalcev, saj so obstoječa mesta tako blizu eno poleg drugega da med njimi sploh ni pravega presledka ali pa prehajajo celo eno v drugo.
a) Premogovna ležišča: Vsa glavna in najbogatejša ležišče črnega premoga v Porurju spadajo geološko k severozahodni evropski premogovni verigi, katera se vleče s prekinitvami od Anglije preko severne Francije, Belgije, Nizozemske, ahenskega in porurskega revirja in naprej do saške dežele. Skupna površina rensko-westfalskih nahajališč črnega premoga je ca. 6200 km2.
Približno četrtina te površine je odprta z jaški, četrtina raziskana z vrtinami, ostala polovica pa predstavlja še neraziskane cone.
Kot rurski premogovni bazen se smatra področje med rekama Ruhr in
Lippe. To področje je popolnoma raziskano z vrtinami ter v glavnem že odprto z jaški.
Dd vzhoda se to področje vleče od mesta Homm preko reke Rhein do nemško-nizozemske meje (140km).
Na jugu tega področja pridejo sloji na dan (izdanki), proti severu pa so prekriti z debelimi plastmi krednega lapora. Kadunja okrog reke Lippe sega v globino 700—1000 m ter se ta globina premogovnih plasti proti severu še poveča.
Skupna globina plasti, kii imajo še premogovne sloje, je 2900 m. Tu je 55 premogovnih slojev dobrih za odko-pavanje ter 25 slojev še možnih za odkopavanje.
Pri srednji debelini slojev 1,0 m da to skupno ca. 80 m debelo premogovne plast ali od vseh plasti do teh globin ca. 2,8% premoga. Celo premogovno področje porurja je na jugu močneje nagubano, proti severu so sloji polož-nejši in manj nagubani. Obstoji mnogo vseh mogočih prelomnic.
b) Premogovne zaloge
Ločijo sigurne zaloge: to so sloji, ki segajo do globine 1200 m ter verjetne zaloge, ki segajo v globino od 1200 m do 1500 m. Porurje ima ca. 65 milijard ton sigurnih rezerv ter okrog 56 milijard verjetnih rezerv. Skupno 121 milijard ton premogovnih rezerv.
Pri današnji tehniki odkopavanja kaže račun 48,6 milijard ton premoga možnega za odkopavanje, kar da 75% vseh osiguranih rezerv. Pri letni proizvodnji 150 milijonov ton so te rezerve zadostne še za 600 let.

i vedno zasledim." a'nih besed o na epem Velenju od ljudi, Ki si naše mesto ogledujejo ob prilikah rajnih izletov, delegacij in podobno. Vsi se naravnost čudijo urejenosti in ureditvi našega kraja, za katerega pa žal večk-a' sani u-'-t---ljamo, da ni zmeraj in povsod u ep tako, kot ga vidijo tujci in kot b: pravzaprav moral biti.
Če pogledamo nekaj let nazaj, bo mo lahko z lahkoto ugotovili, da je za ureditev našega mesta, parkov ir zelenic bilo potrebno ogromno truda in žuljev prostovoljnega dela, katerega ui'e so se dvigale v več sto tisoče Vsi — ki pa jih ni bilo malo — so
•!•■> ic :j".ov> početje podlo in divjaško.
Kje si tovariš in tovarišica, ki sta -ama zgradila to, o čemer teče beseda, povej ta tem ljudem, da uničujejo, kar je vajinega, kar je last nas vseh skupaj. Kje ste hišni sveti, ki ste prvi po zakonu odgovorni za urejevanje in čuvanje svoje okolice. Kje ste vsi pre-' a'ci Ve'eoja, zakaj ne vidite teh i podobnih stvari? Seveda bomo pa najprej morali rešiti te stvari doma, v naših hišah. Hišni sveti so dolžni, da objasnijo svojim stanovalcem, da je njihovo početje škodljivo in nedostojno, če kdo ravna tako, kot smo čuli Hišni sveti naj bi nemudoma uredili skupno z vsemi svojimi stanovalci svoje okolice, naj bi pokazali
j\aša okoli
takrat vložili ves svoj prosti čas in pomagali na vseh koncih našega kraja s svojim prostovoljnim delom, pa najsi bo pri urejevanju parkov, zelenih nasadov ali cest, igrišč, poti itd. Da so se zaradi tega prihranila finančna sredstva, ki smo jih vložili za izgradnjo novih stanovanj, si lahko vsi skupaj štejemo v velik uspeh posebno še zato, ker smo lahko nudili stanovanja ljudem, ki so jih bili nujno potrebni.
Sleherni tovariš in tovarišica, ki sta vložila nešteto prostovoljnih ur v to skupno korist velenjskega rudarja, sta se zavedala, da delata za sebe, za svoje najmlajše in za okras svojega doma.
Zal, danes ugotavljamo prav nasprotno. Naše zelenice, parki in ostali zeleni nasadi, ki so vrsto let bili le v ponos nam Velenjčanom, so postali cela sprehajališča. Brezvestni ljudje prav gotovo pa tisti, ki so za to prispevali bore malo ali pa nič, so napravili iz naših zelenic sprehajalne poti, športna igrišča itd. Po naših zelenicah se brezvestno postopa, pole-žava, igra nogomet itd.
Vse te in podobne stvari nam dajo mnogo misliti, ali ni to vse skupaj naperjeno k temu, da se hoče in mora neizprosno uničiti vse, kar je ustvarila pridna roka našega rudarja, našega delovnega človeka, ki je že itak vložil vse svoje sile na svojem delovnem mestu v jami ali drugod, da si ustvari lepši jutrišnji dan, sebi in svojim otrokom, ki naj bi uživali sadove dela.
Tu pa nastaja vprašanje, ali naj dopustimo takšno ravnanje nekaterih brezvestnih ljudi, ki na takšen način kažejo svoj karakter in svoje razumevanje do ustvarjenega. Vprašamo se ali imajo takšni ljudje pravico počenjati stvari, ki jih počenjajo. Verjetno bo vsakdo, ki se počuti, da je njegovo delo omadeževano, ostro obsojal takš na početja. Mirno bi lahko postavili zahtevo vseh tistih, ki so doprinesli vse za to, kar Velenje ima, da se takšne ljudi, ki ne in nočejo upošte vati vloženega truda svojega sočloveka, ostro obsodi in se jim predoči,
t ca
da imajo neposredno pravico odločati pri tem, ali bo okolica njihovih hiš res vzorno urejena. Zavedati se moramo dejstva, da je okolica hiše ogledalo ljudi, ki v njej prebivajo. Tujci in ne samo tujci, tudi domačini lahko zaključijo, če je okolica neurejena da s stanovalci v hiši nekaj ni v redu
Zato ne čakajte, hišni sveti, da var bodo morali razni organi nenehoma opominjati in opozarjati na čistočo v in izven vaše hiše. Povejte ljudem, če tega res sami ne vidijo, da bo potrebno proti takšnim uvesti in povzet' najstrožje ukrepe, če bi se takšno po četje nadaljevalo;
Prav s tem v zvezi pa moramo pogledati tudi na vzdrževanje naših sta novanj in naših hiš nasploh. Prav vs; dobro vemo, da danes pri tej stopnji družbenega upravljanja lahko hišn: sveti samostojno razpolagajo in odločajo o finančnih sredstvih, ki se ste kajo v obliki stanarine. S temi sredstvi, ki pa v posameznih primerih niso majhna, moramo hišni sveti brezpogojno vzdrževati stanovanjsko hiše tako zunaj kakor znotraj nje, v kolikor seveda dopuščajo zakoniti p ed pisi. Pri vsem tem pa vidimo, če le
'a si seveda ohranijo dobre odnose in podobno. Toda ti tovariši pozabljajo, da so s tem zapravili že mnogo kar se tiče ugleda njih samih in pa celotne hiše, če se take nedovoljene stvari dopuščajo od strani odgovornih funkcionarjev hišnih svetov. Ti ljudje, pa naj si bodo člani hišnih svetov ali ostali prebivalci hiše, so verjetno pozabili, da je njihovo stanovanje stalo od 3—4 milijone dinarjev in da mora služiti svojemu namenu 100 let Če se takšno stanovanje potem kvari in razbija z raznimi črnimi menzami z velikim številom abonentov, potem je jasno, da bo nujno potrebno proti takšnim ljudem uvesti najstrožje ukrepe, ki pridejo v poštev pri takih brez-vestnežih in razbijalcih naše skupne lastnine. Prav bi bilo in v nekaterih primerih že tudi skrajni čas, da delodajalci in stanodajalci preselijo v slabša stanovanja, ali pa marsikje bi ne bilo odveč takim ljudem odpovedati stanovanje skupaj s službo. Hišni sveti bodo nujno morali posvetiti vso pozornost takim primerom, vršiti občasno s predstavniki stanodajalcev preglede stanovanj in takoj reševati nanizane probleme. Če bodo vsi hišn; sveti posvetili temu in pa u"ejevanjv svoje okolice res vso skrb, ki jo morajo po zakonu, potem verjetno takih primerov ne bo. Če pa tudi v bodoče to ne bi pomagalo, pa se bodo moral1' tudi proti hišnim svetom podvief ustrezni ukrepi.
K vsemu navedenemu pa moram dodati še besedo o naših trgovskih ir gostinskih lokalih.
Marsikdo bi verjetno pri izgradnj' našega Jezera, ki je bilo v "očtni u e jeno tudi s prostovoljnim delom ne verjel, da bi takšen privlačen objek' kot je to gostišče, lahko bil radnjo čase tako nečist, neurejen, za lema jen kot je. Imamo prime"e, ko so 'u izražajo, da je nečista okolica tej gostiš"a velikokat vrok za oviro 1 večjemu dotoku izleti'" o - i ' gos Če je temu tako, potem je nara d j ž nost postaviti pahtevo da s"1 objekt ki smo ga vsi skupaj zgradili, rer vzdržuje tako, kot takšnemu objektr odnosno gostišču pripada Če se p.'
nase ogledalo
natančneje pogledamo, da temu le n; povsod tako. Nekateri hišni sveti (še sreča, da je teh manjše število) ne polagajo nobene pažnje in pozornost1 na to, ali so potrebna hiši kakršna koli poravila, ali ljudje, ki v njej sta nujejo vzd.žujejo svoja stanovanja ■ redu, ali je okolica čista, ali so pla toji pred hišami vedno čisti itd. Pogosto pa je le nasprotno. V hišah sc dogajajo protizakonite reči, kot sc črne menze, črno točenje alkoholnih pijač in podobno. Hišni sveti ne vodijo računa, ali so stanovanja p.ed pisano in v redu vzd-ževana, dopu ščajo med stanovalci prepire, pretnp in tako dalje. Povečini se ti tovariši ali tovarišice izgova jajo, da se n že iijo vmešavati v zadeve drugih ljudi.
stvar ne bi izboljšala, potem pa se na; pove vzrok, zakaj in kje tiči ovira da je kraj, kjer bi red in čistoča mo rala privabljati ljudi, takšen, kako" smo ga opisali.
Prav tako kot gostinski, bi morali tudi trgovski lokali čutiti dejstvo, de je čistoča pred lokali že naravnos1" povezana z njih notranjostjo. Vsekakor bo nujno potrebno, da bodo lokali skrbeli za večjo čistočo, kot do sedaj, kar bo vsekakor poviševalo le njihov ug^d. Danes pa opažamo, da i so p eve: navduSeni nad čisto--u kar pa niso krivi sami, marveč i. . ;i skupaj, ker te stvari mirno gle-amo in p enašamo, ne da bi dvignili -voj glas.
/Morda bi bilo prav, da povzamemo ;z vsega navedenega naslednje zaključke:
0 Da se odpravijo vse nepotrebne poti iz naših zelenic, namesto njih pa raje vzgaja cvetje, kar bo vsekakor prispevalo k še večjemu ugledu našega mesta.
0 Da se odstrani vsa bodikava in ostala žica z naših nasadov, kar nam daje občutek logorizma.
0 Da se namesto prepirov med stanovalci raje posveti več časa vzdrževanju stanovanj, hiš in okolice.
Pol leta
Na VI. redni seji upravnega odbcra Delavske univerze, ki je bila marca, sc razpravljali o dosedanjih rezultatih dela. Prva polovica šolskega leta je bila zelo pestra na vseh sektorjih, tako da je skozi razne forme dela š'o preko 4000 državljanov. Seja je ugotovila kvalitetni skok v delu, ki se izraža v množičnem obiskovanju intenzivnih oblik izobraževanja. Letos je bilo namreč okop 1000 slušateljev na raznih tečajih, seminarjih in šolah, kar je v primeru z lanskim letom velik napredek.
Na ideološko-političnem sektorju je že uspešno končala delo politična šola V teku so predavanja v okoliških vaseh, ki so v primeru z obiskom sličnih predavanj v mestu Velenju zelo dobre obiskana. V Velenju sta bili dve predavanji z eksternimi predavatelji. Predavala sta tovariš Drago Druškovič, direktor Inštituta za manjšinska vprašanja in tovariš Sergej Vošnjak, predsednik komisije za tisk pri glavnem odboru SZDL v Ljubljani. Čeprav sta bili predavanji zelo kvalitetni, je bil obisk sorazmerno slab in zato ob tej prilik' pozivamo Velenjčane, da se takšnih predavanj v bodoče številneje udeležijo DU je priredila tudi seminar za mlade komuniste in kratek marksistični krožek v Ind. rudarski šoli.
Zelo močna aktivnost je bila zapa-žena na sektorju družbeno-ekonomske-ga izobraževanja, tako da je seminarje za delavsko samoupravljanje do seda' obiskalo že čez 300 članov delavskih svetov v občini. DU pa pripravlja šc seminarje za člane kmetijskih zadrug člane upravnih odborov zdravstvenih ustanov, člane šolskih odborov, predsednike, tajnike in blagajnike hišnih svetov in za sekretarje osnovnih organizacij ZKJ. Poleg tega je pripravljen program dveh predavanj za vse kolektive gospodarskih organizacij v komu ni, v katerih bodo dobro pripravljen' predavatelji obravnavali družbeni plar s posebnim poudarkom na nov gospo darski sistem in o delitvi dohodka. Dru go predavanje pa bo obravnavalo vsr I nove momente v dravskem upravlja nju, ki se pojavljajo v zvezi z novirr gospodarskim sistemem.
Poljudno znanstveni sektor je orga niziral »šole za starša«, v katerih je bilo vpisano čez 100 redn'h slušateljev v komuni. V teku pa so »šole za živ-1 Ijenje« v Velenju in Šoštanju, ki jih
O Da se takoj odpravijo vse črne menze iz naših stanovanj, stanovanje pa uredi kot mora urejeno biti.
0 Da so za igranje žoge le zato določena igrišča, ne pa naše zelenice.
#	Da se uredijo otroška igrišča za naše malčke, da si ne bodo iskali prostora tam, kjer jim pač danes najbolj ugaja.
O Opozoriti ljudi, da so dovolj široke asfaltirane poti in zato ni potrebe za prehode preko trat.
#	Posvetiti čim več pozornosti notranjemu kakor zunanjemu vzdrževanju stanovanjskih hiš.
univerze
obiskuje pretežno mladina. »Sole za življenje« so zelo interesantne, ker obravnavajo probleme, ki mladino zanimajo. To so predavanja o spolnem življenju, o razvojnih težavah mladega človeka, o estetski vzgoji, o lepem obnašanju itd. Med predavatelji se nahajajo naši zdravstveni delavci, in sicer dr. Zargaj, dr. Resmanova in pedagogi. Omenjeni sektor požrtvovalno vodi tovariš Vinko Smajs.
Po strokovnem sektorju se v okviru Delavske univerze vršijo tečaji za rudarsko stroko, a v pripravi so tečaj1 za lesno in zidarsko stroko.
Te dni so se končali kolokviji na večerni Srednji ekonomski šoli, kjer je 27 kandidatov uspešno opravilo izpite
Z razvojem Velenja v močan industrijski center se je pojavila potreba tudi po kulturnoprosvetnem in športnem delu. Deloma skrbijo za to dve osemletki, DPD Svoboda in pa TVD Partizan. Mnogo pa je otrok, ki so glasbeno nadarjeni, možnost šolanja pa je bila minimalna. Redki dijaki, ki so si hoteli pridobiti vsaj osnovne znanje iz violine in klavirja, so bili priključeni glasbeni šoli Šoštanj, ki je imela svojo »podružnico« v skromni hišici sredi današnjega parka. V takšnih razmerah je dobivalo glasbeno vzgojo okog 25 otrok. Zaradi zanimanja otrok za razne zvrsti glasbene dejavnosti pa je potreba po trdnejši glasbeni vzgoji rastla z vsakim dnem
Za državni praznik — 29. nov. 1960 -i- je bil dokončan nov kulturni dom v katerem je velenjska glasbena šola dobila primerne prostore za svoj razvoj. Zaradi tega in z nastopom novega ravnatelja, nadarjenega glasbenega pedagoga tov. Antona čorbiča je bila ustvarjena osnova za samostojno glasbeno dejavnost v Velenju.
Na splošno željo Velenjčanov je bila s 1. januarjem 1951 ustanovljena samostojna Nižja glasbena šola v Vele-
Če bomo vse to upoštevali, če bomo vsi skupaj zainteresirani, da se te stvari odpravijo, potem bomo lahko s ponosom povedali tujcem, da je to naše, da smo si to sami ustvarili in tudi zahtevamo, da je to ohranjeno in nedotaknjeno, ker le takrat bo lahko vse skupaj služilo še za večji okras našega mladega in lepega Velenja.
V bodoče bodo stranke, ki ne skrbe za svoja stanovanja imensko .obravnavane v našem časopisu.
Srednja ekonomska šola ima vso pomoč matične šole iz Celja, njeno delo pa je pokazalo, da so bili domači predavatelji zelo požrtvovalni. Tovariš Božo Tvrdy je vodja te večerne šole.
Poleg tečaja za angleški jezik je v sklopu DU organiziran tudi drugi de1 tečaja za pridobitev visoke kvalifikacije iz kovinske stroke v Termoelektrarni Šoštanj.
Na seji upravnega odbora je bil izvoljen nov predsednik tovariš ing. Mali Ludvik, ker dosedanji predsednik tov Ivo Jamnikar zaradi preobremenjenost ni mogel več opravljati te funkcije Prav tako je bilo predlagano, naj bi v prihodnje, ko bo iztekla mandatna doba sedanjemu upravnemu odboru, zmanjšali število članov na 9 do 11, zato da bi upravni odbor bil bolj elastičen v svojem delu.
V. V
nju. Od prvotnih predmetov: violine, klavirja in teorije je razširila svoje delovanje tudi na trobila, pihala in pouk harmonike. Z razširitvijo učnih predmetov je naraslo tudi število učencev na 112. Čeprav se šola trenutno še bori z začetnimi težavami, je po dobrih dveh mesecih samostojnega dela ustvarila dober nastavniški kader, ki skupno s šolskim odborom, kateremu predseduje kapelnik rudarske godbe tov. Marin, uspešno rešuje probleme glasbene vzgoje naše mladine V kratkem razdobju je imela šola dva sestanka z roditelji, ker se zaveda, da je uspešno delo v šoli odvisno, od sodelovanja s starši. Lep odziv staršev pa opravičuje dober sloves, ki ga danes šola uživa, saj se dogaja to, da šoštanjski dijaki ob pomanjkanju lastnih nastavnikov obiskujejo velenjsko glasbeno šolo. Javen nastop, ki ga je dala šola ob zaključku polletja, je velenjska glasbena javnost, zlasti pa starši otrok te šole, toplo sprejela.
Šoli primanjkuje še inventar— zlasti šolske klopi. Ko bo sprejet družbeni plan občine, bodo rešeni tudi ti problemi in bo šola lahko zaživela še bolj sproščeno in še z večjimi uspehi
NAŠA
GLASBENA ŠOLA
delovanja delavske
TRIPČE DE UTOLČE
Za Dan republike — 29. nov. 1960 — je velenjska Svoboda dobila za svoje delovanje nove prostore v kulturnem domu in s tem tudi nove možnosti za svoj razvoj. 2e sedanje delo dru štva je dokazalo visoko odrsko kvaliteto, ki prerašča že zmožnosti amaterizma in z uspehom uprizarja dela ki bi celo za poklicna gledališča predstavljala resno nalogo.
Pred kratkim smo imeli priliko gledati Držičevo komedijo »Tripče de Utolče«. Ta dalmatinski komediograf nam je znan že po Botru Andražu Delo samo, kot večina Držičevih, nam kaže razgibanost dalmatinskega temperamenta in razen zabave nima drugih tendenc. Režije tega dela se je 7 uspehom lotil tov. Korun, ki nam je znan kot režiser že od Brehtove »Be-raške opere«. Težko je reči, ali nas je bolj pritegnila igra sama po vsebini s svojimi domislicami, realistična sce na dalmatinskega genra, živopisanost kostumov, odrska razgibanost, ki je šla včasih do razposajenosti ali igralsko podajanje posameznih likov. Vse je bilo skladno zlito v eno celoto, ki je v treh predstavah do solz zabavala velenjsko publiko.
Tradicija našega odra nam postavlja na deske vedno iste igralce. Pri tej igri pa smo bili prijetno presenečeni, ko smo gledali toliko novih igralcev, ki jih je režiser smelo in 7 velikim uspehom vpletel v odrsko dogajanje. Pravo odkritje za nas je bila Kata — to je Držičev Pomet — ki jo je odlično podala Majda Kalandrova To, kar nam je pokazala v tej vlogi presega vsa pričakovanja in vloge v boljši obliki, kot jo je podala ona, ne bi zmogel niti poklicni igralec. Bila je resnično prebrisana, ne samo kot služabnica Tripčejeva, ampak tudi kot igralka. Omembe vredna igra je bila vloga poveljnika straže v osebi tov Kindlhoferja. Njegova doživeta vloga čeprav včasih nekoliko pretirana, je lepo pristojala okolju uniformirane oblasti. Ne bilo bi prav, če bi prezrli dobro igro tov. Zrimškove, Skornška Hrovata in Hercogove, saj so ti igralci mnogo pripomogli do uspeha, kakršnega je doživela igra. Prav gotovo so si ti igralci, ki smo jih skoraj vse prvič gledali na odru, zagotovili stalno udeležbo v igrah in tudi publika bi jih odslej težko pogrešala. Tripčeju odrežejo vse vloge, vsekakor pa mu bolj ležijo komične, kar je dokazal že v »Vzornem soprogu«. Ce si je v tej vlogi zastavil za cilj zabavati publiko je to vsekakor dosegel. Ne bi pa smel dopustiti, da ga je to včasih zavedlo v rahlo karikiranje.
Režijsko je bila snov speljana zelc dobro, z mnogimi lastnimi domislicami in odrskimi efekti, kar dokazuje mojstrske prijeme pri oblikovanju posameznih likov. Režiser je uporabil vse možne odrske efekte in z njimi dosegel uspeh, na katerega je lahko Donosen. Čeprav je igralski kolektiv
homogen, se je vendar čutila raznolikost posameznih dialektov, ki so bir dalmatinskemu nekoliko bližji samo r primorskimi karakteristikami. Te pa je uporabljal samo Tripče, kar je enot nost sloga po jeziku medsebojno nekoliko odtujilo. Ker smo že čuli na odru slovenščino, ne bi prav nič motilo, če bi se režiserju med drugim »zdelo« namesto »paralo«. Smiselno bi sc morda lepše odvijala vsa slika pred
nami, če bi režiser avtorjeve domislice časovno enakomerno porazdelil v obe dejanji, da ne bi včasih čutili praznine dogajanja na odru, drugič pr prenatrpanost dogodkov. Slabo ob vladanje teksta je stara hiba velenj skega odra, ki pa se pri komedijah to liko ne opazi. Sicer pa moramo pri znati, da je vsa igralska skupina z režiserjem in pomožnim osebjem pokazala zelo veliko ljubezen, požrtvo-vanje in resno delo skozi dva meseca in le na ta način dosegla kvaliteto ki jo je pokazala v tej igri.
V
Šport
SKUPSCINA DRUŠTVA PARTIZAN-RUDAR
Dober teden dni je minil od letne skupščine STVD Partizan-Rudar. Skup ščina je ugotovila.precejšnjo nedelavnost dosedanjega UO in vaditeljskeg? kadra. Vse dosedanje delo se je odra žalo v glavnem v nogometu, rokometu košarki, nekaj vidnejših uspehov pa se dosegli dvigalci uteži. Izredno delavn' pa so se pokazale plavalna, veslaška ir smučarska sekcija-skakalci. Toda v vssh teh in ostalih sekcijah so se omejeval' zgolj na osnovno število v ekipi, osta lih pa niso pritegnili. Vse to je vod ic k preveč enostranski dejavnosti Partizana. Za vsem tem pa je ostala velika množica ljudi, ki imajo veselje do športa, a jih niso pritegnili.
Naloge novega UO bodo sedaj precej težavnejše. Moral bo posvetiti velik del svojega dela množičnosti športa v Velenju. Osnovna naloga je pritegniti staro in mlado, od pionirjev, mladincev pa vse do najstarejših članov. Pri vsem tem pa bo moral pritegniti tudi ženske vrste, kar do sedaj ni bilo. Vzroki, zakaj je tako malo žensk vključenih v Partizan, niso pojasnjeni. Upam pa, da bodo gledalci z enakim navdušenjem krepili in bodrili vse ženske ekipe, ki se bodo pojavile na naših športnih terenih in jim dali enakovredna priznanja v doseganju športnih ciljev kot vsem moškim ekipam.
Na skupni seji SZDL, UO STVD Partizan in predstavnikov LMS na področju mesta Velenja se je vodstvo SZDL izrazilo, naj bi v novi upravni odbor predlagali mladince z utemeljitvijo, da se bodo mladinci laže prilagodili naglemu razvoju in zahtevam športne dejavnosti ter tako laže pritegnili široke množice v društvo Partizan. K izdelavi kandidacijske liste za novi UO je nemudoma pristopil rudniški komite LMS ob sodelovanju aktivov TE Velenje, Gorenje in IRS. Predlagani in izvoljeni so bili najbolj delavni mladinci, ki bodo kos vsem težavnim nalogam, ki jiih čakajo. Izvoljeni so bili:
Boris Salej, Marjan Pavčič, Friderik Bešter, Ferdinand Korpnik, Ivan Fijavž Jože Aljaž, Ivan Meh, Edo Krajšek Srečko Stefančič, Franc Cesar, Rudi German.
Da bo delo UO čim uspešneje, pozivamo vse občinstvo mesta Velenja k sodelovanju, k izpolnitvi najosnovnejših nalog za dvig dejavnosti STVD Partizan-Rudar	-jB-
Veslaški klub
Veslaški klub je bil v Velenju ustanovljen šele v letu 1960. Sestavljajo ga pretežno mladinci Industrijske rudar ske šole. Po ustanovitvi je klub pristopil k izgradnji čolnarne ter čolnov. Sad prostovoljnega dela v letu 1960 je lep-čolnarna na bregu velenjskega jezera ter preko 20 čolnov, in sicer kajakov ir sandolin. Vzporedno z urejevanjem no vega športnega objekta ter z zgraditvijo čolnov se je pričelo z rednimi treningi veslanja na mirnih vodah. Za zaključek sezone v preteklem letu so bile klubske tekme, in sicer 2. oktobra, kr se je pri čolnarni zbralo 21 tekmovalcev.
Tekmovali so v sandolinah — eno sedih, s sandolinami — dvosedi ter s kajaki.
V	tekmovanju v vseh treh disciplinah je bil najboljši tov. Marhart Albin (590 točk), za kar je prejel klubski pokal za leto 1960. Drugi je bil tov. Kandolf Jože (570 točk) in tretji Cedej Jože (550 točk).
Po zaključku sezone to delo ni povsem zamrlo, saj so člani urejevali čol ne ter pričeli z izgradnjo novih platnenih kajakov.
V	letošnji sezoni namerava klub, po leg rednih treningov in tekmovanj na jezeru, organizirati treninge tudi na tekočih vodah, in sicer na Savinji ter izvršiti spust po Dravi od Maribora do Ptuja. Za ureditev okolice okrog čolnarne pa so člani že v prvi polovici meseca marca pričeli s prostovoljnim delom. Da bi klub, ki trenutno šteje 38 članov, pomnožil svoje vrste, vabi vse mladince in mladinke, ki imajo veselje do veslaškega športa, da se vključijo v klub. Prijave se sprejemajo v čolnarni v popoldanskem času.
Aljaž Tone