List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vreti in v Gorici domu .poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva ,.Gorica* je cena določena, kakor za drug^ naročnike. Posamezni listi se prodajajo 'po 6 solil, pri knjigarju Sobar -ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravništvo v uunskih ulicah h. štev. 38G. Vse pošiljata naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanila samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
VABILO.
Odbor slov. mirodno-pol. društva »GORICA* vabi vse p. n. gg. društvenike k
rednemu občnemu zboru za četertek 28. tek. meseca maja ob 2. uri popoldne v dvorano slov. čitalnice v Gorici.
Na dnevni x*ed. pride:
1.	predsednikov nagovor;
2.	tajnikovo poročilo;
3.	denarničarjev letni račun ;
4.	volitev novega odbora in sicer: predsednika, 8 odbornikov in 5 namestnikov ;
5.	predlog, kako bi se dalo plačevanje bolnišničnih stroškov občinam polajšati.
Ker je volitev odbora in 5. točka jako važua, nadejamo se, da pridejo čč. gg. društveniki v obilnem številu k posvetu.
Vabilni list je ob enem vstopnica, za-toraj naj ga vsak seboj prinese.
V G>rici dne 11. mn ja 1874.
ODBOR.
Cerkvi evetó rožice.
Nekdaj so bile evropejske države krščanske; vladarji in podložniki (državljanov ni bilo) so verovali na neumerjočnosfc duše. Vsi so bili prepričani, da prihodnje življenje je veče cene, ko sedanje. Mislili so, da svet in čas imata sari n ta namen, da lum pridobita srečno večnost. Bog in večnost sta bile zvezdi vodnici, na kteri so se ozirali pri vsem svojem dejanji. Kar se dobi v zgodovini slabega, vse so ljudje takrat storili, ko niso imeli pred očmi zadnjega cilja.
Zdaj se je ta reč zasuknila ; novi modrijani učijo drugači; pravijo, da resnično
in gotovo je le to, kar se z o5mi vidi, in kar se da z rokami prijeti. Gotov je denar, ki se šteje, gotov je trebuh, ki se čuti, gotovo blago, ki se vaga, hiše in posestva, ki se vidijo. Na človeku je le to gotovo, da se rodi, da jé, pije, se ženi, in da u-mrje. Vse drugo, kar se govori o duši, o Bogu, o večnosti, so kvante, ktere se ne sinejo omenjati v olikani družbi. K veče-mu, ako je kdo tako šibek, da potrebuje verskih tolažil in trapil, naj premišljuje te reči na samen, skrivši doma v spalnici, nikar pa ne javno. V javnost, v družbo spada le to, kar gre na mero in vago, vse drugo je privatna stvar.
Država nima, po mislih takih moder-cev, drugega posla, ko državljane učiti in premožne delati. Učiti jih mora, da prva mali vseh ljudij je amerikanska opica, da človek je prost, da cerkvene in božje zapovedi ne vežejo, da pokorščino je dolžan edino le državnim postavam, in sicer iz prepričanja, ne iz strahu. Ako bi se pa kdo predrznil drugači misliti in delati, neg » zahteva postava, naj vé, d*a so pripravljeni žendarmi, ječe in kanoni. Učiti jih mora, da pravica je to, kar državni zbor sklene, in da je to resnica, kar izrečejo profesorji z očali. Premožne pa naj stori državljane tako, da odvzame bogatim, kar imajo, in razdeli med uboge.
Do take države niso še nikjer prišli, vendar se ji vedno bolj bližajo; in še nikoli se niso s tako močjo za njo borili, ko ravno zdaj. — Na prvi pogled se vidi, da v novi državi bo nekaj nepotrebno, in to je cerkev. Cerkev in nova država se ne bota nikoli sprijaznile, ker njihovi nauki so popolnoma nasprotni. Država neče spoznati nobenega nad sabo; cerkev pa uči, da veči, ko država, je Bog, da vse državne
postave, nameravan ja in dejanja morajo biti tako vravnana, da ne nasprotujejo božjim postavam. Iz tega je nastal boj in cerkvi dajejo na zbiro : naj se državi podvrže, ali naj odstopi, to je : naj sama sebe uniči, ali naj se pusti uničiti.
Za izid te vojske nismo v dvomu, ker 1. cerkev ima za se besedo svojega vsta-novitelja, 2. orožje vojskujočih se je neenako ; cerkvi služi beseda in duh, državi meč, 3. država sama spoznava svojo slabost, je toraj res slaba. Ako bi bila država prepričana svoje veljave in moči bi se polagoma, na tihem razvijala, prepustivši cerkev samo sebi, kokler bi je s svojo močjo in bliščobo ne postavila v temo, kakor dela solrice, ki ne začenja vojske z zvezdami, ko vzhaja, ampak mirno se vzdiguje na veličastnem vozu s tako svetlobo, da vse zvezde in luna pred njim same od sebe obledijo.
Oglejmo si zdaj nekoliko boj evropejskih vlad proti cerkvi. — Prvo beco so dali cerkvi svobodoljubni Švicarji, o kterih se je dolgo časa govorilo, da znajo spoštovati svobodo bolj, ko vsako drugo ljudstvo v Evropi. Vlada je pregnala škofa Mermil-loda in Lachata, akoravno imajo postavo, da se ne sme pregnati švicarsk državljan brez sodnijske preiskave. Za duhovnike so skovali postavo, o kteri so vedeli, da je ne morejo spolnovati, ako hočejo ostati zvesti duhovniki. Ali ravno to jim je bilo všeč, ker iskali so prepira, in pregnali so iz dežele čez 100 duhovnov, potem ko so jim vse porubili, kar so imeli. Cerkve so zaprli in verniki so se shajali v druge javne prostore; prepovedali so jim tudi te, in zdaj se zbirajo k molitvi večidel v skednje brez duhovna, brez altarja, brez daritve. Novorojene otroke krstijo sami, umira-
Šokci.
Kaj pa je to ? poreče marsikteri izmed naših bralcev, ko zagleda ta napis. Le potrpi en malo, preberi ta le sosta vek, pa najdeš in izveš, kaj so Šokci. Te dni sem zopet pregledava! madjarski katoliški list »Katholikus Nčplap*,leta 1867, in tu sem sosta vek našel, z naslovom »A Sokaczok*, ki ga je neki »Koszor* spisal. Koj sem se spomnil prigodeb nemirnih let 1848 in 1849, ko je tod skozi vedno mnogo vojakov hodilo v italijanske dežele, ki so bili iz vseh del naše mnogojezične Avstrije, ter smo po ulicah našega prijaznega mesta slišali nemške, češke, poljske, rusiuske, slovaške, madjarske, rumunske, srbske, hr-vaške, slovenske, italijanske in laške glasove. Ne vem, sem bil li sam, kakor je
večidel moja navada, ali pa je bil rajnki g. Matevž Hladnik z menoj, ko sem nekega vojaka, ki je slovansko govoril, radovedno vprašal, od kod da je ? »Ja sem Šokac* mi je odgovoril, s čim ur mi ni bilo nič pomagano, ker nisem bil do tistikrat še nikoli tega imena slišal, še manj* pa vedel, kaj pomeni. Vprašal sem na dalej, ali priprosti vojak mi je vedno isto odgovarjal, in se meni čudil, da ne vem kaj in kje so Šokci. Zato sem se radoveden djal nad ta sostavek v omenjenem »Nčp-lap*-u, in kakor je bil zanimiv za mene tako sem si mislil, utegne zanimati tudi »Glas*-ove bralče. Podani ga tedaj poslovenjenega tako, kakor ga je »Nčplap* prinesel.
»Ako je kje, to je gotovo v naši deželi — piše ravno kar omenjeni Koszor v rečenem listu — da živijo ljudje vkupej, ki spadajo k raznim narodom, in se od
Madjarov ločijo po svojih lastnih šegah in navadah, po svojem jeziku in mišljenji, po svojem domačem življenji in po svojem obnašanji., Tako pojdimo n. pr. v Šomožko, Baranjsko županijo, ali pa v Bačko, in najdemo neko ljudstvo, ki so oddelek Slovanov, sicer pa niso nič druzega, kakor Bošnjaki, kteri bO nekdaj iz Bosnije tu sem se preselili, da so utekli pred grozovitnimi Turki. Ti Bošnjaki pa, ako je vprašaš, kaj da so, ne pravijo, ni da so Bošnjaki, ampak Sokci. (v ednini Šokac ali Sokec). Njih jezik je prijeten, lepoglasen in všečno-naglašen (gyOnycrti, hangzatos, s kelleme-sen ékezetes), in tako govori uže, tako rekoč, otrok, ki še srajčico nosi. Trizložne besede imajo naglas večidel na sredi n.pr. Katača, Katica. V dvozložnih naglašajo zdaj prvi, zdaj drugi zlog n. pr. voda, požar*.
»Po veri so vsi do enega katoličani, in dokaj pobožni, in so zanašajo tako na
joči ne prijemajo ss. sakramentov, umrli ne dobivajo cerkvenega pogreba. Na mesto pregnanih duhovnov vsiluje vlada duhovne odpadnike, ki nimajo zveze s pravo cerkvijo.
Enako se godi na Pruskem; pregnali so jezuite, ker so učili, da tudi cesar iu ministri morajo biti Bogu podložni. Izdali so potem postavo, da duhovnov ne sme po-dučevati, postavljati, prestavljati iu odstavljati škof, ampak vlada, ki je na videz Lutrove vere, v resnici pa v rokah prostozidarjev, škofje naj bi bili le državni uradniki. Ker se škofi tej postavi vstavljajo, so enega že odstavili, štiri so v ječo zaprli, nekterim so vse punibili, drugim pa še le nekoliko. Vsakega duhovnika, ki je škofu zvest, in gre na mesto, ktero mu odloči, kaznujejo z 20O tolarji. Ako neče plačati, ga nihajo;, ako ui kaj rubati, ga zaprejo; do zdaj so jih zaprli že okoli 500 po celem cesarstvu. Vse katoliške škofe in duhovnike na Pruskem čaka enaka osoda; zato so pruski škofi dali pastirski list na svoje vernike, v kterein od njih slovo jemljejo in jih podučujejo, kako naj se vedejo, ko ne bodo imeli škofov, ne duhovnov, ne maše, ne sakramentov.
Bolj odkritosrčno delajo na Ruskem. Tam so v eni škofiji katoliške duhovnike kar na enkrat pregnali brez postave; na njihovo mesto so vsilili staroverske pope. Kjer jih kmetje niso hoteli sprejeti, tje so poslali vojake, ki so nekoliko kmetov postrelili, druge pa prisilili da so pristopili k ruski veri.
Povsod hočejo cerkev narediti služabnico državi. V Švici in na Pruskem je pol protestantov, pol katoličanov; zato so dali hitro iz začetka ostre postave. Pri nas, v Avstriji, je večina katoliška, in verske postave, kakor jih je državni zbor odobril, ki pa nimajo še cesarjevega potrjen ja, so na videz nekoliko mehkejše; ali y resnici se ne ločijo od drugih, vse preseva isti duh. Ako pojde tako po začeti poti naprej, dočakamo v Avstriji vse to, kar se gori v Svici, na Pruskem in na Ruskem.
Zdaj naj spoznajo tisti, ki so pri zadnjih volitvah v državni zbor dajali glasove liberalnim kandidatom, na kaj so delali in komu so pomagali. Pomagali so cerkev vklepati, duhovnike preganjati, služ-
bo božjo odpravljati, pomagali so svobodo zatirati, stan pravice prezirati, pomagali so, da so se načrti verskih postav rešili po „svobodomiselnih (!) načelih*, po zahtevanji novošegnih modrijanov.
Ti modrijani imajo veliko število pri-kimovalcev iu občudovalcev vseh stanov iu vsake starosti. Sedijo po večem med profesorji, uradniki, naprediijaškimi ljudskimi učitelji, nekterimi župani, občinskimi tajniki, lačnimi dopisniki, žejnimi uredniki (redaktorji), zakotnimi pisači, zbeganimi študenti in dru^o falirano itelligeuco. Novoe»*-na šola in liberalno časnikarstvo rodi modrijane, o kterih pravi pesnik: Dixit stul-tus in corde suo : non est Deus. (Rekel je norec v svojem srci: ni Boga.)
Pri nas si daje ta domoljubna dru-hal brez lastue glave in brez žlahtnega srca raznovrstna imena ; zovejo se naprednjake, svobodnjake, liberalce, lučujake, narodnjake, celo komuniste in še drugači. Vsako teh imen ima svoj etimologični pomen ; vendar bi se močno motil, ako bi kdo mislil, da, kdor se imennje n. p. svobodnjaka, ve tudi, kaj je svoboda, živi svobodno in se bori za svobodo. To ne, ampak izbere si lepodoneče ime kot obleko, pod ktero skriva sebe in svojo neumnost *) in svojo sebičnost. Da se spozna, koliko tehta tak živ panj svobod«jaštva, napred-njaštva itd, se ne sme soditi po obleki, ampak je treba posamezne njegove nauke prerešetati.
Dopisi.
Iz gor iške okolice 5. maja. (Velika
opekamicu v Bukovici brez poslu ; pogrešana iltkUon.) Opekarnica v Bukovici, o kterej je bil že večkrat govor v cenjenem Vašem za vero in mili narod se potezajočem listu, ne dela že od početka marca t. 1. nič več. Opeka se je prav naglo in dobro zgotov-ljala ali ne tako pa apno, ktero so začeli že prav ceno po 40 kr. cent prodajati. A-koravno so stavili noter pravi apnenik in se je dala tudi ognju vsa moč, vsled katere se mora vsaki apnenik (kamen) v apno sežgati, se to s koncem februarja ni
hotelo več posrečiti, kakor je v začetku tudi za žganje apna vgodna poskušnja kazala.
Sumi se, da je bila tù kaka zlobna roka vmes *), ker je nek vsa ta, posebno za g. grofa 1)., ki je največ za do vršen je ope-karnice potrosil (vse z zemliščem vred stane nek nad 200.000 for.) nedraga nezgoda, v sodnijski preiskavi. Bili so v ta namen že nek tri delalci zaslišani. Je li kaj in koliko utegne na tem sumu resnice biti, bo morda preiskava na dan prinesla. Zato nečem til raznih govoric navajati, ki gredo po Bukovici in bližnji okolici od, ust do ust, dokler se vsa stvar ne razjasni po sodnijski natanjčni preiskavi.
Dobri kristjani, ki vsa svoja početja začenjajo z Bogom (velikim ne malim!) pravijo in trdijo, da to prihaja le od tod, kor brez Boga in brez klica Za božji blagoslov se je stavbeno delo začelo in končalo; zato da se je ona krvava katastrofa 1873 dogodila, kasneje pa ona povodenj opeko pokvarila in zdaj pa ne gre žganje apna srečno iz podroi. Naj si človek to stvar, kakor hoče v prevdarek vzame, naj-šel bo pri bolj temeljitem premišljevanju, da utegne vender le nekaj na tem resnice biti. Biljenski gospodarji (svojih) opekar-nic imajo vsi to hvalevredno navado, da pokličejo svojega duhovnika pri zažiganju, opeke iu apna, ki jim za srečen izid ognje-nico blagoslovi, ter ni se še slišalo, da bi se kdaj v tako blagoslovljeni peči kaj ponesrečilo, pač pa se je zgodilo, da se je nekemu to lepo navado prvikrat opustivše-lnu brž vse skup zrušilo. Morda je to le slučaj za liberalce kali, ki povsod le slučaj in materijo zavohajo ? !
Pet tednov t. j. od 25. marca sem se pogreša neka 24 letna deklina, ki je bila sicer prav lepega in nravnega krčanskega vedenja, po imenu Urša Krpan od Končev v renski fari, h. št. 143. Bila je že nekaj časa zmotčena in vsa zamišljena; storila pa ni nobenemu ničesa. Gor ruie-njeni dan* ob 11, uri zvečer so je vidile reke biljenske v Trst gredoče ženske iti po neki stezi tik Ipave blizo Renč; na njih pozdravljenje: »Hvaljen bodi J. Kristus",
«stia I ■ r- »=»&?
ultramontancem zaušnice dajati ! !	I soz8e-
božjo previdnost, in skoraj bi djal, da se na njo odveč zanašajo, da so popolnoma udani v božje naredbe. Tako ij. pr. ko je lani (t. j. leta 1866) velik mraz jim vse polje pokončal, se je na nekem kraji ta-mošnji župnik zastonj prizadeval, je pregovoriti, naj namesti pozmrznjenih setev kaj druzega sejajo ; eden za drugim so mu odgovarjali; »Ker nam je Bog poljski pridelek vzel, bo uže on za nas kakor si bodi skrbel ; greh je, iti zoper voljo božjo, ali se volji božji ustavljati". In oni niso nič storili, dokler jim ni župnik sam s svojim zgledom naprej šel. — Pri pogrebih ne objokujejo veliko svojih rajnkih, ker trdno verujejo, da rajnki ni popolnoma umrl, temveč da njegov duh po smrti telesa živi; zato se pa tudi ne oblačijo v črno, am pak v belo, ko žalujejo po mrtvem. Pač lepo mišljenje, kakor šno se kristjanu spo dobi! Priprosti ljudje verujejo, da v smrti
le telo odložimo, in duša osvobojena živi: učeni neverniki pa trdijo, da v smrti telo in duša pogineta. O to je dokaj lepa pri prostost, polna žive, trdne vere!"
»Postave so visoke, kostnjati, bolj medli kakor debeli, in to velja od mož in Qd žen. Na obrazih so ohranili popolnoma čist slovanski značaj, ker se le med seboj ženijo. Meso malo kedaj jedo, to je ob naj večih praznikih. Večidel živijo oh mleku, siru, sirovem maslu, smetani, močnatih jedeh, zelenjavi in pa ribah. Veliko več pa potrosijo za obleko, posebno žene. V Bara-njski županiji nosijo žene dolgo vezeno srajco, ktero s pisano vato okoli života prepašejo. V Somožki županiji svojo lastno staro nošo počasi popuščajo, kjer uže posebna ženska krila nosijo, ali srajčne rokave imajo tako močno vezene in olišpane, da se pod lišporn komaj platno loči. Neo-rnožene dekline nosijo na glavi pisane ru-
te. — Neveste nosijo v Baranji in Bački nekake rudeče šapeljne, v Somozi pa le rute, ali po navadi živo pisane ; omožene ženske nosijo povsod belopikaste modre rute in ravno tak prednik ali predpert. Ženske, bodi si mlade ali stare, so dokaj snažne ; kedar so kam drugam na delo povabljene, se popolnoma v čisto obleko preblečejo. Ob večih praznikih oblečejo popolnoma nove srajce, ktere so si same naredile ; in kedar so bile srajce tudi le en sani krat uže o-prane, takih ne oblečejo nikdar več o velikem prazniku. Okoli vratu vse nosijo lepe koravde.
Kar zadeva njih domače življenje, oni živijo v velikih družinah, po ^20 do 30 glav pod eno streho. Glava cele družine ali gospodar se kliče »starac" ; njemu so vsi podložni in pod njegovim poveljem sinovi in vnuki gospodarstvo oskerbljujejo, ali tudi oni niso vsi enaki, temveč so po
jo nek še razločno »na večne čase" odgovorila. Poslali in povpraševali so povsod, po nji, a od onega večera ni duha ne sluha od nesrečne dekline ! Lahko si mislite, kako žalostni so njeni starši in vsa družina in vsak, kdor je to vbogo deklino poznal. Sumi se da je kam v vodo skočila, ker je odtihmal ni nihče več vidil ! —.—
Ogled.
Avstrija. Državni zbor je 8. t m. prenehal od svojega delovanja in počitnice njegove bodo trajale nar brže do jeseni. Potem ko je dragi (glej spodej razno vest o stroških drž. zbora) čas potratil z verskimi postavami, trudil se je v poslednjih sejah, da bi svetti pokazal, koliko skrbi mu dela žalostni stan onemogle Avstrije. — Dovolili so tje in sem kak kos železnice, tako za Dalmacijo, od katero se bodo vs-lqd slabe letine izstradani Dalmatinci jave-Ijno odebelili.— Skušali so postavo ozem-ljiščnih davkih prenaroditi, pa ni šlo. Proti so glasovali tudi Poljaki in večina drž.-pravne stranke, ker prenaredbe bi znale v prid biti še hujšemu centralizovanju. — Postavo o prenaredbi sodnijske obrarnave je zbor kar počez sprejel.
Med tem ko jo finančni minister Depredi stvar dobro zasuknil v odgovoru na interpellaci jo pl. Plener-ja glede vzrokov borsnega poloma in namero vane proti po-pomoči ter s tem srečno odvrnil obravnavo o vzrokih borsnega poloma, — je minister deželne brambe Ibrst prepadel se svojo tir-jatvo, da bi mu drž. zbor dovolil pomoči v pomnožen je kojnikov pri dež. hrambi.
Minister Horst je prepričalno razlagal neobhodno potrebo, da mu zbor te stroške dovoli, kar spozna tudi vsak dober Avstri-jan, pa vse to ni nič izdalo pri Giskra-i in njegovi stranki, kterim je več mar, da si pri svojih mamelukih, češ da so varčni, sopet izbrišejo ono pege, kterih so si nalezli pri svojih sebičnih finančnih operacijah kot pokrovitelji in oskrbniki falliranih bank.
i'
Celilo in zadnjo versko postavo drž. zbor ni zamogel več obravnavati, čas ga je prehitel. Bati se je, da našim liberalnim drž. poslancem postava na želodci ostane ter jim bo hude bolečine prizadevala noter
do jeseni. — Da bi bili prva in druga verska postava že potrjeni od N j. Telič., kakor smo zadnjikrat omenili, ni še gotovo.
Kakor poroča „Gr. Volksblatt" je 19 avstrijskih škofov prošnjo vložilo do vlade, da bi gledč bogoslovcev spremenila določbe splošne vojne dolžnosti. Pomanjkanje duhovnov v nekaterih škofijah je vsled vojaške postave res hudo in občutljivo, da je skrajni čas, da se postava predrugači, drugač ostane ljudstvo v kratkem brez duhovnov in brez sv. sakramentov (kar naši liberalci tudi nameravajo). Za tega del prosijo škofje, 1. da hi smeli v semenišča sprejemati tudi za vojaščino že potrjene mladenče, ki naj bodo potem prosti vojaških vaj, ki se z duhovskim stanom ne strinjajo; 2. da bi so posvečeni, ako hi bilo potrebno, porabili le za vojaško duhovno pastirstvo. Ce bi kteri izmed njih iz semenišča izstopil, bo se brž naznanilo vojaškemu poveljstvu. — Da bi selanja vlada v to privolila, je malo upanja;, morda pa vender, da bi z vpeljan jem verski k postav razdraženo ljudstvo nekako potolažila.
Ako zamoremo in smemo soditi delovanje drž. zbora v preteklih zimskih sejah do 8. maja po njemu in vladi prijaznih ustavoverskih listih, ne glede na izjave op-posicijskih, tako je ono popolnoma nič m zamore se naš drž. zbor. prienačiti le italijanskemu ali ogrskemu, kjer se veliko in o vseh stvareh govori, le o potrebnih ne. »Vaterl." pravi : G. predsednik bi bil moral, ko je drž. zbor razpustil rabiti besede Crommvell-ove v enakem položaji: »Gospodje! hodite, pa ne pridete več nazaj".
S tem je dovolj rečeno.
Ogrsko. Da bo gosp. Andrassy, minister vnanjih zadev, v delegacijah pojasnil. razmere do vnanjih držav, kar je opustil j v »rudečih bukvah", to so nam koj zagotavljali vladni listi. Zgodilo seje ali imelo se je zgoditi to 9. t. m. v finančnem odseku cislajtanske delegacije, pa tako, da poslanci ravno toliko ali malo več vedo ko i prej. Akoravno je grof Andrassy poprod ■ vprašal, ali ima govoriti za javnost ali ie v zasebno pojasneuje in se mu je v poslednjem smislu odgovorilo, stvar se nam vendar zdi vsa, tgjiko interpellacije ko odgovori, že pred za kulisami zgotovljena. Vse, kar je gr. Andrassy govoril, ni
prišlo v javnost. Nar drzniši je bil njegov govor o zadržanji njegovem proti Rimu glede novih verskih postav; saj tu mu se ni nič bati, da bi ga kdo koj po nosu krenil. Povedal je, da njegovo pismo do rimske kurije, kot odgovor na papeževo okrožnico do avstrijskih škofov, je bilo le dopolnilno pojasnilo tega, kar je Nj. Velie, zasebno pisalo sv. Očet i ; da samovlastm država ne more v verskih rečeh drugače ravnati in da ho vse prav šlo brez raz-draženja, če bolo le avstrijski Škofji lepo tihi in mirni, in da vsled tega pisma se je rimska kurija nekako pomirila. — Tedaj sv. Oče bi moral potem svojo besedo v okrožnici do avstr, škofov preklicati ! Zdi se nam ta javna tirjatev in nada grofa Andrassy-a (zasebno in tajno gotovo bolje misli in dela) tako abotna, kakor one domišljije ustavoverskih listov o novem nunciji monsign. Jakobini-w, češ da ni tako proti ven novim verskim postavam, kot je rimska kurija.
Na vprašanje, kakšno je stanje sedanje v Evropi, ali se je nadejati miru ali vojske, odgovoril je gr. Andr., da za evropejski mir za zdaj ni nikakoršne nevarnosti; koliko časa pa bo mir, tega ne more povedati ni on ni nihče v Evropi. — Lord Derby v angležkem parlamentu je bil nekako bolj ostrašil. — Glede popotovanja Nj. Velič. v Petrograd, je gr. A. zagotovil, da se niso nikakoršne pogodbe sklenile; razmere Srbskega do turškega cesarstva da so se zboljšale vsled svojih prizadevanj, Turško ostane v sedanjem stanji.— Poslanec Gross je zahteval, naj se poslanstvo pri papežu odpravi, pa Andr. se je temu odločno ustavil ; sploh so se vse tir»atve ministra vnanjih zadev po vladnem predlogu potrdile.
Ne tako lahko pa gre skupnemu vojnemu ministru v finančnem odseku pri njegovih tirjatvah. Tukaj mu brišejo Giskra et cornp., da je veselje za — prusake. Bis-mark menda posebno se lahko v pest sme-,e. Okrutni pruski raololi žuga z mečem na vse strani; zadnji čas za vse'sosednje države, da se oborožijo. Možje drž. - pravne stranke so v enakem položaji vestnejše ravnali. Ako se ne motimo, v višili krogih začnejo spoznavati, da se sedanjim sistemom ne gre.
redu razvsteni. Koj za »starcem" je naj prvi v družini starejši sin, on je podgos-podar ali starčev namestnik ; za njim pride »volar", ali tisti, kteri mora skrb imeti za govejo živino, za njim pa »čoban" ali ovčar, in na zadnje naj mlajši je »svinjar", kteri prešiče pase."
»To patriarhalsko življenje so tudi tistikrat ne razdere, kedar »starac" umrje in njegova žena vdova ostane. Gospodarstvo gre zdaj sicer v podgospodarjeve roke, on stopi na mesto rajnkega,, ali celo posestvo ostane nerazdeljeno, in stara vdova mati je zdaj prav za prav glava cele družine. Zato se pa tudi pri njih nikoli ne prigodi, da hi nehvaležni otroci, kterim so starši premoženje prepustili, svoje starše zaničevali, ali je žalili, kakor se to tolikokrat godi pri druzih narodih."
»To je pri njih kaj posebnega, da njih pust le tri dni trpi. Vse svatbe, ki
je pod milim nebom, ali pa v zato napravljenih šotorih opravljajo, se godijo te tri dni, in sicer z naj, večo slovesnostjo, ako se ima oženiti naj manjši siu, to je, »svinjar", tedaj ga iz lesovja ene dni po-preil domu pokličejo; tu dobi nov klobuk nov plajšč, in čižme s ostrogami. Ko je tako oblečen, gre s svojo nevesto in z godbo v cerkev; ko je v cerkvi vse po redu o-pravljeno, vernejo se vsi z velikim spremstvom in z godci na dom, kjer se ženin koj za pogrnjeno mizo vsede — morebiti prvikrat v svojem življenji — in se do sitega najé pečenke, in drugih jedi, ter vzame čutaro, in se dobro napije, kar ga osrči, da se drzne s svojo nevesto par besed spregovoriti. Po jedi pelje ženin nevesto na ples, ki se po navadi napravi v naj imenitniki hiši vasi."
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Sv. Oče Fij IX.) spolnili so v. sredo 13. maja svoje 82. leto. Katoliška družba je v ta namen po svojem predsedniku dr. Doljaku poslala do kardinala Antonelli-a čestitanje in mnogo odličnih oseb vsili starov svoje obiskoval-ne karte. Tudi njihova prevzvišenost nadškof naš so na dan vnebohoda po pontitikalni maši se slovesnim »Te Deunr Boga zahvalili za to posebno milost, Bog ohrani, Bog živi še mnoga leta častitljivega Očeta Pija IX.
(Visoko častiti gospod monsign. Jakob Janez Della Bona), dr. sv. pisma, c. kr. častni dvorni kaplan, vitez železne krone III. reda, častni kanonik goriške metropolitanske cerkve, prošt v Solnogradu, itd. itd. itd. rojen 13. no-novembra 1814 v Gorici ipienovan je škof pri kardinalu Solnograškem.
(Šolsko.) Od 4. —13. maja so bile pre-skušnje učitelje? in učiteljic ? Gorici. K pre-skušnji so se oglasili: 3 učitelji (eden Slovenec) iu 4 učiteljice — dve italjanki in dve sloveuki. Vsi so preskušnjo destali, ter dobili spričevala III. vrste. Od kar izpraševalna komisija v Gorici obstoji (4. leto), je prvikrat izpraševala slovenske učiteljice in od tih bila je ena samoukinja. — Prav je, da se tudi naše bistroumne slovenke posvečujejo učiteljskemu stanu, ker učiteljic potrebujemo, kakor riba vode.
(G. Andrej Žnidarčič) vikar na Banjši-šicak in c. kr. okrajni šolski nadzornik dal je na svitlo vabecednico s podobami za čitanje i štetje*. S to knjižico se prvo čitanje jako zlajšuje in jo zato živo priporočamo gg. učiteljem, odgojiteljem in prijateljem nežne mladosti. Dobiva se v tiskarnici družbe sv. Mo-hora v Celovci ali pri g. pisatelju po 30 kr.
(Na gimnaziji c. kr. tukajšni) se marsikaj zgodi, kar svet ne zve in tudi starisi ne, ki pošiljajo svoje sinove v šolo, da se izučijo. Nekdo — tako se nam pripoveduje — razlagal je in dokazoval (!) svojim učencem, da ni Boga!! Ali hočem še kaj dostaviti?
(Očividen dokaz uboštva.) Pri letošnji naberi novincev je v ajdovskem sodniškem okraji primanjkalo 9 novincev, vgoriškem pa 3; med tem ko jih je druga leta obilo ostajalo čez določeno število.
(Gosp. Jož. Zucchiatti), c. kr. dvorni svetovalec v pokoj i, umrl je v ponedeljek previden se sv. sakramenti v 87 letu svoje starosti v Gorici.
(Pri letošnji naberi) novincev za vojaški stan potrdili so tudi č. g. Franceta Ziak-a, kaplana v Moši. Kako jasne so vendar naše postave !
(Oznanilo). — Vodstvo goriške zastav-ljavnice, ustanovljene po grofu Jožefu Thurn-u, naznanja, da se bodo prodajale na javni dražbi dne 15. junija 1874 in po tem istem še ne rešene zastave, ki so bile I. četrt leta 1873 (to je: mesca januvarja, februvarja in marca 1873) zastavljene.
V Gorici dne 13. maja 1874.
VODJA.
Razne vesti.
— Toča. V Boloniji je 7. maja tako strahovita toča vsipala se na mesto in okolico, da že GO let kaj tacega ni bilo. Popoldne od 3 in 30 minut do 4 in 15 minut, tedaj tri četrt ure sula je v tako obilni meri, da so bile ulice kakor zimski čas se snegom s točo napolnjene. Enako je tudi narastla voda za 73 milimetrov v silno kratkem času, kar se ni zgodilo že 30 let. In vendar ljudje nočejo zapopasti, da to je sad liberalnih bogokletstev pravi „Eco“.
— Profesorji na vseučilišči v Zagrebu. Imenovani so za juridično fakultato: dr. Spe-vec, dr. Brestjenskv, dr. Lorkovic; za teolo-gično: dr. Jvekovic, dr. Gj. Posilovic in dr. Kržan: za filozofično fakultato: prof. Mesič in dr. Markovič, tretje mesto ni še napolnjeno.
— Po čem so postave? 319 poslancev v
? dunajskem državnem zboru pobasalo je od 4. novembra lanskega leta do 7. maja t. 1. malenkost od 232.050 gold. Sej je bilo G3, toraj stane ena seja okoli 26.000 gl. Vlada je predložila 51 »postav*, zbornica pa je zdelala samo 40 od njih, po čem so toraj te postave? Vsaka stane kakih 5800 gl. Res škoda za denar, kajti zmed 40 ljulkinih postav ni ne edne, da bi naslov postave zaslužila.
— V Ameriki so ženske na noge stopile zoper — tam ‘mogočno — strast žgaugjepiv-stva. To strast namreč skušajo pregnati z .— molitvijo. Pridejo namreč v žganjarijo, kjer pijò možki, v trumah do 1000, med njimi gospe najviših stanov v svili, in začno moliti in peti psalme. Če jih prodajalec zapodi iz sobe, gredo na ulice in tam nadaljujejo pred pivnico molitve in petje, dokler ne odide zadnji pivec in krčmar ne zapre žganjarije. Pri nas bi, se ve da, kaj tacega policija ne dopustila.
— V Kastvi seje vstanovilo društvo pod imenom »Bratovščina hrvatskih ljudi u Istri* ? pomoč mladeničev iz Istre in kvarnerskih otokov, učečih se na kteri koli srednjih ali višji javni šoli. Sedem rodoljubov je osnovalo začasni odbor ter razim društvenih pravil dalo na svetlo tudi povabilo ali proglas hrvaškemu narodu in vsakemu prijatelju ljudskega napredka.
— Globus ali zcmcljna krogla. Pri Mariboru se je v neki šoli med drugimi učnimi pripomočki tudi »globus* kupil, ki je natisnjen v Bendimi. Čudno pa je pri tem »globusu* to, da — ne najdeš »Avstrije* ! Po deželah Avstrijskega cesarstva je narisano z debelimi črkami imé: »Deutsehland !* Je mar res novodobna šola vzrejevališče za Nemčijo do A-drije ?
— Na Dunaj i so v prvih treh mesecih tega Geta v mestnih mesnicah za prodaj in v-žitek zaklali 1149 konj.
'T
— Škof Lavantinski Jakob Maksimilijan Stepišnck poslal je do svojih vernih pastirsk list, v kterem govori o sedanjih hoinatijah med
državo in cerkvijo sploh in zoperverskih po-
• >
stavah avstrijskih posebej. Jasno in določno prav po apostoljsko razvija besede : »Dajte Bogu kar je Božjega in kar je cesarjevega cesarju*. Iz tega lista, ki se je po celej škofiji uno nedeljo vernim bral, razvidi se, da kolikor bolj se kopičijo verski sovražniki, toliko odločnejši postopajo katoliški škofi, toliko pogum-nejši so tudi verni, kar so tudi Štajarci pokazali.
Katoliško politično društvo v Konjicah poslalo je namreč knezu-škofu pismo udanosti. Odgovor monsignora se glasi: „Z veseljem izrečem, da me je to pismo sinovske udanosti in krepkega cerkvenega duha jako potolažilo, in gotovo smem zaupati, da bode sl. kat. pol. društvo tudi zanaprej in vselej v djanji pokazalo, da zvestoba do cerkve ljubezni do domovine nikar ne ovira, in da le tisti, kateri iz vsacega srca Bogu da, kar je Božjega, bo dal z radodarno voljo tudi vselej cesarju, kar je cesarjevega.*
— riNoviceu hišejo: »Kakošne dopisovalce ima »Narod*, razvidi se iz tega, daje sosebno
eden izmed njih, slaboznani pl. Pil pah (tudi na Goriškem poznana ptica Ur.), stotnik v pokoju, očiten zasmehovalec in zasramovalec sv. zakramentov, kajti očitno je rekel v neki krčmi — priče so znane — ko se je ravno nesla sv. popotnica kozavemu dekletu : Glejte, glejte, zdaj imajo »farji* svoj »teater* ! Temu človeku je tedaj cerkvena tolažba, katera se je dajala in se daje mnogobrojnim okuženim faranom »teater*, in toliki mrliči so mu »vesela* tragedija! Ni tedaj čuda, da že veliko ljubi ugiblje, kako bi se na lep način ta »mladoslovensko omikani* zasmehovalec vere pl. Pilpah, enkrat za vselej z Rake spravil*. »Narod* našo zadnjo opazko zarad umora v Plavi nekaj glosirati hoče in pravi, da naj ljudstva ne hujskajmo zoper liberalce, ampak podučujmo ga. Zoper liberalce hujskati nam ni pripuščeno, vi pa smete hujskati zoper verne katoličane? Kaj druzega je to, kar je žl. P. govoril, kot hujskanje. Zastran omike in podučevanja pa ne bomo hodili k vam za svet prašat, vi podučujete po svoje, mi po svoje.
— V Slovengradcu bila je 9. t. m. volitev novega poslanca namesto umrlega žl. Ada-moviča. »Gospodar* je prinesel oklic do volil-cev Marenberškega, Slovengraškega in Soštanj-skega okraja in jim gorko priporočal, naj enoglasno volijo gosp. dr. Jožefa Šuc-a, župnika mestne fare v Slovengradcu. Misliti bi bilo, da bodo vsi narodnjaki na vse kriplje delali, da zmaga vseskozi pošten možak, in da bodo enako pogumno delali nasproti nemškutarskemu Šmidu. Poštenjaki se trudijo, da zmagajo — mladoslovenci pa podirajo in spodkopavajo, kjer je le mogoče. Komaj je »Gospodar* oklical imenovanega kandidata, že pribobna »Narod* in stavi — tretjega kandidata. Da je nemškutar zmagal, je žalostna resnica, — zmagal je z 10 glasovi — ravno tako resnično pa je, da kjer Vošnjakovci et eomp. bobnajo in hodijo, trava za Slovence ne raste.
Zadnje novice.
Nj. Veličanstvo presvitli cesar je potrdil 7. t. m. prvi dne zoper verski postavi in menda tudi tretjo. — V Ljilbljani je izvoljen za župan gosp. Lasan, njegov namestnik je Malic. — Sliši se, da gosp. Ceselli pride iz Trsta za cesarsk. namestnika v Ljubljano, — Pino pa v Trst.
Oznanilnik.
V šolskem okraj Koparske okolice so-razpisane sledeč službe:
Učiteljske službe v šolski občini III. vrste v Ospu, Boljuncu in Louke.
Dohodke teh služb naznanja deželna šolska postava od 30. marca 1870.
Prosilci naj svoje prošnje vložijo pre-videne dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja naj dalje do 15. junija t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih
svetih.
C. k. okrajni šolski svet v Kopru dne 6. maja 1874.
Odgovorni iz davate1 j in urednik: ANTON VAL.
TOMAN —
Tiskar: SEITZ v
Gorici.
t