Tacenski most skozi zgodovino
Most - starec
Novi tacenski most že uporabljamo, čeprav še ni izgotovljen. Stari most pa žalostno same-va. Dveh mostov naenkrat čez Savo v Tacnu še ni bilo nikoli. Vendar je to samo ena Od posebnosti v zgodoviui tacenskega mostu...
Nekdaj čez Savo v Tacnu ni bilo mostu. Cez reko so ljudi in živino prevažali brodarji. Odtod tudi ime Brod. Leta 1965 je brodarjenje prešlo v državne roke in denar od brodarine se je stekal v državno blagajno. Ugodnosti je imel le smledniški grašoak Egkh, kateremu je nad-vojvoda Karel dovolil brezplačen prevoz čez reko za njegovo služinčad ,in za žito, če ga je prodajal v Ljubljano. Vodiški župan pa je mo-ral dati brodarjem žito ter jestvine in polič vi-na ob žegnanju in sv. Marjeti. Kasneje je bila obveza spremenjena in so brodarji dobili obed iz goveje juhe, govejega mesa, 3 funte zelja, kaše na juhi, 3 bokale vina in za 12 soldov soržičnega kruha. Dobili so še 2 mernika rži in 2 mernika prosa.
Leta 1844 pa je dal takratni smledniški ba-ron Franoišek Lazarini zgraditi prvi most čez Savo v Tacnu. Imenoval ga je: »Marijin most«. Po odloku cesarsko kraljeve dvorne pisarne je smel Lazarini pobirati za veliko živino po 6 kron, za malo živino in za človeka, ki gre čez most, pa po 1 krano mostnine. Starejši prebi-valci Tacna še vedo, kje je stala mostninarjeva hišica pri Koširjevi gostilni.
Z revolucijo 1. 1848 pa je bila spremenjena ustava, ki je določala podložnost kmetov. Zato so se nekateri kmetje uprli nadaljnjemu plače-vanju mostnine. Pretepli so mostninarja in za-g.rozili z napadom na smledniški grad. Prestra-šeni grašoak je zaprosil za vojaško pomoč iz Ljubljane. Vojska je na gradu ostala do 3. apri-la (Revolucija na Dunaju je bila 13. marca, ne-redi v Ljubljani in okolici pa 15. marca).
Nato je bilo okrog tacenskega mostu vse miTno do leta 1907. V noči med 17. in 18. ok-tobroin je v krajih okrog Šmarne gore divjala huda nevihta. Narasla voda je odnesla 30 m mostu. Alojz Tršan, župnik v Smartnem, je takoj organiziral gradnjo broda za prevoz čez Savo. Takratni lastnik baron Henrik Lazarini je zaradi škode pobiral še večjo mostnino. Most-nina je znašala že po 8 vinarjev na osebo ln po 20 vinarjev za žival. Zaradi visoke mostni-ne je okrajni cestni odbor ljubljanske okolice odkupil most od Lazarinija za 12.000 kron. S pomočjo državne in deželne padpore je dal od-bor zgraditi nov most s karonitimi podstavki in železnim ogrodjem. Most so odprli za promet 18. avgusta 1910. Z občasnimi popravili je most zdržal do danes.
;     Janez Kopač
ROŽNIKOV TABORNIŠKI PLES
(as) Pred dnevi so starejši tabomiki odreda Rožnik priredili za svoje člane, stare nad 15 let, poseben ples. Njihovi člani kluba MURA, ki so združeni tudi v ansamblu ČRNI ASFALT, so presenetili z nastopom. Prepolna dvorana — telovadnica osemletke Zvonka Runka — je komaj zdržala tolikšen obisk navdušenih ple-salcev.
Da bo družabna akcija še zanimivejša, so or-ganizirali taborniški srečolov, pri katerem je vsaka srečka zadela. Poleg tega pa so sta-rejši taborniki pokazali nekaj zabavnih tekmo-vanj plesnih parov, ki so se kar dobro odrezali. Glede na nepričakovano velik odziv na to sre-čanje starejših tabornikov vseh Rožnikovih enot, je uprava odreda sklenila ples ponoviti, morda celo za vse šišenske in ljubljanske ta-boirnike.