61. številka. Ljubljana, nedeljo 14. marca. XIII. leto, 1880. vsak dan, izvzenifli ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja po poŠti pnjctnan za a v s t r o - oge r s k e dežele za rolo leto Iti gL, M pol leta 8 gl. sa Mlfl letn 4 gld. — Za Li j ubijanu brez poSiljanja na (lom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 pld. M) kr., za en mesec 1 pbl. 10 kr. Za pošiljanje na itam a« računa 10 kr. zu mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliku tet, kolikor poStnina iznaša. — Za kosoimIc učitelje na ljudskih Sol' h in S* dijake velja znižana cena ta Bicer: Za Ljubljano M četrt leta 8 frld. 50 kr.t po posti prejemali za četrt leta 3 golcL — Za oznanila se plačuje od četiriatopne petit-vrste 9 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., te se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole trankirati. - Rokopisi so ne vračajo. — U r e il n i 11 v o je v Ljubljani v Franc Kolmannvcj Lisi st. 3 gledališka Htolba". Opfnvniitvii, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narod tuj tiskarni" v Kolnianovej bisi. Narodnost in ženstvo. Vsak narod obrača svojo pozornost posebno na odgojo nežnega spola, ker ženstvo igra v razvijanji narodovem gotovo da ne najmanjšo ulogo. Posledice te vzgoje se kažu povsodi v javnem življenji ter so narodu v veliko korist, ali mu pa rušijo bodočnost. Osobito v narodnostnem oziru ima ženstvo silno važnost; zato se je od nekdaj trudil vsak narod, da je vzgojil dobre domorodkinje, napolnene z narodnostno samosvestjo, navdušene za svoj rod, z jedno besedo: nežni spol je v vseh narodih on faktor, ki mnogo odločuje bodočnost svojemu rodu in celej državi. To važnost upoznavši, je vsak narod šole za deklice tako uravnal, da se v nj.h navzemejo ljubezni do njega in njegovega jezika. Na| boljši vzgled v tem oziru so nam Oehi. Narod slovenski, preubožen, iz svojega lastnega žepa nij mogel tudi v tem oziru ničesar storiti, javne sole vse, z dekliškimi vred, pa so bile uravnane in so še uravnane tako, da inu silno škodujejo ter prete njego vej bodočnosti. Sieer bi v tem slučaji morala država skrbeti, da bi dobil narod slovenski, ki vendar plačuje dosti krvnega in novčnega davka, takih šol, v katerih bi se otroci njegovi tako vzgajali, da bi mu bili kasneje podpora; ali bivša vlada je pri nas skrbela samo za pešrieo Nemcev, dajala jim nemških šol in celo slovenskega kmeta prisilila, da je po.-iljal vanje svojo deeo. Mi nemamo nijedne dekliške hoIo uravnane v smislu § 19» — in to je Crna pika v nasej bodočnosti. Zabičevalo se nam je zinirom, da v večraz-redmli ljudskih šolah mora biti učni nemški jezik, kur mnogo otrok gre potem v srednje šole, in BOboj morajo u>c prinesti znanja iz nemščine, a drugim, ki o.stanejo doma, tudi ne bode škodovala nemščina, kolikor so se je naučili. Daje to zadnji; mnenje krivično, dokazano je uže do cela. A pustimo to na strani in odgovorimo na vprašanje: Kaj se pri nas namerava s čisto nemškimi dekliškimi zavodi? Trije dekliški učni zavodi so v Ljubljani: uršulinska šola, mestna dekliška šola in pripravnica za učiteljice. Vse tri so v nekem oziru mej seboj tesno zvezane; iz obeh prvih, osobito iz uršulinske šole shajajo se v pripravnici za učiteljice učenke, koteče se tu ali dalje izobraziti alt pa posvetiti se učiteljstvu. Uršulinska šo'a je v zgorenjih razredih čisto nemška, nemški jezik je učni jezik, slovenski se goji samo za silo, tako, da, ako dekle izstopi iz uršulinske šole, zna vsekako za silo kramljati nemški, angleški, francoski, a njen materini jezik jej je ostal tuj; isto tako je v mestnej dekliškej šoli. Ako ostanejo te deklice doma, nadaljuje se obično zopet doma ti nemška odgoja, saj se je v istih zavodih tudi materam vcepilo samo nemško mišljenje, saj je bila tudi njih odgoja čisto nemška, v svojih krogih, kamor so zahajale, pa so čule le posmehavati se slovenskemu ježku. Ako pa gre deklica iz dekliške šole višje omike iskat si v pripravnico za učiteljice, se zopet tu nadaljuje nemška odgoja, in tu še le posebno. Tu se marljivo goji švabščina, in kor se gospice v nižjih šolah nijso vadile domačega jezika, ne more se tu v tem oziru nadaljevati, pričeti se mora z nova in sicer s pomočjo tujega jezika, slovenščina uči se na tem zavodu s pomočjo ne m š ko -slovenske slovnice. Dakle na Kranjskem, kjer je prebivalstvo izključno slovensko, so dekliške šole uravnane tako, da se deklice prisvoje najprej tujega nemškega jezika, a s pomočjo tega se potem seznanjajo še le sč svojim domačim materinim jezikom. Ali nij to krasno? In iz tega odgojevališča prihajejo mej slovensko ljudstvo njega odgojiteljice, često-krat tnke, katerim se o slovenskem jeziku niti ne sanja, ki nemajo o njem niti pojma, ki sovražijo svoj materini jezik, baš ker ga ne poznajo, občudujejo tujstvo, ker se jim je to vcepilo, kvarijo ubogi slovenski narod s švab-sko kulturo, ter so, kakor nam je znano iz več slučajev, najstrastnejše zagovnrjateljiee nemštvn in km* na njem vis», a sovražnice jeziku onega naroda, ki jim daje neodvisno življenje. Ali bi ne bilo boljše, ko bi se ta zavod ne bil nigdar rodil, in ali bi ne bilo umestno, da se preje ko mogoče zatvori, da se tako vsaj deloma omeji pogibelj, ki prostemu narodu od tod preti? Iz navedenega pa pridemo do zaključka, da so ljubljanske dekliške šole naperjene v zdaujej osnovi samo zoper narod slovenski. Dokler se naše šolstvo ne reorganizira popolnem v smislu ravnopravnosti, dokler nemarno svojih slovenskih zavodov, kjer bi se deklicam, poznejšim narodovim odgojiteljicam in materam, vcepljala ljubezen do ožje domovine slovenske, do jezika slovenskega, dotle je naš narodnostni boj neupešen. V kakeršnem duhu je ženstvo vzgojeno, tega duha se navadno prijemlje poznejši rod, in ker je do dan-denes bila podloga vsej izgoji nemška, za to opazujemo, da po mestih naša stvar ne napreduje tako. kakor bi bila uže napredovala, da nam nijso naši protivnik) potujčili popolnem baš onih zavodov, kjer zajema po mestih nežni spol svojo izomiko. Zakaj tacega zaničevanja in zasrainovanja mej nežnim spolom do Zgodovinski govor, katerega je imel velečestiu gospod župnik Božidar Raič v ptujskej čitalnici pri „liesedi" na korist stradajočim lstranom. Slavna skupščina! Načrt denasnjej slovesnosti vabi častuo občinstvo na pomoč stia-dajocim lstranom, zapuščenim našim bratom na skalnatem pobre/ji Jadranskega morja; v nevolji prožati roko pomočnico nij samo zakon krščanskih načel, ni) samo ukaz omikanega človecaustva, nego uuiavno povelje, kar glasno pričajo stvarice nižje vrste; toliko močnejše veže nas sveta dolzuost, da se usmilimo svojih sorodnikov, po čijih žilah teče ista krv, kakor po žilah drugih sloveuskih juuakov, du jim pokažemo dejansko bratovsko ljubezen sedaj, ko jim grda pošast molilnega gladu preti zdvojljivimi nasledki. Doni iu rod navedenih nesrečnikov znan je poštovaaemu društvu, itak hočemo samo hipno na nje se ogledati na po-nov obledevših na/oiov. Istra tičoča se Kranjske, Hrvatske iu Dalmatinske, ter na jugozapadu opoliiianu sinjim morjem, meri 103 štirjaške milje površine, po družili 81), kiler živi po priliki 240.000 bivalstva, po večini slovanskega, katero govori hrvatsko narečje, ki se proti kranjskej nagi bije k slovenščini, a proti Trstu pomešan jim je govor z lašiznanii; motita su jako po UUijanoena kakor pri nas poneincena, kar je gnjili sad potujenih učilnic. Istrani, akopram nekoliko po obleki in golču ločeni, javljajo ituk skupno in vzajemno ljubezen, srčnost, redko sposobnost za nauk, pa zahboze brez primernih šol je ne morejo dovoljno iu koristno razvijati, sicer pa so razumni kmetje brez višega učenja. Istrane so uže davni Rimljani spoštovali, imevši svoje hrame posebno ob morji, kjer so po več mesecev vsako leto stanovali; Rimljani pa so tudi hrastje posekali po Istri in iz njih stavili ladje, na katerih so razno blago izvažali v razkošni Rim; za pogozdenje nikdo nij potem skrbel, iu po takem štrle še denes gole pečine, mestoma z grmovjem preraščene. Jako slove zbog po-strežljivosti potnikom, katerim se ponuja, če dražega nij, kruh in vino, žalil pa bi hudo doni"čine, ne hote se poslužiti postrežbe, mislijo namreč, ka nema v nje zaupnosti, zato mu tudi oni ne verjamejo vsled pregovora: „čovik bez vire vire nije dostojan". V nekih krajih pri pogrebih naricajo babe narekovnlke, kar se precej popušča. Praznoverje bilo je koncem minovšega stoletja jako razširjeno o „štrigah"-čarobnicah in ponočnih prikaznih, zato se je zvonilo vsako leto večer pred sv. Ivanom Krstnikom, naj bi njihova moč opešala; neki poglavar hotel je zabraniti to zvonjenje in skoro bi bil plati! to prepoved z glavo. Vse ljudstvo je jadikovalo po mestu: „tužni mi i naše polje i blago naše! štrige čeju nas satreti". Denes malokdo veruje v take bedastoče. Kres užigajo po šegi druzih Slovanov, popitaš li koga za razlog te pri- Priloga „Slov. Naroda" k št. 6L, 14. marca 18SO. potrebiijo miloščine, in tudi potem vse poslano — o čemer se Notranjci vsem blagim dari-teljem srčno zahvaljuj o — razdelil pravično, kakor je kdo potreben in siromašen. Iz Ptuja 10. marca, i I/.v. dop | Da razvidite, kako naši nemčurski kramarji spoštuje naš materinski jezik, pošiljem vam v prilogi nek „oglas", katerega raznašajo po naših slovenskih Halozah zaradi tega, da bi svoje smrdljivo blago prodajali poštenim našim kmetom. Tako pokvarjene slovenščine še nikdar nijsem čital, in mislim, da mi Vi, gospod urednik, ne bodete zamerili, če v tem oziru cel6 malo pohvalim in dam prednost „uradnej slovenščini" ljubljanskih „prelagateljev", katere ste Vi — če smem tako reči, — vendar malo preostro sodili v „S1. N.u denasnjej številki. (Kakor so zaslužili! Ur.) Ta kurijo-zum slove z vsemi slovničnimi in tiskarskimi pogreški! nIv. AVegsckaider v Ptuj i. Razprodaja! (Ausverkauf!) V mojem staeiuni cerkvene ulico števila 78 globoki loden čres štenge dol, potem v mojem drugem lodni na, Kartinovem števila 119 je Velika Razprodaja ! (Ausverkauf!) in se dobi primeni mnogo sorte štofa za zimske obleke žaudarsko in komisno sukno,, loden, tiilTel, touskin peruvien v seh barv in po. nar-tofal ceno Potem sem dobil, voliko sprebranje vat-mola, moldona in spangolet. Lepi dober bla-vega arjavega iu križasti barhent. Imam mnogo Bprebranje vone za jenke in ženske obleke. Veliki zimske adre, tople in debele za sakšno ceno. Mnogo sprebranje druk, ceig, hlačen-ceig, kahnuk pisani ino glatki v seh barv. Lepe, vonenc, suknene, zidane, piketaste ino ceignatne adereo za na glavo tudi vse sorte dobro zašite odeje na kartinovem tudi cuker, kavo, petroleum in vse drugi špeceriske reči za prav fal ceno. Saki kateri čres pet goldinarje kupi dobi lepo ader-co za na glavo hcoi. Za dobro pošteno miro in dobro postrežbo bom poskrblen, in vas zatorei za obilno obi iskanji' piosim in se vam prijazno priporočim. Ivan VVegschaider. v Ptuj i cerkvene ulice 78, na Kartinovem števila 119. Tisk od J. Schbn-a v Ptuj." Naši kmetje naj si o tej priliki se jeden- 'Uleta. Kako seje vnelo, ne vedo. Poslopja, krat dobro zapamtijo, da tisti, kateri vsa se slamo krita, so pogorela posestnikom: njih domači, krasni jezik tako grdo pači, za-I J. Uletu, Fr. Dreniku, J. Jelačiču, Fr. Pru-ničuje tudi njih same in ves narod |diču, .Jak. Semiču, Jarn. Trebarju in gostaču slovenski. Zatorej, rojaki, ne dajte se slepiti tujcem, nego, kadar česar potrebujete, kupujte pri svojih poštenih domačinih, in porok sem vam, da vam ne bode nikdar žal, če jim tudi daste morebiti kakšen krajcar več za dobro blago — a Židov se bojte kakor živega vraija! Domače stvari. — (Lepo vreme) seje v Ljubljani in obče po Kranjskem ves teden ohranilo stanovitno, nebo je jasno in prijuznjivo nam sije Bolnce. Vendar je ledeno-mrzla sapa zadnjih »lilij še marsikoga primorala, da je zopet poiskal si zimsko suknjo, katero je morebiti hotel uže spraviti do prihodnje jeseni, a to svojo sicer vse hvale vredno namero izvršil vendar le nekoliko — prerano. — („Slovenca") včerajšnja 30. št. je bila — kakor čujemo — zaplenjena. — (Iz Rrežic) se piše mariborskemu slovenskemu listu, da je tam dne 29. m. m. umrl mestni učitelj Janez Poljanec na plučnej bolezni, 35 let star in zapustivši ženo ter 5 otročičev. Uil je ranjki izvrsten učitelj iu organist. Imel je prav lep in slovesen pokop, h kateremu so prišli tudi gg. učitelji iz ondot-nega šolskega okraja, da so svojemu tovarišu zapeli gen I j ivo nagrohnico. — (O d 1 i k o v a n j e.) G. Alojzij Abram, posestnik v Tupelčah na Krasu, je za svoje vstrajno in vestno delovanje pri okrajnej komisiji za uravnavo zemljiščncga davka prejel od cesarja zlati križec za zasluge. — (V Moravčah) je bila nedavno občinska volitev, pri katerej so županom izvolili posestnika Janeza Cirarja iz Moravč, a občinskimi svetovalci so bili izbrani posestniki: Karel Ciril iz Moravč, Anton Kuno var iz Nega-sterna, Peter Cirar iz Krašce in Luka Pirnat iz Tustajev. — (Dete pri peči o pe ki o) se je v Ostrožnem, konjiškega okraja, tako hudo, da je umrlo. Neprevidna mati je bila namreč otro-čiča pri peči pustila, a sama šla po opravkih. — (V C e r k n i e i j o pogorelo) v noči dne 7. t. m. IG hiš in gospodarskih poslopij. Ogenj je nastal zvečer v hiši posestnika Janeza And. Veberju. Škode je vkupe okolo 3175 gld. Kazen Prudiča in Veberja so bili vsi pogorelci zavarovani. Ljudij se nij unesrećilo, tudi vso Mino — razen treh glav — so oteli iz plamena. Na pogorišči sta neprestano delovali dve brizgalnici cerkniške občine, in z velikim trudom se je naposled ljudem posrečilo okolo tretje ure zjutraj pogasiti ogenj. — (Rop.) Pišo nam: V nedeljo dne 7. t. m zvečer sta dva Smerijska fanta pila v Zaretji .dizu Bistrice. Okolo devete ure sta se jela pomikati proti domu. Iti jima jo bilo po samoti. Mladeniča sta jedva bila kakšne pol ure od vasi oddaljena, kar jih napadeta dva neznana človeka, ja potolčeta k tlam in jima pobereta novce. Jednega fantov je razbojnik s kamenom močno oškodoval po glavi, drugi je napadovaltema ušel z golim strahom. Upamo, da zločinca ne otideta pravienej kazni. To je obča želja vseh tukajšnjih stauovnikov, kateri doslo nijso bili vajeni, da bi se ljudje v njih krajih na poti čakali in plenili. — (Zmrznj enec.) Dne 7. m. m. so pogrešili v Selnici vaščana &t. Fučka. Dno 12. m. m. so omenjenca ljudje našli blizu Velikega Potoka na polji v snegu ležečega ter zmrznega. Mož se je bil malo preveč opil pri svojem prijatelji v Velikem Potoki iu je potem, dasi so mu rekli, naj tam prenoči, napotil se domov. Vino in mraz pa sta potnika premagala, da je otrpnil in zmrznil. — (K r a d e j o, d a je strah i n g r o z a), kakor se „Gosp.u poroča od vseh stranij; to je proti velikonočnim praznikom vsako leto slišati, vendar letos zavoljo vseobčega pomanjkanja gredo krast celo taki, ki se prej nikdar nijso ukvarjali s tem, res zaničevanja vrednim obrtom. — (Hrvatski narodnjaki) nameravajo v ogromnem številu obiskati Bled letošnje poletje, mej njimi ima priti tja tudi mnogo pevcev. Slovenci se jim bodo gotovo drage volje pridružili ter napravili velikansko jugoslovansko svečanost, pri katerej se bode slovanski brat veselil z rodnim si bratom. — (Klavne in p i t a n e živine razstavo) letošnjo spomlad napraviti na Dunaji je sklenila kmetijska družba dunajska. uglajenih in utrjenih tleh na polji; najprvlje je na vrsti bob, grah in oves, potem imenit-nejše žito. Veja se redno za solnčnega zahoda, ker onda rada pihlja rahla sapica. Zrnje le deloma pošiljajo v mlin, večino žrmlje sem olj 6 kakor v Halozah, da nij treba prevarljivemu mlinarju tretjine nehote darovati. Eto ti bledi kip kmetovalnega Istrana, brata nam po krvi in govoru prosečega pomoči pri svojcih. — Omeniti še je ozirom na Istro neke vzvišene zgodovinske zgodbe, na katero naj vsak naš umnik obrača izredno pozornost, in ta radostna prikazen je vršitev javnega bogočastja v slovanščiui, najsvetejša daritev mesna pro pe.VA se pranimi in vseoblastniku na čist v naških glasovih, kar je sveti oča papež Ivan VIII. odobril 880. leta v listu poslanem Svetopolku o pismu in jeziku slovenskem : „Pismena slovenska od Konstantina (Cirila) modroslova izumena, s kterim bi se Bog kakor se spodobi, hvalil in slavil, po vsej pravici pohvaljujemo ter ukazujemo, da bi se istim jezikom Jezusa Krista, boga našega slava iu dela prinovedala. Niti jo to pravej veri ali nauku protivno, ali meše istim jezikom pevati, ali sveti evangelij ali sveto pismo novega in starega zaveta dobro poslovenjeno in razloženo citati, ali vse druge časoslovne službe pevati: ker, kteri je stvoril tri glavne jezike, judovski namreč, grški iu latinski, on isti Bag stvoril je vse druge na hvalo in slavo svojo". (Dobneri Ann. III. pag. 190). Skalniki Istrani obdržali so pevauo bogočastje v doiničej besedi, a drugi mehužnikiV Spevajte nadalje vi bratovi na jugu slavo in dela božanska v sladkih glasovih domačih. (Tisoča let je letos, kar je rimpapa počastil Svetopolku navedenoj poslanico, ne bili kazalo, da m ile nij - tisočlet-uico te za nas toliko častne prigjdbe obsluža-vamo po domovini v manjših in ožjih krogovih in pa v velikanskem slogu v kterein večem mestu, k čemur bi se mahoma naj sestavil odbor, da oskrbi potrebne priprave. Ta stvar je toliko večo veljave, kajti kaže se nekoliko mule, da naščina obvelja v uredu in učilnici. Na posel junaška kri!) — Požrtvovalna ljube- zen do naših trpečih bratov Istranov je dokaz iskrene in dejansko ljubezni do mile nam domovine, kterej smo dolžni znatne daritve na žrtvenik polagati. Za vzor čistega in istinitega domoljubja ne navajam Ilavlička, Cavoura, Ka* ravelova ali kakega narodnega pisatelja in učenjaka, kteri je imetek, duševne sposobnosti in ves život poklonil sreči in napredku mile domovine, nego omenjam iz področja nežnega in krasnega spola Spartanko, mater treh sinov, kteri so jej bili ponos in vse upanje prijetne bodočnosti; vsi trije morali so iti na krvavo bojišče. Pritekšega v mesto vestuika poprašala je mati: kaj je z na>o vojsko V kaj z mojimi otroki V Vestnik odgovoril je vzdehuovsi: vsi trije so ubiti. — Tore zgubljena je naša očevina V — Ne; ona je rešena, zmagonosna nad sovražniki. — Dovoljno, reče Spartanka, poj-dem. — Kamo? V cerkev hvale dajat bogovom. Glej moč ljubezni do domovine premagala je materinsko srce! živela lepa naša domovina! Živelo iskreno iu dejansko domoljubje ! lastnega jezika in naroda ne opažamo na kmetih? Zato, ker tam nemštvo nij še zasedlo ozemlja, ker so šole vsaj deloma uravnane na podlagi domačega jezika, zato ne, ker nemška kultura še nij pokvarila narodnoga jedra. Kakor se bode naša stvar bolj in bolj utrjevala, in bode pridobila si novih bojevnikov , ako jo razširjamo mej delavskim in svojim srednjim stanom, tnko bode dobivah« krepkega naraščaja samo i/ narodnostno uravnanih šol v obče, a dekliških šol še posohe. Zato M nehajmo terjati, da se nam pravim zgodi, da se osobito utšulinska šola in dekliška mestna z bodočim šolskim letom urede na slovenskoj jezikovnej podlagi. Naši protiv-niki naglašajo potrebo znanja nemškega jezika: mi pa uvidimo samo to, da nam je jedina rešitev v tem, da se naša mladina odgojuje v slovenskih učiluah, da se najpreje seznani sč svojim jezikom, da dobimo mladino tako ki bode ljubila in cenila svoj rod in svoj jezik. Narodnih šol hočemo in kadar dobimo to, imeli bodemo tudi narodno ženstvo — potem pa se nam nij bati nobenega pritiska, potem je boj dobljen. Politični razgled. .Ho t nanje €l«»i«*l«>. V Ljubljani 13. marca. Državni xbur je včeraj sklonil preiti v specijalno debato o zakonu glede arlbergske železnice. V burifretf nem odseku je finančni minister baron Kriogsau v petek dejal, da se mora dnvkovska reforma nadaljevati, vlada hoče predložiti zakon o uravnanji davka na poslopje. Glavna stvar pa je po njenem mnenji reforma dohodninskega, pridobitnega in davka na rente in nkcije. Tudi indirektni davki se morajo reformirati. Davkovska reforma pa ne namorja davkov zvekšati, nego jih pravičnejše razdeliti. Iluflfftf'tiii odsek nij volil v pododsek za posvetovanje vladne predloge o emisiji 20 milijonov zlate rente našega državnega poslanca g. Kluna, kakor smo včeraj poročali, neg«) grofa II C lam Martinica; ono vest smo povzeli iz tukajšnjega uradnega lista, a vidi se, da mu je malo verjeti. Odsek o reform! da v lin je izmej sebe volil pododsek, ter mu izročil vladno predlogo o davku na petrolej. Glede* spremembe v skupnem finančnem niiiii«<«>r«i< vii piše praška ,,1'ohtik", da je prav, ako je kak skupni minister Ma-gjar, ali pravica zahteva, da pride v skupno ministerstvo tudi kak Slovan, ker mej Slovani jo dosti mtSž, ki bi vsak nalog lehko izvršili dostojno. Za co<l deželni zbor se bodo vršile dne 1"> in 17. t. m. dopolnilne volitve. Čehi in ustavaki so postavili vsak svoje kandidate. V IIoaiiI so se odpravili konzularni uradi, ter so se dotična opravila dala v področje deželnej vladi v Sarajevom in Mostaru. ViiMiale dr*»*io. Hu«tlta in turška vlada sta dovršili račun za preskrhljenje turških ujetnikov na Ruskem v zadnjoj vojni. Turčija ima Itnsiji izplačati 4,700.000 rabljev. General I) rente len, predstojnik tajne, policije v Peterburgu, je prosil carja za svojo ostavko, katero mu je bajfc car tudi dovolilj Iz vHliorlnf <■ RumellfC se javlja, da mohamedanski upor v rodokopskdi gorah raste, in da je turška vlada poslala vojakov v gOrO\ — Itfali.iaitotka zbornica se posvetuje zdaj o letnem proračunu; pri oildelu „vnanje ministerstvo" je dejal Martelli, da se Italiji pripisuje, da hoče razširiti svoje meje; vlada naj jasno to stvar razloži, da poneha ta sumnja. Italijanske meje bo res nepopolno, dejal je, a prijateljstvo avstrijsko zdi se mu važnejšo. Vodja mig !<>«!* Hi liberalcev, Gladstone, je tudi izdal oklic na volilce v M idioti.i mu, ki je pa osornejši nego Ilartingthonov ter se energičneje obrača zoper notranjo politiko do-zdanje vlade; gledo vnanje politike jo on za to, da Angleška ne zahteva zase večje veljave, nego jo imajo druge vlasti, s katerimi je v prijateljstvu. Spodnja zbornica angleška je dovolila še 1.125.000 funtov št. za stroške v zuluvskej vojski. Dopisi. ■as Kameni h a 0. marca. |Izv. dop.j Mej drugimi narodnimi društvi na Slovenskem, ki so se zbirala in se še zbirajo z dobrim namenom, po nekoliko pomagati bednim bratom v Istri in na Notranjskem, zaostati nij marala niti naša čitalnica, zatorej je priredila v nedeljo dne 7. t. m. „hesedou z dramatično predstavo igre „Požigalčeva hči", kateri proizvod po svojem osobji posebno ugaja takemu blagemu namenu. Čestito občinstvo kameniško pak je tudi rado slušalo poziv humannosti in se je v velicem številu zbralo k tej „besedi". Z dobro voljo smo stopili v prostore ljube nam čitalnice, a zapustili smo tiste še le po polunoč.i dvojno in troino zadovoljeni, kajti, ne bašti lehko igro' so predstavljali vrli naši igralci in igralke tako iznenadejano dobro, da se nijsmo mogli prečuditi njihovoj sposobnosti. Zatorej jim je tudi izražalo gromovno ploskanje priznanje, ki tudi na tem mesti izostajati ne sme, nego hočemo splošno še jodenkrat vso hvalo izreči o igralcih. Ako bi igro, katero predstavljati v manjših čitalnicah je gotovo optimistično misliti, vseskozi pretresovati hoteli, ne vedeli bi skoraj kje nam je začeti kje nehati. Mm Hvnt l»«»tra na Notranjskem 11. marca. |Izv. dop. | Ker sem uže poročal v „Slovenskom Narodu", knko so ljudstvo tukajšnjo občino zavoljo lansko zelo slabe letino bori z revščino in s pomanjkanjem najpotrebnejšega živeža, nij treba svetu še jedenkrnt, prinovodovati o bedi in gladu, katera uboge ljudi zdaj hudo pritiskata in tlačita. Povod temu denašnjomu dopisu mi je dal lažnjiv prorok, nameravajoč miloščino, katera jo mogočo da namenjena siromakom tukajšnje glavne županijo, odvzeti s tem, da menda na mesti, kjer so določuje, katere občine so miloščine potrebno in katere ne, prpoveduje, da jo županija Sent Peter lotos po zimi 4000 gld. zaslužila pri ledu. To je gola laž. Kakor je razvidno iz računov, se je ta modrijan zmotil za dve tretjini imenovano svote. Pomisliti je treba, da so pri ledu le tisti posestniki zaslu-ženi, kateri imajo vprežno živino. Iz Šent Petra je vozilo šest posestnikov, koliko iz drugih vasij, mi nij znano, ali vem dobro, da se nahaja dolga vrsta posestnikov, spadajočih k tu-kajšnjej županiji, ki nemajo niti repa v hlevu, zatorej si taki nijso Stoli za led pridobljenih novcev. Tisti pa, kateri so led nakladali in izkladali, so služili v najhujšem mrazi po 1 gld. na dan — brez hrane. To so bili krvavi krajcarji, kateri so se lehko v času vožnje ledu porabili za brano in trpinom le nij naposled ostalo nič drugega, nego zmrznene roke in nogo. Ako se kdo želi natančnejše prepričati o velikoj potrebi nnšega ljudstva, naj vpraša po prodajnlnicah fbotognh) tukajšnjega okraja posebno mu bode mnogo o tem lehko povedal trgovec g. Spitaler v Št. Petru. Toda, kaj hočem še nadalje modrovati o velikoj revščini, katera letos sploh hudo tare ljudstvo na Notranjskem Prepuščam rajše vso to stvar spoštovanemu in previdnemu našemu g. c. kr. okrajnemu glavarju, kateri — to se nadejam za gotovo — bode po svojoj navadi vestno in modro razsodil, katere vasi in kateri ljudje 2f4F~ Dalje v prilogi. ~^B(f ka>ni, odgovori, ka je stara navada; kres je v poganskoj dobi gorel na čast Svantovitu, to je solncu o spomladi, primerjaj vuzemn ce in 0 poletnem solnčnem obratu, a krščanstvo dalo je obojemu nabožni značaj. Smrti se ne plaše, pogostoma slišiš bolnika: „ako volja božja jest, da umrem, spuni se, grih bi bilo suprotiviti se volji božjoj." V bolezni pošlje se po redovnika, da bolnika „spravi z božjim orodjem". Vrač-nikom ne zaupajo, kakor niti Prekmurci, češ, da je vračništvo še na medlej podlogi, pre-varljivim inazačem in razgovarjalcem pa radi \eruj6, poslednjim posebno, ako koga gad piči; razgovarjalec prekriži otrovano rano svojo rokoj, govoreč, besede sv. pisma: „i ovo su čudesa onih, koji verovali su vu ime moje: iztorati čeju vraga, govorili budu jezike novo, pohoditi čeju kačke, i ako budu otrov pili, neće škodovati njima, na bolestne ruke kladati čeju, 1 izločili jih budu." Primeri se namreč večkrat, da pičenim otrov ne škoduje, zato jim nij moči odvzeti prazne vere. Istrski Slovenci ljubo pastirstvo in ktne- tovalstvo. Otroče imajoče r> ali (> let mora uže hoditi za blagom, in to boso, po zimi v opan-kih; vsem nezgodam privajen v mladosti utrdi se tako, da mu nijena stvar ne škoduje. Malo je mej njimi slepcev, kruljaveev, gobavcev ali drugih pokvarjencev; kakor sveča ravne postave so in bistrega uma. Ovce najbolje goje, te jim (lajajo pečenko, dober sir, a za raznotero obleko volno, katero si sami predejo. Koze imeti je prepovedano od gospodske, kajti so smrt mladim gajevom. Goveda je malo in to šče slabo. Po pastirstvu mora se mladenič vaditi kmetovalstva : motiko in oralo rabiti, ti te saditi, obreza vati in okopavati, vino delati, mlatiti, kositi iu poprek vsega, kar je pametnemu kmetu znati potrebno, da more pošteno in pravično živeti. — Kmetove ls tvo deli se v vinstvo in poljedelstvo, lstran ima največ brajd mej njivami, malo pa trst in vinogradov; ti dajejo boljše vino, a hrajde trje. Vinogradniku neka kapljica znoja kane z lica, prodno si vino spravi, zato so čuje več krat reči „mnogo človek muči se zi ovu bo- žju kapljicu; paka, na slavu božju ! ovo jest naš život". Ves trud mu često toča potore, vsaj loto no mine, da se ne bi čulo o toj uimi. — Grozdja no zmičejo nogo v ka M zrnaste, brozgo zdevljejo v bačvo setoma (po konci) postavljene in odzgoraj odvečenc. Po 14 dneh iztoče od spod ej čisto vino, iz tropin kuhajo žganieo, ali pa nje žalijo z vodo in dajajo jo kuhati knkor vino, potle pa odtoče, kar imaio po leti za pijačo, ki jo zovejo „kavocM. — Poljedelstvo je težavno, ker po leti je silna vročina, po njivah skalovje in kamenje, kar moti or; po gorah mečejo brazde na eno plat, torej ne delajo razgonov. Pšenice se največ seje, ki rada obrodi, potem širok, in sade konpo; ječmen, rž, oves, pirovica prilično uspeva, takisto li ča in hiljaca, podobna ovsu; konoplje dajejo predivo, koruna se pridelava poredno, lanu, prosa, korenja in detelje malo. Požeto silje zlagajo v kopisča, katera dobro s slamoj spokrijo. Mlat ne vrši se navadno v skednjih nego pod milim nebom na guiimih, to je na — (Društvo tržaških fakinov) je tamošnjega ces. namestnika, barona Pretisa, izvolilo svojim častnim članom ter mu v posebnej deputaciji izročilo dotično diplomo. — (Dva tiskarska učenca) so, kakor se nam piše iz Trsta, minolo sredo večer zasačili policijski agenti, ko sta baš blizu restavracije „Monte verde" na zid lepila črno obrobljen proglas z napisom nIn memoria a G. Mazzini." V četrtek pak so zaprli zaradi jednakih prestopkov še dva učenca iz baš tiste tiskarne ter 1!) letnega uradnika tržalkfl zavarovalne banke „Assicurazioni generali". Trst je v istini pravo gnezdo rogoviležem, sanjajočim jedino samo o „nerešenej Italiji." — (Novo žrebčarnico) so dne 1. marca t. 1. priredili v Račjem (Krainichsfeld). /a sedaj so postavili tja 3 državne žrebce, ki so tamošnjemu konjskemu plemenu jako primerni. Nastavljeni so pri posestniku gosp. Fr. Botheji. — (Dva postna lista.) Piše nam obče spoštovan duhovnik: „V teh tihih postnih dnevih sta nam po prijaznej roki došla bila ljubljanskej biskupiji pisana postna lista za 1879. in 1880. leto, nemškega jezika. Z mogočno prepričanostjo se v prvem govori, kako je le samosvestno bitije v stanu bilo stvariti ta svet in da prav iz modrourejenega sveta se lahko premodri njega stvarnik spoznava. Pripoveda se, kako je pred tremi tisočletji uže trdil kraljevi pevec to isto resnico, „da jedino nespametnik pravi: Nij I3oga." — Pa ne le v zunanjem stvarstvu se stvarnik razodeva; ampak tudi v notranjem vsacega posameznega človeka in celih ljudstev isti stvarnik govori dosti razumetno. Ta notranji glas o Bogu stvarniku, sodniku in povračevalci govoreč je naša vest — tu trdo karajoč in v obupnost tiraje, ker „hudobni nemajo mirii;w tam zopet neskončno zadovoljstvo duši uli vaj oč in milo hvaleč, ker „blagor jim, ki delajo dela pravice." — Drugi list prvemu tvarino nadaljuje. — Ne zadostuje namreč spoznati stvarnika Boga; spoznati treba tudi odrešeni ka, ki ga je poslal, Jezu Krista, „besedo, ki je meso postala." Po nepokornem Adamu, ki je vso silno človeško rodovino pahnil v pogubo, je samo neskončna pokorščina boljega Adama v stanu bila dušno zopet oživiti človeški rod. Zato vrelec vsega Kristovega odrešenja teče izpod njegovega križa, ker prav tu je postal Krist pokoren tako neskončno. Noben človeški bol do sedaj nij bil podoben bolu Božjega sinu na križi; morala pa je tudi biti Kristova bolečina velika tako, ker do neba prikipele višine hudobij starega in novega pa-ganstva ter človeštva sploh je izbrisati bila v stanu le Kristova pokornost, ponižajoča se do najnižjega dna. Za to božjo usmiljenost ostrmo-vaje beremo apostolovo besedo: „Postal je pokoren do smrti — do smrti pa na križi." Okrog Gospoduje smrti na križi se torej kot okrog svojega sredotočja vrti vsa človeška zgodovina. — Ko je umiral stvarnik narave, pretresala je strahovita vzburjenost ta Adamov dom tako, da je glasno zapričnl poganski stotnik: .Resnično, to je božji sin!" Torej še mi kristijanje z neznabogom porecimo: „T o je božji sin!" — Ta dva postna lista — popolno druge vsebine nego slovenska za imenovani dve leti, pisana z izredno učenostjo, tako ognjevito prcpričalno vnemo, — priporočamo nemški znajočim bralcem svojega lista v natančen studij, ker le malo kedaj smo celo iz čisto nemškega peresa kaj podobnega brali. A Slo- van po izreku pesnikovem „vse jezike sveta zna": knezbiskopu Zlatoustemu, ki nam tako milo ve govoriti v materinoj besedi, se menda tudi nemškega pisatelja strašiti nij treba." Razne vesli. * (Ostra razsodba.) Lani so v Blazini poleg Sarajeva stotnik Krajnovič, stotnik Hiltter in vojašk nadzdravnik dali vso družino imovitega turškega bega poklicati k sebi, z izgovorom, da jih morajo o nečem izprašati. Mej tem, ko nij bilo v begovej hiši nikogar doma, so poslali imenovani trije oticirji tija vojake, da so pobrali vse vrednostno blago, katero so potem častniki poslali svojim ljudem v domače kraje. Vojno sodišče je zatorej obsodilo stotnika Krajuoviča, kateri je glavni krivec, da ima izgubiti svoje vojaško dostojanstvo, ter zaprt biti dve leti in štiri mesece, in sicer vsako leto ves mesec marec, junij, september in december v posamnem zapori, ter da se o kruhu in vodi posti 20. dan vsakega meseca. Sokrivec, rezervni stotnik Fran Iliitter, izgubode svoje vojaško dostojanstvo, ter je obsojen na pet mesecev težkega zapora Nadzdravniku dr. Šingeru je odvzeto vojaško dostojanstvo, a tudi njega akademična Čust doktorska pride ob veljavo, in poleg tega ima biti dva meseca v težkem zapori. Stotnika Krajnoviča, kateremu se je bilo posrečilo uiti, so na begu uže blizu Ljubljane dospevšega prijeli in ga zaprli. Oškodovani Turki so dobili svoje stvari zopet nazaj. * (Velik požar v Nevesinji.) Iz Dubrovnika se dne 10. t. m. poroča: Vtorek dopoludne je v nekej turškej hiši v Nevesinji začelo goreti in se je pri silnem vetru ogenj razširil po vsem tem kraji tako, da jc plamen uničil tri četrtine Nevesinja. Pogorela so poslopja, v katerih je bilo postajsko zavedništvo, okrajno glavarstvo, pošta, brzojavni urad in bolnica. Ljudij nij poginilo, a mnogo jih je zdaj brez strehe, mej temi dve kompaniji posadke in cesarski konji. * (Sto let stara) jo dne 9. marca umrla v Gradci židovskega trgovca vdova Jo-haua Gerstl. * („Nežni" spol.) Iz Stolpa vPomorji. se piše: „Dne 2. marca sta se v tukajšnjem kopališči na reki Stolp, katere ledena odeja se je jedva otajala, dve dami kopali! Zdaj naj pa še kdo reče, da je sedanje ženstvo mehkužno !" * (Dober uzrok.) V E lberfeldskem mestnem zbori se je vnela debata o tem, ali bi mesto dalo društvu „Fauna", katero hoče napraviti razstavo perutnine, v podporo 100 mark ali ne. Jeden izmej mestnih očetov je opomnil, da bi se z isto pravico imela dovoliti podpora tudi pevskemu društvu, ki je tudi zanjo uložilo svojo prošnjo. Toda drug svetnik poslednjega na kratko zavrne : „Ej, kaj, peti zna mnogokdo, a jajee leči ne zna vsak". In podpora je bila brez ugovora lovoljena. * (Parni v e 1 o c i p e d) je izumil neki Perreaud v Novem Jorku. S tem trikolesnim vozičem se lehko pelješ v jednej uri štiri do pet milj daleč. Stroj se kuri se špiritom, katerega se prav malo porabi. * (Blag vladar.) Na Kitajskein je umrl podkralj deželam Lang in Kiang, Sen po imeni. Mož je poginil v siromaštvu, dasi mu je njega dostojanstvo prinašalo vsako leto štiri milijone goldinarjev v naših avstrijskih novcih. Vladal je ta podkralj štiri leta, in kako izredno blago srce je imel, svedoči okolnost, da je v tem časi dal usmrtiti samo — štiri tisoč osob. i.iKtiiicu iir.iinisiia. (i. J. St. v K.: Obu spisa prejeli. Lupo hvalo! O priliki pridota na vrsto. rinili no v IJiiflilJiuii : 9, marca: ltiidolfina Droleo, deklin otrok, 2*/< leta, na sv. Petni eesti, žt. 01, za jetiko. X ti J 4*1. 12 in.rca. Pri lUnllčl: GolJachumlt, Zjikovils, llreda iz Dunaja — Gl-iner i' Gradca. Pn uvtUrijsUcui cesarji« Tiogar z Beljaka. — Zamik iz Kartmu. Pri Slonu: ScliafT-r, Sfeiner iz Du aja. — BotMsmbeig iz K.t niže. — K l-r i« Dunaja. — Svetina '. Gradca. II trdeek iz Trsta. Tržno c*4ftiie v Ljubljani 13. marca 1.1. Pšenica hektoliter 10 gld. 66 kr. - rež 6 gld. 0» kr.; —ječmen 5 gld. tffl kr.; — oves 3 gld. 41 kr.; - ajda b gld. 3. kr.; — prosd 5 gld. 36 kr.; - koru/.a «J gld. HO kr.; — krompir 100 kilogramov B gld. 57 kr.; — fižol hektoliter H gld. kr.; masla kilogram — gld. 82 kr.; mast — gld. 70 kr.; — špeh tiišdii - gld. :>J kr.; šp.'h povojen — gld. 6> kr.; - jajce po kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 54 kr.; - tidetninu 50 kr.; — svinjsko weso M kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr.; - same 1 gld. 69 kr.; — drva trda 4 kv. metrov J gld. 10 kr.; — mehka 6 gld. — kr. Dunajska borza 13. marca. (Izvirno telegrafi ono poročilo.) Knotni drž. dolg v bankovcih . . 71 gld. 40 k Enotni drž. dolg v srebru . . . 72 10 , 46 . n 25 , Vkcije narodne banko . . . . 835 — 3111 n 20 , 60 , — _ n 45 j 58 , n 20 , V najem sc dajo zavoljo rodbinskih razmer prav dobra štacuna z mešanim blagom na jako pripravnem tr>.ne-n prostoru v nekem živahnem trgu na spodnjem Štajerskem, v katerem je e. kr. okrajna sodnija, davkarija, žandarmerija in de« kanija. (88—1) Pismena vprašanja naj so pošiljajo opravnifttvu „Slovenskoga Naroda" pod it. 100. w Hiši ~w v ^iM«lciil<;i nI. 15, blizu farne cerkve, z jed-niin iiu«l»tro]»jem, pripravna za vsako obrt. se bode na prostu voljnoj dražbi prodaiala dne is. marcu t. 1. dopoIUdoe. V hi5i je O itob, 1 kuhinja, :t kleli. 1'o'eg 2 hlevu za aitliio, a hle«I za |»**lteet »koden j, drvarnicu in vrl. Poslopja ho krita z opeko. Kdor želi to hifio kupiti, naj pride omenjenega (lud k dražbi, ali naj so uže prej pismeno obrne na Janeza Milavca, (99—1) v Cerknici pri Kak oku. v LJubljani, kongresni trg, na voglu gledališćne ulica, priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih a*r klobukov in kap; prejema tudi kožubovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (87—2) lire za zvonike in plove tldeUne po najboljših iznajdbah od č.asa ustanov, ljenja tovarne leta 1842., od ne ulitega železa razen modnih tečajev, priporoča s poroštvom po najnižjej oenl Ivan Pogačnik, 1'oduurl - Kropa na (jiorcujakeiii. Popravljajo so tu tudi stare ure v zvonikih. — La so pa nove laglje. preskrbe, dovoljujem plačevanje na obroke. — 'Gonilnike pošiljam na zahte-vsnje zastonj. (27—9) Nove vozne liste za železnice jirav po ni z kej ceni priporoča „Narodna tiskarna" v Ljubljani. rioboooGOOOOCOOOGOGOOO&c Kranjsko stavbeno društvo g naznanja, zdaj ko prihaja čas za zidanje, da prevzema V zidanje novih poslopij in popravljanja, ■:■ ter da rISe načrte in izdeluje troškovne proračune. Pri njej se dobi tudi V 8 1 3 X tvarina 2a zidanje in lito blago od cementa, l*. I l koritu kimalo« pi-4'toki od oementa, stop« |*I ♦ nji«« sr.n Htolho ter l«*i>otil*l«*-*l,, rabećega gospodinjstvu. Poživljajoč uljudno, da me p. t. gospoda poraste se svojimi dragimi metu obiski, zatrjam da bodem vsakomu postrezal povsem solidne, iu se zatorej najudanejše priporočam I i C (75-3) Henrik Kenda. W SA/ W W ■W' W SA^ W W NA^ \AS -*AS SA^ SA^- s^- \±S \AS SA/' NA/* NA/^" ^^V.^^^^V I TO 3 Josip Stadler )K stavbeni in galanterijski klepar v Ljubljani, se priporoča za prihodnji dobo za vsakovrstna * HF" stavbena dela, ni- ter zagotavlja hitra postrežbo in gnrantira za dobro blago in delo. S Zaloga brezsmradnih stranišč. w Delalnica: Prodajalnica: ^ v črevljarskej ulici. na Starem trgu. ^ N*^ \Ay^ w \*> v^/ V4f ^.^ -^4^ vtf ?^ ^^„^^.,^^, ^^^^ ^?*v /TV ^fV ! Znamenito! Vsakemu, kdor je uže potreboval zdravniške pomoči v bolezni!), n. pr. /oper bramor. BUftioo, bolezen na prsih, slabost, nervoznost, Je znano, da telo imjodlk-uejsc avto* r t<-ti zdrsivinAtva i kakor plot. dr. .Scbnitzler, Skoda, lSraun etc.) priporočajo izključivo naravno, kristalno-cisto, zlato-žolto, prirejeno vsled mitiisterskcga ukaza po avstrijskem lekarniškem pravilniku zdravilno pomhljevo jetrno masi iz Kristijanije v Norvcgiji kot najboljšo ribjo mast, kolikor se je nalinje v trgovini, in sicer fthog njenih izvrstnih lastnosti); — ta jetrna mast prekosi inje boljia, nego . >m* bela, ki se je se sopubom očistil«, a pri tem zgubila najboljše snovi. Daje ta jedino prava, kristalno-čista, zlato-zolta zdravilna pomiililievii .elrn.i iiniHt lOadui Ciillanas Lin. [pomttlieljl po :iv-atrijskem lekarniškem pravilniku i pravilna, zato je v zalogi zmirom sveža 1 .t iz prvih m najsolidnejiih izvirnikov v sklcnicab po 60 novi,, in jo ima Julij pl. Trnk6czy, (74-s) lekar v Ljubljani, na mestnem trgu Atev. 4. .1 «#•«»<■#»«' /i-« i-iiijii x*» x juti ii i nt /»«»• X t'tj Vin mi j h itft'jv . Ogersko-francosko zavarovalno delniško društvo (Franco-Hongroise) z delniškim kapitalom © ioailijoaa.OTT golčL v zlatu., ali SO i»ilijo;riov fraiafcovv na katere je -i milijone £<>l«l. v zlatu ali tO miliju nov frankov v gotovini vplačano in deloma v prioritetnih od države garantiranih obligacijah, kakor tudi v družili sekuritetih, deloma tudi pri prvih deželnih denarnih zavodih s kratko odpovedjo naloženo, je v cclejj avstro-ogerskoj državi svoje delovanje uže pričelo, ter zavaruje 1. zoper šiodo po ogni, streli, ter eksploziji po Sopuhu n plinu. 2. proti chdmage, to je, škodo po odvzetji dela ali izgubitvi dohodkov vsled požara in eksplodiranja. 3. zoper škodo po toči. 4. če se je zrkalo utrlo. 5. zoper škodo pri prevažanji po suhem in po vedi. 6, na valore, to je, po-iljatve vrednostnih papirjev vsake vrste, gotov denar itd. s pošto po suhem in po morji. 7. na človeško življenje, na glavnice se anticipativ-nim vplafanjem zavarovane svote ali bl'CZ njega, na rente i u p oko ni no, kar se pla^a po smrti ali ob življenji zavarovanca, tako tudi na balo. Znatna delniška glavnica družbena daje zavarovancem popolno poroštvo, da hode družba izpolnjevala prevzete dolžnosti. Družba se bode trudila se strogo pravičnim postopanjem, s ločililll i si koilltflltllilll izvrševani je lil ill i%lllaČevaBljeill vsake Š^ode opravičiti si zaupanje p. n. občinstva, ter bode onim, ki se hote* zavarovati, dovolila VSe poboljške, ki se strinjajo z načeli na takej podlogi delujoče družbe. Ponudbe V Z&/vnr0"V£lno za vse, tutli za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za susico, želodčevo slabost, za splošno slu bost čutnie in začenjajočo se pljučnico! Veliko število pri/.n.-inskih pisom razpolagajo se v prepriča o j o Gospod J. .Nelehcrt, diplom. b-kar v Kožnovi. Pnsni, iia mi podljet« še 12 /avitk.v Kadgostkega uri ver. a nega čija in 12 fik-tljic lJožnovukih malu« r;«sT inskih r»dtiićk'>v IV-inok 11■ 11 zdravil je v resnici pri vseh na prsih bolnih osebah izvrsten, iu odkar jih unotrebljam sam, nič već ne knšjaui. kakor sem ilusle vsako zimo 4 — 6 tnluov. Z vsem »postov mjem ndani l»r. Tnuti, pl TiiuciiMlcin, c. kr. štabni zdravnik. V Kromsi, dne 2>. oktobra »877. Vase blagorndie! Moja hč rka je liže več nego pol leta imela hud kas- j, kateri jej jo cesto pn lurn-čeval tudi bruhanje; ker no jej n^ti nij ju-bilo jesti, je zelo os abfla t«-r sluijsala ; v no-vinah čitavsi o vaših izrv.stnih zdraviiili, si naročim 1 zavirek čaa in "i Skatjici coltiičkov. Jedva je použila bolnica n«k< bko teh zdravil, in užu jej je odleglo. V nekolik h dneh poide druga Škatljica. Dete zdaj k Vi rje mu vsakih 24 ur do jedmikrat zakaj ja, ter je zopet krepko in M mu ljubi jesti. Zahvaljujoč s« va.u u judno, prosim, le v ekarni J. Hci«-liert» v Itožiiotl na Moravski m , ili razp«»su.ia,o bo naročila na vso stiani proti poštueuiu po-vz. tju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, Imajo tudi za! go sledeči lekarjl W Mayr v I ;iiM|itiii, W K oni g v Itlnriboru. •S Mitteibach iti J Cojbok v Kugrebu, BarmharttgH lir lider m A. N.iu.eu v Urn u. o.cuui in podotma zdravila, ratpuiija lekarna v Kož navi franko h pošlo in nataočinui navodom za uporabo. Ujna S gld. Št 1207. (92-2) Sekundarska služba v deželiuj bolnici v Ljubljani z letno plačo 4(M> gld. in s posebno začasno nagrado 200 g|d. I za opravljanje sekundarske službe v podružnicah, potem s prostim tdauovaiijeni, svečavo I in kurjavo je i/prnznrna. Pl usnje za to službo' naj se tlo 2.». mana t. I. vloć pri vodstvu deželne bolnice, Itazen doktorata medicine je treba dokazati tudi manje nemškega iu slovenskega uli katerega diuzega slovanskega jezika Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne f>. marca 1880. Nova mesnica. Podpisancc nnziiniijjim p t. občinstvu, da sem v Sli varj o vej bili na sv. Petra cesti fit. 1B začel 9W prodajati meso, ~w& zatorej se vsestransko uljiulno pripiuueain, UMrotOV« Ijajoč. da bodem rad postre/.al vsakoum z dobrim mesom. {Hi—i) Jarnej Kregar, Ljubljanski lozi. V letu trikrat srečkanje. klavni dobitki gl, .'15.000, 25.000, 20.000 'JU— ■) i. t. d. Najmanjši dobitek ;»o gld. a. v. prodajamo samo po gld 25 v pet četrtletnih obrokih po gld. 5. Uže ko plača prvi obrok 5 gld., igra kupec pri prvem srečkanji dne l aprila 1880 -w tega po realnej kredituej banki prevzetega loterij nega posojila i^t ii'tt im i/i it fflil. 2 š. Te loze, ki se odlikujejo po brezuvetnej varčnosti In izvrstnem igralnem crteži, prodaja ineii j a lil \v. s »dm i 11 i S i n\v i |<* Diiaj, MERCUR" Dunaj, ffllHlIfl B, Ch, Čhon Villllilll II, in v vseh večjih bankah in menjalnicah. 3 = 2 « IJIi bo eo . S ■ g - j p-i tc ■ ■ ■ca ii3 d—' * o a •d .ni* tli J ^ .2 ^? «4.-5. OD o S m H s R s? OD _ o o 0 ^ K 33 i 3 N s a .S c O g r± CD s. Skoraj zastonj! Zavoljo nedavno na m«' pi-Ie velik«- fabrike za britanija-srebro, ir\o od britaniia-srebra, najboijde kvaliteti. 1 masivni mjemalec x» mleku od britanja-srebra. 1 tenki z»Jp»inl«t; in j ulio od britani ja-srebra. ti poitinlav Ko>v /.;» nože d brnanija-srebra. ti kom |»o«lii|»liiili /ilelie tas) (ino cizelirani. 3 cuši«e Ka i a ca oU nrilanija* srebra. 1 k«»<*«•■( su kruli, masivni, od britanija-srebra. 2 krasu., nniui/mi Hveiinikn od britanija-srebra. 1 salonski mioiizui zvonick od britanija-srebr« srebrnega, glasu *j kom. Vseh tt-h 4f> reči j je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na ci'lein avetu jedina kovina, katera ostane v. čuo bela, in so od pravega »rebra tudi po ^Oletneui rabljenju ne more razločiti, za ksr se Kaiiiuiiiji-. (^97—i) Naslov in jodmi kraj za naročila v c. kr. avstro-ogerskih provinoijah: General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: ISInu «^ fi&miii, A\ ien, I. Elisabcthstrasse Nr. 0. Pošilja se točno prot- postnemu povzetju. Vseh teh 4> komadov, ki so solidno in praktično blago od britanija-srebra, ki so veljali prej gl. Jlft, stane zd tj vseh 4.r> komadov skupaj I« gld. 6 95. Xoper gikt in revmatizem, da so z njim namaže, je ninogostransko skuSeno zdravilo ces. kralj, izklj. priv. AV i 1 he 1 m o v rastlinski sedativ „BASS0RIN" od Fran VVilhelma, lekaija v Neimkirchenu, jedino, katero je visok c. kr zdravstveni urad preiskal in potem od-ličilo nj. veličai.stvo «esar Fran Josip I. z izključi vini privilegijem. To Biedstvo je priredek, kateri, ako s<; z njim namaze, čini pomirovalno, dobro, olajsiijočo v slabosti na živcih, bolečinah na živcih, živčnih boleznih, telesnej slabosti, re\niatićneui živčnem trganji po udih, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečine v mišicah, zoper bolečino na obrazu iu po udih, giht, revmatizem, glavobol, omotico, šumenje po ušesih, bolečine v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojakom, gozdarjem) zoper zbadanje ob straneh, nervozno bolezni vsake vrste, tudi zoper zastarel revmatizem. Jedna bučica z zdravniškim navodom stane 1 gl. a. v. Za kolek iu zavoj 20 kr. posebe. Prodaje tudi: (52G—9) V sLjublfani: IN it v Lasanik. i i 8 Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". 9