The Oldest Slovene Dally In Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski I dnevnik v Ohio I Oglasi v tem listu so i uspešni I ^'OLUME XIX. — LETO XIX. PART 1. — 1. DEL. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) DECEMBER 21, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 300 DVE STO UBITIH Ivan cM^olel^ pojasnjuje V POTRESU v svoje stališče SitEONJI AMERIKI 'I '■t Debsova zakonska tova-rišica je q^tva Dne 7. dea Terre ^ tnimda Katan Stric Sam bo imel zvezane roke if na pokojnega: cedišče potresa je bilo me-San Vicente v San Salvadorju, ki je bilo popolnoma drugih Trditve, da je priporočil slovenskim delavcem pasivnost t ga vndUeljp'' v političnem in strokovnem gibanju, niso samo na- $ Deh.sa, ki je o\ pačne in nesmiselne, temveč naravnost smešne, iz javlja gl. urednik "Prosvete." CHICAGO. — "Prosveta" z*- uničeno. Šest,^'^^ decembra prinaša odgo-ivor gl. urednika vseh publikacij mesl uničenih. ' g^PJ Ivana Molka na trditev v, MEHIKA IN TROCKl MEXICO CITY — Leon Troc 0ehf;, žr-U-stične-V. to- bra 1. 1926. stara 79 let. Kckof _^n(i vseh ; k vztrajnih in pro- '3^ pagatorjev tt d^'i aUsticne Združene države ne bodo več mogle pošiljati vojaštva v Srednjo Ameriko brez pristanka ostalih a-meriških republik. Nacijski Nemčiji grozi lakota Dežela stoji pred eno najresnejših povojnih krušnih kriz, ki obeta nastopiti v aprilu, ko San SALVADOR, Srednja nierika. — V soboto ponoči je i j^i'esel pokrajino, v kateri se na-j : ^ misli, tako mo- ^ ______ ___ rala iti skoi!^'-^li^ikatero f jSNPJ IJM. boglOTjeteke-| I .^j.apis„.ku Kje federacije danes izgnanec na.I I zapadne Pennsylvanije, da je "izstopil iz vrst delav- » mesto San Vicente, straho-"'*®, P""'"'" * potres, ki je popolnoma uni-il" '''' Priporoča slovenskim de- « 'o mesto in sedem okoliškUi^ I"™™, P"®"™"« , ' Pfticnem ■^este, C- Prva poročila iz tega . in strokovnem gibanju". Molek y- T, ^ Norveškem, je uradno zaprosil ;| mehiško vlado, da mu dovoli na- ^ stanitev v Mehiki. Zunanji mi-' nister Silvestre Guerrero :se je taltoj obiTiU na predsednika & i;.se fsvojeS-^ življenje na agitacijskih -potovanjih in precej časa v zaporih, tako, da ji m mogel BUENOS AIRES, Argentina. , ^ , v. . . ^ tt*ji • i i — Mirovna konferenca ameriš- DOflO ZalO^C Zlt& IZCrpftllG, ll.lll0rjCV3: Vlada kill republik, ki je tu začela zborovati 1. decembra, se po vsem videzu ni sestala zaman. Dozdaj - je sprejela rescducijo, ki PO" j Angleški zunanji minister pravi, da je nastopajoča kriza prihaja v hude škripce. posledica divjega oboroževanja. BERLIN, Nemčija. — Divji*- Cardenasa ter po kratkem po- | svetovanju z njim brzojavil ne- javljajo, da so reševalcis*' . Ropali izpod razvalin že dve! ^ "''P''"'"'',"»i*™1l.danjm; boljševišk 'k človeških trupel. Priče pra-i"^' naravnost smesna". Potem; ^'jo, da je potres spremenil me-1 '^'^aljuje. emu mogot- jCU, da bo dobrodošel v MeMki, ■ 'i v . . \ ce je pripravljen podvreči se \ mehiškim zakonom, ki omejuje- t jo politične aktivnosti politic- | nih beguncev. $ ^ v kup žalostnih razvalin. Ko- i ljudi le bilo Ar pcdbnssu ra- i P*"?:*! idcnrenskim clekivcem, ,% ae zauino, grotovo x}doi)asrvni v poUticnem in t da Tfeč sto. T/Iadni iin&diuld, lakrkcmiem gpbaoju. Ilea pa je, hjoae v&%%jvrnUisix«onšča ** Jim jepFyMTOcalniseckirwa! %*%Kie katadkofe, pranjo, da twmqgaSe toku) ugfAovHiir'w :MLEHNPJ "i za imse: mrtnh in nuyenih %.:kultnrm!Tn'edkwAe, pn svop T:PotR.sa, kar mnogo tnipdU*?!^"? bodoiw sbxxbtotno ^anwnno še kši pod razvaU./fdkM" %% »"huitrusko unyo., poslopij, ki so se zrušila ^ priporočanje kakšne | sednikom te otoške republike ^(ije. pasivnosti ? Miguelom Marianom Gomezom ^ . Potresni sunki se nadaliuieio ®® tiče delavske politike,! in polkovnikom Fuelgencio Ba- ^ % —1 , , v, , v tudi ni res, da sem izstopil iz'tistom, "močnim možem" v ku- >; Nove homatije na Kubi HAVANA Kuba — Med pred- ^ prebivalstvo beži iz ogrožane: IZ' tistom, "močnim možem" v ku vrst delavske politike, čeprav banski politiki, je prišlo do hu , . . - - sem, Javljajo, da se je TOaZje na 2. fUranij dega spora, ki utegne imeti za | nega moža jcoiv Santa RiXoiprl ognje-' . .. Prvi begunci, ki so wispeii da so studenci, , ki izvirajo. LcDR ho/lfTlirJI TTlljl- predsednika republiki. Bati-rn/ffir ika San Vi- UllAlt-Illtd Illla je poslal poslanski in senat- (i Ilk Vznožjem ognjenika polni žvepla, kar dela dinC S. N. Doma zbornici novo davčno predlo- '"cUo vodo neužitno. __; SO, ki predvideva 2 milijona do- h I se je začel ob desetih ■ Že dolgo ni bilo v avditoriju ■ dohodkov, ki bi se jih po- | i ^ soboto. Očividci pripo- S. N. Doma na St. Clairju tako; ^^'^bilo za podeželske šole pod ' gg ^j®jo, da je kljubovala pod- lepo kot včeraj popoldne in zve- kontrolo armade, ki je v Batisto- sunkom -samo ena. čei", ko se je vršila božičnica slo-' rokah. Zbornici, kateri do- | ^Vhn \T W,__!_• .1 __ I_____r, -KT _____ A 1 minira "Rnfisfn vnrnvanpo Wall iS možje, ki zjub'aj odidejo na delo, zvečei' se pa vrne- g jo domov. 4' Dehs je bil vedno in ^, povsod slnšaimilc ljudstva, ne da hi bil nuj^iin plc.čan | za to delo.^ -BSlo h.i( je po- | polnoma koliko ča- y sa mi( vzam-eja ogitacijska ^ potovanja. Pri tem je bil | zadovoljen, da.,m.n je stran- | ka plačala toliko, da sta se ^ z- ženo skromno preživlja- ^ la. Ali mnogokrat sta tu- | di stradala. | Debsova je bila rojena ^ leta 1851 Louis- § ville, Ky. Eamen ljudske | ni imelu nober^ drugih X šol. Vsled prffffanjanja nje- ^ ona ve- /i ^itoževala . PQ: i se je njim leta >X 1885. Naravno bi Debs ni- '»t koli ne mogel biti toliko u-spešen, če ne bi delala z njim in trpel-a- z njim. po svojih skromnih močeh njegova žena. Ko je umirala, se je nedvomno spo- OBSOJENČEVA TOLAŽBA TRENTON, N. J. — V petek ,je bil tu spoznan za krivega u- živa vse ameriške republika, da ratificirajo obstoječe mirovne j pogodbe, dogovor za ohranitev' miru na ameriških kontinentih, I oboroževalni program, katerega; protokol, ki prepoveduje inter-' je dobila Nemčija s Hitlerjem, vencijo, resolucijo, ki odlaga u'-j je privedel deželo pred eno naj- stanovitev vseameriškega mi- resnejših krušnih kriz v njeni i rovnega razsodišča do paname-' povojni zgodovini. Zaloge žita, . . .v, T n , -fvoo • 1 • J U a- mora svoje zene in obsoien na riske konference 1. 1938 in reso-i masti,, masla m drugih živil , , , . T , v J J. J- J I ,1 • M i smrt na električnem stolcu Ra- lucijo, ki Qoloca, da se tudi dru-!naglo kopniio in v aprilu se o-. _ ^ ^ , . . ,, ■ v, J v T r.1 iu 4. • *T -1 1 men S. Cota, ki le s kladivom ge, neameriške države lahko'betajo Nemcem prazne živilske; ... . v I . . ... .v, ' 1. v T. 1 - A 1-1 1 • i ubil SVOJO zeno, nato "lo pa poko- posluziio vseameriskega mirov-1 shrambe. Položaj je toliko kri-^ , . i,.v .v. 1 . t . , v . pal v kleti svoje hise. Ko ie bila nega ustroja. ticnejsi, ker je silni oborozeval- : -v, v, J, - izrečena obsodba nad niim, ie Za delegate srednjeameriških!m program ze skoro do kraja ... ,,.v. . . v ... i- v , , , . TVT ivzdihml: "Sicer pa bi me lahko republicic je bil najvažnejši pro- \ izci-pal tudi denarne vire Nemci-' . „ tokol, ki prepoveduje interven-ne. . ^ i v. ^ ^ J . 1 „ V.. , J 1 1 i rej se tolaži s tem, da bi tudi na cije ali vojaška posredovania Vi Nemčija m nikdar pridelala! . i J 1- v.;^ . ,__., v. ., , cesti ne bil varen pred smrtio. posameznih ameriških republi- j dovolj zita in drugih zivil za do- ^ •' kali od strani katerekoli druge j mačo porabo in je bila navezana - ameriške države. Ta protokol so | na uvoz živil iz inozemstva. Z predlagale srednjeameriške dr-j nastopom Hitlerjeve vlade se je SiOVAHOV Drvi kOlt-žavice Nicaragua, Guatemala,. ta uvoz silno zmanjšalo, češ, Honduras, El Salvador in Costa i Nemčija potrebuje denar za o-Rica, od katerih so nekatere že: boroževanje. Tako je na primer večkrat na lastni koži poskusile i Nemčija še 1. 1934 uvozila 605 Včeraj popoldne se je vršil "blagoslov" ameriške vojaške, tisoč ton pšenice, 1. 1935 pa sa-;Delavskem domu na Waterloo interyancije. Protokol določa, da'mo še 16Q^ tisoč ton. To pa ne po- R(^ prvi koncert euclidskega ne sriie nobena ameriška država meni. da i^o .JSemci 1. J93,5 pri-: pevskega društva "Slovan", ki izvršiti take intervencije, do- delali toliko več pšenice doma; je še mlado po letih, zato pa se-kler se ne posvetuje z vladami samo pasove so si morali zateg- stoji skoro iz samih "starih mač-ostalih 20 ameriških republik, niti, da je bilo denarja za topo-, kov", kakor pravimo po doma- cert velik uspeh 'a v mestu — neki stolp v I venske šole S. N. Doma. Že ko j Batista, varovanec Wall | ^ ^ parku, vsa ostala po- ^ si stopil v dvorano, te je pozdra- i Streeta, sta predlogo sprejeh z stanovanje udirali detekti- ■ K Pa so n no < vilo dvoie visokih ipno 1 veliko vecino, nakar je bila po- \ . . iP: , zrusiia. iNa po- vno avoje visoKin, lepo oKrase-1 . vi — m to ne samo enkrat potresa so takoj odhiteli' nih in z lučkami posejanih bo-! slana Gomezu, da jo podpise, ^ "'fredi ni - I - ,, • 4- J11 -1 -V M' mzvlekli vse vzlic sednik te srednjeameriške: žičnih drevesc, ki sta stala vsak j J® ^a odklonil z motiva- ^ nmtP'ifnm nph't in b%ce gen. Martinez z no- na eAi strani odra. In pa bajnal^jO; da bi to vodilo v fašizem. ;o ^Jim ministrom Calderonom igra "Jurček ^gimi vladnimi uradniki. S bila, pa so ob ljubkem igranju » - , . . . . . . . ^ prepričeval, da nai po- HAinnin qn'Batisto m niegove pnstase le to ^ ^ . bun aejanja so, , 8 da ne more on delati )b ljubkem igranju l^ako razsrdilo, da so zaceli z ak- a ,]rnn/irp Mz; Hi ^k, '®bniini vlaki so bili poslani v mladine potekla kot bi mignil. ^ da se predsednika odstavi. ^ '^'iete kraje vojaški reševal- Naši mladi igralci in igralke' ^e, da bo najbrž še danes | J delki in zdravniki in bolni- pa so res tudi izborno igrali — i predložena obema zbornicama k ®trežnice. če verjamete ali ne. eledalci so P'^^dloga, s katero bo Gomez od- (A (pV ;:k drugače, kakor dela, in da se bosta v boju za kruh že kako prebila. Debsova je prispevala k ameriškemu unijskemu in socialističnemu gibanju na 1--------i--------r-"—..... ^ svoj način toliko kot ma- Joe . , gradili z odobravajočim ploska-; ™ski stolček sedanjega podpred- ^ izined najaktivnejših ograje nam sporoča, da smeha ni bilo ne konca tednika Laredo Brua, preveja- ^ če verjamete ali ne, gledalci so H . —--bili tako navdušeni, da so jih zo- i stavljen. Batistovi pristaši na- ^ "^Znanje iz stare domovine Pet in zopet na odprti sceni na-i^eravajo spraviti na predsed '■ . nie , ..fsilska četa v pri- kraja. Ostali dečki in deklice, nega politika stare šole, ki : y v ^ požrtvovalno niso imeli vlog v igri, pa se' naklonjen armadi. 5^ ! srnihclske požarne, nič manj postavili s pesmi- svoje čast- deklamacijami in recitaci- Uradniki za 1937 ' Salomon in Ano ___ Obenem se zahvaljuje , , . » Q ker smo priobčali njegove Tiskarski škrat v korist šmihelske briz- V i kil 'Ue i, socialistov, in vrhtega je žrtvovala pokretu, za ka-terega je delal njen so- ^ prog, družinsko življenje, ^ kar je bilo za žensko nje- ^ Društvo "Jugoslav Camp", | ^ narave največja žrtev. ^ št. 293 W. O. W., je izvolilo za leto 1937 sledeče uradnike: Fr. BREZPOSELNOSTNO ZA \ soboto SI je dal opravka s šrajk predsednik, John Tomšič lil Mr. A. Kollandru za toč-' ° novem odboru Can- podpredsednik, Anton Zakraj ,,^MUjatev Božično voščilo VAROVANJE V MAINE AUGUSTA, Me. — V petek nabranih ustanove tiskarski škrat 16010 Grovewood Ave. taj- ' ter napravil iz odbornice Fran- Frank Nelc blagajnik in bila pri izrednem zasedanju ces Candon Frances Strumbelj. Medveshek Z9,pisnikar. državne legislature sprejeta Pravilno bi se moralo glasiti, nadzorniki so William Predloga za državno brezposel- % članicam /^ gospodarskem odseku R^^olf lostao zavarovanje, ki jo je gov. ' ^ " Can- Grubelnik. Reditelj je John ^ouis J. Brann takoj podpisal, Mramor, vratar Jos. Papich, za- bila poslana v Wash- Ob:,k gtopnik za Klub društev S. N. '"g^on odboru za socialno zašči- gv " Anton Jankovič, Fratwes ^fod • znancem kot tudi v Clevelandu in o- in M. Trebeč. V spremetvu rojaka Joo lil Po širni Ameriki in . . , imovini v rodni vasi, ^ta se oglasih danes ^iško sejo S. N. Doma '^0 D. Jos. Papick zastopnik za del in za Prosvetni klub S. N. Doma An- i to, da jo potrdi. A "tlt'V ?«om tega časopisa | v našem uredništvu pennsylyan ih ^zične praznike in srečno rojakinji Mrs. Mary Polh ir. Zakrajšek, zastopnik za j Novo leto, da bi bili Josephine Bebar iz White Brezposelno akcijo Jos. Kožel,' zdravi in veseli!_Ma-' ____ zastavonoša pa Jos. Fcrtuna., ^^dac in družina, 1153 East I BOŽIČNI POZDRAVI Društveni zdra\mik dr. F. J. ^tfeet. j Božične pozdrave so nam po- Kern. slali naš pevec Tone Šubelj, Mr. Društvene seje se vršilo tretji' Popravek Frank Cerne in družina in tvrd-; petek v S. N. Domu. Srečka Kosovela ka Double Eagle Bottling Co. Društvo je član Akcije za i ki jo dobite na, i Najlepša hvala. ! brezposelnostno zavarovanje, S. I PGami "ti štef; ''^•eran", ki jo dobite na, današnje -'V v, j® v tiskarni napra-1 v»- ?• bila izpuščena '&tef. ' glasi: "Sve- tekj sveti Štefan ..." Ci, pop™- M* Vesele praznike! SEJA GOSPODINJSKEGA OD-! N. Čitalnice in ustanovni član; Uredništvo in upravništvo SKKA Cankarjeve ustanove in je tudi i "Enakopravnosti" iskreno želi V torek 22. decembra ob 8. u- sklenilo prispevati mesečno po vsem naročnikom in drugim Či' ri zvečer se vrši seja gospodinj-i en dolar ($1.00) v tiskovni fond, tateljem in prijateljem "Enako- skega odseka S. N. -Doriia. Ker je seja zelo važna,"še f»rosi vse te ustanove. Za pomoč španski j pmvnosti", da bi v miru in za-demokraciji je -darovalo. $5.00. i dovioljstvu prežClveJi To pomeni, da je ameriškim vo- ve, tanke, letala in drugo moril-. če. Koncert je bil vsestranski dijaškim inten'encijam v Srednji no orožje. Nemčija se mora. žrt-jspeh. Dvorana je bila nabito po-Ameriki odklenkalo: Združene j vovati, da se postavi nanoge, jina — najmanj 60 posetnikov se države so ta protokol odobrile j je zahteval Hitler. Zdaj stoji na, je moralo zadovoljiti s stoji-ter s tem pokazale, da so pri- "nogah" iz topov in letal, toda iščem. Program, ki je bil dokaj pravi jene voditi politiko "dobre-j želodcu grozi silna praznina! [obširen in bogat, se je začtl z ga soseda", kakor jo je začrtal ^ Kaj bodo zdaj Nemci jedli, k) "Delavsko himno" (zbor) in aa.-predsednik Roosevelt v otvorit- bodo v aprilu njihove živilsko i z "Na dan, Slovan!" Vseh venem govoru na mirovni kon-!zaloge prazne? Bajonetov, to- točk je bilo 15. Nastopi so se vr-ferenci 1. decembra. S tem je bi-!pov in letal ne bodo mogli jesti, | §0 y zboru, kvartetu, sekstetu, la nedvomno napravljena trdna drugega pa jim njihovi nacijski; Anton Novak pa je nastopil v podlaga za razvoj prijateljskih | voditelji skoro ne bodo imeli da -! g^iu, Vse točke so bile izvrstno odnošajev med ameriškimi repu- 'ti. j podane, samo pri zadnji je pri- blikami. Ce bi bila zadnja letina dobra, do majhne pomote, ki so jo Konferenco čaka še dvoje vaz- bi se še za silo prerinili skozi, j p^ takoj popravili. Med posa-nih nalog; sprejem nevtralnost- Toda žitni in drugi pridelek j ^imeznimi nastopi je igral Jack nega dogovora za slučaj vojne;bil letos nenavadno pičel. Trebi,|Nagelnov (Naglič) orkester, ki na drugih kontinentih, s katero, bo toraj misliti na uvoz iz ino-1 tudi spremljal nekatere pev-bi bile prizadete tudi ameriške' zemstva. Za to pa manjka de-; gjjg točke. Igral je jako dobro, države, in sprejem resolucije za narja. Kanoni so ga požrli. Na-jj^gj posameznimi točkami je znižanje medsebojnih carinskih i cijski voditelji, ki so še včeraj jziasti ugajala "Buči morje A-zidov. kričali, da se mora Nemčija si- drijansko" s krasno živo sliko, ----(Dalje na S. str.) katero je zrežiral tajnik S. D. D. Za Cankarjevo ustanovo , V. Coff. Koncert je vodil "Slo- Mr. John Močnik, blagajnik Odbor "Škrjančkov" vanov" pevovodja Jack Nagel, dramskega društva "Ivan Cam- V odbor mladinskega pevsko- j jg med drugim uvedel neko kar", je te dni izročil tajnikom i ga društva "Škrjančki" za 1.^ novost — ponavljanja ni dopu-Cankarjeve ustanove Milanu i 1937 so bili izvoljeni sledeči: j gtn. Naj so navzoči še tako plo-Medvešku ček za $204.91, ki predsednik Louis R. Wess, po I-: g^aU in zahtevali pevce ponovno predstavlja čisti dobiček od n- i predsednik I^ouis (5odec, taj- oder po posameznih točkah, prizoritve Cankarjeve drame' nica-blagajnica Louise Jadricli, jih ni hotel slišati, temveč jo "Hlapec Jernej in njegova pra-1 zapisnikar Frank Požar, nad- ^lirno dirigiral svoj orkester, vioa". Ta denar gre, kakor je j zorniki Frank Mavrich, Mr). pjgj^ti podrobno o koncertu ne bilo določeno, v kampanjski Frances Globokar in Erne;,t, primanjkljaje fond ustanove. Iskrena livala j Slokar, člani publicijskega prostora. Zadovoljiti se mora-"Cankarjevim" igralcem, ki šo seka so pa A. Kovačič, J. Glo- g tem, da ugotovimo, da sta s tem pomagali Cankarjevi usta-' bokar in J. Hrvatm. gg "Slovan" in njegov pevovo- uovi napraviti velik korak nar Društveni asesment dja dobro postavila in da je bil prej proti začrtanemu cilju! Članstvo društev, ki pobirajo; njihov prvi koncert vsestransko Nove uradnice i asesment v S. N. Domu, se opo- sijajen uspeh. Program je vodil Društvo sv. Ane, št. SDZ, je i zarja, da se bo za ta mesec a - znani euclidski rcjak .Tames Ro-izvolilo sledeče uradnice: Julia i sesment pobiralo zadnji dan v ttar. Brezovar predsednica, Jennie | »BEDO DNE 23. DECEMBRA - Stanonik podpredsednica, Marj' i ^o radi božičnih praznikov. Bradač, 1153 East 167 Street, jPnčetek kot po navadi. Ne pre-.tajnica Genovefa Zupan zapisni-izrite tega obvestila in porabav karica, Frances Zust blagajni- j te asesment. Tajništvo S. ginoči nam je bilo povedani-, čarka, Mary Pristov rediteljica,! Doma. da se je pri delu v tovafni po Anna Erbežnik, Jennie Oberstari Obisk štorklje nesrečil Tony Vadnal mlajši. I in Rose L. Erste nadzornice. Dr.' Pri Steve Bartnovih na 1280 sin znanih zakoncev Vadnalovi i Seliskar, Dr. Kern, Dr. Perme. lE. 168th St., se je včeraj zju- z Arcade Ave., katerih in li;: I Dr. Oman, Dr. Perko, Dr. Skurjtraj, petnajst minut po polnoči, 'jeni otroci, pevci in gluril^riri" i in Dr. Angela Dejak aO pa dni^t.! oglasUa storiilja ter pustila »o dobro znani Vsem jvise n Vadnalov fant *e je po nesrečil članice; da se vdeleže. — Odbor.' želimo še mnogo posncmalcev. praznike! zdravniki. Ana Erbežnik je ta stopnica za konferenco ŠND in za Klub društev SND. srčkano hčerko. Mati 2dfija in novorojenka se nahajata zdra vi doma. kcAi naših prireditev. Stroj m je odrezal tri prst« na , rok . Zdravi se dOma. RTRAN 2. ENAKOPRAVNOST 21. decembra, 1936. ## ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AAUDRICAN JUGOSLAV FTG. A fCB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEncierson 5311 - 5312 Issut'd Every nay Except Sunday.«! and Holidays Po raznabulcu \ Cli-'veiuntiii. celf. lolo ..........$5.50 8a 6 mesecev ........$3.00; za 3 injsece ..........$150 Po pošti v Clevelandu v Kanadi in Mexici ea celo leto ........................................SC.OO ta, 6 mesecev ........33.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene držuvi zu celo leto ...................S4.50 ra 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in drut-'o inozemske države » 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 2otl!, I'JlS at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 UREDNIKOV PRIVATNI KOTIČEK MIR LJUDEAl . . . širom zemeljske oble se bodo spet ponavljale le besede, kako)' se že ponavljajo skoro dva tisoč let, dva tisoč dolgih let, prijatelji, dva tisoč dolgih let neiskrenega ponavljanja teh lepih besed, te dobre želje, tega krasnega voščila. Istočasno pa bo Jo vsepovsod čakale posode blagoslovljene vode, da bodo z njo škropili kanone, strojnice, bajonete, tanke, letala in bojne ladje, kakor hiti-o bo svet pripravljen za nov smrtni ples, ki bo sirahotnejši od vseh dosedanjih . . . -v- ¥ MIR LJL'DEM ... Na Španijo se vle-ga mrak svetega večera . . . Krščeni Španci, Nemci in Italijani in nekrščeni moha-medanski Mavri 'pobijajo krščene Špance, z noži. kroglami, granatami, bombami . . . slednji pa s pomočjo kiščenih in nekrščenih Belgijcev, Nemce\, Rusov, Italijanov, Francozo\ in tudi Slovencev vračajo šilo za ognjilo kakor najbolje vedo in znajo . . . Na obeh straneh ognjene črte trohne v kupih krvava, raznircvarjena, razrezana, raztrgana človiška trupla ... V bolnišnicah, na ulicah ječe žene in nedolžni obroki, katere so razmesa-rile bombe, strašne po^bnke smrti iz zraka... Restija v človeku, ki je teh dva tisoč let civilizacije pod novim geslom ni znalo zamoriti, preži na človeka iz nočnega zraka, iz zavratne teme . . . Človek se trese, drhti v grozi, besni od , ^ vpia^ai ,ie, kouko si-ane m Kei farmer - la boriti v Minnesoti., je bila skoraj zastonj, je črepi- maga, da ie hiša vedno ''z^fen- i . ^ , .. .... tnna," staDC: $10.00 do kupil in prosU stariimrja, jajca, ki' pivž?nejo sovražnike! scčijalisticne, naj to njegovemu prijatelju po- od hist, se prodajajo po !55.00 stranke v Penni, Connecticutu Uij^ po j:ošti. Prijatelj bo seveda in drugod in končno komunisti komad. Sodi se, da črnci v dr-/7 , prepričan, da se je stara vaza v , y . . . . tUCll /IclSlCOllJCjO cI'w'IkVSKO pOAlLi" vriint'io 2a\ ah Louif.ian'., M.ssissippi m , „ . " , , , . .. ■ niea potjo . .. ., , • • 1 • 11 . I ko. Resnica je, da delavska poh- Alabami iztlajo letno do enega..... ^_____. ________^ ______, čez nekaj dni je prejel od pri- miiijona dolarjev za v nc čaiodcjnc predmete . , . tika v Ameriki sc razteza preko , ''"'^°'!l)oItucata strank in skupin. jjatelja naslednje pismo: - V.-1 /ii- : "KersmožcpridLlavakipoli-l "Prav lepo se ti zahvaljujem V New \oiku jC bila ucduv- . .. . . • zči vazo Zelo 1ot)o ie bilo da si ... , , tiki v Ameriki, sem laz zdai i ^ J ' UO OOSOicIicl liLl cloilcinio KfclZdlj _ * 'vjivil v^JiW noftpVv**!" 'mnenia, da posamezne delavske KosceK poseoej . stranke no bodo same nič dos^v i Igle in morale bodo zavzeti smeri J® zalotil svojo ženo z ^ : ljubimcem. "Ha", je vzkliknil, "zdaj vaju pa imam! Postavita se drug za drugega, da bom oba z enim strelom ugonobil!" Moderno praznoverje v bujnem cvetju v btarukrajskih listih večkrat, čitarno, da imajo sodni je opiav-ke z raznimi čarovniki in čarovnicami, ki s skrivnostnimi molitvami, zagovarjanjem ali raznimi čari zdra-^ijo ljudi in finančne probleme itd. Prebrisani sleparji se puste %a to dobi'o fjlačati. Včasih se tudi plačajo s tern, dti ukradejo obleko, mi-kit ftli denai' svojiii piaznovei-nih žrtev. Riizum, f.e, da so žrtve vaelej oslep^rjene, toda mnogokrat molče in tako sle-pamtva nt pridejo v ijavnosl. Pred sodnijo ali ; juvno.it jni-•dejo le posebno ui.:ne slepaiije. Sov, la bi našli: ljudem in yploli EvropejceiTi ■ilelali ki'i\ ico, če bi tulili, da jf v.tko praznoverje mogoče s.mo v Evropi. Tudi \ naši modf;rv;j in civilizirani Aiiieriki pi-a^-tnoverje bujno cvett-. Včasih a.' inraža nn Lri,-ttiiiialni način, največkrat pa le v bolj ;5iru'aiii obliki. V York countyju v Prmis\ Ivaniji jt bil neka pi-efriganM doktorica, ki je zdravila ljudi s svojimi hudimi očmi, s sveto kačo in z ne-, , v . , , ko čudežno vodo. ie bila. k,r je prakticirala!^"..':'^"'^^']^ ^ mdustrijskimi zdravljenje bi^z zdi^ivniške ^er famiai«kimi orga- ■ nizacijami v masno delavsko in V Brooklvnu je neka ženska: ^sko stranko. To je edi-iskala pomoči pri čarovnici, da'"f ^^vska politika v Ameriki. si jjridcbi ljubezen svojega iz- to politi- voljene?, ter ji je za to plačala ° morajo voditi Američani, ne S325.00. Čaioviiica ji je dalajF^. iMiaeljenci. ki «no zad-v to svrho mcšanico las, zdr'ob-j ^ vodili razne Ijcn, krvi in kosti nekega m grupioe, pa nismo rilca tei' ji naročila, da mors , ,. . . v . -1. v. ro^a-listi ^ tisto mešanico v trdi noci za-j kopati na nekem' pi aznem lotu. j ^ Nato govori c potiebi izbol,i-Čarovnija seveda ni pomagala: *^ve in razširjenja programa in osleparjenka je spravila: delavske izobrazbe, o katerem , stvar pred sodnijo, da bi dobila bo morala ukrepati prihodnja denar nazaj. konvencija SNPJ z ozirom na 1 V Hark mu prodaja neki ča-.P^osveto in Mlad. list. Molek da-' rovnik po $2.00 mule stekleni-! % k temu sledeče sugestije: čice praškov, ki so b? jt na prav-j 1. Prosveta naj se bolj zani-; Ijeni iz prahu "členkov črnih, ma ( v vesteh, dcpisih in član-mačk."' Kdor nosi te čudodelne:kih) za slovenske delavsko-na-praške pri sebi, je po njegovem j predne kultur ne aktivnosti med zatrdilu obvjirovan vseh nepri-jnami. Na polju delavske politi-lik, duševnih, telesnih in fi-'ke naj pa Prosveta, namesto da nančnih. Mož dobro izhaja, kar bi p od igrala eno samo politično kaže, da je ue vidno dosti be-; stranko, podpira tendenco zdru-dastih in praznovernih ljudi na[ženja v masno delavsko stranko avetu. j ali farmai-sko - delavsko stran-j ran je trgovine s pokopališkimi J ! _. I vseh delavslcih strank in sku-j pai-celami, z uradniki državnega 1 ki A bOŽlCMCA RlLADIi- j pin, ki imajo demokratično tak- i trgovskega departmenta ter S. N. DOMA tiko in ki so usmerjajo ha cilj ' razmotrivali o k6rakin, ki sc Škot je hotel dati svojo družino fotografirati, želel je, da bi se vsi držali razigrano, toda stali so resno, kakor svetniki v pra-jtiki. Kakšna pa bo fotografija, nikamor prišU. Bedimo" enkrat j se ne bodo smejali! Prigovarjal jim ie, naj se smejejo, pa ni nič pomagalo. Naposled pa se le spomni pravega. Seže v žep in prinese iz njega pest dioMža. "Takole", reče, "otroci, vsak bo dobU desetico!" Tedaj se zjasne vsem obrazi od sreče. Fotograf pritisne in se zahvali. "Takole, otroci", pravi oče, "zdaj pa desetice nazaj." PRODAJANJE POKOPALIŠKIH PARCEL COLUMBUS, O. — soboto so se sestali uradniki posebnega odbora, ki propagira licenci- C Dalje s 1. strani) i produkcije za porabo. V uadaš-jami. ki so jih predvajali med j njih razmerah je to edina prak-odmori. Glede igre jc treba šu o- muniti, da so bili kostumi raznih pravljičnih značajev, kakor Vetra. Nevihte, Ksiiežalia in Gozdnih možičkov naravnost briljaiatno potrebni, da se zaščiti prebiva 1-|Stvo dižave Ohio pred sleparji, ticmi pot. i ki so zadnja leta opsharili tiso- 2. Mladinski list naj se delo- j če Ohijčanov z ničviednimi po-ma precsnuje v instrument šole j kopališkimi jjarcelami ali lota-za člane mladinskega oddelka | mi. Odbor pripravlja zakonrki SNPJ. To se pravi, da bi me-[osnutek, ki bo spremenil s.da-zamišljciii. za karyro prizuaniiSjsečnik redno objavljal vnsto na-- nju postavo, ki se nanaša na združeni domišljiji učitoljice-re-j log in najboljše rcšitvfc s štra-' j;rodajanje pokopaliških parcel, žiserke Mi s. Ivanusch. njenega | ni otrok naj bi bile primerno na-' tako, da bodo prodajalci licen-asistenta John Steblaja in "Can-|gradene v gotovini. Tc bi biljcirsni in da no bodo mogli več karjevvaga" gaiderobarja ValC' c^dini sistem.—r p6lcg kulturhili'opehaiiti ljudi u.fu ta način, O-rija Ogiina. Fiank'IŠiigar Icfel;!prireditev v niiših centrih^na-jjnutcic bo pripi-avijen, ko še bo mojster cdra so jo istotako ne-, še svobodomiselne šole, Ici je v ^sestala v januarju nova posta-aavi-dnc potrudil tiM- z dobro | današnjih razmerah mcgoč in ki voda j' '. meriškili pi-iseljeniškili zakonih, pismo, ki naj ga on preda kanadski niški ol)lasti ob vstopu Kanado, kanadska oblast dovoli, da se ])oda riški konzulat v Kanadi in da tam de])orlaeiji, miino iz razloga, ker j*-' P^' | nezakonitim ]wWom v Združene državc j juliju 1924. se nima bati tega iz])it:' o nadski meji, ako ie dotičnik mož . dif --.ri«' seljeniško vizo za vstop v- Združene Da |HMio\imo, inozemcc, ki je državi,iajik( Co ()zii'raša)jje: Ali je res. ila doliva ja\iio ])od)joro (relief) ne k tal j aiiK'1'iški c[g(>\ ()]-; N,'i res. Liuziiuc, . ti i?' radi uezaijo.deiw.sti prisiljeni sprcj«'']^'^ 1 r. . , .Z. w.'/ii() iJO podporo aii so dobili pripuUi<'^'_'^ (relief Job) nioj'ojo pu,stati amerlr'^ l.jani. Zadnje poletje je sicer neko sodišče A" Ijoiiisliini razsfxlilo v sfflisln, all ta odločba je bUa razvW^''Y|j^' ko so razne organizacije, med nji"'' povzročile priziv pi-oti tej odločbi- Naturalizacija inozemskega riške državljanke \'pi ašanje: ška državljanka. . . ' Sem naturalizing"'. f' 'red 1 remi mcscci poročila z možem, ki je še vedno lil' Ali mu bo la poroka olajšala j"- JD'" Odgovor: \'aš inozemski takoj \ iožili pi-ošujo zu ami'-ri^]' .st'v'o, ako more dokazali. (j;l jc V,.j ""f ]<'ta \ Zdi'iixenili državali. \i nU' Vega papirja, ali (Irugiičc so nx"'''' ^^,1)1?"''' običajneiiiii izpilil gled« svujc Zli ameriški) državljan si \ ' ^ kakšnega slona, iii neki drogi-) jeni j<'sihu, n odjemalce m in prijateljetn vesele božične praznike iu srečno Novo leto! Anton Dolgan HARD WA RE 15617 WATERLOO ROAD—KEnmore 1299 Žcl-'>in prui' re.ii'Ic holičue p niuike in- ^.revnu letu vsem odjemalcem in prijateljem! Sovo R. H. PERDAN 933 East 185th Street Slovenska groceri.ja in mesnica. So to])lo ])ri])()rooamo vsem. Za dobro božično ko^iilo pridite v naše trgovine. Imamo jtrvovvstiio sveže ineso ter najboljšo suho mesenino. TISOVEO BRATA 8014 St. Clair Avenue 16224 Arcade Avenue L'selt bulituc pruziiilic in arencu zt'linto vsem! Suva lelu četrt na polnoč zadel velik: gnala v zrak steber ledu in vo- j vem žepu so našli beležnico, v parnik "Titanic" ob ledeno go- { de, tretjina gore se je odtrgala j katero je zapisoval kakor v kak-ro in se je čez 2 uri in 45 minut in menili so, da je življenje tejšen dnevnik z vso skrbnostjo potopil in potegnil s seboj 1500, gore prikrajšano za najmanj, vsako svojo tatvino. Kradel ljudi v morske globine, tedaj je dva dni. Ta uspeh jih je tako'suknje po javnih jedilnicah, a ta najstrašnejša nesreča vseh' ohrabil, da so se lotili večje go- ^ te je bil razdehl, kakor je bilo j časov odjeknila po vsem kul-! re. Izstrelili so z raketno bom-. razvidno iz beležnice v tri vrste, turnem svetu. Spoznali so ve-i bo vrv na greben gore, pritrdili i Tako je imel jedilnice v prvem ,liko nevarnost, ki preti ladij-!so na drugi konec veliko mino!okraju zavoljo dobre kvalitete |skemu prometu v severnem At-j in so jo pogreznili 25 m globo-j tam obešenih sukenj zapisane v lantiku radi plavajočih ledenih gora in so sklenili, da ustanovijo prometno poUcijo, ki naj v bodoče ureja promet po tem delu morja in naj obvešča par-nike s signali, kje je kaka preteča ledena gora. Tako poiici-I jo so uvedle Združene ameriške (USA), ki odtlej pošiljajo po- ko. Drugi konec vrvi so obte- j prvo kategorijo, jedilnice, ki jih žili z isto težo železa. Ko je na- obiskujejo le reveži, so bile za- stala eksplozija, se je ledena gora malo zazibala, ko da bi se hotela prekucniti, a je kmalu dobila ravnotežje in je plavala naprej. Takšno hladno ledeno goro je težko vznemiriti! A s tem še niso bili končani posku- beležene v tretji kategoriji. Poseben pregled je obsegal jedilnice in ljudske kuhinje, ki so prenehale obratovati. Lokale, kjer je nameraval krasti, je obiskal po nekolikokrat, da se najprvo seznani z njihovimi prilikami, ko se je seznanil, je napravil "od- vzpenjala 90 m iznad valov in v dnevnik. Kjer mu je uspelo, je bila bržčas težka kakih 1 in je pozneje pripisal "živio!", kjer ZOPET NEKAJ NOVEGA! Xal)avili smo si iiajmodovnejši čistilec mleka, in mleko prečiščeno skozi ta aparat je absolutno 100% čisto. sebne čuvajne oddelke, da pre-i si. Konec maja 1925 so zapazi- prečijo nezgode. Od. 1. 1912 11 orjaško velikanko, ki se jej ločni napad", kakor je zapisoval zares ni nobena ladja zadela ob ledeno goro in se ni noben človek potopil zaradi tega. I pol milijona ton. Dva dni so mu ni uspelo je pripisal pač Naloga "ledene policije" je zasledovali orjakinjo in so slsd-j "Smola"! Ukradene suknje je njič sklenili, da jo naskočijo.;dajal v zastavljalnico. 4K JI i i 'i: i i n ■j 1 5 trojna: prvič mora opazovati gibanje ledenih gora in jih, če je to mogoče, razde jati; drugič mora pošiljati svarila vsem ladjam in tretjič mora paziti na ledene plošče, ki plavajo po morju in ki ladje prav tako o-grožajo kot ledene gore. Stroške za vzdrževanje ameriške ledene policije nosijo po številu tonaže (to je, koliko ladij vozi ondi te ali one države) : Anglija, Francija Nemčija, Italija, Belgija, Holandska, Ledena gora je bila že odplulai iz mrzlih tokov in je bilo že vidno, da razpada. Dolg leden jezik se je iztezal pod vodo in nanj so z veliko težavo položili razstrelivo. Učinka pa ni bilo nobenega. Gora se za eksplozi- Sterie Restaurant 6216 St. Clair Avenue EUCUD DAIRY COMPANY 515 East 200th Street LOUIS STARMAX, PRES. Vedclc božične praznike in srečno Novo leto rse)n našim odjeviulcem in- prijateljew- Želimo 'prav vesele božične pra-jo še zmenila ni in zdelo se je,; in srečno Novo leto vsem I našim obiskovalcem in prijate- ko da ne občuti nadlege. To je:, ^ poveljnika razjezilo. Sklenil je,L, J , ■ . . . \hem. Se priporočamo za na- da navrtajo goro m nasujejo ve- . . likansko količino dinamita v to daljnji obisk. Pri nas dobite luknjo. Eksplozija je bila za-lgorka in mrzla jedila in pivo. FRANK MRAMaR, 1» Norveška, Švedka, Kanada in res strašna, a tudi razočaranje j Združene države. Ladje ledene' je bilo strašno, saj se ledeni go-policije niso velike, zgrajene so ri ni zgodilo drugega, ko da je tako, da ustrezajo svojemu na-j imela veliko, črno liso na beli menu in imajo zlasti močne ploskvi. In vendar bi bilo to stroje. Izmed posadke 6710 St. Clair Avenue ikili Izmed posadke je na vsaki ladji po 10 častnikov in 48 mož, izbranih ljudi, ki morajo znati voditi ladjo med ledom do ledene gore, da jo razstrelijo ali pa da iščejo pon:-, srečene ljudi. Ladje so oprem-' Ijene z deset centimeterskimi j P R I D IT E ! Danes ali jutri. Ne odlašajte razstrelivo uničilo tudi največjo do zadnjega dne! Na tisoče razvojno ladjo sveta! j ličnih daril imamo v trgovini za Skušali so ledene gore tudi ^ matere, očete, brate, sestre, o-torpedirati, a to je kaj malo za-jtrckc. j leglo in podoba je ta, da še ni-j Obleke imamo vse mero za mamo primernega razstreliva dcklice od mere 1 do 14, za že-za ledene gore. !ne od 14 do 58 iu tudi GO. Za Ledena policija je popravila; precej velike rcame! — Pridite M brzostrelnimi topovi in imajo i tudi m?.?Tikr.ko jir.pačno dor.:-; scd:.j, t m- liopoiiKi r/ ncvanje. jc bilo Vciuio j prainin iu svimatifa; splošno znano, da se bližina le-jgmamo tudi veliko denih gora občuti, ker P^idčj^euj žene, dekleta 4;^Q>troke. temperatura. A to se dogaja; prjdixe v DOMAč% j^RGO-le tedaj, če piha burja od ledene j ZAKAJ BI HODILI PO gore. Tudi so to trdili, da je}TUJIH TRGOVINAH, KO DO-moči ponoči ali v megli določiti j pEi nAS KAVNO TAKO bližino ledene gore z jekom.jg^^go g^OT PRI TUJCIH. — vendar tudi to ni resnično. Ne-jod SLOVENCEV VSAJ ki oddelek ledene policije se je j^ekaJ DOBITE NAZAJ ZA dvakrat peljal med enajstimi: DRUŠTVENE OGLASE, ZA ledenimi gorami sem in tja ZA DOMOVE ALI ko je brlizgala sirena, ni bilo j gjjjQXE, OD ŽIDA PA NIC! — nobenega odmeva. Pač pa j^jTo se tiče tudi Collimvooda in prihajal odmev z ledenikov, ki j jjctlinghama. Se vam priporo-imajo navpične stene. Tudi to i^^^^io! ne drži, da bi bilo nebo nad ledeno goro svetlejše. Ledena policija koristi tudi s tem, da dovaža ribičem na oddaljenih otokih pošto in tobak. Zlasti Novofundlanci so hvaležni častilci ledene policije. I'riiv (lubro ()'f. ])ivu in viuo dobite veduo pri nufe. Soveda imamo tudi vtduo okusen prigrizek. ANDREW GERL SLOVEN S K A (H>STiLN A 756 EAST 200th STREET fnir n.scl bužir ter snlno zadafoljno SuUo leto lt'o7 ivliinu Vi>(ia nt- AC c.sf/« pnporocaiHO t 1 CIMPERMAN CAFE 1259 MARQUETTE JonX C1M PERM AN IX SIX luuimii na razpolago dobro pivo, viuo iu ž^u-njc, kakor tudi uirzla iu gorica jedila. Se priporočamo. Želimo vc.^clt; boiiriif i)ruz)iil;c. in srečno Novo leto csf"? pri jatrl jeni in .Z)uinre}ii! veliko zalogo razstrelilnih snovi. Seveda imajo tudi izvrstne brzojavne in najboljše radio a-parate. Ledena policija nastopi službo 1. marca vsakega leta in preiskuje severne dele morja štiri mesece. Ob tem času plavajo ledene gore od Davis Sun-da vzdolž obale Labrador in Nove Funlandije. Število ledenih gora določijo po jakosti la-bradorskih tokov in časih je prav veliko ledenih gora, vidijo jih po 200 do 300 na dan. Velikost gora je različna. Parnik "Pelicnu" s Hundsonskega zaliva je plul mimo ledene gore, ki je bila 15 km dolga in 90 m visoka. Ce pomislimo, da štrli iz vode samo osmi del gore, si lahko mislimo, kako je globoka. Splomladi plavajo ledene gore proti jugu. Ko je vreme topleje, razpadejo in luševine se ; kotalijo na pot parnikov. Čudo-1 i Z Ill6tOtlC lil UilcV ■{vito je, kako daleč priplujejo ta-j Tlikom ke razvaline. Južna meja pla-| _ vajočega ledu sega do Njujor-j ka, ki ima zemljepisno širino ko 1 ^ nekem jeddnem lokalu na Rim. Ledene gore najbolj o-jl^unaju je hotel mlad mož, ki je 'grožajo one parnike, ki morajo,že bil pospravil kosilo, vzeti z pluti mimo izliva veletoka Lo-i obešalnika eno izmed sukenj, da renzo. Ta del vodovja jc od de-'se obleče in odide. Suknja ni bi-cembra do maja poln ledu. —|la njegova, kajti pr^vi lastnik ^ Ledene gore severnega oceana'je takoj oglasil in ga opozoril, prihajajo iz Grenlandije, kjer i da se, je mladi mož dotaknil nese orjaški ledeniki pomikajo prave. Mladenič ga je prosil, naj vedno bolj k morju. Debelino {oprosti njegovi raztresenosti, ledene plošče južne Grenlandije i je zagrabil drugo suknjo, še ni dognana a v sredini je naj-j Toda tudi sedaj se je oglasil brž bolj debela ko 1500 metrov, neki možakar in mu dejal, da ni-Raztezna ledena gora spolzi čez ma prave v rokah. Mladi mož se sklanati temelj v morje in ae je spet izgovoril z raztreseno-odlomi. Pravijo: Ledenik ima stjo. ko pa je v tretjič vzel ne-mlade. To se pa dogaja s straš-'pravo suknjo v roke so opaženim pokanjem in hrumenjem.j valci tega prizora izgubili potr-Nato plava novorojena ledena pljenje in so ga izročili policiji, gora, tako rekoč mladič ledene Na bližnjem komisarijatu so gore, a polarnim tokom, dokler kmalu ugotovili, da imajo oprav-jc ae zagleda ledena policija iu ka s 25-letnim brezposelnim, naznani vsem bližnjim parni- dotlej nekaznovanim trgovskim Grocerija—prvn\ rstno sveže lilago veduo po ceuali. Vesele božične pruzitike in srečno NbCo' Mo vsem naiitn odjevudeem tu prijateljant.! Zalnaljujemo se za iiaklonjeiiost preteki*^ ^ letu iu .se priporočamo za obisk v bodočnosti. RUDY BUKOVEC 4506 Superior Avenue SLOVENSKA MESXICA 6202 St. Clair Ave., vogal East 62 St. Belo dobi Dekle staro nad 18 let dobi delo v restavraciji. Plača po dogovoru. Poizve se na 5238 St. Clair Ave. Pri nas dobite zmeraj prvovrstno meso po ni eciii. Imamo doma prekajeno meso kot tudi meso. Da boste imeli dober prigrizek za prazn nabavite si ga pri nas. Vesele božične pi a nike in s.^čuo Novo leto vsem našint odjemaleem in prijatelje)))'- Vesele božične praznike in srečno Novo leto sd'''^ biskovalcem, prijuieljen in rsent nasun o .. ?0' ju Dva fanta i stara od 14 let naprej se vzame za svoje na farmo. Kdor jih ima ah ve za katere, naj sporoči u-redništvu lista. kom, da je nevarnost v bil^iui. Ledena poUcija pošlje v 4 mesecih po 450,000 takih svaril. Leta 1925 so začeli rušiti rte-ko majhno ledeno goro. Prinesli BO za 100 kg V/W*- Vvair*- V.W- '• v: roi'i iu uo nameščencem Štefanom Plecha-tyjcm. Sprva je trdil, da se je bil pač zmotil, ko so ga pa malo trše prijeli, je priznal, ne samo tega, da je hotel tokrat ukrasti razstrelilnih kakšno suknjo, temveč, da je lil: t-lckUiC-cd leti i- P|llfC-EvXP£LLEIi Tisočeri 80 doblU pomoč pri bolestih ali bolečinah vnetih mlSlc — s par vdrgnenji. PAIN-EXPELLER z varstveno znamko Sidro v rabi 70 let % jP Enu iJOt v udobnili voKOvih do CHICAGO $9.1)3 St. I.ouis—SS.TO Buffalo $8.95 Scrauton—S10.90 New York Pokličite MAin 9000 Road Se priporočamo ila nas obiščete še v bodoctJ-stregli bomo najboljše z dobrim pivom, viuoiW žganjrm, ter dobrim prigrizkom. raiNllllAMAROLTCAFt 1128 East 71st Street FRANK VIDMAR 1038 East 74th Street MKSX1CA IX CiKOCEKIJA Želimo prav vesele božične praznike in srečno letu vsem. (jbiskovalcem in prijateljem! Se priporočamo, da si nakupite pri uus ga .svežega mesa iu suhega uu'sa, ter dobro jo. I'ostregli bomo najboljše. I'-- :f :' ^ * & vpila in se branila. Orlovu pa I se je kljub temu zdelo, da te be-j sede niso bile mišljene tako, ka-Ikor jih je Katarina izrekla, slu- palačo, — če sem to tudi stor*, za koga se je vse to zgodilo? Za tebe, Katarina, za tebe, velika carica, da bi si zagotovil. j ta mcie srce in moja duša, — To je bila pcdvc-za, katero je j tukaj te lahko kličem z imenom Katarina nekoč tukaj poy.abila. j ki mi je bilo vedno sveto, — se-— Ali poznaš to? — vpraša, I daj nisi moja carica, nisi moja knez Gregor Orlov in se sklene, j vladarica, žena si, moja lepa odstraniti s tega sveta? Če bi ga bila imenovala za svojega vojskovodjo, če bi ga obsipala z dostojanstvi in s častmi, bi mu tega ne bil nikdar zavidal. r . • . . ' v• -i ' -.liLi lit, »Jii Zt Oa bi pobral svilnati trak.-Alijpastinca, s katero sem preživel;^ ti prisegam, Katarina. il je, da ju bedo prihodnji tre-1tvojo milost! Vse to sem storili nutki združili. — Pusti me, uka- samo zato, da bi si zopet osvo-| zujem ti, — mirna bom, — vse jil tvojo ljubezen! bo tako, kakor boš ti želel! kdo je to v tej sobi izgu-i nekoč v tej sobi najslajš nutke svojega življenja. Carica Katarina vzame podve-na kateri se je nahajal neki napis ... tre- i Katar; ca. ina poidecl kakor devi- Potem pa prečita . . . Preklet bodi, kdor slabo ženo. ®iisli o tem! _ Toda ti si mu darovala svoje srce, — udala si S3 mu, -— Po-Orlov! zašepeče Kata- temkin je ležal v tvojem naroč-rina in vztrepeta pri teh bese- ^ — g tem pa — s tem si strla deh od hrepenenja. Sedaj se Orlov ni mogel vei obvladati. I v Orlovih očeh so se leske-j biti poleg tebe, in te čutiti On vzklikne in objame lepo ^^e seize. ,svoji neposredni bližini! ^ I moje srce in uničila v meni ponos moža. Gregor Orlov jo postavi na tla, potem pa jo znova objame in začne poljubljati. — Sama sva! — ji zašepeče Samo radi tega sem jo izročil rabljem! Kaj pa mene briga, če je propadla ta-le upornica? Propasti je morala, ker se je drznila dvig- nekdanji miljenec. — Tiste pri- niti proti moji ljubljeni carici, če v jedilnici bi si nikdar ne drznile prekoračiti praga te sobe. Pridi, ljubljena, bediva zopet srečna, draga, — samo pol ure — samo nekaj minut bi drznila se je poizkušali, da bi ji ukradla carsko krono in njo pahnila s prestola Rusije. Bila jo tatica, ki je zaslužila hotel smrt. v — Veseli me, dragi moj 'Or-ilov, — reče carica Katarina ia Katarina, — vzklikne Gre- j A VESELE BOŽIČNE PRAZN S?»f® MARK PE«' MAL-Lonv HATS Orlov joče! Ali so bilo to zares solze? j Resnične solze ? I Ali pa je morda knez Orlov lahko jokal, kadar se mu je zljubilo ? I Ne, te solze so bile resnične! I Knez Orlov je Katarino vedno ljubil. V niaj je videl svojo nekdanjo mladost. Katarina n:u je nudila največjo srečo, ko je bila še mlada, — smatral jo je za svojo ženo, saj je bil tudi poročen z njo! Mislil je. da bo živel vedno srečno cb njeni strani! N SREČNO — Počakaj vsaj. da pripravi-j sede na rob pcstel je, na kateri je va posteljo, — reče Katarina in j ležala brtva grofica Klarisa Pi-sramežljivo povesi oči. neberg, — da si tako uvedeven. Orlov stopi k postelji, zgrabi | Lepa je ta Benečanka, kajne-svilnato ogrinjalo, ki je ležalo da, ugajala ti je, Gregor Orlov- na njej in ga potegne na rob po- stelie. .iiA _ I. — Katarina, na, ti si . . . Gregor Orlov umolkne. moja Katari- — Ne, ne, — nikar ne taji, kajti jaz vem, da si do te žene čutil neko posebno nagnjenje . . . — Priznavam ti, da sem s njo ; sočuvstvoval, — jo prekine hi- - toda prise-nikdar 'vddsl . i tre Gregor Orlov, Otaaz mu je njegovo' ^ nisem cci pa so se svetile, KaKor da i ... , . , . . , , ,. I v niei zene, ki bi jo bil morda ke- bi bile iz stekla, lasje so se muk . . , . • v 1 • 1 • « iCl9>'3 pOZGiGl • « • jezile, na celo pa so prinajale! ' LETO 1937 ŽELJ VSEM Misel, da pripada njegova Katarina drugemu moškemu, mu ni dala miru ne podnevi, ne ponoči, — sedaj pa jo mislil, da si jo je zopet osvojil in radi tega •jffc jčfkal' nad njeno izgubljeno Mi.Jko častjo. ••'O^ov pa seveda ni niti pomi-sffl na'to, da jo je tudi on nekoč ' ugraijil njenemu možu in da je . bil njen ljubimce še takrat, ko je I car Peter III. živel. i Ljudem se zdi, da se jim go- ^gg di velika krivica, če jim kdo kaj I ukrade, če pa sami komu kaj u-! kradejo, se jim zdi to samo po sebi umevno. Orlov poljubi njene ustnice. Carica se nasmehne. V naslednjem trenutku pa se osvobodi in vzklikne: mrzle znoine kaplje. Hotel je govoriti, hotel je kričati, v njegovem grlu pa je bila praznota, nobene besedice ni mogel spregovoriti. Kaj je zagledal? Oh, ničesar strašnejšega bi n: bil mogel zagledati, ničesar strašnejšega bi ne bil mogel doživeti baš sedaj, v trenutku, ko Nekaj čudnega me je vleklo k njej, — tega čuvstva pa si nisem mogel raztolmačiti, — kadar ^ sem pogledal v oči te lepe žene, mi je bilo tako čudno pri duši! Dcbro torej, Katarina, — priznal ti bom iskreno in odkrito, — sedaj je mrtva, otrpla in mrzla, umorjena je — sedaj bži mrtva, tukaj pred menoj . . . tudi sedaj mi je pri duši, kakor da Povej mi sama, kar mi imaš povedati, — ne kliči nikogar v sobo — ne kliči Panina in tistega Subova, — vem, da sta samo na videz moja prijatelja, v resnici pa me sovražita! — Panin bo vstopil v to spalnico, pa ne bo prišel kot tvoj sovražnik, niti kot prijatelj! — odvrne carica Katarina dostojanstveno. Panin bo stopil med tebe in med to truplo kot nosi-telj resnice, radi tega ga ne smeš zavrniti! Katarina ga še enkrat strogo premeri, potem pa odpre z odločno kretnjo vrata in glasno za-kliče: — Grof Panin! — Major Su-bov! — Vstopita! Caričina spremljevalca sta mirno in resnih obrazov stopila v spalnico. Subov seveda ni mogel skriti porogljivega smehljaja, ki mu je ležal na ustnicah. Katarina pokaže na truplo v Orlcvovi postelji in reče: — Grof Panin, tukaj leži truplo tiste Klarise Pi neberg, ki se je drznila iztegniti roko po ruski kroni. Hotela se je boriti z menoj in me pahniti s carskega prestola! Zanimalo bi nas, če bi megli shšati, kdo je prav za prav bila ta žena. — Ali imate pri sebi dokumente o njenem rojstvu in njenem poreklu ? Grof Panin potegne iz žepa sveženj starih listov, ki so že po-rumeneli. — Pri sebi imam listine, ki jasno dokazujejo, kdo je ta žena. Ce Vaše Veličanstvo ukazuje in želi, jih bom prečital. Orlcv se obriše s svilnato rutico znojno čelo. Bil je popolnoma zmeden in boječ, čutil je, da ga čaka strašno odkritje, katerega ni slutil. t Toda še vedno ni mogel ničesar slutiti, — še vedno se ni mogel spomniti, čemu je carica dala prenesti truplo grofice Klarise Pineberg ravno v njegovo palačo. — Obvestite nas na kratko o vsem, kar piše v listinah — reče carica Katarina. — Pred-' vsem pa nas zanima, kdo je prav za prav ta mrtva žena. — Listina številka 1, — rečo grof Panin, ko je listal po poru-I menelih listinah, — dokazuje, , da je bila pokojnica hčerka slav-; ne ruske carice Elizabete. Ni bila zakonski otrok, rodila se je v palači, v kateri je carica Eli-! zabeta takrat stanovala. Pri po-j rodu je pomagala carici dvorna dama Razinka, ona in dvorni zdravnik sta podpisala to listi-: no. — Listina številka 2 pravi, — I nadaljuje Panin po kratkem ; molku in odpre drugo listino, — I da je novorojenec deklica in da I jo dobila pri krstu ime Natalka. j Listina številka 3 je osebna I izpoved pokojne carice, s ka-; tero je hotela ohraniti in čuvati i poznejša prava svoje hčerke. V ! tem §jpisu pove carica, kdo je oče I otrokd Brez ovinkov pripove-i dujtj • nekega dne opazila na d* ,^,|tiadega artiijerijskega ! časti d ji je zelo ugajal. Po jih zaupnikih je zapo-i vedali .nlademu poročniku, naj pride iia sestanek v majhen paviljon njenega dvornega parka; pozneje po je hodil mladenič I v samo palačo. Pri četrtem sestanku se je carica Elizabeta udala častniku. iz tega razmerja se je rodilo žensko dete. ki je pozneje dobilo ima Klarisa grofica Pineberg. ;— katera pa leži sedaj mrtva 1 C Dalje priiujdiijir) se mu je sreča naposled zopet , . . , ... , , . , •' , , . . bi nam družile neke skrivnost- malo nasmehnila, ko si je naposled zopet osvojil Katarino in je hotel v njenem naročju pozabi- SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO TEIMiSE'S ELli:iR OF Rlf'Tm J|/f t. X — NAltOClTE bi PUOSXI VZOKKC vnnogokrat ..........^ i , I inner .s Bitter Wino Co. Odpravi I 544 s. Wells St.. Chicago, 111. I neprebavnost l brezpIaCni vzorec. I . . • I Ime ....................... V v;cii m zaprtmco , ..................... ' Pollock M ! — Oh, Orlov, kaj delaš? Ne j sedaj — ne tukaj! Daj mi časa, ; da ga bom pozabila! — Oh, Bog, ti si tako hiter, tako strasten, i — Kako naj bi ne bil strasten? — vzklikne Gregor Orlov — Mar I nisem dovolj dolgo hrepenel po i I tebi? Mar nisem moral biti to-i liko let brez tvoje sreče? I V postelji je ležal mrlič! Orlov se opoteče. Ta prizor je na;\j st loval, — pogledal j: i.r.:arino. ne vezi. — Zares? — vzklikne Kata rina. — Čudno! — Zakaj čudno? — Ker si narava nikdar niče- ; sar ne skriva, — reče carica j ^no de- Katarina in se zazre v Orlovove, cči. — Morda te bo zanimalo. ta pogled pa je izpraševal in se ^ Gregor Orlov, če ti povem, j zgrazal. _ ! kdo je bila prav za prav ta lepa Carica se je smeliljala. : žena, ki si jo pripeljal iz Be- Ne, Katarina, daj, naj naju j pa se mu je le {^osrečilo, da j — Orlov, ali veš kdo je to ? —' ga vpraša carica Kataima in j — Kdo je bila? — vzklikne pokaže brez najmanjšega knez Gregor Orlov. — Bila je burjenja na truplo, ki je bilo gjep^rka, pustolovka, ki se je nekoč zelo lepa zena. Zktordeci hčerko pokojne cari- lasje mrtve žene so bili razple-. ^ Elizabete, v resnici pa se je teni in so ji padali v gostih pra- najbrž kot kakšna služ- menih po prsih. — Ali jo po-'iyuja. i ziias, prijatelj ? j — Mislite ? — reče carica Ka- Orlov je težko dihal: naposled ■ in ga, venomer gleda — O Osobje tiskarne Enakopravnos ti želi vsem odjemaicem Vesele Božične Praznike! '; združijo ti trenutlri! — Bodi j spregovoril: v Slov. Nar. Domu Kaki'!' s'sako Ido imaiiuj lutli letos za Ixixlriie I" axiukc ill Xovo leto \ inn, ki an j^rodajaiiio lia in (Iclx.'lo. Imamo I udi vse vrsto dobei' pri-Sc |ii it)()ru( c'liio za oliiifii ol'i^lc. ANTOH BA^CA tem se lahko prepiičava. Kolikor vem, pozna Panin, naš mo- j ljubljena, popolnoma nao- j — To je, — to je grofica j j grof Panin, njeno poreklo in i^ija! — Dokazi mi, fla si samO|Klarica Pineberg, — lepa Be- starše ... I m6ja, da boš moja do groba! jnečanka, — lepa upornica. j Dovoh mi, Gregor Orlcv, da Poglej me, Katarina, pred te-j — Da, to je lepa upornica, grofa Panina in Subo- moj dragi prijatelj, — iiada- y spalnioo! ljuje Katarina. Ti si jo pripeljal Carica Katarina vstane in se boj klečim na tloh in ti prisegam, da ti bom vedno vdan in zvest — ljubil te bom, moja lju-; iz Benetk, nocoj pa je utonila v napeti proti vratom. bežen pa bo ponižna in bo hre-jvcdni cclici Petro - pavlovskcj Orlov pa skoči pred njo, iz-^ pencla samo po tebi! trdniave. loo-n« mi-a i- nim" m East (jlst Street bd.iiriit' jivuzinkc ill srcrnn KoVu I trdnjave. tegne reke k njej m vzklikne: — Utonila je? . j — Katarina! Moja ljubljena _________________________________ __ — Utonila! — potrdi carica^ygiika carica — mar nameravaš ; da sedaj mi oprosti! To pa lah-; Katarina brezčutno in pogleda poklicati ta dva strašna člove-%' ko storiš s tem, da me posta\aš ,Orlova % neko posebno škodo-, v naiino — da, v najino spal- Katarina, čutil sem tvojo moč, kruto si me kaznovala, to Idi žcliniu i'.iciii. \ hožirii.' praznike in srečno Xo\o leto iii ^ ''■■<•! jIloljšc i;:-! v l> tu želi vsem ('ilnti-ljern, "•'"'I i.lrn/inam in prijalcljcin. \'aš prijati-ij na mesto, na katerem sem nekdaj! Nočem, da bi mi dr.Li hakšns pravice, imeti hočem samo tebe Katarina, samo tebe! Klečal je in objel njene noge bil željnostjo. nico? Poklicati ju hočeš baš se- — Kdo jo je utopil ? i daj, ko se je naposled po tolikih — Jaz! —Ti! letih uresničila moja najtcpiej- — Jaz? — Ne, pri Bogu, jaz ša želja? nisem ničesar kriv! j Katarina! Pusti ju in ostani Misliš? — odvrne Katari-|pri meni! j. V. ŽUPNIK Zobozdravnik in pritisnil svoj obraz v njeno ^ na in ga fcgleda v oči. — O, | — Pozneje, ix>zneje, moj dra-krilo. ; motiš se, moj dragi prijatelj, gi Orlov! — mu odgovori Kata- Kaiarina se skloni in poljubi Čeprav nisi bil neposredno ude-1 rina in ee čudno nasmehne, njegove črne, sedaj že n^ale po-1 ležen pri njenem umoru, si jo j — Katarina, — Katarina, — sivcle kodre. i vendar izročil njenim moril-; zavpije Gregor Oilov, — kaj na- — Dovoli mi, Katarina, da po-jcem . . . jineravaš? — Oh, čutim, da me stavim to malo podvezico zopet i Mar je nisi ti izročil rabljem j čaka nekaj s.ti'ašnoga! i na svoje mesto, — reče knez i kako al jo v beneškem pristani-1 Usmili se me, bodi usmiljena, I Gregor Orlov in pobere svilnati! šču na pretkan način zvabil na! nikar me ne onesreči ravno se- i trak s tal. I — Kaj vendar delaš ? — vzkli-jkne Katarina. — Nehaj, — Orlov, — nikar! : svcjo vojno ladjo ? i daj, ko sem mislil, da me čaka I Ali je nisi ti pripeljal v Pe- j največja sreča! — Ne igraj se tro - pavlovsko trdnjavo? 'z menoj tako kruto, povej mi, ' Mgr je niti ti izročil rabljem kaj nameravaš, povej mi vse! Knjige. # 9 V naši tiskarni imamo v zalogi še sledeče knjige: LUCIFER TARZANOVE ŽIVALI TARZAN, SIN OPICE TARZAN IN SVET GOSPODARICA SVETA ZLOČIN V ORCIVALU ]3a se da priliko si nabaviti le knjige pu izredni nizki ceni, se je znižalo ceno istim in se jih prodaja po lOc dokler traja zaloga. Poslužite se te prilike in jiJi kupite sedaj. Sprejemamo tudi naročila po pošti. Za poštnino je pridajali lOc za vsako knjigo. Ne prezrite te ponudbe. UPRAVA ENAKOPRAVNOSTI. t?;trail i) 'DNAKOPR A VHOS'J' 2i. decenibrai Spomin na avstrijsko justico pred 20 leti 9. marca, 1916-3. novembra, 1936 Naznanilo in zahvala žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je kruta smrt vzela našega nadvse ljubljenega sina Joe Sterle Preminul je 3. novembra. Pokopali smo ga 7. novembra po cerkvenih obredih iz cerkve sv. Vida in na pokopališče Calvary. Bolehal je več časa in umrl v mladosti, star šele 20 let in 8 mesecev. Rojen je bil v Clevelandu, 9. marca 1916. Nam vsem je bil priljubljen in je prerano umrl. Velika žalost nas tara ob izgubi ljubljenega. Dolžnost nas veže. da se iskreno zahvalimo vsem, ki so nam bi i v tolažbo in pomoč ob teh bridkih urah žalosti. Posebno se zahvaljujemo Mrs. Mary ZeIKo, Mrs. Mary Hrovatin, Mrs. Angela Lunder, Mrs. Amalija Marentid in Rev. Sodja. I-krena hvala viem, ki so darovali krasne vence ranjkemu v zadnji pozdrav In sltcr sledečim: stric .loe Klemenčič, in družini Joe Klemenčič, Marv Klemenčič in družini, društvo Cleveland, št. J2G SNP.I, družina Oornik, Uniontown, Pa., Frank Dornik, EH-wotd, Pa., night men v Foote-Burt Co., Screw Machine Dept., Fcote-Burt Co., d nižina John Jevnik, družina Oblak, družina Gospodaric, Anton in Anna Miholic, družina Martin Brinovec, družina Martin« ic, Mrs. Prcykar, Mr. in Mi-s. Anton Nitchall, Mr. in Mrs. John Sterlp, družina I^awrence Hrovatin, družina Anton Zeiko, John Križanlč, fantje i«: 59 in 60 cest, prijatelji iz East 60 Street: Mrs. J. Setnikar, Mrs. A. Skok, Miss Antoinette Skok, Mrs. Angela Kostelc, Mrs. Ann Furlan. Mrs. Mary Mahne, in Mil-He, Mrs. Cecelia Bencena, Miss Stana Sega, Mrs. Leustig. Hvala vsem. ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale v pokoj duše pokojniku, in sicer: J. Zurga, Anton Anzlovar, Mr. in Mrs. Baznik, Mrs. Lunder in družina, družina Brinovec, družina Anton Gobec, L Lautizur, John Zlatorepec, Mrs. Mary Marver, Mr. in Mrs. Charles Zupančič, John Belič, družina Russ, Mrs. M. Hrovat, Mrs. L. Koželj, John Germ, FYank Dornik, Anthony Sterle, družina Anton Zelko, John Hrovatin, John Levstek, Mrs. Josephine Bradacli, Mrs. Ucse Moihrr. Miss Amelia Marentič. Hvala vsem. ki so du!i svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, in sicer: V. T. Opaskar, T. Preskar, F. Gospodaric, T. Zlatorepec, J. F. K!eincnčič, F. Dornik, F. Russ, F. Hribar in A. Sterle. Zahvaliti se tudi moramo vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in ga spremili k večnemu počitku na njegovi zadnji zemeljski poti. in tistim, ki so culi pri njem in nas tolažili. Hvala Rev. Max Sodji za cerkvene obrede, za sprejem iz doma in na pokopališče. Hvala pogrebniku Joe 2ele in Sinovi za tako lepo vre jen pogreb in žalostinko pri pogrebu. Hvala tudi predsedniku Anton Abramu od društva Cleveland, št. 126 SNPJ za govor ob odprtem grobu. Hvala nosilcem krste. Posebna hvala tudi Frank Dorniku in hčeri ki so prišli na pogreb iz Elhvood, Pa. in I.ouis Dorniku. ki je prišel iz Uniontown. Pa. Hvala tudi Nini in Guido Pczzaro za njih sožalno pismo iz Washington. D. C. Iskrena hva!a sestri Mary Flavian in učencem in učenkam Room 12 grade 4 šo!e sv. Vida za daritev sv. obhajila za pokojnega. Hvala Mr. Sternenu za hitro izplačitev posmrtnine John Man-cok zavarovalnine. Se enkrat hvala vsem skupaj za vse kar ste nam dobrega storili in nas tolažili. (e hi bi'o slučajno ime kakega izpuščeno se jim enako zahvalimo. Ti dragi in preljubljeni sinček in bratec pa počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja. Žalujemo za teboj in bomo žalovali dokler te ne snidemo. Obiskali bomo tvoj grob, zasadili ga bomo z cvetlicami in zalivali jih z solzami. Večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali: Anton in Ana Sterle, stariša; Anthony, brat, in drugi sorodniki. Cleveland, Ohio—21. decembra, 1936. Letos je minilo 20 let, odkar sta bila • imenovana juž-notirolska italijanska rodoljuba od avstrijskega vojaškega sodišča obsojena na smrt in justificirana. Naš rojak, ki je bil tedaj za nekaj časa pridejan vojaškemu sodišču v Tridentu, nam opisuje dogodek takole; D. Cecare Battisti iz Triden-ta je bil državni poslanec in vodja južnotirolske irredente. j Ob pričetku vojne 1. 1914. je odpotoval v Italijo in ko je Ita-ja napovedala Avstriji vojno, je prostovoljno stopil v laško armado. Odvetnik dr. Pabio Fil-zi iz Rovereda je 1. 1914. kot j avstrijski enoletnik korporal ušel v Italijo. Oba sta bila ujeta 9. julija 1916. nad mestom Roveredom, kjer sta se morala vdati premoči avstrijskih čet. Battisti je bil takrat nadporoč-nik, Filzi pa poročnik. Dne 11. julija 1. 1916. so ju pripeljali na preprostem kmečkem vozu ob 3. uri popoldne u-klenjena v Trident. Bila sta močno zastražena. Hitro se je zbrala velikanska množica, ki je med vožnjo v starodavni tri-dentski kastel glušeče upila, tulila in preklinjala ujetnika. Na kastelu so ju zaprli v trdnjav-sko ječo vsakega posebej. Noč od 11. na 12. julij je preživel Filzi mirno, Battisti pa je skoro vsake četrt ure planil s svojega ležišča, se oziral po slabo razsvetljeni celici in trajno prisluškoval. Pri glavni razpravi pred pre-kim sodom 12. julija, ki je trajala od 9. do 12. ure dopoldne, sta se oba obtoženca vedla dostojno in mirno. Bila sta v svojih italijanskih uniformah. Oba mrko zroč pred se sta lakonično odgovarjala na stavljena vprašanja. Bistvo njunega zagovora je bilo, da sta pobegnila iz političnih ozirov in se borila na italijanski strani za dosego nacionalnih idealov, da sta se vedno smatrala za Italijana, ne pa za Avstrijca. Državni pravd-nik je imel lahko stališče, ker je bila razprava le formalnost; obsodba je bila tako rekoč že izrečena po njunem begu v Italijo. Zagovornik je zaman poskušal izpodbijati pristojnost prekega soda. Po razpravi se je napotil sodni zbor v posvetovalnico, obtoženca pa so odvedli v njuni celici in mnogoštevilni poslušalci, med katerimi je bilo največ oficirjev, so se razšli. Ob 4. uri popoldne istega dne je predsednik zbranega prekega soda objavil obtpžen-cema obsodbo v navzočnosti precejšnjega števila poslušalcev, ki so bili po večini oficirji. Obtoženca sta vzela obsodbo, ki se je glasila na smrt na viša-lah, navidezno mirno in zbrano na znanje, istotako obvestilo, da se bo obsodba izvršila po preteku dveh ur. Ko se je Battisti povrnil v svojo celico, ni zavžil ničesar več in je prezirljivo odklonil tudi ponujeno mu "rabeljsko ko-silce," Filzi pa je pojedel nekaj malega. Kmalu na to so prinesli jetničarji obema za zadnjo pot zelo preprosto, ceneno^ vendar pa novo civilno obleko tem-nosive barve. Ko se je Battisti preoblačil, je zahteval od poleg stoječega vojaka stražarja, naj mu da kak nož ali bajonet, češ da bi si rad razširil gumbnico v hlačah, ker jih sicer ne more obleči. Tej zahtevi stražar seveda ni ugodil. Dan usmrčenja, 12. julij 1. 1916., je bil prekrasen dan. 2e okrog poldneva se je zbrala pred gradom velikanska razburjena množica v nadi, da jo spuste na dvorišče. Vendar pa ni imela sreče, kajti prisostvova-nje justifikaciji je bilo dovoljeno samo vojaškim uradnikom in narednikom. Policija je zaprla in zastražila vso cesto, ki se vije za gradom na hrib proti frančiškanskemu sam ostanu. ker se je videlo z nje zelo do bio v grajski jarek, kjer je bilo morišče. Ko je krvnik Lang nekaj mi nut po 6. uri stopil v celico k Battisti ju, da ga zveže za zadnjo pot, mu je rekel Battisti trpko se smehljajoč v nemškem jeziku; ''Saj mi ni žal, da moram umreti; dosti je, če človek živi 30 do 40 let. Storite z menoj, kar hočete!" Nato si je pustil mirno zvezati roke čez prša. Battisti je kot prvi deli-kvent stopil iz celice na prvo, spodnje dvorišče kastela, kjer ga je takoj obdal močan vojaški kardon. Na desni strani mračno pred se gledajočega Battistija je stopal vojni ku-rat, ki je goreče prišepetaval Battistiju, kateri je tu pa tam nevoljno odkimaval z glavo. Pred njim so stopali člani prekega soda, za obtožencem pa je korakal atletski krvnik Lang s svojima pomagačema vprav di-aboličnih obratov. S spodnjega dvorišča se pride po stopnicah, katerih stene so okrašene s slikami, v srednji grajski trakt, ki slavi zaradi svojih prekrasnih fresk. Na teh stopnicah je obstal Battisti za nekaj trenutkov. Odtod se mu je odprl krasen razgled po mestu s steklenimi strehami in verandami, katere so razsvetljevali solnčni žarki. Njegov pogled je plul po mogočnih gorah okrog mesta proti sinjemu, južnemu nebu. Battistijeve široko odprte oči so objele vso to krasoto, potem pa je na mah ugasnil njegov pogled in temnega obraza ■kakor prej je stopal po stopnicah navzgor. Poznalo se mu je, da se drži na nogah le z največjim samopremagovanjem. Po prekoračenju zgornjega dvora se je premikal sprevod skozi ozka vrata po strmih, ka-menitih stopnicah globoko dol v grajski jarek — proslulo tri-dentinsko morišče. Kakih 300 gledalcev je obdajalo tu dvoje vislic, ki sta kakih 20 m narazen. Tudi mnogoštevilna okna gradu, ki so obrnjena proti jarku, so bila gosto zasedena od radovednežev. Med njimi je bila ena sama ženska. Ko so prišli na mesto, je prebral vodja razprave obtožencu še enkrat razsodbo. Glas se mu je tresel od razburjenja. Ko je končal čita-nje, je rekel; "Krvnik, izvršite svoj posel!" Zdajci pa je stopil Battisti dva koraka stran od vislic in je zaklical z gromkim glasom; "Evviva Italia! Evviva Trento italiano!" Iz vrst gledalcev so se začuli vzkliki: "Pfui, pfui Battisti!" Kazalo je, kakor bi hotel Bat-tirti na to še nekaj reči, a ni več utegnil, kajti že sta ga zgrabila rabljeva pomočnika, ga zaVlekla pod vislice in ga vzdignila od tal. Krvnik mu je stoječ na mali lestvici položil zanko okrog vratu. Ali po naključju, ali pa iz kakega drugega vzroka se je vrvica odtrgala in Battisti, ki je že nezavesten visel na vislicah, se je zgrudil na tla. Hitro sta ga rablja s-ct dvignila in Lang mu je položil zanko vnovič okrog vratu. V znak da se je justifikacija izvršila, je zatrobil trobentač k molitvi in viseče truplo, čigar o-braz je grozovito posinel, so pokrili z rjuho. Prod vislice so postavili leseno steno, da oni, ki je prihajal iz celice v jarek, ni mogel videti visečega. 'Nato se je izvršilo usmrčenje drugega obsojenca dr. Fabia Filzia, katerega so povedli k vislicam na isti način kakor Battistija. Dr. Filzi je bil prav tako oblečen kakor Battisti, samo da je bil pokrit s klobukom namesto s kapo. Korakal je navidezno miren proti vislicam. Ko je zagledal vislice se je postavil kar sam pod nje, zaslišal še enkrat obsodbo in si dal potem, ne da bi zinil le besedico, položiti zanko okrog vratu. V primeri z Battistijem je bil kaj hitro obešen, tudi smrt je nastopila hitreje. Po zdravniško dognani smrti so odeli tudi to truplo z rjuho in s t roben ta-uje.Ti nananili izvršitev obsodbe. Za časa justifikacije obeh so| napravili navzoči oficirji mno- j go fotografskih slik. j \^se se je izvršilo v kakih 35' minutah. Trupli obeh sta bili' pokopani v naslednji noči vi desnem kotu grajskega jarka i nedaleč od vislic. Sodni spisi | so bili nekaj dni po usmrtitvi odposlani po kurirju najvišjemu vojnemu sodišču na Dunaju iz bojazni, da ne bi izginili kakor svoječasno Oberdankovi. Battisti in Filzi, ki kot vojaka po mnenju avstrijske justice nista bila vredna krogle in so ju zato vlekli na vislice, sta bila vzor požrtvovalnega domoljubja, kar je treba priznati, čeprav zdaj njuni rojaki na Primorskem še trše postopajo z našimi rojaki. Lepotice vide jo, da bo mrzel božiČ Kirurgija v starem veku v Tel-Duveiru pri Lahišu v Palestini je ekspedicija prof. Wellcomea odkrila tri človeške i-lobanje, ki kažejo znake primi-j tivnih kirurgičnih posežkov. To' so prve najdbe svoje vrste v Aziji, našli pa so jih v grobovih iz časa osemnajste egiptske dinastije ali židovskega kralje-j stva. I! Nad 1500 trupel je bilo v teh grobovih in menijo, da gre za žrtve upepelitve Lahiša po asirskem kralju Senarheribu 701. pred našim štetjem. Starejša okostja pa izvirajo gotovo iz 15 stoletja pred našim štetjem. Od lobanj, ki kažejo znake operacij, sta dve s sledovi tre-panacij, kakor smo jih poznali doslej samo iz Peruja v času pred Inki in med njihovim časom. Skoraj izključeno je, da bi bila kakšna zveza med obema kulturama v Sprednji Aziji in Južni Ameriki, vsekako pa so v obeh primerih izdelali isto metodo, da so iz lobanjskih kosti izrezavali majhne, kvadratne kose. V Peruju so v ta namen uporabljali kamenite sekire, ki 30 morale pacientom prizadevati strašne bolečine, ne da bi pri tem popolnoma dosegli svoj namen. Kirurgi starega Kanaana so imeli po vsej priliki več strokovnega znanja in spretnosti. Ena izmed lobanj je pripadala mladeniču. Kost je prežagana na nekem mestu, kjer je šest milimetrov debela. Iz raznih znakov je razvidno, da so palestinski pacienti razen enega srečno prestali težko operacijo. UMETNIŠKE ŠOLE ZA OTROKE v Moskvi so otvorili več gle dališč, študijev in ateljev, ki so namenjeni umetnostni vzgoji o- j trok. Tako vodi slikar F. Ffedo-' rovski slikarski študijo, v katerem deluje kakšnih 30 otrok. V drugem podobnem zavodu i-ma slikarica Rabinovičeva 35 o-trok. V nekem gledališču deluje 50 otrok kot igralci, v nekem zborskem zavodu pa 1000 otrok. Največ otrok je zaposlenih v nekem plesnem študiju, namreč 240. Med drugimi ustanovami je omeniti študije za odrski ples, za umetniški govor, za pripove- j dcvalno umetnost i. t. d. in vse to je namenjeno otrokom. STERN CAFE 1161 East 71st Street Pri nas dobite vedno dobro pijačo in dober prigrizek. Se I priporočamo da nas obiščete. I želimo vesele hožif-ne 'praznike i in srečno Novo leto. .\'a sliki vidite lepotice i% Ilollywooda, ki oličutUu''' Jo lepo Friaidairt* ledenico. M an (le I Hardware priporoča, da ku]iite za darilo lo krasno ledenico. Cone od 79.50 višjo. MANDEL HARDWARE 15704 WATERLOO ROAD ■Jerry Ijoliiiic, Sales Mgr. MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO ROAD Kdiiia Slovenska lekarna v (^ollinwoodn- Izvršuje zdravniške i-ecepto toeno in nataiicu"-Lepe škatlje čokoladnih l)on))onov, igrače, ter stotero drugih pripravnih daril za božič. \'cselc hnžič)ir pra~nitr. in srenw Noro leto! NAZNANILO in ZAHVALA žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem znancem, rcdnikom in prijateljem globoko žalostno vest, da je naff'® preminul naš dobri in skrbni soprog in oče IvOtlis Roje Umrl jc 15. novembra 193G v starosti 59 let. Doma jf Žužemberka, po domače Tomažev. Pokojni je bil član aru. . Slovenec, št. 1 SDZ, društva Maccabees, društva Slovenski s in društva Žužemberk. -m. Poleg žalujcče družine zapušča v Ameriki brata Jolina v waukee in sestre Mary Unetic in Ana Maver, in v stari dom" brata Jožefa in sestro Johano. V globoki hvaležnosti nas dolžnost veže, da se iskreno limo vsem onim, ki so položili vence ob krsti našega dobreg* proga in očeta. Naša zahvala naj velja sledečim: družini Unetič, družini R. Maver, družini A. Jaklič, družini A X lA-Mr. Victor Svete, družini L. Eršte, družini A. Ulčar, družiB*^ Pckiar, Mr. T. Faganel, družini J. Omerza, družini J. Jr., družini J. Hodnick, družini A. Gubane, družini J. družini A. Kuhi, družini A. Klopčič, Rocky River, družini F. nich, družini A. Pogačar, družini John Unetič, družini F ® sha, družini J. Svete, St. Clair Ave., družini A. Znidaršič, M. in B. Slogar, Miss R. Strauss, Miss B. Schwab, Mr. P ^iP Mr. Ed Zalokar, družini Joe Slogar, družini J. Tavčar, Friend® club Elwell Parker Electric Co., Credit Dept. Federal Reserve ' družini G. Schulze, Mr. W. Quinn, Mr. N. Foils, Mr. N. Toedtman B. Clifford, Mr. L. Menart, Mr. W. Taves, Mr. F. James, Mf*- ^ Petrick, Mr. T. Wacho, Employees of the Federal Reserve j Maccabees, št. 1288, Klub dr. S. N. Doma, društvo Slovenec, SDZ, društvo Maccabees, št. 1288, društvo Slovenski Sokol in ® štvo Žužemberk. Iskrena hvala darovalcem za sv. maše: družini J. Unetič, dr žini R. Maver, družini R. Smith, Miss A. Maver, Mr. M. Erma* , ra. Miss S. Kolman, družini J. Kramersic, družini J. Royce, žini J. Slogar, družini F. Bolta, neimenovan, družini A. družini S. Kovatch, Mr. L. Roitz, družini G. Snyder, družil" "j Jerič, družini Persh, družini J. Jakšič, družini M. Bolta, drO^ E. Laskowski, Mr. Cyril Maver, družini F. Krnc, družini L. Miss J. Koss, družini Rakovec, družini L. Lekše, družini F. 1"% nič, družini L. Tomsic, družini A. Gole. družini M. StrtimJ^' družini F. Koren, družini R. Zadnik, družini J. Tekautz, dM^ J. Stibil, družini B. Pirnot, družini A. Brunek, družini J. KloP^'| družini J. Jene, družini M. Kocjin, družini M. Hočevar, drUK'" Fr. Strumbei in neimenovani. Iskrena hvala vsem onim ki so dali svoje avtomobile nlučno na razpolago za prevoz spremljevalcev na pokopa""" ^ Hvaležno zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Jos. Unetic, Maver, Mr. Jcs. Pievnik, Mr. Tony Vidmar, Mr. Anton Znida*^] Mr. Anton Slogar, Mr. Louis Pečenko, Mr. A. J. Sibblng, % Louis Eršte. Mr. Jaek Omersa, Mr. A. Gubano, Mr. ■'® Centa, in Mr. J. Rogel. . Iskrena hvala Rev. M. S od ji za pogrebne obrede. Našo lepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Jos. Žele in Sinovi . lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in veliko naklonjen^j Po ebna zalivala gre sledečim za vse kar so nam ob bridki žalosti in nas tolažili: Mrs. Alex Jaklič, Mr. in ^ Anton Vidmar, Mrs. Mary Unetič. Mr. in Mrs. Jack Omerxa. ^ It-krena hvala vsem onim ki so prišli pokojnika kropi*; ^ pri njem čull, nas ob ča^u bridke izgube tolažili in oni ki _ pokojnika spremili na pokopališče k večnemu počitku. hvalo vsem za vse kar so nam dobrega storili ob času žalosti v družhii. če bi slučajno bilo kako Izpuščeno se jim zahvalimo. Tebi, drag in nepozabljen soprog in skrbni oče pa želimo-počivaš v miru in lahka naj ti bo Ameriška zemlja. Končal mukapolno življenje in se ločil od nas. Odšel si tja itjer ni """ji# in ne trpljenja. Odšel si tja kjer prevladuje mir In pokoj-saj pridemo ml za teboj. Do tedaj pa nam ostaneš v bla^* spominu. Žalujoči ostali JOHANNA, soproga; Jane, Victoria in Alice, hčere. Cleveland, Ohio. 21. decembra, 1936. Enakopravnost CHRISTMAS EDITION BOŽIČNA IZDAJA PART 2 — 2. DEL. CLEVELAND, OHIO. DECEMBER 21st, 1936 ŠTEVILKA (NUMBER) 300 % Ognjena 'T^ija (V .ipumin Dost/jjevfikcniii) Po AIckseju Remizovn pnwio priredila A. P. Krwsna Dostojevski je Rusija. I matere, zbrisati slednjo solzo j Toda živeti ob uporu je ne-I tiste minute, in^ to takoj, brez t mogoče. itrenotka odlašanja, kljub vse-j Kako hočemo torej živeti, ka-i mu in % nevzdržno strastjo— ' ko ljubiti ? S kakšnim peklom ;v prsih, kakšnim v glavi? JELENI V KRIMSKIH GOZDOVIH ^rez Dostojevskega ni Rusije. In v zadnji strašni uri, če je ura usojena, v poslednji, ^^pričakovani minuti pred kon-klicem in sodbo, kdo, če samo on. hoče govoriti /•am in za vse? Za vse trpeče niučene duše, hropeče greš-še nedolžne zaljubljence. / Rusijo, uporno, obupano in "fezupno nesrečno, (zakaj, ali biti upornik *kedaj sre-2a morilko, za celokup-fusko ljudscvo? nas," poreče sodniku, moreš, če se drzneš!" n iz njegovih udrtih oči, k; ^ splamenele do pepela od bo-cine bo, kakor iskra, vzplam- oggnj Kakšno trudne in raztrgano ce nobeno človeško srce ni ' o tako močno in s tako silo j , ekstazo. In čim globoke j a { človeka, zaneti plamen v /em-1 od b;de, čemu ne nasitijo otro-j Iji in, ako je taka strašna urajka?'' usojena, da odgovori za vsej — —- — grehe človeka, za Rusijo, upor- Toda naj bo pojasnjeno— Ognjeno se je ožaril sneg v prostranem srebrnem polju in se blišči v kristalnih zvezdah— njem Gogolovih zvonov, skozi i ali slišite Gogola pritrkavati? Puškinove nebeške modrine Ru-{— leden mraz je nekako vsto-sije, neprimerne, navdahljive; !p) 4 in pesmi zadonijo— Rusije očarujoče, pojoče; Rusije j a tu nič pesmi, nič zvezd. v Temni in tihi so krimski gozdovi. Zlasti v višinah nad sedem- Toda kaj moro človek storiti, --- — 'sto metrov zamro glasovi in je za srečo človekovo? Ob utripajočih, neizčrpnih!vse tako globoko mirno, da ti Trpljenje je življenje, in delež i spominih, ob ekstazi srca, objje tesnobno v duši. Le sem in no in brezupno nesrečno. Pod razlivajočim pritrkava- na, so kmalu nato izginili tudi jeleni. Pobili so jih do zadnjega. Sedanji rod ima na tiste čase samo še bled spomin. Odkod so spet prišli jeleni v človekov je zmeda in gorje. ; dejanjih, ob mukah križa predi tja kane v to tišino kakor zvon- naše gorovje? Ko se je leta 1918 Svoboda je človekova najhu-1 križem vsega prostranega sve-;ka kaplja v samotni tolmun ja preiskušnja: težko je stati i ta — potem bi naj človek živeli glas redko naseljenega gorske-nasproti svobodnemu uporu v: in ljubil. |ga ščinkavca, šoje in pritajeno sebi samem. j ------cikanje drobne gozdne siničice, Če pa je še drug izhod, ledajj Dostojevski je Rusija. ;včasih pa rahlo poči preperelo leži v odpovedi volje . . ni li človek-upornik često slaboten in nezmožen zreti v obraz razsula avstro-ogrska armada v Italiji, je neredno vračajoče se vojaštvo prepodilo črede teh živali iz gozdov kneza Windisch-, gratza ob sedanji jugoslovan-Globokočutna, v večnost nogami splašene sr-jsko-italijanski meji, odkoder so jne. Od vojne sem pa ujameš tu i se razbežale po krimskem go- mo namerjena, opevana po mo-!. ^ ^ ^ ^, .Iji ža}ostipolni besedi in sveža. in tam še neke glasove — topot tiče na deželni cesti, cela pro-j —Priti v svet na jasni in ccsija in vse z obrazi od bede prostrani zemlji Puškina in Go-upadlimi in zarjavelimi. Po- gola in najti v istem hipu ro- sebno ena, na robii množice, velika in suha, z dolgim upadlim obrazom, z vekajočim otrokom sna žemljica! ob praznih prsih. In dete veka in veka, steza gola ročice, da male pesti povišnjijo v mrazu. tihota lune—og: . ... nedostopna, nemirno in j^^^na in njegovo ru- Vii-jev (Vii je junak eno Gogo-jvse zagrnjeno v pridušeno oblasti, potom navduse-j^^^^^^j.^^ dvigajoča iz pra-ik&^J^-To je novi stanovalec teh lovih povesti), bajte črne ko mo. In kamorkoli pogledaš ' posvetitA'e začetku samemu temnih, lepih hribov, njihov no- črnina, in pol bajt pogorjemh,jena' sama mršava, neločljiva!;? 'mogoče pop^avityn zbolj-| , ,vi okras. gola slemena kažočih. In kme- grenka, veselje-moreča žalost. nekaj v svetu, dati clovest- n Rusije m rez os ojev-- j^g^oč so že živeli jeleni po vu zadovoljstvo, ga osrečiti. skega. Iteh gozdovih in sicer v dobi, ko Ali, si li človeK želi takega Rusija, beračica, lačna in j je ljudstvo še tlačanilo mogoč- neupornega zadovoljstva s p^gnirzla, gori z ognjeno bese-! nemu turjaškemu grofu Auer-dušenim "drznem se," ali z od-| ^ ^ ločnim: "Jaz hočem!?" I . ^ . stan ljudje, ki so bili še sami -------Ogenj nestrpno sika iz srca. v . v . „ ' tlacani, so pa ze vsi pomrh. Ta- ______! Aliznabitini -šitve, ;%hodai ---.ko je pripovedoval neki star mož _ , . , v, , za človeka: , Jaz splezam na goro, obrnbm,, .. Dostojevski je videl cloveko- vo usodo na svetu—in grenke j- % , , . , . . Srečko i\osovel: sa od najgrenkejsc ga je—ni ni "Zakaj jokajo? Čemu joka-|zgolj človekova. S? ko, ki neusmiljeno potegne preko oči — torej takale je ta ja- {obraz vzhodu—ogenj, ».. ki se je rodil okoli 1845 leta v Kladi pod Kureščkom in je letos rcvju. Takrat še niso bili tako plašni in so se pojavljali v ravnini prav blizu vasi ter se mirno pasli ob obronku hriba, čeprav so Ijudie hodili mimo po cesti, seveda v primerni oddaljenosti. Lepo jih je bilo videti. Kmolu pa so jih začeU preganjati itivji lovci, saj jim je ob njih lovska strast vzplamtela do viška. Vendar pa kaj prida uspeha niso imeli. Splašene živali so se umaknile v višje predele. Tam je mir in samota, hrane dovolj in človek le redko zahaja romne, JO • spominja-s:o io na TA STRAŠNI ČAS oif, " 'uuc—ugiumiit;, IJ"^ • j te AzorKe; — otroci s:o jo na medene lune, gledajo ' "Dete joka, dete veka." j konopcu vlekli v vodeno smrt. Ta strašni čas, neurejeni čas skozi okno—s tem j "Zakaj veka?" Potem kljuse, z očmi preplaše- /jo?)/«};/?« s nemirom iskanje in'h silo je bilo srot j "Deteta zoe, oblekca mu je nimi od pretepanja — in tudi; t&c noše—in naše smeri olečina je bila umerjena. [ ledena, ne daje toplote." proti zahodu—ogenj, proti severu—požar, proti jugu—požar, padem na zemljo—zemlja. umrl, kako so tlačani branili tja gori. Če hodiš oprezno in i-, svoja polja pred grajskimi jele-imaš srečo, opaziš jelena, ki se Kdo je on in odkod je prišel?' "A zakaj je tako, zakaj?" L , kvadrilione prostorov . krpani, čepeči v kotu ob « strašnegr,- »romasn, pogorele, gredo Jia-duha je bil odgovor j,, "c™«' ognja . Katere ognjene pušča- reči brez duše — Iluškini maj- Zorni in uhlja nam sanje. hni škornji, stari, ponošeni, po- j Zločin ^akramrmt. zakrumeni ni. Z gorjačami se niso upali nad njih, ker bi jih napadli, stre- i gori. Ijati jih pa niso smeli, kei' so • J 1 1 - -v. i • bili grofovska last: zato so po I Kam m do kakšnih strnjen] , ..... , ' |_kdo bo oblikoval ta nebrzda-iP«!]'' P^^^avili vec les^ i . mh kadi in ponoči tolkli po njih m požar----j u i- ■ i, 4.- vv , 1 z debelimi bati. vascam so bih do pepela bomo zgoreli! , , . , ... : medseboj domenjeni in so sli pase sam ali v družbi ali pa naletiš na košuto z mladičem. Srce bije močneje in lepota tihih višav je še lepša. — Tudi zakupniki lova jih puščajo večinoma v miru. Kolikor je znano, je padlo do sedaj pod njihovimi kroglami le nekoliko glav. Razmno- že člov, duh-vodnlk, držeč Kar Pske sreče? Ne, ne, povejte mi: zakaj ključe:stoje tam matere, brezdomske radi požara, zakaj je revno de- po-1 je zločin. i stelji.— j bolest z ljubeznijo speta— Ves svet je trpel pred njego-! 070joa?i« tilid svetišča- so src. Tam na starih kamnih in I vsako noč drugi možje in fantje | žili so se že precej in je nekdo \imi očmi—mahoma. 'kot da so zakleta, prekleta. : pomnikih evropskih gomil se na stražo. V hladnih jesenskih ; naletel na čredo, v kateri je bi- ---:----'.Iz mrzlih^ in zapuščenih selišč j bo strnilo plamte^e srce z jas-1 nočeh so ob kadeh kurili. Tako lo okoh petnaist krasnih živali. In v svojem srcu čuti še ni- pa plovejo sive, obupne molitve modrostjo. so plašili jelene in jih odganjali | V mladem brstovju napravijo to, zakaj so revni ljudje; zakaj.koli občuteno sočutje in solze' navzgor, kjer je virr in ljuheze,r In čez Rusijo, široko in ob- od njiv, da jim niso uničevali | jeleni precej škode, ker mu obje- ^ namenjen ? ^^1'oti katerim brezkrajnim je gola stepa, zakaj se ne ob- zalivajo njegove oČi in vsemu in blišč—žgano, čez pogorjenjc stepe in poljskih pridelkov. Zlasti jeseni, i dajo lubje in ga obelijo da se ^Sočam? i jemljejo, poljubljajo, po jo ve- želi odpomoči — utešiti veka-j človel; .si išče .preteči pragozd bodo zasijale ko so se živali pojavljale v tro- posuši. V jeseni, ko mrzle sl:i ne ^esedo, da pretrese duše selih pesmi; zakaj so počrneli joče dete in jok črne mršave rešitve . . . jasne zvezde upa. pah. Ko pa je bila tlaka ukinje- (Dalje na H. utr.) Vesele božične praznike in srečno Novo leto! Oh praznikih piiiiiiii & ^ kaže skupino naših truckov, ki smo jih ravno kupili, da hitreje in boljše dopeljemo naše izdelke ^CLce 5 Ice Cream pHznano najboljši in najokusnejši-vži-Race's sladoled, za okrepčiio in za zdravje. Nase mleko sir in nnaslo vam bo napravilo vaša praznična jedila toliko bolj okusna in fina. se spominjamo na naklonjenost naših odjemalcev v preteklem letu in obljubljamo, da jim bomo v novem letu dajali ravno tako točno postrežbo in ravno tako prvovrsten sladoled, mleko in dru-;e mlečne izdelke ki so jim bili v zadovoljstvo dosedaj. rrip(>ro<'n}nn se norim ofljciiialcoti, da poskusijo iia,^'c isdcll.c ^ace^s Ice Cream & Dairy Products ^^28 East 61st Street FRANK RACE, ml. lastnik HEnderson 1786 FRANK RACE, ml stran 2 "EJNAKOPRAVNOST' 21. decembra, bvZtciif fji'dlitikt tu iii'tcilo Soi'o lcto scliino rs< m I'dji iiKiIci 1)1 ill jirijaieljfin! \ iiHhi iiilckaiiii vciliio najboljše pOslreže- f, ni s jiajl)oljslin mlekom in -smetano. Postanite odje-(loma(''t';ra itodjftja. kjt-r je vsa o])romH v mlekarni .^anitania. & JOHNMIKliS 6507 Edna Ave. K^ka Anna P. Krasna; j mislila samo na onega, ki ga je' resnično in gorko ljubila. Grizla I jo je misel, da se z Ignacom I pravzaprav le maščuje nad lastil -M- f I/ no ljubeznijo do onega. Saj bi ji I nikdar ne uspelo izžgati iz srca ! tiste bolečine z zavržen jem last-Po naselbini se je razlegnil zjze, ga prijela za roko in gleda-— gamo nova ljubezen viiski pomešan glas harmonike, | joč mu v oči vpi ašala: jziečila bol. ob oknih so se lomili sunki mrz-; "Ali me res tako ljubiš?" j Nova ljubezen_. lega vetra, šipe je obrobljal v j Ignac je zardel, se zmedel podj Zagledala se je v obraz svoje-belem odsevu luči se iskreči > njenim vprašujotim, mehkim, ženina in iskala v njem leka sneg. Cilka, roke prekrižane ob ^ I vitkem, pasu. je stala ob oknu 11 in strmela ven v pol-jasno pred-[ I božično noč. Videla je obrise polj stav ob vrtnem plotu, slišala od-; i KUPITE cvetlice , piranje vrat, pozdravljanje — \'praševanje po njej. lii sc m NICK SPEUCH 6210 White Avenue s h() \* K X SKA .ML KK A It X A II Klin r>iiu lilU) FRANK IN JENNIE SLAVEC 3858 St. Clair Avenue (K)ST1I,XA Xflnni) rt^sfli' buZK iir iii'uziitk< iii si't-riw Ac«/ It'to rsetH /iri jfftcl jf)ii m ! I'ri im» dolijtc v tin" (iohro <•'/< pivo. vino in (lol)cr priifii'/.fk. pogledom. Spomnil se je prve- ^ gyQjj raztrgani duši — ga večera, ko je bila prišla in' »gg ^e tako zelo, ljubiš, Ig-mu segla v roko ter ga poboža- j^^c, tedaj . . . tedaj ostanem la otožno z modrimi, z dolgimi; jjubim pa te še ne. Čemu bi ti vejicami zasenčenimi očmi — ^' lagala . . . jutri vrževa kocke tistem hipu jo je vzljubU, se za-j^nabiti se bo srečno izteklo. I rekel, da mora biti njegova. Ni, obljubil si čakati na morebitno' ganila. Ko je za klical stric i)o]se \T)rašal, ga bo li ljubila tudi • ^^klitje ljubezni v meni ... jazi stopnicah, naj vendar pride dol, ona. Cimbclj je rasla njegova | polagam svojo prostost, voljo, se je spomnila trpko, kako r a- j ljubezen, tem manj je mislil na življenje na tvojo besedo j dostno je vselej pozdravila nje-1 to, dasi ga je neprenehoma' tvojo ljubezen — dobra žena I ga, ki je ostal tam in katerega - vznemirjalo, kakor podzavest-j bom." omrežila diuga — zato, ker i na slutnja. Ta hip je vedel, daj '-cilka!" Stisnil jo je krčevi-I je bila ona prepcnosna, ker je; ni imel pravice se zarekati, niti. zaihtel ob njenem licu. ■ bila nespravljiva. zaljubiti dokler si ni bil svest _ _ _ ; "šel si k nji. zdaj ostani!", njene, če ne ljubezni vsaj na-j gvatba je bila šumna, rojaki ! mu je rekla in se odi nila od nje-, klonjenosti. Toda zarekel se je,; plesali, pili. peli zdr-avice noga za zmirom. Zatrla je vsa j zaljubil se je in vse je srečno paru. zakaj vsi v naselbi-čustva ljubezni v sebi in je šla | spravil do tega večera — jutri,' g^ ^adi imeli Ignaca, vsem je čez morje. Nalašč, namenoma, jutri je imel biti veliki dan . . .' mamila oči njegova ljubka ne-slepo. In poskrbela je, da je iz- j ona čaka na njegov odgovor, vesta. Ignac sam je sedel ves ve-vedel, da gre k fantu. Pogledal jo je in zdela se mu je ggr ob koncu mize, njima dode-"Zdaj sem pri fantu," je za-i stokrat dražja nego trenutek i govoril z ženo in se čudil šepetala, "ki mi ga je izbral | poprej. j vedno znova in neprestano dej-stric, katerega sem sama odo-! "Cilka," je rekel, "tako radIgtvu, da je zdaj resnično njego-brila, ker kaj bi drugače pore- te imam, da te bom skušal ob-! yg Trideset let je živel preden kli doma — in zda j — zdaj vem, jdržati — ali smem?" jge je pojavila v njegovem živ da je bilo vse to le plamen, vro-: Cilka ni odgovorila, molče je t Ijenju, zdaj mu je bila življenje čica, nepremišljenost . . . pust- zrla pred se. 'samo . . . vse bi storil zanjo no maščevanje . . jutri pa bo! tako te imam rad, daj^udo velika, široka in prelepa dan g^pela . jut» bo mo.ia po-. p^p^avljen potrpeti } občutja do nje so mu rasla v sr j dokler — dokler ne najdeš v se- i . pa ga ni niti ljubi Naslonila se je na škripajoči bi nckoj toplega zame . . . Vi-predalmk in prvič od svojega diš, vse sem že pripravil, včeraj m^el je tičala v njegovi prihoda zaihtela. Pri vratih so^sem kupil in dal postaviti v sta- izreči in je ranjala. Gledal je mo-[! zašumele stopinje mehkega, novanje iX)hištvo — lepe reči, [ vrtili s 'nedeljskega moškega čevlja. Ni .nobena tod okrog še ni imela i svojimi in drugimi ženskami in ji bilo mar. Objele so jo močne kaj podobnega . . . mislil sem. dal®^ j® spomnil mnoge svatbe brez roke in se ni hotela brzdati . . . boš vesela, da te bom radostno, ljubezni. Ugibal je, če je Iju-ihtela je in pustila, da so sohie presenetil, ko te pripeljem v i bczen našla pot do njih. Če so, I: rdecile modrino njenih oči. tvoj bodoči dom ... t: pa hočeš ] Cilka in on, vrgli kocke v u- i rran, se bojiš jutrišnjega dne,; skupno življenje jokaš, ker veš. da bi legla k; zbudilo toploto v srcih. Na njih Zenin je bil prestrašen. "Cilka, za bcžjo volje . to kakšna boš — spodaj možu, ki ti ni zanj Razu- mem te, Cflkči, nič nisem hud obrazih ni bilo zapisanega nič določnega .na videz je bilo vse I pomeni - so moji tovariši in PHjatelji.:-; - ■ ^ bil .TOjeiaobm Žen*, so sedele po klc iNehaj prosim te P"'«:-' J^isreče.dablbilmislilnatvojeob- P* mnogotera noeeia, druge je k seb,. JO hotel poljubit., Tako .^lo sem se iSv^el!^ -"roke. govoričile, 1 ona ga je pahmia od sebe. ____i„x —j Ignac se je domislil prihoda vsa- misli, da si že takorekoč moja, ke posebe, kako so prišle, kakor , da si življenja brez tebe že pred- ^ stavljal več nisem . . . Cilka, ali ^^^^^^' ^ je bi- ne moreš poiskusiti me imeti t svatl^ petje, harmonika, vsaj malce rada, ostati pri me-P^^®' pij^ča, kakor nocoj . . . . ......kaj, je bil o- IZDKI.ON Al.KC liAKMoMK Izflfinjcnin in iKipinvlJanifi vsakovrs^tnc liarni<<-iiikc. Se |>ri|)(ii IjiiŠict/f ftriumkr ill slrriio Snfo tftu .ŽfHiiiij rsi-in! JAMES SLAPNIK, JR. 6620 St. Clair Avenue CVKTLK" AH t I I si-li liijči //niciiilii lu xf Surn lelo ielinin t rsi'in Hd^ini o/lji iikiIi'i ih in fjfijdieljrin! J Iskreno Zilhvili.jiijtTiio za doM-danjo iiaklo- lijfii.osi ivr i-f ci'itjeiii )(ri|ioro?amo /a v liodorc. Mi imaitio \cdno najlepši- (n'etlict! in Sopkc ley \ eiire za \ sak -Ineaj. naj-^iho vesel ali žalosten, f CKNK Z.VJKHXK. SF: I'WIP« )Ii( »ČAMC >. [»I.INMIIS.FEUXDRENIK 5422 Hamilton Avenue t'.KKK (i.MfhK.X IX KKS'l'.W KACIJ A Zidivaljujeino >e za dosedaikjo naklonjenoi>l v>eni iia^^ini obiskox alceiii ter se |)ri)jovo(-auu) tudi za v l)odrtee. I ,«»/// tiuKhn /jiicihiinktihi in jjii.nUeljftu Ifh-iiiii fiiiH iii /u't:; /Ar hi sffrtin Xoro lrt(i! "Pusti me!" "Cilka, ali — ali bi se preselila ... ali me nimaš rada?" je vprašal s težkim, hri- pavim glasom. ' čez leto dni ah Obrnila se je k njemu, vr.a trok._ solzna, a že umirjena, in mu je, Molčala je, spustila r.jogovo j Ozrl se je po Cilki in se srečal s povešenimi očmi priznala, da reko ;n zrla pred se. V duši jC';2.njenim pogledom. ga ne ljubi. !čutila težko in bolečo razdvo-j kmalu konec tega?" "Ne dovolj, da bi ti bila žena, jenost, po glavi soji rojile misli vprašala in mu pogledala v Ignac," je dejala tiho in prog2- o ubegu. Nič ni vedela, kam bi 'če. [pravzaprav šla. Samo strica je; i "\'edel sem, da bo prišlb kaj 1 imela in stric bi ji ne pomagal, ti, vem, tudi meni takega — strašno si bila hlad- izvesti njene namere — stric je j stricu je bilo treba u- na. še poljuba mi nisi nikdar imel Ignaca rad, je videl v njem; ^treči, on ljubi take reči in na-dala ... ali veš, da ne?" 'najboljšega moža ped solncem j^ada je taka, je rekel opravi- "Vem." I zanjo. In Ignac je bil dober fant. j ^Gvalno in z glasom, ki je izda- "In zdaj?" Vsakdo, ki je prišel v vas, je ve-iJ®^ njegove notranje misli. "Zdaj te prosim oproščenja j del povedati, da je Ignac naj- "Rada bi že videla moj bodo-za vse ... in prosim te, da me; boljši fant daleč naokn^ in Cil- j gi dom." je rekla ona nenadno, pustiš iti svojo pot. Kar si tro- \ ka bi si morala šteti v srečo, j "Zdaj, ko gledam vse te ljudi, šil zame, ti vrnem, ko zaslužim." da ga bo dobila — le pogleda i njih otroke, njih obnašanje, njih "A če te ne pustim — če te ,naj, kaj so morale pobrati mno- življenje, sem radovedna videti, ne morem pustiti, ker te ljubim, ge druge. Ona pa ni do Ignaca preveč ljubim, da bi te pustil čutila nič ko toplo prijateljsko kar tako?" j spoštovanje ... v mislih ji je Nekaj toplega jo je sprelete- j kljulo neprestano, da je prodala lo ob njegovih besedah. Ni bil 1 svojo prostost za preooceansko tako grob, kot se ji je zdelo. Mogoče niti vse to čudno življe- vožiijo. za par lepih ameriških oblek,, klobuk, zlat prstan . . . kako si mi postlal —, kar ne morem razumeti tega., da tu pripravi balo fant. Nevesta kar pride in položi glavo na njegove blazine, potem sledi tako-le življenje." nje, v katerega je zašla tako ne- j Bala se je, da bi kljulo tako brez na dno, ni bilo tako robato in j prestanka, da bi se zagrizel črv brez lepote, kakor se je kazalo nezadovoljstva za vedno v nje-njenim očem. Obrisala si je sol- no dušo ... da bi ob Ignacu s pogledom je zajela malo dvorano in vesele goste. Potem je vprašala s tihim glasom: (Dalje na d. str.) Vesele in srečne božične praznike vam želi Slovenski Delavski Dom ZA BOŽIČ I ' buiivuc prazitikt lu A c« l^to rseiH najini od je mulct in in. prijateljoii- Za Božič .smo založili našo i-vulličanio z ličiiejJim ter najloi)5ini umetnini in s\'ežim P]-iporočamo vam, da pridete k nam ])o vase ho'a^ vence in šopke za okray vašega doma. Svež HOi)ek evi-tlie jr najlepši dar za žeiK'. ter ali dekleta, iiiizveselite jilil Ignac Slapnik Cvetličar 6102 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 1126 MR. IN MRS. ANION KOREN 4426 Hamilton Avenue OOSTlhXA IX KKSTAVKACI.)A ■Mi vain postrežemo z najboljšo donnn'o ol» v,^aki iiriliki. Imaino t)9< pivo, vino in vsakw^ •£t>li- no zibanje. Se priporcH-anio za poset in obeiieu' nio \'seni vesele Itožinie praznike in srečno Xovt> lei" KUNGHIK'S CAFE 15610 Waterloo Road %UAXJK — VIXO PIVO (»dprto vsaki) iiuč do 1^:00 zjutntj- I'raWi božične /iraznikr iii si ernii S o00 Ifto mo Vtirm: MARTIN $ORN 6034 St. Clair Avenue SJ.OVHNSKA HKSTAVRACIJA t 15335 WATERLOO ROAD 'Zfluno fiidf Vffii'lr bn'zi^nv praznike in sn'''"-' Ido /'.SI m našim fini! s'"'" fil" ill" % imšo točno in jirijaznt) iio.st režim t d' xorkimi In mrzlimi jedili Zfidosttljinio (-U*'""'' vcostM. Obiiieite luis ol> priliki tudi vi. ToN'"^' ' Kino pivi*. lOUJS MAJER 7508 St. Clair Avenue TRUOVINA OBl'TVE ^ f.scir hotične praznike in srečno Sovo leto želimo i\sem naiim od jemalcem in. prijateljem! ljei)a hvala %a dosedanjo naklonjonost ter se Pi'iporoc-am ludi za v bodočo. -MvO I]očete imeli vesele božičiK* })raznike in Novo loto 7, vašim a^ tom, mu f^ror reseJc hožiriie praiiiihe ter srečno Sai^n leto želi i-fteni n/l jr.malreni JOHN TELBAN 1075 East 185th Street I\ I'iiiniore 465fi «ii Vas avtoinoliil, da l)o Ickol bivzhilmo. o L J E atpvi lie zmrzne ludi ako je 10 stopinj pod ničlo '^ii'aza. Podi'olniosli o leni vjim bo povedal poznani MIKE POKLAR ])Oslovodja Peinizoil postaje lia St, Clair Avenue in East 43rd Street ENdicolt 9181 (lASOLTN^ — OLJE — TAJERJI — TUBI lOE DOLIHAR 6925 St. Clair Avenue ŠLDV^ENSK! KLEPAR A-Ii izdelujemo vsakovrstna kleparska dela kot udi pri])ravo za točenje pivo. So vmporočamo za uaronla. ^>nr vesele hozieiic. praznike in srečno Novo leto -I'linio rseni j/rijat' ljem in siiancem! AKTON IN ANČKA LUZAR 6721 St. Clair Avenue nOSTlLNA . '''"i; 'ifv« dobilc vsovrstr' dobro žganje, dobro pi-^0 111 vino in dober jirigri/.ok. C)b priliki so oo-lasite Pi'1 nas. ' ('.sel(i hoiiriir pra.^jiikf hi firečno Novo leto! ■M()l)U,!;as, ki je j)rizii;;ii kol najboljši, dobite ))ri ()]jo—alkoliol—baloi-ije. Seveda, iiamažemo In- AGNES SMOLE 6101 ST. CLAIR AVENUE ptnr rr.svlc lioziriir ]irmnil;e, in> srečno Noro It'io rsnm odjemalcem hi prijateljem! V naši jrostilni doliito dol no |)ijačo in prigri-'• ])i'iporočamo za oliihk. Radivoj Peterlin-Petruška: 1/ spominov na Rusijo Caricino se bliža pomlad; Volgo sicer še pokriva debel led, toda sem od Astrahana že pihlja I topel veter, sneg gine s streh in ' po ulicah se vale potoki umaza-' ne snežnice na veliko veselje o-[ trok, ki kričaje grade nasipe in I postavljajo mlinska kolesa kar I sredi ceste. Noči so še hladne, I toda jutranje solnce ima že svo-I jo moč in popoldne šeta po parkih nad reko polovica mesta, tr-' ga cvetice in opazuje priprave v pristanišču: Še dan ali dva, narasla reka raztrga ledene o-kove in kmalu se pokažejo na nji ponosni potniški parniki, ki 'stoje na oni strani v Zatonu in iz katerih se je vali gost črn dim proti zlatemu večernemu nebu. Tudi Tosja ne strpi dolgo do-ima; v četrti razred gimnazije hodi, mnogo se je treba učiti, pa bo že po večerji malo dalje posedela, zdaj pa brž na prosto k sošolkam, ki jo že čakajo pred hišnimi vrati. Vse so starejše, vendar ji dajejo prednost; je že nekaj takega v nji, da jo morajo imeti vse rade. "Tosja, kam gremo?" "Veste" kaj? Pojdimo v park za cerkvijo! Tam greje solnce najtopleje in lani sem ob tem času dobila pod mejo prve vijolice." Vijolic ne dobe, pač pa napu-lijo precej stepnih zvončkov — brandušev — sedejo v zatišju na od solnca obsevano klop in jedo sladko čebulice brandušev. Dva gimnazijca jim hočeta malo pomagati, pa se morata kmalu pod ploho jedkih dekliških o-pazk osramočena oddaljiti. Solnce se nagiba k zatonu in zlati križe in kupole cerkva. Tosja se zagleda v žareče nebo in se globoko zamisli. "Tosja, kaj premišljuješ?" jo \'praša Varja. "Mislim, kako bi bilo lepo potovati s solncem, daleč, daleč tja doli, kjer vlada večna pomlad; na južni breg Krima, v Carigrad, v Palestino, v Egipt." "Ravno nam nasproti stanuje moški, ki je vse to prepotoval" de na to Zorja, hči učitelja godbe, Poljaka Mizerskega. "Z o-četom sta znana, pa mu je pripovedoval." "Že vem, to je tisti v črnem, ki vedno pred vrati stoji." pristavi Varja. "Stoji in stoji, pa kar na vaša okna gleda;' menda si Tosja, všeč." "Kaj bi ž njim", se zasmeje Nuša, "ko je pa že tako star. "Pa pesnik je" doda Zosja. Solnce je za griči, zarja bolj in bolj bledi, od Volge potegne mrzla sapa, da se dekleta stres-nejo. "Predolgo smo se zasedele", meni Varja, "Nuša, ajdimo domov! — Tosja, ali še ne greš?" "Poslušajte!" pravi Tosja. Iz daljave od jugovzhoda je prihajalo zamolklo bobnenje topov: tam se bije boj med boljše-viki in belogardejci. "Prav na našem hutoru se te-po. "Uboga teta, ubogi otroci!" vzdihne Tosja. Deklice spremijo Tosjo do vrat, si voščijo lahko noč in se razidejo . . . Po večerji leže Tosja nenavadno zgodaj spat. Navadno je v postelji še čitala, ta večer pa niti luči ne prižge. Bobnenje topov tam doli ji še vedno šumi po ušesih. V duhu gleda porušene hiše in pobite, razmesarjene sosedove otroke, s katerimi se je tolikrat igrala šolo in druge igre ter jim v samotnem kotičku vrta pripovedovala čudovite pravljice, ki si jih je povečini izmišljevala sama. Ah, kako težko ji je bilo pri srcu, ko je morala j zapustiti one kraje in oditi vi [sebe, le vrtile so se okrog Tosje I in tarnale. Skočil sem v sobo po I jod in obvezo, očistil rano, jo namazal z jodom, položil nanjo ! vato in jo obvezal. Deklica se mi je smilila in z&to sem drugi večer stopil k nji čez cesto ter jo vprašal, če jo boli." "Čisto nič!" mi je smehljaje se odvrnila. Sezula je čeveljček in slekla nogavice. "Le poglejte", je dodala, "saj se že skoraj nič ne pozna!" Prijel sem jo za nogo in pogledal: rana je bila zaceljena, le tanka rdeča črta je bila še vidna na beli, krasno oblikovani nožici. Dobro se mi je zdelo, da je bi- I niesto v gimnazijo. Prejšnja le- j naprjim meni tako zaupljiva, ta je bila vsaj čez poletje pri te-1 gj^er ji pa nisem prišel pozneje ti na hutoru, zdaj pa besni tam nikoli več tako blizu, kakor ta vojna in najbrž ne bo videla več ^ečer. Pač, enkrat še in tedaj . . ne tete, ne sosedovih otrok in nejp^ ^ tem kasneje. vrta, ne borovega gozdiča, ne j Qy Volgi je zavladala najbuj-neskončne domače stepe. Na ro-i^gjgg^ pomlad in zmešala glave bu stepne ravani je stala viso- j hladim in starim. Tudi moj go-ka gomila iz pradavmh časov.. gpodar se je naveličal dosedanje Tja je hodila past oči nad pre-1 (jpužice in začel brenčati za mlaj- krasnim razgledom na brezmej ne poljane in na "mamico" Volgo, tam je sanjala najlepše sanje o bodočnosti, sanje pisateljice začetnice. O, postati hote velika pisateljica! Že zdaj poslušajo otroci in prijateljice z veseljem njene pravljice in pripovedke. Doseči hoče slavo Carske in Križa-novske; saj čuti dovolj moči v sebi in oni dve ste tudi z malim začeli. Pod vzglavjem ima že celo knjižico lepo napisanih po-vestic, v glavi jih je pa cel roj. Par njenih stvari je že natisnjenih v "Detskem miru", pa jih bo še več. O, ni taka, da bi obstala na pol poti. "Kaj ti je, Tosja, da si tako nemima? — Ali ši bolna?" jo vpraša mati. "Nič mi ni. Prezgodaj sem legla, pa ne morem zaspati."-- Obrne se k steni in premišljuje dalje, dokler je ne premaga vse zdraveči spanec. In Tosja zasanja čudovite sanje o sreči. S Tosjo sem se seznanil tako-rekoč čez ulico. Vsako popoldne sem sedel s svojim gospodarjem pred hišo in pil čaj. Skozi odprto dvorišče se je videlo na cesto, kjer je nasproti v pritličju enonadstropne zidane hiše stanovala rodbina kozaka Poljanskega. Radi štirih šoloobveznih otrok, sina in treh prav ljubkih hčerk, se je pred leti preselil s hutora v mesto in živel z ženo samo zanje. Ob lepih in toplih večerih so hodili sedet pred vrata na ulico in tedaj sem opazoval igranje otrok in njih veselo čebljanje. Tosja je bila njihova vodnica. Dekleta iz vse ulice so se zbirale pred stanovanjem Poljanskih in se skupaj učile ali zabavale. Med njimi je vladala sloga in neko, rekel bi, nesebično prijateljstvo. Druga drugi so pomagale pri nalogah in si sestrsko delile, kar je katera dobila dobrega od doma. Če je pa kdo objestnih fantov katero razžalil, so druge planile nanj kakor ose in gorje, če jim ni u-bežal. Včasih so v mraku, ko ni bilo mogoče več citati, tudi kakšno zapele. In spet je bila Tosja ki je z mehkim in toplim altom očarala vse poslušalce. Nekega večera se je Tosja lovila s sošolkami na ulici bosa, stopila je na nekaj ostrega in se urezala, da ji je kri kar curljala iz rane. Dekleta so bile vse iz šimi. Radi večnega prepira v hiši sem se preselil čez cesto k u-čitelju glasbe Poljaku Mizerske-mu, s katerim sem se bil pred kratkim seznanil v gostilni, pa mi ni bilo žal. Njegova hčerka (Bolje na i. str.) Kocka (Dalje is 2. str.) "Ignac, ali bova midva živela drugače?" On jo je gledal, iskal odgovora njenemu vprašanju in ni mogel najti nič določnega. Cilka je vprašala znova: "Ali bova mogla tako temeljito otopeti kot vsi ti ljudje, ki se iščejo v vinu, grobosti, rajanju . . . otrocih?" Ignac je čutil kako je odprla s temi besedami v njemu nikdar prej sluteno razumevanje tega življenja — to je bilo tisto navidezno zadovoljstvo pri vseh: otopeli so. "Ne, Cilka," je dejal, "midva najbrž ne bova nikdar tako srečna . . . kdor otopi, ne trpi. ne čuti posebno globoko, ampak se prilagodi in živi dalje. Midva bodeva, ali srečnejša ali narobe .. . vse je odvisno od —" "Od danes vržene kocke," je zaključila Cilka, ženin pa je stisnil njeno roko in ji zašepetal: "Jaz te imam rad, te ljubim, kot ni ljubil nihče od teh svoje neveste — zakaj tedaj ne bi najina kocka pokazala srečnega dobitka?" Cilka je čutila kako se je bojazen v srcu pomaknila za velik korak v ozadje in kako se je za-eno trenutno približala življenju, ki jo je sprejemalo v svojo sredo ... tu in tam, se ji je zazdelo, je vendar ugledala tiho srečo v očeh ... tu in tam je kocka zadela dobitek. JELENI V KRIMSKIH GOZDOVIH (Dalje iz 1. str.) pomore sočne zelenje v višinah, se pomaknejo nižje doli in se pašo po senožetih bližje hribskih vasi, pa tudi na njihove njive zaidejo, kjer je še korenje in repa in kjer so že mladi pšenični posevki. Ko se bodo dovolj razmnožili, bodo odjekali lovski streli po tihih gozdovih. Človeku, ki ljubi prirodo, bo žal za vsako teh lepih bitij, ki bo padlo. PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI W aterloo Department Store Najlepša hvala vsem Slovencem in Hrvatom za naklonjenost ter se priporočamo v bodoče. 15504-12 WATERLOO ROAD VOGAL EAST 156th ST JOSEPH PERME SLOVENSKI KROJAČ" 15607 Waterloo Road V Kmetovem poslopju. Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom kadar ])otrebujete novo obleko od $20 in naprej, fino gorko suknjo od $18.50 in naprej. Napravljeno dobro in trpežno po mori. Vesele hožiine praznike in sre(:iw Novo leto! Jej to mnogo sadja, ako hočete biti zdravi. Pri nas imamo vedno polno zalogo svežega sadja in zelenjave. ANTON GODINA 416 East 156th Street želimo prav vesele hožične praznika in, srečno Novo leto vsem. odjemalcem in prijateljem! Čistimo ju likamo obleke 110 najnovejših metodah. TOČNA POSTREŽBA . CF.NE ZAIERNE Pridemo iskati in dopeljemo na dom. POKLIČITE KKNAIORE 3100 THE NEW FASHION DRY CLEANING 15621 Waterloo Road JOSEPH KOVAC, lastnik Prav vesele hozične praz)iike in srečno Novo leto želimo vsem prijateljem in znancem! PETER OSAY 783 East 185th Street slovenska: modna trgovina g Imamo polno zalogo Vsakovrstnega blaga za moške, ženske in otroke. Se priporočamo vsem za naklonjenost v letn Vesele božične praznike in srečno Novo leto selimo vsem ■na'Sim odjemalcem in prijateljem! MR. IN MRS. FRANK MIHCiC 7202 St. Clair Avenue GOSTILNA Pri nas dobite prvovrstno 6% pivo in dobro vino, žganje ter olaison prigrizek. Se priporočamo za obilen obisk. Vesele hozične proznil-e in srečno Novo leto želimo vsem! MRS. IN MRS. FRANK IPAVEC 4304 ST. CLAIR AVENUE GOSTILNA Pri nas dobite dobro 6% pivo, vino in dobro jedilo. Se priporočamo za obisk in želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! FRANK KLEMENČIČ 1052 ADDISON ROAD babvae in dekorator Zalival j njem se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi za v bodoče. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsan! RALPH ČEBRON TOS J A MESNICA 4030 St. Clair Avenue Vesele boŽiaue praznike ut, srečno Novo leto želimo vsc)>i iumtn odjeinalccm in prijateljon! >Se zalivaljujomo za dosedanjo naklonjenost ter so i)riporočanu) za v'bodoče. Pri nas dobite najboljše V] ste s\ eže^a in doma sušenega mesa, kot dobre šunke, klobase, prato itd. \ se po prav zmerni ceni. m THE LAKE ERIE BUOMG MATERIAL CO. 5459 Hamilton Avenue LUMBER Mi smo v vaši naselbini 37 let. Za^ivaljujomo se vam za vašo naklonjenost v preteklem ter vam želimo vestle hokičnc praznitr. in srečno Novo leto! Priporočamo, da nas obiščete ko potrebujete les itd. Pra\' ve.sele božične praznike in srečno Novo leto 1937 želita JOHN IN FRANCES POLC 16605 Waterloo Road Night Club—Odprto vsako noč do 2:30 zjutraj. Pri nas A am prijazno posirezemo z finim žganjem in dobrim (i'« Standard pivom ter pristnim vinom in okusnim prigriktmi. Dobra godba za ples Vsak jjetok, sobolo in nedeljo. DOMINIK LUSIN GA SOLIN SKA POSTAJ A East 60th St. in St. Clair Avenue ŽeliiHo prav vesele božične, praznike in srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem! Se priftoročamo, da nas obiščete kadar ijolrebu-jele giisoliii ali olje za vaš avto. Vsem trgovcem, obrtnikom in naročnikom "Enakopravnosti" želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto! IDAV JOHNRENKO JOHN STEBLAJ JOHN PETERKA Zastopniki "Enakopravnosti" Tosja vzame knjigo in jo začne brati, toda njene ročice ji I (Dalje s S. strani) j kmalu brez moči omahnejo na Zosja je bila "tosjina sošolka in njena najbojlša prijateljica, pa ji je morala ob prostem času i-grati na glasovirju Chopinove in druge lažje skladbe. Tosja je bila v resnici pesniška duša in z I veseljem sem jo opazoval iz svoje sobe, ko je vsa zamaknjena poslušala sicer ne bokve kako dovršeno izvajane melodije. I Toda idila ni trajala dolgo. Razne nalezljive bolezni so tisto leto obiskale naše mesto. Iz u-jetniških taborišč se je prikradel pegasti legar, iz zapadne Evrope so nam poslali "špansko", iz Azije pa je prišla po Volgi sem gori kuga. Ljudje so mrli trumoma, ko muhe jeseni, da so jih morali pokopavati v skupne grobove, pa še tako si videl na pokopališču kar cele skladovnice krst. Najhujše seveda so se razpasle v mokri jeseni, posebno influenca. Tudi Tosji ni prizanesla bolezen. Več dni je ni bilo na spregled, pa sem si mislil: Dekletce se mora pač mnogo učiti in ji ni do pohajkovanja. Nekega popoldneva pa pride k Zosji na hodnik zavita v veliko ruto, vse premražena in slabotna, sede k nji in ji s trpkim veseljem v o-čeh pravi: "Veš, mama me nič ne pusti venkaj, pravi, da se bom še bolj prehladila, sem se pa kar na tihem izmuznila, tako mi je dolgčas, večno v sobi tičati. Mama me sprašuje kako mi je, pa ji govorim, da se čutim popolnoma zdravo. Veš, smili se mi, ker je v takih skrbeh zame. Pa se res čutim boljšo, le v glavi se mi še vrti. Pridi me kaj obiskat, Zosja! Zbogom!" Vstane^ pogleda mimogrede v sobo, zardi in zbeži domov. "Ah, ti otročiček ti!", pomislim in zrem za njo, dokler se ne skrije. Poljska je bila svobodna in Mizcrslu je sklenil odpotovati v domovino. Stanovanje prepusti meni, le na klavir moram paziti, dokler doma ne uredi in ne pride ponj. Zosjino slovo od To-sje je bilo bržkone težkp, ker se je vrnila vsa objokana. Midva z Mizerskim sva se pa za slovo pobratila. Dolgčas mi je bilo v praznem stanovanju in povabil sem k sebi 'djedučko" Stepana z ženo, ki sta bila poleti oskrbnika mestnega kopališča na Volgi, pozimi pa stanovala v temni in vlažni shrambi na dvorišču. Naj mi gospodinjita! Minilo je par dni. Pozno zvečer potrka k meni na okno gospa Poljanska: j "Gospod bodite tako dobii in spremite me do mojih znancev na Kamnišinski ulici. Tosja tako zbada v prsih, pa grem po "banjke" (mali stekleni kozarčki, ki jih narod uporablja pri pljučnici, da odvajajo kri od bolečega mesta), da jih ji postavim na hrbet, mogoče ji bo I odleglo." Noč je temna in mrzel veter brije okrog oglov. Boljševiške straže naju ustavljajo in zahtevajo propustnico. Ko prideva na Kamniško ulico, stopi gospa v hišo, jaz jo pa počakam zunaj. Malo pred enajsto se vrneva. Da bi ji vsaj pomagalo! , Čez dva dni, pride gospa o-krog devete ure zjutraj k meni vesela, češ, da je Tosji že boljše ter da me lepo prosi, naj ji posodim kakšno knjigo, ker bi tako rada čitala. Ponudim ji — Ljudske pripovedke — Leva Tolstega, pa mi reče: "Kar sami ji nesite, bo bolj vesela." Vstopim. Tosja leži za vrati "Sedite semkaj", mi reČe gospa in pokaže na stol pri mizi, "da vas bo Tosja vsaj lahko videla!" — O, prav rad! — skoraj zavpijem, da bi prikril svojo nerodnost in sedem. Tosja se mi turobno nasmtLne in pravi: "Bom rajši pozneje čitala; zdaj mi pa vi pripovedujte, kje ste potovali! — Tudi jaz bom potovala, ko končam študije; Kaj ne, mama?" "Boš, Tosenjka, seveda boš!" Pripovedujem ji o južnem bregu Kritna, o Kavkazu, o Egiptu. Gledam jo in govorim vedno ti-še in tiše. Tosja posluša nekaj časa, a kmalu zapre oči in zaspi. Na tihem se poslovim od matere in po prstih odidem iz sobe. Popoldne ob treh pride Tosji-na mati spet k meni in mi vrne izposojeno knjigo. Začuden jo pogledam, kaj to pomeni. Ona pa se ne more več vzdržati, sede na rob postelje in zaihti: "Tosja je umrla! . . . Zapustila nas je naša golobičica ..." Ko se je nekoliko pomirila in nehala plakati, jo vprašam: "Kako je moglo to priti, Tai-sa Petrovna? Pa tako naenkrat; ko je bila vendar že veliko boljša!" "Tosja je potem, ko ste odšli, še dolgo spala", mi pripoveduje vsa v solzah. "In tako mirno je dihala, kakor bi ji sploh ničesar ne bilo. Grem v kuhinjo pripravljat kosilo, vrata pa pustim odprta, da bi takoj slišala, če se slučajno zbudi in bi me klicala. Ne vem, koliko časa sem se mudila tamkaj, gotovo dolgo, ker so otroci med tem prišli že iz šole. Postavim kosilo na mizo in grem gledat, če se je Tosja mogoče zbudila. Komaj vstopim, odpre oči in me pogleda tako proseče. Ali bi kaj rada, Tosja? jo vprašam. Nič, pravi, — le tako hudo mi je, ker sem sama. Pogleda po sobi. Ali je oni že odšel? Mislila je vas. Ravnokar, pravim. A revica vsa kar gori. Vzamem svežo srajco. Čakaj, pravim, te bom preoblekla. Z veliko težavo se vzdigne. Ko jo oblečem, me z obema rokama objame okrog vrata in vzklikne. "Mamica, jaz nočem umreti!" . "To so bile njene zadnje besede," konča gospa po daljšem presledku: "Neumnica kaj ti v v glavo ne pade, saj si vendar skoraj zdrava! — pravim. Toda moje tolažbe najbrž nič več ni slišala."-- Tretjega dne opoldne je bil njen pogreb. Nesli smo jo skozi mesto skoraj uro daleč. Po poti smo večkrat počivali, postavili odprto krsto na stolico in oče Nikolaj jo je vselej pokadil s ka-dilom. in molil za "upokoj raby božija Antoniji". Nato so se nosilci menjali in sprevod se je pomikal dalje. Jaz nisem prepustil mesta drugemu in čeprav me je grobi platneni nosilni pas rezal v roko, sem vzdržal do konca. Gledal sera Tosjo v krsti pred seboj, njene ročice bele, sklenjene na prsih, njeno ljubko glavico, ki se je pri naših korakih rahlo gibala^ kakor bi jo zibali v zibelki in s katere lasmi se je poigraval mrzli jesenski veterček in zaželel sem si nadnaravne moči Jezusa Nazareškega, da bi ustavil sprevod in zavpil: Tosja vsta-ni! In ona bi odprla krasne oči, pogledala v božji svet in se nasmehnila . . . Taisa Petrovna se je več čas premagovala, tudi, ko je Tosjo zadnjikrat poljubila, preden so zabili krsto in jo spustili v go- OSMO ČUDO SVETA Escoria!, "osmo čudo sveta," kakor ga imenujejo Španci z u-pravičenim ponosom, leži nad neko sotesko v Cierri Guadara-mi, kjer se bije jo že od vsega početka državljanske vojne srditi boji. Prvi vtis, ki ga napravi masivna in temna zgradba na človeka, je ta, da je bolj podobna vojašnici nego cerkvi, gradu ali samostanu. A vendar obsesja vse to in še dosti več. C njeni ogromnosti dobimo majuno predstavo, če zvemo, da meri v dolžino 206 in v širino 161 m, pa da ima 12,000 vrat. Če si stopal skozi te neštete hodnike in dvorane, obiskal ta mala, četverokotna dvorišča, obdana vedno od istega sivega zidu, če si preplezal stotere stopnice in se mudil nazadnje v mračni, komaj šest štirijaških pedi veliki sobi, v kateri je spal in umrl najmogočnejši vladar sveta, tedaj boš razumel besede tistega potnika, ki je dejal, da človek ne more postati nikoli več popolnoma nesrečen, če pomisli, da se ne mudi več za temi kamenitimi stenami. j Najmogočnejši vtis napravi na človeka cerkev, ki jo nosijo neokrašene mogočne granitne klade v podobi stebrov in lokov. V vrtoglavi višini se bo-či nad teboj mogočna kupola, skozi katero lije svetloba v o-, gromni prostor. Vse neskončno bogastvo Escoriala pa je položeno v petdeset oltarnih kapel, v zakristije, kapiteljske in knjižniške prostore Tu se blešči zlato in druge dragocene kovine, dragulji in' krasne vezenine ter čipke, ču-l dovite lepe rezbarije vlečejo oči j nase, slike Raffaela, Leonarda' I, da Vincija in Rubensa, dragoce- j ne stare skrinjice z relikvijami in meniški rokopisi, skratka ves sijaj in mogočnost katoliške cerkve pod Filipom II., ki je sredi vsega tega bogastva živel življenje kakor menih. Še so ohranjene tri sobe v istem stanju kakor takrat, ko je mogočni kralj bival v njih. Sprejemnica ima majhna okna in je do polovične višine moža pokrita z modrimi ploščami, o-stali del prostora je belo pobarvan, tla so iz navadne opeke, nekoliko usnjenih stolov, nekoliko* starejših svetniških podob —to je vsa oprava. Kraljeva delovna soba tik sprejemnice je ozka, nizka sobica, v katero pride svetloba le tedaj, če se odprejo vrata v sprejemnico. Tik Vse^ii posetnihom in prijateljem zelhno vesele hO' žične praznike in srečno Novo leto! MR. IN MRS. ANTON KOTK 7513 St. Clair Avenue BEER GARDEN Našim gostom postrežemo z različnim iikei]G0, O/O pivom iu \dnom ter sendviči. Se cenjeuemu o činslvu toplo priporočamo za obilen obisk. lOSEPH GLAVAN SLOVENSKA ^JLEKARNA 1166 East 60th Street Za kolače, potice in drugo fino pecivo je P° ba finega mleka. V naši mlekarni ga je dovog, ^ lahko vsem vstrežemo.—Vesele božične prazm^® srečno Novo leto želimo v.sem našim odjemalcem prijateljem! Prav vesele božične praznike in. srečno Isovo vam želita MR. IN MRS. KRNE 16717 Waterloo Road Dobro svežo 6% pivo, I'iiio žganje iu ■iedi' no. Domača kuhinja kjer dobite vodno oku^i^^^ ■* la. Odprte, do :2:30 zjutraj. ob steni, obrnjena z obličjem milo; toda ko je batjuška vrgel proti oknu. Pozdravim jo in ji! prvo grudo prsti in zapel "v.eč-izročim knjigo. naja pamjat", se je zgrudila ka- — Veseli me, Tosenjka, da kor pokošcna. 'vam je boljše! pravim, pri srcu Pogrebci so se počasi razšli, mi je pa hudo, da bi se raz jo- le Tosjina mati je še klečala ^ kal: Z obraza ji berem, koliko kraj gomile. Na pokopališču je [Ije revica pretrpela. Da bi tega 1 vladala tišina, iz daljave od ju-; ne opazila, sedem na stol, ki je govzhoda pa so zamolklo bobne-Btal kraj vrat. li topovi nje je še manjša, temnejša spalnica, ki smo jo že omenili. Po-j stelja, v kateri je kralj umrl, izpolnjuje celo steno in s postelje je mogel gledati na glavni altar v cerkvi in prisostvovati službi božji, čim jo odprl leseno okno v steni. j Toda isti vladar, ki se je tu sredi sklanih mas Guadarrame odpovedal vsem užitkom življenja, je prav na tem kraju zgradil sebi in svojim prednikom grobnico, da si razkošnejše ne moremo misliti. Do nje vodijo marmorne stopnice in zlate črke ti naznanjajo, da je ta kraj namenjen sprejemati umrljiva telesa katoliških kraljev, ki čakajo zaželjnega dne pod velikim oltarjem, ki je posvečen O-drešeniku človeštva. Grobnica je visok, resen prostor, v katerega prihaja slabotna svetloba skozi vitko kupolo. Siv in rdečkast marmor je nad teboj, o-krog tebe in pod teboj, marmor in zlato, zlati angeli so na marmornih stebrih, tudi marmorni oltar je preobtežen z zlatom, kakor krste, ki izpolnjujejo v majhnih duplinah ves spodnji prostor. Od Karla V. in Filipa II. dalje počivajo tu vsi španski i kralji ii> kraljice. Vsak je sebi najbližji zdrav-' nik. i Zenker!' A. BROFMAN MODNA TUGOVINA 6030 St. Clair Avenue V zalogi imamo vsakov]-stno deško, dekUs žensko opravo. So pi iporočamo za obilen obisk Želimo prav vesele božične praznike in. srečno leto 'Vsem odjemalcem i)i prijateljew^ in MR. W MRS. m MK BEEK I'AHLOU 7510 St. Clair Avenue Mi imamo 0% Wooden Sliot pivo in dobi*^ VI' no ill žganje, kakor tiuii I'iu jjrigrizek. «0 conjonini vojakom za obii'ijiiinird r liijdočr ZA li()Žirx.\ DAKIIjA. Pi''dii<) grerile kam diu-yjiin, pridite k nam, Icr si onlc.jti' naš« veliko zalogo vsako\!-,sli)ili stvari. prinuM-iiiii za celo družino. 1-inanio tudi te])c igrače /a olrckt*. ANTON GU8ANC 16725 Waterloo Road ' Imamo lepe darila za vai^ \'i'o U'fo r.ii-tti iKljeiiidlccm in fjrijateljetn! Sf |)ri|)(iruraui(). da -,1 naročite pri ;iias |i<)tic(' iii (irugf piitri'1 iHčiiif. I'o-^trcitli bomo US161" STREET GARAGE l.'K'll l.\ l'MTl{n\ l( ll, I.A.ST.\[KA I fsi li- hiiiirt/c (iiu.hiiliC lil si-.i-i'-'iKi Stj! o Irta i<7i tun I'n iti: Kadar |jot ! t'Ltiiji- \ aš aviutaobi] [jupravilu, po kliciU' iut>. Drill ji- jniučtMio |>i \ avrsliii) in pi) zmei'-Mill ci;nali. Sc pripmiicMMiii /ji iiakloiijetio.-*! 1 Anm P. Krasna : mesto lohn Drenik lJAZ\".\ŽAiJ';c IM\A NA DKBFiLO 23776 St. Clair Avenue KEnmore 2739 - KEnmore 2430 ERIN BREW The Standard Beer of Cleveland OLD SHAY ALE A X I) HALF AND HALF #) Ju več drugih majhnih zanimivo-, sti, ki sve spotoma naletele na-} I nje. Pred v oblake štrlečim 5u-I dom modeme arhitektike sve i postale toliko časa, da si je o-; biskovalka ogledala promena-I do, v rosi vodometa se kopajo-Obiskala me je oni dan znan- j človekovo mistlno blcxinost. ; čega Prometeja in g^ospodo, ki ka iz Penne ter izrazila željo. Pa če ne v cerkev, v automat! jg zvokih orkestre jedla in da jo popeljem malo po A^^on- Se nikdar ni bila v te vrste rc- pila na promenadni poletni kader Citvju," kakor naziva jo o-i storanu. Z drobižem v roki je I varni. glaševalci newyorskih kontras-i nabirala pet in desetcentne pri- __j-q ni mesto, to so tov to babilonsko zmedo, v ka-.grizke. Novčic v zarezo in se samo manjši in večji nebotični-teri se peha in meša sem ter tja odpro mala vratca kakor v ma- jg dognala moja stara znan-okiog sedein milijonov zemlja -, giki. Otročje vesela je sukala j-g petem, ko si je dodobra zmu-nov različnih rasnih in narod-1 bele kljuke, jaz pa sem s taco tiinii,- s kvišku strmečimi nih izvorov. Časa ni imela ve-, v roki gledala, kdaj se bo kdo pcgjedi liko na razpolago, jaz seveda > zaletel baš prav za popolno ka- _ \rpotn nebotičnikov OIpi I ieman.,. Svetovala torej, ;tast.-ofo. tamle ti: št i da greva takoj na delo — ogle-; —čudovito, je šepnila, ko se No, zdaj pojdive noter, dovanje New Yoika ni zgolj za-| ji je zdelo, da je ;.abi'ala dovolj. Kupila sem par vstopnic, nabava, ampak prilično utrudlji-! —Mhm,. sem menila jaz, a gyg gg pridružile grupi z vo podvzetje. .zdaj je treba poiskati kak kos vodnikom, ki je bila namenjena Ali right, zdaj se začne, komur , mize. Začelo se je tavanje med opazovalno streho. Dvigalo ljubo, naj sled;, , omizji in, "Beg your pardon," vzpenjalo z neznansko ia- Kaj te veSKdi riocoj? , "Elxcusc mer to liell out g,cdn()Stjo, Icot bi fdavalo v zra-' - Ogledala bi si rada Great, of the way," ter slični odlomki toda prijateljica se je kljub! ^hite Way, ali vzame to mnogo,iz družabnih pravil etike so krčevito oprijela mojega' hoje ! I ma sladili neprijetno pot. Kon- jjomolca • IDolbre ijol ure yBaI:o| črio, Ito je bU čaj že hladen, sive __ ]Sgkaj ini joritiska čiidno stiTin --- nazaj se seveda lahtco muSIe v iiekein kotu nezasedeno čiitun ae kot tn ne peljeve. Zadovoljivo. Prijele šve se pod pazduho in šle. Prav lepo počasi od naše ulice dol proti mizico. Nasproti nama sta se- ^al nod nogami, kaj je to- dcla zastaveii črn«*: umetniške- __ ^raina. zxlaj srno &e akcro ga izgleda in bela lepotica. Pri- . , .. . ^ , jak!Uka je stnmda in amu pianmdx žarkemu sijaju broadwayskih^ svojim mislim prikimovala in ^^,. ^ yiH vsi sedemdeset iuci. ip hil.i vzhi-1 i-»rn?-^»v»/%t7oTo ^ ______ Piijateljica je bila \zhi i odkimovala. nadstropij nad New Yorkom. . ,, , . .. Nebo je bilo vedro, le na severni imamimlc. Imela je(^izavsejDvamedeno-vljudnagentlema-g^^,^^^g^^^^t blesteče srebrne le za avte neprenehoma, ob iia sta prisedla m želela sta ve- ^ako blizu vsakem bloku, jo vlačila d^ti takoj, ce dami morda ne bi ^ ^ vozilom s pota. Tolmačila sem hoteli biti postrežem še s cim? kamenčkom in ga zalučal, ka^or zepm vodnik ženska je ^nski poleg mene ee Je zdelo ^ je spet zavzdihnila: listala po mojih možganih br.z ^o izredno kavalirsko, prijazni čudovito! lusmilgnja. , 'ljudje, Ne\Qrqrčani! Jaz sem se ''nekam naglo zbr- I -Kaj je to. shoe. isamo zasijal, m v^ala: bral svoje vsakdanje litanije I _ Ne. to je ameriška svo^- - Pojdive, pa torbico dobro ^^kazovanj in razlaganja, nam ^ gofljanja m demokracije. Tu^ ogkj! lahko vsak nastavi SVOJI idejr Zmiaj na trotoarju je bilo-^^^^^i mesta, imenoval reke, zvocmrogmcimglasnejeti^izdajsego^eje. Razni fakirji, .g^^.gg^^^^^^g i^^ bi temveč poslušalcev in ^ib-, so se mešali med ljudmi m po- ^ ^ mogočno cevseobrneknjemu. ^^'^ajboljinujah vrednote zastonj... v zabavni so ateisti, ker šaljivo i praznih lokalih in na vogalih so in faktno krtačijo črne suknje čvekali vsakbjaki predavatelji. Iter izzivajo vprašanja. Kadar O medicini, o hrani, o edino- .. stanu Hudsona, obrnil se na peti, napravil poklcn in odšel. Naša skupina se je takoj nato raz- ini njih na Kolumbijskenrt Ciipravih zclišžih m pilulah za od- ,, -i . I , . , . , . ,. ^ cfepita v maihiie gnipice m za iclu, m vredno nskirati ročne; vaja nje, o sexualmh problemih, , f v , , . ! , . ... , , . tolmače smo bih vsi, ki smo kaj e v tej gnjeci — da, paziiitd. Zveličavna armada le vo-' , ,. ^ ,. r ■ I ^ vedeli o veliki metropoh. Tuji ■bico. to je New lorK; aila sveto petje in molitve, par , . , , . , ... . , „ .. . , _ ' , _ % obiskovalci so bih namcc rado- torbice v tej gnječi I na torbico — Spomenik tam sredi ki o-i razkuštranih Židovk je obdelo-ga? 'valo Hitlerja in vse nasprotnike '— Kolumbus, tam ob vhodu semitizma, skriti nekoliko elob- vedni in zelo vzhičeni nad pet-1' desetmiljskim razgledom hiš, j rek, morja, gigantifcnih mostov, j vse ' Ill V Centralni park pa spomenik He v iilicali, co štregliali social-. . v, , , , ,.. moštvu ladje Maine. Dol preko ni led in kapitaliste komunisti, ^ s av , pie mes j južne strani parka pa najdraiji pacifisti in Coughlinovci. hoteli in podobna navlaka. povsod je .-.bilo dovolj poslušal-I — Kakšni hoteli! vsak zase cev. . I je majhno mestece. ' cirkus. Nazajgrede sve si ogledale ne-' ... . .;kaj notranjščine, potem sve na isto- neprisiljen, naravni, , . ^ • , j n Prijateljica mi je za-r'T'" razgledne-, _ Gor v zrak. da. New York »pala. da se počuti kot v storlji. f busa začele s poblizjim ogle-, ljubi visoke gr ubije, milijarde: Krasne drage toalete, ki so zdaj I ^ ^ H zmeče vanje, potem z vrha dol pa zdaj izstopile pred teatri soj. ^ ^ z \isoce s re e a to niz o , kaž: obiskovalcem slume ... i| širile oči. Nevajene oči ^ ! - Kje pa so slumi? vlekel m nos blišč korum^ira- " i' _ Po vsem mestu, v sosešči- nega Broadwaya. jocialno ..cjobisceve Oreenwich Village? ]e ni s čimer se Babilon po pavje| kritično misel je opajala gro-1 znanka. , postavlja. Poglej v to smer po tcsknoSt kontrastov. j ~ ga bodeve. : pa vidiš slume. New, _ Čudovito! I ^us nas je vlekel takcle s Jaz som pripomnila, da se Uptown. RiverJ ulicah, pa vidiš slume. New, Yoik je kakor bogata družina: mora imeti sužnje, da jo čistijo pod vso čudovitostjo vleče prav I in strežejo, suženj pa seveda nc: ostudna degradacija življenja, 1 more živeti v razkošnih stano-: ja je ob temeljih tega visoko-Ivanjskih hišah in hotelih, nje-: letečega veseljaštva in lahko-lgo\a plača komaj zadošča ^vstva duo. ki smrdi gnilobe, jshimsko najemnino, ki je tudi Seveda takile vsakdanji ljudje, i oderuško visoka. ki ne mislijo preko svojega oz- Pločniki so čedalje bolj za- kega jaza, ne razumejo čemu bi side Drive cesta, držeča ob re-; ki Hudson, je nudila vsakojake \ zanimivosti in spet sem pojasne- j' vala, da me je jezik ščemel. To je Grantova grobnica, to je ta in ' j ta katedrala, to so te in te tovarne tam-le čez reko, to je to. to je ono. Veličastna reka sama; \ M delani s šetalci. Žarko razsveL- človek moral misliti na take po->j® edina, o kateri ni bilo jljcni toaterski center New Yor- gtranosti. glavno je veličina, ki}^^^^^ pojasniti, v mogočni ka se šopiri kaKor načičkann ge sveti in opaja . . lepoti solnčnega popoldnevu je srakica. Prijateljica ugleda čez Za naslednji dan sem ji oblju-,^'j^^^ kakor kristalna široka ce-. ' ciuto starinsko cerkev. Hočeibilfi poldnevo spremstvo. Po-'®^" j noter, jaz pojasnim, da je za ta dale sve se peš proti Radio Ci-1 koncu poti sve izstopile in J :l!lan prepozno. Težko ji j«. [ty in spotoma obiskale par ga-jl' pohio zaiojio ]jrini('rnih stvari. ukov. Trpežni' čevlje za celo družino. St' priporočani. ANTON OGRIN 15333 WATERLOO ROAD V Slov. Del. Domu I isrlij hciiriif pruzitil't^ >'i'>'ctiu Sot-n.lcin ■ icliiiio I'SI'>11! oEKTRicm PREMEH (iospodiuji bosle uajl)olje ustregli ako ji bosite za božičuc praznike podarili električni predmet, ki ]] l)o olajša! delo in ji bo obenem v trajen spomin. nas si lahko izberete vsakovrstne ])otrebšoine za lH' šo in dom. (Jbišeite našo trgovino, katero smo pi't'd kratkim ])renovili in povečali, tako da je ena največjih le vrste v naselbini. Zaloga je popolna in ka, i'/j katere si boste gotova prav lahko izbrali K \ ašo potrebo. Tudi naše cene so vedno zmerne. SUPERIOR HCME SUPPLY FKANK (HiLAH, lastnik 6401-05 Superior Avenue SVETE FLORAL SHOPPE FRANCES S\'ETE, lastnica 6120 St. Clair Avenue - HEnd. 4814 Krasne cvetlice in šopke se vedno dobi v ^ Cvetličarni. Posebno sedaj za praznike imam*) razpolago veliko izbero. božirne prmnikc in .i reč na X mu lelo naiiiii odjeitxilceiii in. prijaleljf in-' KUNSTEL'S CAFE 6616 St. Clair Avenue f/usluiii ill prijali'ljem icHitw veneh' jjraznih'e in si'iu'nn Xoro Irlo! Pii lias dobile vedno dobro pivo, \ ino in ter se |triporoeaiiio za nakioii.jeiiosl. ODPRTO i)o ZJI TKAJ ANTON AN2L0VAR 6202 St. Clair Avenue I bviiČHf jiraziiiliv in .srečno Noro leto ztl"" ' rsrni najini od jemalcem in- /irijateljcni!^ Kadar ste v potrebi iiioihie^a bla^a. spomnite naše trgovine, katera je založena z vrstnim blagom za moške, ženske in ot"oke. IZBIRA V 1:1:1 K A ! -- X1ZKK CENIO! MART« IN MARY KKAR (JOST1LXA sol'* . 6737 St. Clair Averue 'ZeHtnu prac veneie hoiičnc prainilit in srccno -leto rsem oiljcnialcrni in ////fi/c/jc;/'- Xa razpolago imamo \ sakov^tiia žganji'-pivo in vino. (ligare. cigarete indruge potreb:"' ODPRTO DO ^TTUAJ -■ ■' 'S(' pi i poročava za olldi obi.sk. ■M .i 21. #— decembra, 1636 ' 'SJIvAKOP^I AVINOST* stran S ČUDEŽNO MESTO Vesele hoširne praznihe iii srečno Noro leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! (9 XALISH DEPARTMENT STORE MODNA' TRGOVINA 7010 St. Clair Avenue BILL'S SHOE STORE 7008 St. Clair Avenue vSe pvipoi'oramo tnrli za v bodočo. MR. IN MRS. JOHN RENKD 955 East 76th Street H ' HTjAŠČIČABNA T psele božične praznike in- srečno Novo leto želimo rsem noiš^im. odjemalcem in prijateljem! priporočamo, da nas obiščete. Imamo vsakovrstne slaščice, cigare, cigarete, tobak in nekoliko 8'roeerije. Postregli vam bomo najboljše. } r.selcjšc. hnžične praznike ter srečnejše Novo leto zeli vsem odjemalcem in prijateljejn in se priporoča Frank launch 15601 Holmes Avenue JAKSE'S NIGHT CLUB 882 EAST 200th STREET Fravk hi Mary Jakse, lastnika Odprto do 2:30 z.juli-a.j. — Pies vsak petek in oto. Fino žganje, svežo (5% pivo ter pristno vino. ^ Cfele božično, praznike in srečno Novo leto želimo vsem! I f'sele praznike in srečno Novo leto želi x^sem MATT PISHLER •OASOLINSKA POSTAJA. 23515 ST. CLAIR AVENUE KEnniore 4423 (lasolin in olje, ki g;i dobite na naši gasolinski ■ £' ji je vedno prvovrsi iio. JOHN MAVSAR ^l^OVKNSKA fJROCHmiA IN MESNICA 23871 St. Clair Avenue ^c-'^elc božične praznike in srečno No-vo leto želimo 1'scin našivi odjemalcem in prijateljem! (Dalje iz 2. str.) Greenwich vasi. In skozi Harlem, mesto črncev. - Čudovito, je dejala, ali ko sem svetovala, da bi v Harlemu za kratek čas izstopile in se malo razgledale okrog, se je stresla strahu. — Ne, med samimi črnimi? ne! za nobeno ceno ne! Z izbuljenimi očmi je gledala krdela veselih, glasnih zamorskih otrok, skupine kramljajo-čih debelih Zamork, mladih deklet, starcev, mladcev, postopa-čev, delavcev, uradnikov, črnih trgovcev in prodajalcev pred trgovinami . . . šetajoče črne duhovnike, naglo stopajoče nune, učiteljice ob šolskih oknih . vsepovsod temni obrazi afriškega plemena. — In tu da bi šla dol! To je Afrika, je ugotovila prijateljice. Bus je zavil na Peto Avenijo, na avenijo impozantnih uradov, domov, bogato urejenih stanovanjskih palač, malikovalnih templjev petičnih vernikov različnih religij. Prijateljici je odleglo. Mesto štiristotisočih potomcev črne Afrike je bilo za nami. Spet nas je obdajala bela civilizacija. Peta Avenija, park ob njeni strani, gospoda ob svetlih vozilih, šoferji, pestunje, škrici z monoklji ob telovniku, v zrak štrleči noski dolarskih princeških cartk . . . prazna glava, ki ljubi pravljične svetove prav zares menda uživa tole in — sanjari. — Tako je vse lepo in čisto, je rekla prijateljica. Čudovito! — A če bi zastavkale črne roke v Harlemu, bi gospoda dobila uši, glavni vhodi se ne bi medeno svetili. Nič ni odgovorila, ker ni hotela, da bi ji moja neizprosna re-alistika skvarila lepe vtise. Požirala je Peto Avenijo z velikim tekom in ko sem jo opozorila na Metropolitan muzej, ki meri nekaj blokov v obsegu, ga je komaj videla . . . privatno bogastvo, to je bilo čudovito. — Tako je z maso, sem mi-slela sama pri sebi, občuduje kar je navlekla na kup mogotcu, sama zase ne zmore niti eneg» poštenega velikega protesta. — V prijateljičnih očeh sem videla neizmerno votlost masne in-ferijomosti. Bogastvo . . . raz-košnost . . . mogočnost . . . parazitsko frakarstvo vse gleda od daleč in s tiho sanjsko po-božnostjo in začudenostjo . . . čisto prav imajo pametni posamezniki, ki kažejo osle v obe strani. — V sredi mesta smo skoro obtičali. Iz velikih stavb so se u-sipale trume delavcev, uradnikov in poslovnih ljudi. Peta Avenija ima tu dol business na debelo, tu se planirajo profiti, določujejo dividende, plače, produkcija, marsikaj. Ob bogatih vhodih hupa jo limozine, veliki bossi se importantno vsedajo na mehke sedeže, strežaji s pokloni zapirajo vratca. — Čudovito! pravi moja znanka. — Da, ji pritrdim, čudovita oslarija! Spotoma se tu pa tam pokaže čajama s ciganko ob oknu. Srečolovci vedo, da je na Peti Aveniji več praznih butic nego razumnih, pa jim prerokujejo iz čajnih listkov —. Spomnim se pisatelja, ki je rekel: "Človeku bi počilo srce, ko vidi kako je v resnici žalostno njih duševno življenje." In zaeno se spom-jnim Aškerčevih kmetov, ki so .postavili gospodo z grada k plu-|gu. Nič jim ni pokalo srce za parazitske bele roke in prazne duše — šli so v grad in so se pogostili. Bus se je počasi in sunkoma zaganjal od ene prometne luči do druge in čez vso široko avenijo ni bilo videti drugega ko hroščate strehe avtov, tako — gosto skupaj strnjene, da je bil pravi čudež, da se je mogla ta nepregledna veriga sploh kam pomakniti. Minili smo impozant-ne hrame malikovalstva in prijateljica je pobožno zrla nanje. — Pojdiva pogledat vsaj eno svetišče — vsaj katedralo sv. Patrika, je dejala, ko se je bus ustavil nedaleč od nje. — Dobro, in potem si moreve ogledati še centralno knjižnico, eno od največjih knjižnic na svetu, stvar, ki je ni zamuditi, sem dejala ter se pripravila da izstopive. Njo pa je nekaj pik-nilo. Pocuknila me je za rokav rekoč: — Če ti je prav bi šle le v cerkev — knjižnica me ne zanima tako. Tudi mene je piknilo in pokazala sem svojo trmo. .— Kaj pa če bi sploh ne izstopile? Greenwich Village je še daleč in to si hotela videti, mar ne? Ni ji kazalo drugega kakor se strinjati, jaz sem bila boss mojega časa, ki sem ga tratila z njo. V prilično dobrem soglasju sve se torej peljale dalje in čim nižje v Downtown je vozil bus, temveč je bilo zanimivosti na o-belji straneh ulice in zmirom je prijateljico zanimalo, ne kar sem pokazala jaz, ampak nasprotno. Kot onemela je strmela v svetla izložbena okna, kjer so bile razstavljene toalete kakršne je bila videla na resničnih ženskah prejšnji večer na Broadwayu. In neprestano me je cukala za rokav: — Poglej jih tam, ali niso to krasne ljubeznjive oblekce? In čevlji! In klobučki! Pa zavese, preproge — , o, vse je bilo čudovito in za vse je imela oči samo za važne stvari ne. Spotoma sve bile videle nešteto piketov pred različnimi trgovinami, hoteli, malimi tovarnami, restavranti, itd., pa me ni niti enkrat vprašala kaj to pomeni, čemu stavkajo, kaj zahtevajo. Nič. Videle sve berače, invalide, slepce, siromake brez nog, starce in starke, ki so vsi prežali na drobno mrvico od Pet-avenijske bogate mize. Pa to ni nič — to pač spada v storijo, da je pogled bolj zabaven. Na stotine žensk je zapuščalo poslopja in hitelo vse križem na postaje in domov. Delavke, ki jih je v New Yorku milijone — new-yorska ženska dela, dokler je sama zase, ko se omoži za družino, zakaj slabo je plačan delavec v New Yorku, draginja pa je velika. Pa to ni nič, povsod hodijo ljudje na delo in z dela, kdo W spraševal o njih, v tem ni nič čudovitega. — Moja prijateljica, ali boljše samo znanka, se mi je vse bolj in bolj zagrezevala v možgane kakor brezbrižen v kričečnost zijoč portrftt mase. Ni se brigala za svet od katerega je bila sama, kaj še! Blesk bogastva, pod katerim se rdeči kri in znoj delovnih rok in umov, to je bila mana za — prazno dušo. Med takimi mislimi in malce prisiljenim razlaganjem sve končno dospele v Village. Preko praznega zemljišča sve zavile pod nadulično proti središču vasi umetnikov. — Pa saj to ni nič posebnega, je rekla presenečena znanka, v novelah je Greenwich Village nekaj romantično - lepega in posebnega. — V novelah je marsikaj laž-njivega, življenje samo pa ni lažnjivo, kar udari te po gobcu sredi najlepših sanj — in če i-ma človek kaj vreden razum, potem neha sanjati po novelah. — Ti Imaš zelo čudne nazore, je dejala in se smehljala kakor bi pomilovaal mojo miselnost. Pred kavarnami, čajamami in restavracijami so bile razstavljene Slike, risbe, sempatja lesorezi In likovna umetnost. Ustavila son Kt večkrat in gledala u-ittetniAe. Prijateljica jih je e-nako površno ošvignila in obenem zehala dolgočasja. K&ko drugače sem si predstavljala tole vas! — Kaj pa bi rada, kakšno doživetje? sem se pošalila. — Tega ravno ne, a vendar kaj bolj posebnega kot tole . . . to je vendar tako siromašno in vsakdanje. Tile umetniki v oguljenih suknjah, umetnice v širo-kopetih čevljih in neokusnih športnih oblekah in suknjičih, jedilnice v pritličjih in umazani otroci ter brezdelni moški po vogalih. Jaz —" — Ti si pričakovala da vidiš kako Park ali Fifth Avenue — o, draga, kdaj so še bili umetniki bogati. Nič ni odgovorila, jaz pa sem svetovala, da greve na čaj med umetnike. Ni se protivila, pa tudi ni šla rada. Preubožno in ne-impozantno je bilo vse to, od česar je pričakovala občutja senzacije in čudovitosti. Z negotovim korakom mi je sledila po stopnicah v kitajsko kavarno o-ziroma čajamo in ko sem jaz že naročala čaj, je še zmirom stala in v očeh ji je čepel prav otroški strah jJ^d parkljem. — Kaj ti je? sem vprašala. — Kaj mi je? Moj gospod Bog, glej, kam sve zašle! Meni je šlo na smeh in gostje umetniki so se muzali pri svojih brezročnih skodelicah čaja. Jaz sem z očmi sledila njenemu pogledu, ki je kakor v paniki begal iz enega predmeta v jedilnici do drugega. Kitajski noži, orožje, grda glava Budhe, neprijazne karikature in risbe so bile razpostavljene po stenah in policah. Vmes so bile tudi mi-lo-ljubke poetične kitajske slike in portreti, toda groza, ti drugi strašni predmeti! — Nalila sem ji čaja in jo zagotovila, da je to čisto varen kraj. — Meni ne boš povedala, preveč sem že čitala povesti o teh ljudeh, je rekla šepeta je in z grozo v očeh pogledala natakarja, ki mi je prinesel par paštet. '— Kako moreš jesti iz rok teh ljudi! Ni se hotela dotakniti ničesar. Gostje so gledali na naju z veliko radovednostjo in so se zabavali ko so videli kako se od nervoznosti trese moja spremljevalka. Brž sem popila svoj čaj, plačala in vlekla moj obiskoval-ni križ na postajo in domov. Tu šele se je počutila varno. Ves čas jo je bila mučila misel, da bo na kakem temnem kraju čakal na naju Kitajec in vrgel nož, kakor je to videla v filmih, — Čudovito, sem dejala zdaj jaz, kako malo različnosti življenja smejo videti nekateri ljudje — samo blišča in vrhnje skorje bogastva se ne bojijo gledati, kar je pod tem jim ježi lase ali povzroča zehanje. Ona pa se enako ni mogla pre-čuditi mojemu plebejskemu o-kusu, ki raje stika za nelepim in grobim nego bi se divil praznični svetlobi dovršenega in finega. Ni mi mogla odpustiti, ker sem jo zavlekla v tisto kitajsko gnezdo in ji povzročila tolik strah. Da se ji oddolžim bi jo morala jutri peljati v kako katedralo, — Mene čas zmirom lovi in tako nisem imela časa za katedralo, sama pa si menda prijateljica ni upala hoditi po mestu. Pozno popoldne sem jo spremila Downtown, kjer si je še ogledala o-gromno Wanamakerjevo trgovino ter kupila nekaj spominkov za prijatelje in sorodnike — da bodo vedeli da je videla to krasno trgovino. Neskončno je uživala, ko je korakala gor pa dol po širokih mramomatih stopnicah in ogledovala razstavljene predmete ter trgovino samo, Jaz sem zehala zanjo in gledala na uro, da jo pravočasno mahneve na postajo, zakaj če bi zamudila vlak, bi bila to moja in ne njena katastrofa ... ta-' koj bi hotela videti še druge trgovine in pa Schraftove ter Childsove čajarne, kjer prerokujejo iz čajnih listkov .... — Nič resnega, pametnega smiselnega, same prazne čudovitosti. Šle sve skozi trgovino dol v podulično postajo in spet se je čudila kako krasno da je, če ima (Dalje nn Jjf. str.) Voščim vsem rojaJcom in znancem, posebno pa mojim 0(1 jemalcem, vesele božične praznike in srečno Xovo leto 1937! DOUBLE EAGIE BOTTUNG & BEER DISTRIBUTE CO. 6511 to 6519 St. Clair Avenue Telephone HEnderson 4629 JOHN POTOKAR IN SINOVA Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem, prijateljem, in z-nancem! DAKAR IN SINOVA Prodajamo HI-SPEE]) BLUE FLASH gasolin ter najboljša clje. Avto namažcmo (greasing) poceni 18009 Waterloo Road in Grovewood NOTTINGHAM WINERY THOMAS KRASON'EO IN SINOVI 17721 Waterloo Road Se zalivaljnjemo za naklonjenost r preteklosti in se priporočamo za naknp vsakovrstnega dobrega pristnega vina. Vesele božične praznike in srečno Novo leto! PETER MUKAVETZ 3 1231 East 61st Street SLAŠČIČARNA Pri nas dobite najboljše vrste 6% pivo in vino. Se priporočamo za obilen obisk! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! CHAS. ROGEL 6226 ST. CLAIR AVENUE KROJACNICA IN CISTII.NICA OBLEK Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! > Se priporočam, da si daste obleko napraviti pri nas, kakor tudi, da se poslnžite našega podjetja kadar rabite obleko izčiščeno ali zlikano. ROOSEVELT CAFE LOUIS ROYTZ, lastnik 524 East 200th Street I Vedno dobro sveže pivo ter okusen prigrizek. Se zahvaljujemo vsem odjemalcem za naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče! Vesele božične praznike in srečno Novo leto! Stran 1 "EiNAKOPRA.VNOST' 21. decembra, 1936 Vesele boiičiii! [jraznike tn srečnn Novo lelo žehino rsem 'rtaiint odjemaIce»i in prijateljem! Se prav lopo zaiivnljiijemu za tloKOtlaujo uaklo-; iijoiiost, tor so priporočamo So za v bodočo. Olrntsm^f Sail odjanalci ,su zadovuljui, kar je nase tiajboljšr jniporočilo. EDNA DAIRY ANTON ZNlDARSrc Sluveuskii mlekarna 6203 Edna Avenue 1 Irjiidorsoii 7903 6213 St. Clair Avenue - HEnd. 5296 Henri Barbusse: iiaš'ui ]i()s(4iiicam in jjri.jaloljem želimo m-m'Io I'l'/.irjte |iia/nike ii; sii'i'iio Novo Icio! Prlpo-loi'amo ise ^ouain deklfctom %a iiakloiijciiost! Učitelj Zori (Zgodba, iz Španije) Vročina je pripekala. Komar-, nita, ki pa najbrž ni dobro sli-ji so brenčali po razbeljenem j šal, ker je zmedeno odgovoril: ozračju. Pešci so se oprezno j "Pravičnost . . . enakost . . ." zadrževali v sencah rjavih hiš' Dva dolga koraka in župnik trga Cavade, mesta v provinci I je stal pred učencem: bozičur ifiazidkc iit srečno Novo leto želi vseni JOSEPH PINTAR 389 EAST 160th STREET KEnmort' l'457-M liarvaniu lii.šo zunaj in znotraj. Delo vodno prvovrstno in ^aiantirano. Se priporočamo. Prar rc.sc/c hužičitr ]jru~iiili<- ter tircnto Novo leto želi rsem oiljcitialcent MRS. GEO. OVANIN 16609 WATERLOO ROAD \ I'dno polna zaloga svežega in prekajonega mesa tur prvovrstno groccrijo. I'ri nas (lol'itc vodno oigaro, oigaroto, tobak, kakor liidi Ice Croam, oaiidy, in dnige stvari, ki spadajo v slaščiranio. GROVEWOOD CONFECTIONERY 17002 GROVEWOOD AVENUE I tacit bolic'tic prazniki- iu urtvno Xovo leto! I'rac t tacit božične praznikt in arccno Novo leto vatu žtlild JOHN in FRANCES SRAKAR HLoVKNSKA (iOSTlLXA 449 EAST 157th STREET Oc >i zažolito kozaroo doliroga (>% piva ali pristnega vina pridite k nam. Sevuda imamo tudi okusoii prigrizek. Prav ctstli: aoku ut prazniku in .tirt&nu Novo leto itliitio r,''aro, cigarete in jiuli ebwclne dobito pri nas. Se j)riporočamo. Za iiiko iuuuno veliko zalogo slaščic in bonbonov vojčkili. i'eaele OoUčiic ))ra.znilci- in srečno Novo želimo 'Vse tu! MR. in MRS. JOHN JEGLIČ 1188 NORWOOD ROAD Žvlimu prav vesele božične praznike in srečno (Daljo s 3. strani) trgovina kar svojo postajo! To bo nekaj kar bodo prijateljice poslušale. — Da, sem dqjala jaz, a zdaj boš pa videla kako se v New Yorku prepelješ počez in navzdol ali pa navzgor po mestu CLAIR.DOAN RECREATION BOWLING ALLEYS lastnik 10322 ST. CLAIR AVENUE to zahotelo. Omenjenega dne Ig centov! Delala se jc ka-■80 se torej vrata sredi pouka jo zelo zanima, v resnici odprla in vstopili sta dve črno-j jt- le capljala za menoj, za oblečeni postavi. Ostali sta v,kaj, ko sve bile šele napol pota razredu in. prisluškovali pouku, proti prevozni progi za zapadno Zori sc ni pustil motiti od nju-.stran mesta, 1" vprašala, če bi ne navzočnosti in je nadaljeval se ne dalo priti hitreje odzgoraj pouU Vprašpl je malega Jua .s poulično lUi Tu je pač ne- Čudežno mesto smiselno toliko hoditi po teh podzemskih hodnikih, da človek prihrani pet centov! ■ — In vendar delajo to deset-tisoči dan za dnevom, sem rekla cinično. Na Times Square koncu proge je bilo treba zopet slediti zelenim lučim in poiskati pravi vlak — nekaj, kar se jaz po mnogih potih še nisem naveličala in navadila v louao, da bi vselej znova ne občudovala gi-gantičnc! uredbe newyorske podzemske transportacije. Prijato- i IjicH le videk' ''.goli toliko lelu cseiii. obiakociUccnt, in prijateljem! 1'ri uius [tostrežomo z dobrim 6% plvoiU; noiii, sendviči, cij^anuiii in I'igai'eti. So priporom'" da za praznike nas obiščete! Mr. in Mrs. FRANK SUHAPOLNU^ 1196 NORWOOD ROAD ^0' Zviuno jirar resele. hnšiČHC praznike in srec'^'^j 1» iciu rsciH na^siin ffosluHi in prijatelje'" ■ ■ '\f'\\ 1'ri nas post rezi ino z dobrini pivom, sendvi^i%^ t j rami, ci^aioti itd. So (»riijoručumo, da nas FRANK AZMAN 6501 St. Clair Avenue MKSXtCA I^ri luis dobite vedno prvovrstno .sveže in doma sušeno meso. Se priporočamo, da si za božično kosilo naba'v'ite mesenino pri nas, ter boste gotovo zadovoljni. i^esele božične praziiike hi srečno Novo ieto! MRWOOD EOWLING AUEYS FliX^K BUCHEK, lastnik, 6125 St. Clair Avenue Zeliinu ctisde bužičnt praznike in srečno Novo'leto vsem prijateljem in znancem! St) priporočamo, da pridete k nam se kratkoča->-'it. Mi vam postrežemo ludi z dobrim pivom in meh-'" kimi pijačami. SKULLY BROS. SERVICE imamo "AAIOCO GAS" . Vogal E. 185 St. in E, Park Drive Prinesite tu oglas in mi vam brezplačno namaže-ino avtomobil, ako odstranite stare olje in vam ga nadomestimo z novim, d"oBr(< kvalitete. I csele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! FRANK KLAUS 885 ADDISON ROAD GOSTILNA ^^rac vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem prijateljem in znancem! Pri na.s" dobite vedno izvrstno pivo, vino in žga-iti dober prigrizek. Se priporočamo za nadaljnji obisk. MR, in MRS. MIKE JALOVEC 6424 SPILKER AVENUE (iUSTlLNA I'li uus dobite ilobio pivo. Ceiijuiiemu občinstvu I »riporočamo za obisk, obenem pa -'liino rseni prav vesela božične praznike 'm srečno Novu letu! ^'dinuj rvsclc bužičnc praznike in srečno Nuvo leto rseni prijateljem in znancem! MR. IN MRS. ZADNIK 3839 EAST 93rd STREET »lila- <)'/f ivo, \ iiio ill vsakeNTste žganje in dobra je- lociia ])ostrežba. , ^ ZXAXCIvVl IN PliUATEl«rE.\J fitn-lc bužiriie prmuikr in u,sijeinu Xuvo leto! janez vidmar \ J^art ni bil klican Parna piščal velikega preko-moi-nika je sikaje izpuhnila o-blaček bele pare in v ušesa se je zarezalo zateglo, zoprno tuljenje. Enkrat, , dvakrat, trikrat. Znanci in sorodniki odhajajočih so se požurili preko mostiča, ki se je kmalu nato dvignil; zveza s kopnim je bila prekinjena. In spet je zarezal v večerni zrak zategli glas paine Ivan Jontez ga življenja prav pod tistim ne- bil zapustil, pa saj tega ni sto-bom, ki se boči nad njihovimi ril rad in za nalašč . . . Sila' rojstnimi vasmi. Seveda, Le- je bila, ni mu kazalo drugega. nart ni lepo rejen, same kosti Želodec je hotel biti poln in do-'' so ga in koža, ki je ohlapna, movina ni imela dovolj hrane' zgrbančena, in obleka, ki \isi na zanj . . . Res, da ji tudi koristil' njem je slaba, oguljena in po-j ni bil več odtistihmal, toda saj svaljkana; čevlji so pošvedra- je tudi nadlegoval ni za niče- [ ni, na podplatih luknje in glavo' sar . mu pokriva žalosten ostanek nekdaj dobrega klobuka. Kdo bi piščali; parobrod se je začel od-,se menil za takšnega capina...? mikati od kraja. Nad glavami j Saj je človeka sram, če ga kdo pisane množice, ki se je bila j zaloti v pogovoru s takšnim iz-zbrala na pomolu, so zafrfotali j gubljencem . . . beli robci. j "Good bye!" se je iztrgalo iz, stoterih grl in na Nekatere obraze je padla senca žalosti in v o-čeh se je zableščala mokrota;! drugi so se smejali, marsikdo zgolj zato, da s smehom zadrži solze, hi so silile v oči. "Good bye!" so odzdravi jail potniki in s\'eža morska sapa se je poigravala z njihovimi frto-tajočičml robci. Morski orjak pa je hropel, počasi, enakomerno in močnejše in močnejše, in kolikor močnejše je hropel, toli- In je tudi ne prosi za. drugega kakor za topel kotiček in malo kruha, da ne bo lačen... In tega mu vendar ne bo odrekla, saj je prav tako njen o-trok, kakor so tile izletnike, katerim pripravlja prisrčen spre- Lenart je tiho »zdihiiil m po j«""/ I.' gi morda priprav- Ija tudi njemu? Zakaj pa ne? Sicer pa njemu ni do tega, glavno, da bo kak kot zanj in pa kruh, čeprav črn, saj belega tako ni navajen . . . uvelih licih sta mu zdrknili dve solzi. Solze! Kaj jih je še kaj v njem?! Mislil je, da jih že ni več, da se je že davno posušil njih izvir . . . Ej, težko je človeku, kadar uzre vso svojo bedo v vsej njeni goloti! In Lenart jo je videl jasneje kot kdaj poprej. V zamazani, revni rudarski naselbini, kjer domujeta revščina in trpljenje, ni bila tako očividna . . . Trideset let je poteklo od takrat, ko je zapustil domovino, ko hitreje se je odmikal množi- imela kruha zanj ter se ci izpred oči. Na prednjem delu krova se je tiščala precejšnja gruča ljudi, katere bi vajeno oko z lahkoto odpravil v tujino. Oče takrat že ni bil več med živimi—v gozdu ga je ubilo—mater je komaj poznal, tako kmalu je morala ločilo od Američanov. Sicer pa | pod rušo, bratov in sester jih je izdajala tudi govorica, ki ni bila ameriška, čeprav so vpletali med govor mnogo angleških yzklikbv. Njihov jezik so pačile mnoge slabo prikrojene in neblagozvocne tujke, ki so jim bile že tako prešle v navado, da jih pri izgovarjanju čudnih spa-kov ni prav nič pekla njihova narodna vest. Bili so med njimi različni ljudje, kakor so pač ljudje povsod raznoliki; vsi pa so bili dobro oblečeni, seveda vsak po svojem okusu ali neo-kiisu, in posebno ženske so razkazovale preveč zlatega in diamantnega nakitja, ki je nemo pričalo o petičnosti in tudi ba-havosti srečnih lastnikov. To so bili Amerik anci, priseljenci, na potu v staro domovino, od katefe so se bili poslovili pred mnogimi leti ter odšli v tujino iskat več in boljšega kruha. In tujina je bila nekaterim boljša mati kot domovina. Ne- ni imel. Že takrat je bil popolnoma sam. Ampak kaj je tedaj maral za to, saj je bil mlad, zdrav in močan, da bi se šel ru-vati z bikom! In potem si je v tujini našel dobro družico, ki je bila pripravljena z njim deliti radosti in težave trdega življe-I nja. Ej, takrat pač ni bil pogrešal domovine! Ampak kje je zdaj vse to; zdravje, moč, kljubujoči pogum, kje je Reza, njegova zvesta tovarišica? V tujini je pustil vse. Coloiadski rudniki in plavži so mu izpili iz mišic moč, mu vzeli zdravje — še prej pa je pomanjkanje spravilo Rezko v grob . . . Zdaj, ko je oropan vsega, se vrača nazaj v domači kraj, izžet, izgaran, betežen starec ... To mu je dalo trideset let poštenega trdega dela... !Nič drugega . . .11 dobro biti pošten delavce . . . Kako neki ga bo zdaj spieje- katferim, ne vsem. SlniP""), o| 1% dkxnovina? Ali bo ponudila 10401 RENO AVENUE <'l(i.\l?i:T10. TOBAK, \ TN(), PIVO '<^11111(1 j/rur r(;.sfl('. holihw praznike- m srečno. Novu leto rsriii (jlnskoralcevi in prijateljem! MANHATTAN CAPE MR. IK MKS. TKATTAU \ 10700 RENO A VENUE I'ivo, vino, dober prigrizek, godba vsaki pe-'.sako soboto. kateri govorimo, so sestavljali večinoma taki, ki so znali zgrabiti srečo za rep ob vsaki priložnosti, ki se jim je nudila. Prav za prav so bili to večinoma ljudje iz "boljših krogov," to je srečni izvoljenci, ki so si na razne načifte pridobili večja ali manjša premoženja da se jim ni bilo treba bati za vsak dolar, kakor mnogim drugim priseljencem. Večinoma, ne vsi; nekaj je bilo tudi revnejših in ti so bili tudi ponižnejši, kakor se tudi spodobi. » Izpit, plašno drgetajoč starec, ki je slonil na ograji čisto sam zase in motno strmel v odmikajoče se mesto nebotičnikov, iz katerega je mežikalo v noč milijone svetlih očes, ni bil eden od tistih; in ni bil prav nič žalosten, ker se je počasi od-mikala njegovemu pogledu dežela, ki je bila dolgo visto let njegova druga domovina; in prav nič vesel, ker se mu je na drugi strani oceana primikala prvotna domovina. Vseeno mu je bilo, ali se odmika tu, pvimi-ga tja, ali če obstane na mestu. Saj nima nikogar, ki bi jokal za njim, ali ga pričakoval s hre-^enečim srcem. Sam je na tem krivem svetu. Za rojake izletnike se Lenart ni menil in tudi se jim ni skušal pridružiti. Cemu, ko so mtl siromašnemu sinu topel kotiček, kjer se bo lahko odpočil, in košček kruha, da mu ne bo treba giniti od lakote? Saj ne zahteva od nje bogve kaj, zgolj toplo zavetje in skorjico kruha . . . Tega mu vendar ne bo odrekla. — Pernate postelje in belih pogač ne bo zahteval . . . Tujina ga ni razvadila — o, ne! — saj mu je privoščila le trde slam-njače in grenek kruh. In ždaj, ko ne more več iztisniti iz njega nobene koristi, mu niti tega več ne privošči . . . Sreča za Lenarta, da so se našli med njegovimi sotrpini dobri ljudje, ki so mu omogočili vrnitev . . . Nekdo iz gruče izletnikov je razlagal svojim sopotnikom, da jih čaka v domovini sijajen sprejem. Domovina nestrpno pričakuje povratka svojih otrok Od tistega časa dalje je Lenart gojil tiho upanje, da ga domovina ne bo zavrgla, marveč da ga bo lepo in prijazno sprejela kakor sprejme mati svojega izgubljenega, težko pogrešanega ljubljenega otroka, jk) katerem je dolgo, dolgo časa^ za-man koprnela. O, lepe sanje je sanjal Lenart tiste dni, in pri tem pozabljal na vse, na leta revščine in trpljenja v mladosti, na brezplodno garanje in trpljenje v črnem mraku rudnikov in v žarečem vzduhu topilnic, in sanjal, sanjal. Ej, če bi bil Lenart vedel, kako blizu je ura trpkega razočaranja, ko še bo zbudil iz svojih lepih sanj in bo zazijala vanj mrzla, srepogleda resničnost ter ga napolnila z ledenim hladom strašne zavesti, da ni bil zaže-Ijen, — kdo ve, ali bi ne padel čez ograjo ter izginil v penčem se vodovju še predno bi mcgel prav razumeti, kako strašno je ono, kar ga čaka . . . Ampak Lenart ni vedel, zato se je veselil in sanjal — o toplem kotičku in kosu kruha . . . Prvi sprejem izletnikov na obmejni postaji je bil res lep in na videz tudi zelo prisrčen. Na postaji jih je bila pričakala velika množica, ki jih je sprejela z navdušenimi vzkliki. Godba je zaigrala narodno himno. Potem je stopil pi'ed nje imeniten gospod, se potrkal po trebuščku ter spustil iz sebe ploho genlji-vih besed, ki so pripovedovale izletnikom, kako velika in nesebična je ljubezen, ki jo občuti mati domovina do svojih otrok, katere zdaj po dolgem času spet lahko pritiska na svoje ljubeče srce. Ko je končal, so izletniki zakašljali, se začeli drezati in kmalu se je izluščil izmed njih možakar, ki se je z malce tresočim se glasom zahvalil za lepe besede in še lepši sprejem, zatrjujoč, da tudi sinovi in hčere niso pozabili svoje mile matere domovine, četudi jih je ločila od nje neizmerna dalja. In pod jutranje nebo so zaorili donebe-sni "Živeli!", godba je spet zaigrala in vodja izletnikov in častiti predstavnik matere domovine sta si ginjena padla v objem. Nato so jim postregli s pri- in jim že steza roke nasproti...!F'^^om in pijačo, da si prive-Obrazi izletnikov so zažareli od m zalijejo od gmjenja me- dlece duše. Lenarta ni nihče opazil in notranje zadovoljnosti. "To se tudi spodobi!" je menila starej- . ša, rojakinja še svežih lic ter po- ^ud, niso mcesar ponudili, nosno stresla z glavo. "Saj ne'^icer pa niti on sam m bil opa-, prihajamo prazni in beračili tu-l^^'.'^f Tja k vagonul di ne bomo . . . ! Lahko se nas|=^ J® ^il plašno stisnil m sirokoj tofej veselijo In vsi 80 ji I razprtih oči strmel v pisano vneto pritrjevali in prikimavali in poslušal. Sicer ni gkununL češ, tako je k imega, o ceawr ae je drugače. | Lenart se je zdrznil. Tudi on ni preslišal teh besed. Namreč da se domovina pripravlja na pa neznani, skoro bi rekel tuj-, dostojen sprejem svojih otrok ci? Sicer govorijo njegov jezik, pa kaj zato? Ne poznajo ga. In on ne pozna njih. Saj se tudi oni ne brigajo za njega. Delajo se, ko da ga ne poznajo. govorilo, ujel pa je, da je mati| domovina vesela, ker so se nje-| ni otroci vrnili in da jih je pri-j čakala z razprostrtimi rokami, j In v očeh so se mu zableščale solze ginjenega in hvaležnosti... In v očeh. ki so pustile svoj zdravi blesk v črnih rovih ba- ^omovma m pozabila svojih o-krenih rudnikov, ie zatrepetal • • • Ej, Lenart, vesel bodi, skromen plamenčeK upanja. Ce' ^a si spet enkrat doma, med do- . , „ . . jetako, potem tudi njega nebo; i^^ačini, v naročju dobre mami- čeprav vedo, da ga je zaščemela} navrgla. Saj je njen otrok. Res, I domovine .... svetloba dneva tida je že dolgo tega, odkar jo je' (Dalje na 6. utr.J FFSL'L nožlC IX SREČNO NOVO LETO želijo vsem ier se toplo priporočajo za naklonjenost v. letu 1937 sledeči Čevljarji: FRANK DACAR 17308 GROVEWOOD AVENUE JOHN GABRENJA 924 EAST 222nd STREET FRANK MARZLIKAR 16209 ST. CLAIR AVENUE ANDREW OGRIN 18508 SHAWNEE AVENUE FRANK SKOFLANC 683 EAST 200th STREET MICHAEL UREK 18613 ST. CLAIR AVENUE FRANK ZAUBi 17436 ST. CLAIR AVENUE MATH ZAfiUKOVEC 16817 WATERLOO ROAD TONY ZUPANČIČ 524 EAST 152nd STREET JACK BONCA 6105 ST. CLAIR AVENUE THGUN'IKA Z STEXSKBI PAPIR.JE.M Prav vesde boiične praznike ter srečnu Novo letu zdi vsem odjemalcem Hvala za dosedanjo naklonjenost iu se jjiiporo-eamo za v bodoče. SCHUTTE CAFE 5401 ST. CLAIR AVENUE ]'sein posetnikum in prijateljem želimo vesele božične pracnike in srečno Novo leto! Pri jias dobite vedno dobro 6% ijivo iu vino ter dober prigrizek. He priporočamo, da nas ob priliki r obiščete. Postregli bomo najboljše. JACK in ANTONIA SUSEL 1301 EAST 54th STREET auSTILNA Želimo prav vesde božične praznike vsem naiim obiskovalcem in prijateljem! !Se priporočamo za nadaljni obisk. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi MODICS CAFE 6201 ST. CLAIR AVENUE Izvrstno pivo, vino in žganje HEnderson 9103 ns. KALAN 6622 St. Ciair Avenue Trgovina žoleznine in e-lektri?iuh predmetov in" potrebščin. Zelo primerni predmeti za božična darila so: ELECTRIC; Alarm Clock Cigaret Lighter Corn Popper Coffee Maker Coffee Percolator Carpet Cleaner Hand Cleaner Heater Heating Pad Kitchen Clock Roaster Toaster Waffle Maker American Flyer Trains m Lionel Electric Trains LENART NI BIL KLICAN (Dalje iz 5. str.) Lokomotiva je spet zapuhala in robci so zafrfotali v jutranjem zraku, ki se je tresel od živioklicev; kolesa so zaškripala in vozovi so se spustili v tek. Zdaj šele se je Lenart domislil, da je lačen in da njemu ni nihče ponudil prigrizka. Pa se ni kar nič žalostil ali jezil zato. Kako, saj ga še videli niso, ko pa se je bil ves čas skrival med vagoni. — In naprej se jim je bilo mu- . . Kdo bi si bil mi-domovina tako do- radi njega . slil, da je bra . . . Nekdo se je zadel obenj in nejevoljno zamrmral: "Prekleti capin, kaj delaš napotje poštenim ljudem!" Lenarta je zapeklo. S capinom ga obklada! Kaj ne ve, da je tudi on eden od težko pričakovanih otrok, ki jih zdaj pozdravljajo? Najbrž da ne ve, je presodil in dobrodušen nasmehijaj mu je razjasnil o- dilo ... V mestu, kjer jih čaka braz. Nič zato. In ko se je o- še lepši sprejem, ga gotovo ne bodo prezrli . . . Tam se jim tudi ne bo tako zelo mudilo . . . Mesto je bilo tisti dan vse v zastavah in trg pred kolodvorom je napolnila velika, pestra množica radovednih meščanov. Pred samim kolodvorom je stala častna četa rdečesrajčnih sokolov z godbo na čelu in malo vstran je čakala druga skupina godbenikov migljaja svojega ka-pelnika. Narodne dame so žarele od nestrpnega pričakovanja še bolj kakor rdeči'nagel ji, ki so jih držale v naročjih, in gospodje, katerim je bila določena naloga, da pozdravijo A- bregnil ob njega še drugi, tretji, se ni prav nič razburjal. Čemu? Saj ne vedo, ob koga sc obregujejo . . . Tedaj je prisluhnil njegov prazni želodec. Da so vsi dragi izletniki povabljeni na slavnostno kosilo, je dejal govornik. Hej, Lenart, zdaj se pa le vzdra-mi, da te še to pot ne prezrejo! Godba je zaigrala veselo koračnico in sprevod se je pomaknil proti mestu. Zdaj bo treba stopiti za njimi, je pomislil Lenart ter se skušal preriniti skozi živo steno, pred katero se je sprehajal stražnik, kateremu se je na obrazu videlo, kako silno menkance, so nepotrpezljivo o^^^žnega se počuti v svoji prazniški uniformi. Dobil je dva, tri sunke pod rebra, pa se ni zmenil zato. Le pomilovalen nasmeh je spreletel njegov o-bra%. Ko bi vedeli, koga suje-te . . . Tedaj mu je zastavila pot črna postava stražnika. "Hej, očka, kam pa silite?! Nazaj, tam stojte!" Za onimi bi rad šel, ker je tudi on povabljen na kosilo . . . Stražnik se je dostojanstveno zasmejal. "Kaj se vam meša? To so vendar Amerikanci . . ." I, seveda, on to ve, zato hoče za njimi, je hotel mimo njega. Stražnik se je razhudil ter ga surovo pahnil nazaj na hodnik. "Hudiča, kaj mislite ,da se bom tule šalil z vami! Glejte, da izginete, sicer se utegnete znajti nekje, kjer vam ne bo prijet-t' Elekirirno žarnice za bo-žičtiD (Irp.vo rseh —r- Von .trojim odje.tnateem KRjUWER'S meat market AND GROCERY 5301 St. Clair Avenue IN' KRAMER'S MEAT MARKET 1423 East 55th Street Ve.ftele boliene praznike, sreeno, zdravo in veselo Xovo leto želi* vsem SLOVENSKA ZLATARSKA TVRDKA Lenart je izbulil oči in strah je bil v njih. Da domovina ni vesela, ker se je vrnil iz daljne tujine v njeno naročje? Ali je to mogoče?! Da nima za njega kotička in koščka kruha . . .? In da ni povabljen na kosilo . ? Oni je prikimal z glavo. "Da. moj dragi, domovini ni za siromake . . . Saj jih ima doma dovolj, če bi hotela skrbeti zanje. — Pa noče ... In tudi vas ne' vabi na kosilo, težka bo še zai umazan, plesnobe poln kot in 1 za zavrženo skorjico kruha . ..! Domovini je le za tiste, ki ima-; jo denar, razumeš? Kdor se vrne iz tujine reven, tistega ne mara poznati in le, ker se ga ne more iznebiti, mu včasih nejevoljno vrže kakšno oglodano kost pred noge ..." i Lenart se je sključil, ko da jej nenadoma padlo nanj strašno | težko breme in bilo mu je, ko| da se je postaral za nadaljnih' pet in petdeset let. "Potem žo oni lagali, ko so| govorili o ljubezni ..." "Gotovo. Sama laž in hinav-ščina sta jih, nič drugega. Iskrenosti ni v njih. Ljubezen jim je vsakdanja fraza, na jezikih jim je zmeraj, ampak v srcih je nimajo. Sicer pa nima- jo src . . . kamenje je v njihovih prsih." Lenart je le počasi, silno počasi doumel, kaj se prav za prav godi. INazadnje pa je le razvozljal uganko, ki ga je bila mučila vso pot. "Popolnoma sem jim odveč . . Zato, ker sem star, ubog, brez denarja . . . Zbogom kotiček, zbogom lepe sanje . . .!" In tedaj ga je zgrabilo. Proč od tod, proč, kamorkoli, da ne vidi več teh lažnjivih ljudi, teh hinavcev, da ne sliši več teh o-mlednih laži . . . ! Saj se mu že posmehu je jo, njemu in njegovi revščini . . . Proč odttod, capin . . . ! Nekaj ur pozneje je nepreviden voznik z avtom povozil be-težnega starca, ki se je baje sam zaletel pod kolesa; saj voznik se je tako izgovarjal. Naključje je prineslo mimo Ame-rikanca, ki je v mrtvecu spoznal sopotnika Lenarta. "Kaj pa mu je?" se je obrnil k stražniku, ki je odvažno iz-praševal šoferja o podrobnostih nesreče in sestavljal zapisnik. "Ali se je napil?" Stražnik se je razveselil. "Ali ga poznate, gospod?" "Seveda. Skupaj smo potovali. Lenart mu je ime. Prihaja iz Colorada, kjer je pustil, rudnikih svojo mladost in moc. Star, boječ revček in suh kot cerkvena miš. Zdaj je prišel sem, da bi mu ne bilo treba na stara leta umirati od lakote. "Tako?" Stražnik se je dostojanstveno zmrdnil. "No, zdaj je brez skrbi. Smrt ga je šila vseh težkih brig. ^ tako, kakor vi pravite, gospod,« potem ga pač ni škoda . . • Saj beračev imamo že tako pr®' vec . Amerikanec je zastrmel, a je naglo umiril. En člove manj na svetu ... In ni nje ^ kel ter molče odšel naprej. ^ mo mislil si je lahko, da ni bro priti v domovino takšen m tako reven kot je bil Lenart ■ • • Lenarta pa so naložili na voz ter ga dopeljali v mrtvašnico na pokopališču. In potem so tudi pokopali. Tega, nirz e-vlažne grobne jame mu domovi na ni odrekla ... "Včeraj sem bil v osmih vinah, pa nisem nikjer dobil ® ga, kar sem iskal"! "Kaj pa si iskal?" "Kredit!" John Bukovnik Vaš slikar 762 East 185th Street ČLAN PROGRESIVNE TRGOVSKE ZVEZE. Se priporočam vsem za naklonjenost v letu 1937! I'eseir, Jutšičue praznike in srečno Noro leto želimo rsenj! POZOR - ZIMA JE TUKAJ! Tire^Jonc GROUND GRIP MAKES /TSl OWN ROAD m ELIMINATES NEED OF CHAINS Sedaj je čas, da uredite vaš avtomobil za zimo. glejte vaše stare tajerje če so gladki in obrabljen' —pazite se ker pozimi so splozke ceste. Vas avtomobil rabi irestone Ground Grip tajerje, ker so eni izmed najboljših na trgu in tud' "grip" imajo, da vam ne drsi avto. Mi vam dob*"® plačamo za vaše stare tajerje. EVEREADY PRESTONE DU PONT ALCOHOL ZMSKO OLJE SUPER PYRO ANTI FREEZE VAM PREIŠČEMO VAŠE "SPARK PLUGS' FRANK CERNE V SLOV. NAR. DOMC 6401 St. Clair Avenue ANTON NOVAK PEKARUA 6218 St. Clair Avenue Vesele hozu'tie 'praznike in sreeno Novo leto želimo vsem na-^im odjemalcem in prijateljem! %r Bas tffaffio eor« mmd ## flttrd for ■ utomatl« de-fro«ter. Glv«« you quality per-formaikr* at m iu«diom price. HOT WATER HEATER ZA MAJHNO ODSKODN^® VAM GA NOTRI POSTAVI!"" 3.98 do 13.95 Se priporoonuio, cla si naročite i)otice. Pi"i nas imamo tudi sta rok ran,i ske preste. Vse pecivo pri nas je najboljše, ZASTONJ Baterijo in "Battery Cables" »čistimo "Spark Plugs" čistimo in baterije chargamo za majhno odškodnino. Ustavite se pri nas preje ko greste kam drugam in vprašajte po cenah. smo vam na razpolago. Kadar kaj kupite pri nas, vprašajte za prihranjen^ mala tedenska odplačila. Blago in delo garantirano. CENTURY TIRE SERVICE l58o5 Waterloo RoaJ J. DOVGAN Edina slovenska trgovina te vrste—član Progiesivne Trgovske Zveze Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! Enakopravnost CHRISTMAS EDITION BOŽIČNA IZDAJA PART 4. — 4. DEL. CLEVELAND. OHIO, DECEMBER 21st. 1936 ŠTEVILKA (NmreER) 300 Kaj pa naši odri? Ko je dram. društvo "Ivan Cankar" spomladi 1929 praznovalo svojo desetletnico, sem napisal za programno knjižico članek, v katerem sem podal ne-svojih osebnih spominov, obenem pa izrazil nekaj sploš-'iih misli o vlogi in pomenu o-med Slovenci v Ameriki. Takrat sem pisal: * * $ In smo začeli . . . Kot film v ^inu Se vrstijo pred menoj sli-našega dejanja in nehanja. Nekatere vidim v tem filmu po-§osto, prav od početka in vse-skozi, drugi se pojavijo na pogorišču v presledkih, drugi zo-enkrat, dvakrat, potem iz-ginejo. Tistih, ki smo vztrajali začetka pa do danes, je '^3^jhna peščica; na prste obeh jih skoro lahko seštejem. Ti bili hrbtišče "Cankarja," na se lahko zaneste, da ne bodo ®^nehali, dokler bo slovenska °esGda odmevala po St. Clairju. N-!-mo delali vznešenih načrtov, ko ;t,v j ci- "Divjim lovcem", rojen in kr šli skupaj. Igrati smo hoLeli, &čeii pa z "Desetim bratom", igrati v slovenskem jeziku za Oboje se je vršilo v takratni Slovence v Cleveland^. Pa zmo Birkovi dvorani, kjer so se do ustvarili več kot smo morda sa- otvoritve S. N. Doma vršile vse mi pričakovali. Da, ustvarjali naše predstave. smo. Igrali smo narodne igre, sem dobil vlogo takoj pri komedije, drame, farse in tra-^ "Divjem lovcu." Igral sem Ti gedije. Vmes morda tudi kako ^eta in prav dobro se še spomi komično tragedijo in tragično njam, da me je Frank Belaj par komedijo. Tudi to se pripeti dni po igri pohvalil, da sem domed nadebudnimi diletanti. Pa bro naredil. Ni treba še pose- nas ni bilo nič strah in nič sram, dobro voljo smo imeli, pa smo šli naprej. In ko se danes, po desetih letih, ozremo nazaj, imamo v naših dušah zavest, da smo navzlic vsemu izvršili lep kos poštenega dela, kulturnega dela, če hočete, kakršnega ni izvršila še nobena druga podobna skupina med ameriškimi Slovenci. Ta zavest je naše največje plačilo. Več nismo pričakovali, več tudi ne zahtevamo. kdovekakih Spočet je Cankar" lOUlS MEDVED 1388 East 53rd Street SI J ) VRNSK A Ml .E K Al? N A I o.^fle božične praznilce in .^recno Novo leto želimo iia.ii))) Of]jnnaleem in prijateljem! So pripoi-oramo, da postanolo nas odjomalec. Posirožonio vara najboljše. WM. LIFSHETZ DEPT. STORE, Inc. 7306-08 ST. CLAIR AVENUE belimo prav vesele božičrue praznike ht- srečno Sovo li'ld vsem odjemalcem in prijateljem! ^ naši Irft-ovini (lohi1(> več /,a vaš denar. GEORGE KOVAČIČ BlilA'XlCA 6312 ST. CLAIR AVENUE \' Hi'\'ii1skom Društvenem Donin prav vesele božične praznike hi srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem! liri]>orooam(i za obilen obisk v hodoee. bej povdarjati, da mi je pohvala silno imponirala. In sem res hitro avanziral! Pri "Desetem bratu" sem igral Lovra Kvasa, torej ljubimsko vlogo. Dr. Fr. J. Kern, ki je napisal kritiko, je bil mnenja, da sem boječ tip zaljubljenega študenta, dobro pogodil. — Kritik seveda ni vedel, da je bila moja boječnost čisto pristna in prav nič umetna. Miss Josephine Lausche, ki je igrala Manico, je to gotovo opazila. Krjavlja je igral Frank Je-lerčič. Ko smo par let kasneje "Desetega brata" ponovili, je imel Krjavljevo \ logo Gust GroboIjšek. Temu je Frank Je-lerčič po igri takole rekel: "Nič ne rečem, saj si boljše igral kot jaz, ampak tako grd pa nisi bil kot sem bil jaz. Natura je namreč še vedno več vredna kot šminka." — In stric Dolef, gotovo se ga še spominjate. Jack Homovec je bil tu v svojem elementu. Stavim, da še danes zna vlogo na pamet. Latinske besede so mu sicer delale malo preglavice, ampak naučil se jih je do perfektnosti. šc danes ga i slišim, kako modruje v Obršča-kovi krčmi, potem pa zaključi: Edite, bidite, collegiales, post multa saecula pocula nulla—ex! Zlasti tisti nje gov "ex" je bil čudovito prepričevalen. Frank Česen, ki sedaj živi v Detroitu, je bil skozi več let reden igralec pri "Cankarju." Njegove špecijalitete so bik; vloge kot deseti brat Martinek. Tonček v "Divjem lovcu", Revček Andrejček, sluga Brenk v "Ciganih" itd. Škoda, da ga ni več med nami. Bil je dobra in zanesljiva moč. Mnogo ljubimskih vlog. zlasti prva leta, je igral Frank Kovačič, Ljubimske in karak-terne vloge pa je več let igral John Stebla j. August Komar je skozi vsa leta ena najbolj po-rabnih moči. Erazem Gorshe je preigral nešteto vlog, najboljši pa je bil brez dvoma kot Martin Krpan. Drugi, ki so skoro brez prestanka nastopali v različnih vlogah skozi vseh desc-t let so: Louis F. Truger, /os. F. Terbižan, Frank Kle-niončič. Sem pa tja ali pa skozi par sezon so bili aktivni kot i-gralci: J os. Skuk; James W. Mally, Ralph Danilo, Jos. Birk ml., Boris Paulin, Gust Grobolj-šek, John Marn, Frank Mak, John Breščak, Jack Plemel, Anton Epich, Fr. Plut, Frank Švi-gelj in številni drugi. Od članic so pač brez dvoma preigrale največ vlog Mary Ivanusch, Emily gvigel in Josephine Močnik. Druge aktivne igralke "Cankarja v preteklosti so bile: Vera Eržen, Zofka Birk, Pavla Truger, Mary De-be vec, Ivanka Schiffrer, Mary Kramer, Agnes Kalan, Antoinette Simčič. Ema Oblak (Plemel), Danica Oblak (Fifolt) in številne druge. Obetajoče mlade moči, ki so prišle v krog društva zadnji čas so zlasti Benno Stanonik, Anne Stanonik in Jennie Klop-čič. Našteval bi lahko še na dolgo in na široko, kajti vrsta tis- sem, vendar se mi je zdelo, da časa bomo še kljubovali elemen- drobenja se najbolj kažejo baš v nazadovanju naše dramske to ni moj glas, temveč da je torn, ki so "močnejši od nas" ? spregovorila naša rodna gruda, j Jaz nisem vajen gledati na aktivnosti — slovenskega odra. daleč onkraj oceana . . . Zavest, j življenje skozi temna očala, j Naravnost povedano, dramskim da sem res ustvaril karakter,, vendar priznati je treba, da se, skupinam, ki se udejstvujejo pri sem imel drugič, ko sem, ob pri- je položaj v zadnjih letih znatno enem ali drugem narodnem do- liki prve obletnice SND igral v sicer ne važni enodejanki "Miš". Gr. Danilova in jaz sva bila faktično edina igralca, in takrat vem, da sem igral, igral zares. Igrica traja, če se ne motim, kake pol ure, ampak ko je padlo zagrinjalo, sem bil u-trujen, utrujen do skrajnosti, čeravno je bil najtežji predmet, ki sem ga v igri fizično dvignil, majčkena škropilnica, s katero sem škropil mladostno vdovo, ki se ej onesvestila, ko je v sobo pritekla miška. Jos. F. Sis-kovich je napisal v "Proletar-cu" oceno o tisti prireditvi. Imel je pohvalne besede za vsakojake točke, ki so bile na programu, "Miš" je komaj omenil. Jaz pa. bom ostal do smrti prepričan, da je bila ravno "Miš" kot sva jo tistikrat igrala z go. Danilovo, igrana z dovršenostjo kdt se jo na naših odrih redko vidi.V. Ravno tako ne bom do zadnjega dneva življenja pozabil naravnost gigantičnega občut- tih, ki so se nekaj časa ustavi-1 ka, ki mi je obšel, ko sem igral li v krogu "Cankarjevih" igral- vlogo Satina v Gorkijevem "Na cev, je dolga. Mnogi so se po-,dnu". Nisem velik po naravi. poslabšal, še vedno imamo slovenske igre, toda njih število nazaduje, in tudi kaliber predstav z nekaterimi izjemami več ali manj pada. Naši odri se nahajajo v krizi, in to v precejšnji meri po naši lastni krivdi, oziroma, ker se ne skušamo prilagoditi novim razmeram, ki jih prinaša tok časa. Naj na kratko povem, kaj imam v mislih. Slovenci v Clevelandu dcsti-krat s ponosom poudai jamo, koliko narodnih Domov imamo, kar je do gotove meje prav, ker to dokazuje, da smo v preteklo-i sti mnogo delali za ojačenje na- način bi se dvignilo standard šega življa. Ampak ta naša'naših predstav, publika bi raje velika aktivnost, ki je pozvro- obiskovala oderske prireditve, čila, da smo si v razdobju zad-1 k^r bi vedela, da bodo prednjih 15 let postavili v " Cleve-; stave dobro izvedene, in življe-landu in okolici sedem velikih,!nje naših odrov bi se brez dvo-srednjih in majhnih narodnih' nia precej podaljšalo. Domov in dvoran, ima tudi svo-i To je le nekakšna sugestija, jo šibko stran, kajti naše moči' kako bi se taka ideja v detajlu se s tem cepijo in drobijo, in i izvajala, pa bi seveda od\iselo zle posledice tega cepljenja in • (Dalje na 2. str.) mu, bolj in bolj primanjkuje resnih diletantov, ljudi, ki i-majo ne samo veselje, temveč tudi nekoliko talenta za delo na odru. Posledica je, da, na splo-sno rečeno, trpi kvaliteta pre(^-stav, nivo in standard vprizori-tev pada, in publika se polagoma ohlaja napram našim odrom. Ali bi se morda ne dalo priti temu okom, ako bi se dramske skupine v Clevelandu centralizirale, zbrale svoje najboljše moči ter eventualno gostovale na odiih različnih domov z istim dramskim delom? Na ta razgubili, odpotovali drugam, dragi zopet utrudili. Med onimi, ki so odšli iz Clevelanda, jih je največ, ki so s skušnjami, pridobljenimi pri "Cankarju," ustanavljali dramska društva v krajih, kjer so se nastanili. Tako sem pred časom.čital v "Pro-sveti," da se je v neki pennsyl-vanski naselbini _ itstanovilo dramsko društvo;?4|3^Nlaiw3t^ jčHa centa plačila, če bi I'adi ve- je povdarjal, da je režiser novega društva neki rojak, ki je bil za časa bivanja v. Clevelandu član "Cankarja." Kolikor se morem spominjati, tisti večje vloge, ampak že to, da je bil član "Cankarja," je v očeh ta-mošnjih rojakov očividno dosti pomenilo. Majhen incident, ki pa dokazuje, da je "Cankar" ampak v tisti groznomogočni sceni, ko Satin govori o Človeku, se mi je zdelo, da me je magična sila pretvorila v orjaka, ki drži vesoljni svet v svoji dlani . . . Taki trenotki so vredni pol življenja. Ako se čudite, zakaj se skupina, kot smo pri "Cankarju," ubija, dolge večere, ne da bi do- i deli, zakaj ne odnehamo, ako-ravno dostikrat igramo praz-H nifti stolom — zgoraj imate od-j I govor. j i Želimo izreči globoko zahvalo \'sf:M r/;.v.//-;A7.i/ sLovhwcKM ix ////-r.r/vjj/ z.I .\'AKfA>xjh'\(>sr r phe- Th'h'ljOSTJ /;V I'llII'OliOcAMO r BODOČE I csrlr hnziriic iird.ziiHcf ill srrriio Xoro Icfn irliiiK) rsnn! želimo sporočili, da imamo siotiiio stvari pri pravnih za linžirna dftrila za odo (Irnžiiio. Polna zalo,na Irpožnili čevljev in copatov za celo družino. I'OSKI'.XO X1ZKK CMXK /A KK 'PI'IDIOX fini ženski robci Kaj prinese bodočnost? Ko-j liko časa še vzdržimo v morju tujine? Vprašanja, na katera ne morem odgovoriti, in bi naj-brže ne hotel, ako bi mogel. To-znana in upoštevana firma mcdj^a eno je gotovo; mi, kar nas Slovenci širom te dežele. j jg pri "Cankarja" še ne misli- — ! mo iti v pokoj. Občutek imamo, Delo "Cankarja" bi lahko I delo, ki ga vršimo, je potreb-razdelili v dve dobi: prvih petino, da ga nekdo mora vršiti, let, ko smo igrali v nekdanji I Naša dolžnost je torej, da ne Birkovi dvorani in pa zadnjih odnehamo, dasiravno je včasih pet let, odkar smo pod krovom težko, ko ni tistega odziva kot' S. N. Doma. j bi moral biti. Kot hrabri bo-: JS? Pričetek druge petletne dobe| jevniki hočemo biti — naš pra-i je bil za "Cankarja" posebne po-i por, prapor slovenske besede, i j membnosti. Dobili smo namreč | slovenskega čustva, hočemo dr-'( v svojo sredo pijonirko sloven- U^ti visoko kvišku, dokler bo j ske dramske umetnosti, go. Da-1 kaj sile v nas, dokler nas nejj nilovo, ki je tedaj živela v New j premagajo elementi, ki so moč-j I York City. Ona je prišla v nejši od nas. Cleveland po otvoritvi S. N. | Doma ter je s sodelovanjem: Take so bile moje misli, ko "Cankarja" dala Hauptmanno- jg dramsko društvo "Ivan Can-\0 "Elgo". Takrat smo imeli kar" praznovalo svojo desetlet- ] prvič priliko igrati ob strani in nico. Od tedaj je poteklo že j pod režijo dovršene gledališke gkoro osem let in torej ni več: j umetnice, in to nas je tako nav-1 daleč do njegove dvajsetletnice.. j dušilo, da smo jo angažirali kot Kakšni so izgledi te in drugih' ^ svojo režiserko. Vsega skupaj'gijgnih skupin, ki se ukvarjajo bila med nami sezono in pol. i jo z dramatiko na naših slo-Dobro se še spominjam prvih venskih odrih, po osmih letih ? LOGAR BEAUTY SHOPPE 17216 Grovewood Avenue—KEnmore 0645 Se lopio 1)1 iporoča vsoni žonam in dekletom za kodranjo las. Delo pr\'iivr,slno. Oene nizke. Vesrle hoŽiriir pniiniki' hi srrnio Xofn hia / Ig'litii.a liiJ • , Slovenski čevljarji nike m srecu( in prijateljem naklonjenost. .-sem obiskov: I'oprarii)in rani rn lii- naihol jšf iii. trpržiui! FRANK UiRANKAR 7226 St. Clair Avenue JERNEJ KRAlOVEC 6731 St. Clair Avenue RUDOLPH KOZAN 6530 St. Clair Avenue JOE GRBEC 6026 St, Clair Avenue JOHN TUSHAR 1102 East 63rd Street M skušenj pod go. Danilovo. _ Vsi Koliko sile je še v nas? Koliko smo bili kot na "fedi'ih". Z ne--------------- kako sveto spoštljivostjo smo i iz Čistega platna, ročno šivani, vloženi v lepe škatlje: Regularna cena 3 za 50c — SEDAJ 3 ZA 25c IMAMO LEPE STENSKE KOLEDARJE orris Mandel 1SS02 '^A/'aterloo Road jo poslušali, ko nas je uvajala j v skrivnosti dramske umetno-j sti. Vsak gibljaj, vsak korak, | vsaka inflekcija glasu, vse, či-1 sto vse, je moralo biti prav tako j in nič drugače. In smo se tudi} v resnici mnogo naučili. Vsaj tisti, ki so imeli voljo in razpo-j loženje. I Kaj se pravi, dobiti skoro o-| [ pojen občutek zadoščenja nad j ustvaritvijo karakterja, sem o-sebno občutil posebno dvakrat pod režijo ge. Danilove. Prvič je bilo, ko sem igral Vladimirja v "Martinu Krpanu". Še sedaj me prešine po hrbtenici, če sej ' spomnim scene, ko sem pred ] I cesarskim prestolom recitiral o , j lepoti slovenske zemlje. Vse je^ ®' izginilo izpred mojih oči, tal ni-' sem čutil pod seboj, /'ošiljami' Vain n'.^ch' jmrilrare in iiorotetiia ro.ičila Zalivaljnjeniii s* letu 193() ter želimo, da naklonjenost v letu IH.'M. vam za vašo naklonjenost v hi še nadnlje uživali vašo Imani(» tisočo nizličiiih stvari tiiipiaviiili za da-lila. Krasno zavojčke (';)ndy-,ja. Kodaks, Pai'fuma itd. Zdraviliško rocoptc i/\ ršnjcmo natančno in točno John E. Cass DRUGGIST Vogal Cherokee Avenue in E. 185 St. Telefon KEnmore 2877 govoril -»■ 'božične misli MATIJA LIPUŽie: Moj oče ■/. M. Stebla i ! Opoiiicijii jfe pfoti njim za-j gnala hinavski krik. češ. da ru-j jejo proti Bogu, kakor da je ■samo za njih vsa dobrota, ki jo j imamo na zemlji in \'še hudo le I j za siromake. i j Pravijo, da je bil Krist ubog! lir iz srca ponižen. Oni pa, kil ■trdijo, da slede njegovim sto-; Iplnjam. mu zidajo bleščeče tem-j 'pije ter jih krase s srebiom ini ;zlatom. Zakaj ne razdelijo to! {zliivO ii3 srebro med one. ki ena- ' I ko kakor Krist nimajo kam po-i ;ložiti glave? ! j » ! j ivarkoli !x>ibte storili mojemu, j izmed najmanjših bratov to bo-1 Iste meni storili. ! "In mir Ijutltm na %mlji, ki so dobre voljo"— Tako so baje pevali angeli v noči, ko se je rodil Krisl. Po skoro 2000 letih se še ni uresničil angleški glas. Ako gledamo zgodovino od takrat, vidimo, da se narodi nino douti ali nič spremenili kljub temu. da so sprejeli nauke Onega, ki je postavil veliko zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor ;ja-mega sebe! Z mrzlično naglico so oboro-žujejo, komaj čakajoč na priliko, da planejo eden na druf^e-ga. Sovraštvo, zavist in pohl-p je v njih srcih in vse to jih xe-ne v tekmo, kdo bo iznašel či.n sigurnejše. grozovitejše. naravnost peklenske iznajdbe, s 1 terimi bi bilo mogoče čim preje' liockcieller je daroval cerkvi: pomesti nasprotnike z .-'.omelj-: nt Euclid Ave. 250 tisoč dolarske oble. Najbolj krščansiki narod, italijanski, ki ima največ cerkva, največ svetnikov, največ kardinalov in celo samega svetega očeta, je šel nad najstarejši krščanski narod. Abesince, Klali in morili so jih na njih lastni zemlji. Pohlep jim je porinil meč v roke, da so šli pobij it svoje sobiate v Kristu. Tisoče naših bratov n.i l'"i-niorskem ne smo niti moliti materinskemu jeziku. Preg i-njani so od pritepencev na lastni zemlji, od njih. ki no.-ujo Kri-sta na jeziku, a v srcu jim vlada Satan. V Španiji teče kii. Bratomorna civilna vojna divja tam že mesece. Zakaj? Dve tretjini vsega bogastva je posedala peščica ljudi. Po cerkvah in samostanih so kopičili zaklade. a narod je trpeu in stradal. Prišli so na krmilo vlaue ijudje. ki so imeli toliko srčnosti in t.o-guma, da so dali ljudstvu skozi razne reforme priliko do živ- Ijenja. {jev. Ta denar je bil iztisnjen ' iz Li:3oče\' in tisocev siromakov, ki garajo Aa njega. Tega de-, iiarja ss je držal 2:rK>j ubogih in i i zatiranih. Ako bi on veroval vi 'Bosa, bi Sf ne drznil dati mu' :tal; denar. > kako se bo zagovarjal pred večnim sodnikom, ker se valjal \ izobilju, dočim tisoči stradajo; lin trpe pomanjkanje. Težak bo! j njegov zagovor, ko ga bo obto-i ! ži!: Lačen sern bil, pa me nisi' jna£.Otil. I Ni:. Rockefeller ne veruje v'. I Begu. Veruje le, da je teh 250 'tiscčtv najbolje investiranih ter ; mu bodo povrnjeni % bogatimi ■ . obi" stmi. i Eug je. In naša srca so nje-' gov tempelj. Bog jc tisto. kar. Inar sili čtoriti dobro in ne slu-, bo. In če bi Bog vladal v na-. ših srcih, bi izginilo sovraštvo, i\j5 bilo bi pohlepa, potem bi ve-Idho in vsak dan zvenela pesem: ; '"in mir ljudem na zemlji, kij I BO dobre volje"— : Moj oče je bil rudar, pol stoletja je bil rudar — petdeset let |e v jamo hodil, v sak dan je v temnih rovih blodil. Kladiva so pela ob dletu jeklenem tramovje ječalo .je v hribu {)eščenem. Od treh do dvanajstih in leto za letom si kopal je jamo, podpiral hribovje / rameni krvavuni — Vrtal je z dletom \ to grozno in gluho noč zakladov iščoč — pod strop — svoj grob. Pogoltni?« zimska noč duh je njegov, in dolbila vzdihe v kamenju leteče v hreščeči rov, ki v b^nno praznuio odmevali so v teh podzemskih nočeh, od treh do dvanajstih in v tisočih dneh. In takrat oiljiela je (Msem rudarska motika, in zadnjič zvonila je pesem pogrebno lo](ata. Zdaj duh se njegov v labirintu [>otika, polnočni ta gost sredi jamskega blata. Zaslutil sem ga v zadimijenih hodnikih, pri strojili vrtahiili, pil črnih jetnikih, kjer misii iijili mračne kot sence se kretajo in v večnost osamljeno lestvo si spletajo. Zaslutil sem ga v katakombah m nem sem obistal, obupne sem misli skoz temne samote pognal. ! se Francozi ponovno trudijo do-: kazati, da jife slavni ameriški dr-jžavnik po svoji materi francos-ikega rodu. Pravijo, da izvira Roosevei-tova mati, Sarah Delano, iz dru-Ižino de La Noye, ki je okrog 1. 1600 ostavila svojo domovino 'Lannoy pri Roubaixu, se nasta-.nila najprvo na Holandskem, ; potem pa se preselila v Ameriko. Ob tem času so, kakor znano, zavoljo nanteškega edikta zapustili neštevilni francoski protestanti svojo domovino. V Lannoyu pravijo, da so se I uničili vsi arhivi tega mesta za 'časa flandrijske vojne. Že leta 11898 pozneje pa 1. 1928 je pri-' : šla cela vrsta ameriških Dela- i ' nojev, sorodnikov obeh predssd-! niliov Rcoseveltov na Francosko. da bi proučevali legendo : o svojem francoskem izvoru. Navzlic temu, da so preiskali vso knjižnice in družinske arhive o-I krog Lanova in so pregledali tu-. di vsa pokopališča, pa niso mo-■ gli najti nobenih trdnih doka-' zov za ta svoj izvor. | VESEL BOŽIČ Ivo se ij]'ibližujojo bužičiii prazniki %upet vošči-iiKj vosel hužič ill uspešno .\ovo leto in ■.alivaljujemo ■^e vam za izkazano zanpanje tekom leia. Ob novem letu ponovimo naš slc]c]» fsloriti Vse najboljše, ko i?e pojavi kak slučaj. Naš cilj je, redno sku^ntl zbnijšdti iiah' delo. AJ, NA OKNA hI* J onnn I dajanjem rokavice. To je tu- prOu jUUU j (Ji vzrok, da ima toliko mest V;okna, tja na okna J«j.r ' svojih grbih rokavice, ki jih le je zima, zmotno smatramo za roke. Na"^®® 3^ *'7^^ pnstila. Francoskem so v 17. in 18. sto- ■'''' mnogo ima . . . I let ju počeli velikansko razsipa- ; vanje % rokavicami, ki so bile rožice stmJene, posute z dragulji. Tako je kar- ccetitc dalje! ^ dinal Richlelieu podaril kraljici I burjo vam napravim \ Mariji Medicejski šest bogato halje!" da bi Že pied kakšnimi 3000 leti! so poznali rokavice. Homei' po-; roča, da je nosil Odisejev oče j Laert pri delu rokavice, da bi' si varoval roke. Tudi v starem Rimu so nosili ob času 3 . , . okrašenih parov rokavic, danja lokavxe, vendar so j,h.^ j* Miicaiah za znal. pomehkiize- ^.^^.- nevarni, kai- odpira, nosti. Od Rimljanov ao se nos- ^ f^su Borgijev so znali lo- ^nr-dc, halje bel uje lokoMc naucih Galci rn Gci- dobi o prepojiti s stru-' - ust razdira: mam, ki so pa unorabliali lo na- . , . . ., t , - r . .1 pom, tako da le njih nosilec, pestmce, pri katerih je ime 1" j j Takšni da- V^' rožam. LOUiS L. FERFOlI« 1ACEKl'l KAN P( )G LIEBX1 K 3515 East 81st St.™MIchigaii 7420 Vt^clc bazične inaznikt In srečno Sooo leio žclhno rsevi! AUTO 80DY REPAIR SERVICE 15326 Waterloo Read SL() VEX S K () P(. )1.) J ET. r E Nasproti Slovenskega Delavskega Doma. žalostno preminul, če jih je le en-1 dahne vetrc mlačni, i ki'at nataknil na roke. pake posebno vrečico. V srednjem veku so za lov in vojno nosili železne rokavice, ki so biki zuoti'a,j prevlečene z usnjem ali blagom. Kadar so kakšnemu .-jvobodnemu mestu v tistem ' ^ Franiciji so zelo navdušeni čari: podelili pravico za prireja- nad' zopetno izvolitvijo Roose-nj3 . ve s6 zasolzite pa cveticam lepšim v oknu brž se imeknite! . . Roosevelt - Francoz Smeje se skoz okno Ivo. v divjo burjo yleda, zima mrzla pi( razsaju — ejmo\' ali za kovanje de- veita za državnega predsednika 10(/ tooote hlcda ... ! Uiirjf., se to dogajalo s pre- v Ameriki;''.' V tem navdušenju Andrej Rape Ako je % vašim avtomobilom kaj navobe i)i'ip'" Ijite ga k nam. Imamo )»v\ ovrstue meliaiiike, ki boci" napravili najboljše delo v vašo zadovoljnost. Barvanlo avtomol)i]e — Cene vedno zmerne! BNETTES RESTIRANT .rOIIN TITKŠIC, lastnik 1022 East 63rd Street \'edu(j posi režemo z najboljšo domačo liraao in l»IroiJt ter vinom. So priporočamo za obisk. ()'/« Kaj pa naši odri? Misli Andreja Gidea ' (Dalje iz I. str.) i . . ., I ALcd svoje osebne sovrazmke od razumevanja in dobre- \o-:prištevam: obračitelje pomena, Ije vseh skupin m posamezni- cbiekovalce. hujskače, nazad-' kov, ki jim je na tem. da kc nu- njake, zamudnike in dovtipne-; ši odri poživijo. že. Tudi naše mladine ne smerno ... , , ,. .. v - hovrazmi vse, kar človeka po- prezreti. Zlasti nasa bratsiia ■ ^ ^ .v, , . , , I mzuje. Vse, kar ra utegne na- arustva bi morala o tem raz- ■ .,. . , ° • v,.... • praviti manj pametnega, manj ITllSlIUtl. , . 1, v VT J , ... , J zaupnivega ah mani odločnega. Nedavno sem dobil nalogo, da. •; " ,, , . , , , . I Ka )ti ne ver iamem, da spremna-1 s skupino otrok postavim nai •' , , ode.- igrico. Bili, jo to priff. " ° ditev Sliupiiih društev SSPZ. In -'Ti']«' ''"li .Kikril sem. da a, vsi dečki j,, voljo cesar nmlim, da je v otro-i, deklice, ki 90 bili kos sloveu- ^ Božična darila skim vlogam, učenci slovtinsko kakšnem starcu. 'ičl modrost obstoji v tem, dal šole S. N. Doma. To se pravi,. Njih modrost? ... Ah! Bolje j da je pravzaprav šola SND o- je. da bi a svojo modrostjo ne i' mogočila vprixoritev doticne: delali preveč komedij. igre. Isto velja seveda za sleherno slovensko organizacijo. . .. ,. . , , V neposredni jI šanjem življenja naših odi-ov je torej tudi pouk v slovenščini. Njihovih nasvetov se drži ved-i j katerega bomo preslci beli za na-, no nekaj preživelega, plesnive-1 j šo mladino. V tem ozii u smo ga. poslali zadnji čas preveč malo-, Primerjali bi jih lahko z ne-! dušni. Ledno posluje edino sl; jyjjjj materami, ki svoje otroke'] slovenska šola fc'ND u-', ,st. g 3\'i;.rili poneumn jU je jo: Clair ju. medtem ku at.t .sličiii šoli za mladino pri dvuii diu- Ne gugaj se tbko močno, vrv!j ac- 1)0 utrgala. gih Domovih prenehali, aai \ 7 , • • ^ ^ . T v .... ... Ne postavljaj t;6 pod to drevo javnoati ae veo ue slisi o niui. . , .,. , , treščilo bo. Dajmo se zdramiti, izredno bo prepozno. Nikoli ne smerno izgubiti izpred oči dejstva, da kadar bo prenehalo naše kulturne izživljanje, bo zlomljena irišt; hrbtenica, in šteli bodo tudi dnevi našega u dejstvo van jp. na! drugih poljih. Ne sLofaj po vlažnih tleh, 'wpcclvHiiilo ti bo. I Ne vsedi s« v tfavo. dobil boš liafc. V ovojih Istih bi moral biti pametnejši. Kc like krat ti bom morala po- SloveiiBki Cleveland ima v,,- da se ne mneš opii-ati s likemožiiwti,daweduWu.Uul.^^'^^"''^"'^' ' T a otrok je neznosen". "Ah gospa, ne tako neznosen, i kakor vi!" go ohrani svojo narodno identiteto. Treba pa je te možiiu-sti porabiti in i^iabiti, truba jt,' da v novih razmerah, ki jih jU'i- naša tok časa, stalno iščemo no- "^istarejšega lista na ee-^ vih orijentacij in uovih metod, ^ ''**'• ' da to, kar smo z velikimi ži u-, V G«nLu v fiel^ji je prenehal vami zgradili, ne bo z il-imi: izhajati najstarejši list na ev-i vred brez sledu izginilo. ' rupaki celini, "Gazet van Gent" —V-fO List je izhajal 265 let. Dajte za letošnji božič kalvo praktično darilo. Mi imamo popolno izbiro predmetov, ki so lepi in dopadljivi. Ponosni boste s takim darilom in vaši prijatelji bodo veseli, ko ga sprejmejo. Priporočamo sledeče: PHILCO IN RCA RADIJE MAYTAG PRALNI STROJ LIKALNI STROJ WESTINGHOUSE LEDENICO WHITE ŠIVALNI STROJ ROYAL ČISTILEC UDOBNE STOLE SKRINJE IZ CEDROVINE VOZIČKE ZA DOLIKE OTROŠKI BREAKFAST SETI OTROŠKE MIZICE SVETILKE ZA VSE POTREBE To je samo nekaj stvari izmed tisočerih predmetov, ki jih lahko kupite pri nas. Naše cene so najnižje Naša kvaliteta je najvišja NAŠI POGOJI SO NAJBOLJŠI Imamo naše 19o7 koledarje pripravljene za lazdajo brezplačno. A. GRDIMA IN SINOVI 6019 ST. CLAIR AVE.—HEnd. 2088 15301 WATERLOO RD.—KEn. 1235 Naše prodajalne bodo vsak večer odprte rfo'božiča. ^ Ptav ccfcle božiču." praznike i)i srečno Sovo že.Iimo vse'in našim cenjeniin posetnikont mm FumRE 7210 St. Clair Avenue 11 Kiiitf t s'lu .'5417 ^ .X'ova Ir.s^OA'iiia % iiajmodcruojšini poliišlvoiH' ^ lias dol)ili' vodiio dohro hlag'o /.a iiizko ceno. I'l') Se |)ri|)(n uramu za obisk. \'fixie božične praznike in srečno .\ol'o želimo cue m! „ Vesele božične praznike in srčen u novo , .;t' želi \seni svojim prijaleljeni iu orljomalccU' '/ \ ani |iripoi'o(*anio se za napi ej. i m & KREMZAR FURNITflRE «80« St. Clair Avenue-ENdicott 2^'" .lOll.N Sl-SXIK in ."HIX CK.SN MR. in MRS. MATH KUCH^K 1o i8C4 ST: CLAIR AVENUE ilOSTlLX.V vii'" Pi'i iia< X'edno doijile j/ivov rsimi pivo, , žganje ter i^orka in mrzla- c'lila. Se prip"^ gf v.a o"llisle; - • ■ ^"I'linep inur rcstti Jjuiiri': pia.'.iuLt' rsi H' obisharalcciii inijalcljein! ?a&a»sss®asas»®»a»®®a»»>.£»isi&3tis;sssis»^&s!& m BOŽIDNA VOSCILA JEREBJI LOV- NAJLEPŠI ČAS CEXJEX.1 M 01 )J KM A LCKil TRGOVINE: 'a Ccujuilim Vrtt'in onim, ki so se v slučajih smrt-iiili nt!Zf>o(l obrnili na nas: Se tem potom, ob teli tako pomciiljivili ])raznikih tudi mi hvaležnostjo •spominjamo! Radi l)i vsakemu posebej osebno voščili zalivalo! Eadi bi nsluft'o povrnili z uslugo! Hvala V'am, ki ste skozi leto kupovali pri nas pohištvo. Upamo, da ste sto procentno zadovoljni, ker smo tudi mi pripravljeni posredovati, da bodo odjemalci v ])opo!no zadovoljnosti. Zaijvaljujemo se še ponovno tudi vsem družinam ali posameznikom, ki so se v slučajih pogrebov ol rnili na nas za posredo\ anje in opremljevanje i-stih! Tudi tem smo zvesti, da je bila naša postrežba sto ]*rooentna in cene zadovoljive. Mi bomo ostali vsem in vsakemu posebej hvaležni in tudi pripravljeni vsakomur, kadar in kjer bila Y>i'lika ])ovrnili uslugo in naklonjeno.st. Bog daj vsem: Prav srečne in vesele božične praznike! Istočasno ]ia že kličemo na vse veselo in srečno Novo leto 19;57. Za t-irmo trgovine ]iohištva in za pogrebni za\'od: A. GRDSU «SINOVI LASTNIKI IX VODITEIJI. CLEVELAND, OHIO DOMINIK KRA^OVEC (iOSTiLNA 6025 St. Clair Avenue z najboljšo pivo, vsakovrstnimi žganji ter do-Ijiim prigi-izkom posirežcmo vsem obiskovalcem. 1-mamo fino, moderno urejeno plesno dvorano, znano ],oil imenom T\VU4011T BALLROOM. I't-se/r boličiii' praznike iu srečno Xovo leio iiiiniu cscm! BRIDGE TAVERN SLtJVKNSKi llOTEi. 694 East 152nd St.-MUlberry 9455 v naši restavraciji dobite vedno najboljša domača jedila in dobro pivo. Veliko prostora za veselice, svatbe in domače zaba\ e. VENEI.E i'KAZXlKK VOŠCLMO VSEM! Frances Plcntik in Sin Vcticl božič in tirevno Xovo leto zeli vsem JOHN PAULIN GASOLLNSKA POSTAJA Vogal E. 152nd St. in Waterloo Road i'li ua.s dobite Mobilgas. Nobene nepriiike pri slartanjii in ne ]io vožnji ker M o bi I ga S je priznan kot najboljši. V zalogi imamo tudi najboljše olje. OBLAK FURNITURE 6303 Glass Avenue rcd't'/t' božifne ))ruznike in srečno Xovo let(^ ielimo VHent Haiint udjemalcem in prijateljem! Zalivtdjujemo se za dosedanjo uaklonjeuast ter ' Se iivipin'o'-aiMo xa biKlof-r . . \ naši trgovini dobile vse vrste pohištvo in na- f t rave za dom. Tudi m božična darila imamo veliko ubeio. Pridite i:i si oglejte naeo iiibero. Že o velikem šmarnu, ko je bila posejana na požeti in na novo preorani njivi črna in siva ajda, takrat, ko se je jel vidno krčiti dan in so jeli kihati v hladnejših nočeh sivi polhi, je legla v duše neka čudna bol. Ta je povzročila, da je pesem gozdnega jereba, sicer ista kakor pomladi, zvenela otožno, žalujoče. Jereb menda ne žaluje za pomladjo, ko mu manjka večkrat v njegovih svatovskih dnevih hrane, zdaj pa je ima v izobilju. Saj je prav zdaj v gozdu vse dozorelo. V visokih legah dobiš še celo spomineek na poletje, lepe rdeče jagode, borovnic in malin je pa kar v izobilju. Vzela jih bo šele ostra slana. Najlubša hrana pa je jerebu zdaj dozoreli bezeg, seme jesenskega svišča in pa kakor koralda rdeči glog. Dobrodošla so mu še razna druga drevesna semena in sadeži od žira do trdih lešnikov, ki jih jereb užije po običaju perutnine kar v lupinah. O Velikem Šmarnu je pričel redno, skoraj vsak dan s svojo čudno mično kitico. Molčal je le kadar sta oblačila nebo topli jug in pa dolgočasni zapad, o-znanjevalec zgodnje jeseni. Najbolj glasna je bila jerebja kitica, kadar sta brisala nebo hladni sever in sveža burja. Pesem jereba starca, ki je živel, ne brigajoč se za družinico po večini v njeni bližini, je privabila skrbno jerebuljo. Spoznala sta se bila pomladi, ko je zahrepenelo drobno srčece po ljubezni. Takrat je bil jereb junak. Nagnal je bil njenega rimskega prijatelja in se ženil nekaj dni. Ko so pa drobno žtničico priklenile n«. gnezdo družinske skrbi, je sicer ni zapustil popolnoma, bil je v njeni bližini, toda postregel ji ni nikdar s hrano in tudi za družino 'je ni brigal. F a najmanjši nevarnosti se je bil [X)Luhnii ali odfrčal v neprodorno goščo. Toda, ko je bil nekoč videl, da je družinica že precej odrastla, je pričel spet vabiti svojo pomladno ljubico. Nekaj časa se mu ni hotela odzvati. Šele, ko je videla, da je družinica dosti spretna, da si ne zna le poiskati hrane, marveč se zna čuvati pred rjavko lisico in še nevarnejšo kuno, da se zna skriti v goščo najhujšima roparjema: grdogledemu kragulju in ostro-krempljemu skobcu, se je je-rebulji omehčalo srce. Na ostri "čii-ciceri-ceri" je veselo odgovorila s šumečim: Plii-pli-pli- Starec je pnirčal med družinico, da so preplašeni mladiči kar osupnili. Razpel je perje v repu kakor pahljačo, zabrusil s trdimi krili, da je zašume-lo listje, jezno zaškripal in zaplesal po suhem listju. Jerebu-Iji je zaigralo srce, spomnila se je pomladi, pozabila je, da je mati. Odletela sta gospod in gospa. Mladiči so jo klicali, iz drobnih grl se je razlival po gozdu obupno zategli: ciij-ciij-ciij. Toda še nedavno tako skrbna mati se ni več odzvala. Raztrgana je bila družinska vez—nič ne traja večno! Ko pri družini ni bilo več matere, ki je neprestano klicala drobno perjad, so se jerebiči jeli oddaljevati v manjših skupinah. Toda čimbolj so se oddaljevali, tembolj so postajali samostojni. Pernate suknjiče so se zgošča-le, pastajali so od dneva do dneva lepši. Samčkom je pognala na grlih kakor oglje čr-I ivj bradica. Ko sta povečini po I dva in dva ne glede na spol pri-; ,šla v kraje, kjer je bilo dobro' ; kritje in dosti piče, so že vsi pozabili mater in že so znali celo kitico kako so jo bili slišali pred dnevi od starca, ki jim jc I mat^r odvedel. Jerebji klic pa ni vnel le srca perjadi, zbudil je tudi lovska srca. okoii i;;'f.d jo ^(.rcn la- 4' se ti, da se hoče priroda, preden zaspi, pokazati v vseh svojih krasotah. Lep je gozd pomladi, ko zavriska na pobočjih prva zelena bukev, prijeten v vročih poletnih dneh, toda najlepši je, ko polagoma pričnejo spavati korenine. Pravega lovca vleče v gozd, kliče ga mali pevec, gozdni jeiet). Jerebarji so iz vseh stanov, toda pravih jerebarjev je malo. Jerebarji so tisti lovci, ki jim ni za količino plena, marveč za uživanje prirodnih lepot. Pokojni oče, ki je nad vse ljubil jesenski gozd, me je vzel na lov na jerebe že v zgodnji mladosti. Razodel mi je vse skrivnosti jerebjega življenja, ki ga mora poznati jerebar, če hoče biti uspešen. Zgodaj zjutraj sva tiho šla po ilovnati poti, med visoko porumenelo travo. lo so se pritipali izza čistih, jasnih gorskih grebenov zlati prsti zarje in se je razlil njihov zlati odsev v prebujajoče se doline, se je zalesketalo morje draguljev. Zabliščale so se trave, zaiskrile so se kapljice, viseče na tankih pajčevinah, ki so jih spredli čudodelni mojstri pajki v dolgi jesenski noči in povezali gozd od drevesa do drevesa. Dahnila je skozi svetišče burja. In že se je zaslišala kakor kristal čista pesem s planice, kjer so samevale med drobno nazobčano praprotjo In na pisanih preprogah resja in mehkega mahu bele breze in bradate smreke. Oglasil se je gozdni jereb. Sedla sva ob poti, kjer se nama je nudil razgled v dolinico, v kraljestvo jereba. Iz piščali-ce, tanjše kakor jerebja grlo, je zazvenela v jesenski gozd prav tista kitica, ki jo je bil malo prej zapel jereb . . . Jereb skrit v gošči, kjer se je n-astil s slihidkimi robidnicami, jr o-ir.p- "Kdo se lo v mojo bližino? Tu je moj svet!" Ko je drugič zaslišal jerebjo besedo, se je našopiril in jezno zacepetal pa spet poslušal, hoteč ugotoviti, kje neki je drzni vsiljivec. Zaslišal je glas saipice. "Hm — kar z ženo si drzne v moje kraljestvo! Nu, tebi pokažem, poizkusim te, če si junak. Vzamem ti ženo! Toda treba je točno' ugotoviti, kje sta?" Jereb je še enkrat in zadnjič zapel. Dvignil se je, zaropotal s krili, da se je slišalo frčanje k lovcema, ki sta z odprtimi očmi in napetimi ušesi strmela in skoraj trepetala v teh kratkih trenutkih. Jereb je zabučal, splaval in se spustil na planico, pretkano t', cvetjem jesenskega resja. Ko jc mali vitez zaplesal in zaškripal svoj bojni kiic, je počilo. Med res jem, kraj modrega šopa jesenskega svišča je zatrepetala pestrobarvna ptica. Lepe kostanjeve oči so ovodenele in se zaprle. Kakor kri rdeče o-bi'vi pa so kmalu po strelu o-bledele. Poskušala sva z očetom še na par krajih, oglašali so se še posamezni jerebi, toda bili so previdnejši in se niso pustili zapeljati ob vabljive lovčeve pi-ščali. Tako je pri nas v gozdu, ko dahne jesen, ko odpadejo prvi oveli listi, na polju pa zori ajda. Gramofonske plošče nado-mestujejo zvonove V Fraukenthalu pri Mannheim u na Nemškem so posvetili novo katoliško cerkev, ki ji pa manjkajo še zvonovn. Na (lan posvetitve so si pomagali na moderen način. Kupili so gramofonske plošče, ki posnemajo %vo-nenje in jih združili z ojačeval-no napravo. Tako se se pri svečanosti glasili z zvonika daleč naokrog zvonovi, ki jih ni, in iz-kanali su Ye piav dobro. Ta ideja I bi na dah ' Ji'hi iir marsikje Trenja v arabskem svetu Prevrat v Iraku je svet presenetil in ga obenem obogatil s' spoznanjem, kako huda so tre-j nja tudi v notranjosti Prednje, Azije. Na prvi pogled je ta stvar za Evropo malo pomembna, saj ima naš stari kontinent preobilo lastnih homatij, nadlog in težav. Toda Irak je kos velike arabske zemlje, ki doživlja prav sedaj svoj preporod. In arabski svet igra že danes v svtovni politiki odlično vlogo, pa bo igral še mnogo večjo, ako bo nacionalni preporod uspel. Do svetovne vojne je bilo vse arabsko ozemlje v Aziji pod turškim gospostvom. Po vojni je del arabskih dežel postal samostojen, večina pa se je morala sprijazniti s položajem mandatnih dežel pod protektoratom Anglije ali Francije. Med temi pokrajinami je bil sprejet tudi v F iiaštvo narodov. Čeprav so priznali Angleži Iraku formalno neodvisnost, so si vendar pridržali važne gospodarske privilegije. Računali so, da bo gospodarska eksploataci-ja dežele mogoča tudi brez politične oblasti. Gre za zanimiv poskus, o katerem, se še ne da reči, kako se bo obnesel. Nedavni prevrat se ne zdi ravno ugoden začetek. Izvršila ga je skupina visokih vojaških funkcionarjev, med njimi energični in brezobzirni general Bekir Sidki, kateremu se pripisujejo težnje, ki niso v skladu z dosedanjim razmerjem do Anglije. Zato ni prav nič presenetljivo, ako se v Angliji že pojavljajo razmotrivanja o potrebi, da se angleške postojanke v Iraku boljše zavarujejo. ! Iraški vzgled bi mogel postati velikega pomena za druge arabske dežele, ki so doslej v mandatnem ali kolonialnem odno-šaju do te ali one evropske velesile. Zlasti se zdi blizu taka možnost v Siriji, kjer je arab-' sko -ntc-ionalistično gibanje povzročilo v zadnjih letih že hudo! nemire zoper francoska obla-j stva. Francoska mandatna u-j prava je bila sprva razdelila Sirijo na štiri avtonomne republi-; ke in sicer tako, da bi bili kr-| ščanski prebivalci kolikor mo-| goče ločeni od muslimanskih sosedov, pred katerimi so morali v turških časih obilo pretrpeti. Arabsko nacionalistično gibanje pa je zahtevalo ne le samostojnost, marveč tudi zedinje-nje teh štirih pokrajin. Letos spomladi je bil dosežen načelen sporazum med Francijo in arabskimi voditelji, v septembru pa jc bila sklenjena pogodba, ki priznava Siriji samostojnost in ji obeta sprejem v Društvo narodov. Vendar arabskim nacionahs-tičnim težnjam ni bilo v celoti ustreženo. Osnovali se bosta namreč na sedanjem sirskem o-zemlju dve samostojni državi, poleg prave Sirije še Libanon. V prvi bo prebivalstvo pretežno muslimansko, v Libanonu pa naj najdejo politično zavetje sirski kristjani. Obe državi naj se vsaka zase sprejmeta v Društvo narodov. Ta ureditev jc vzbudila med sirskimi nacionalisti srdit odpor, ker zahtevajo, naj se tudi pretežno kr-ščaske pokrajine vključijo V e-notno državo, niso pa pri tem pripravljeni dati nikakih garancij za enakopravnost in svobodo krščanskega prebivalstva. Zaradi tega se bodo brez dvoma razvili še nadaljni ostri konflikti, ki utegnejo zavleči o-samosvojitev sirskega ozemlja. Dogodki v Iraku bodo vrh tega za Francijo še svarilno zname I nje, naj se ne prenagli. Nadaljni nepovoljni vpliv i' ;raajo lahko iraški dogodki za : Palestino. Tam je nastopilo po-niirjenje, ki pa je očividno samo 'začasno, ker so arabskim naci-i onalistom začele pojemati rao-I či, pa so svojo borbo ustavili, 'da ne bi bili popolnoma poraze-' ' ni. Angle>'.i niso dali nikakih obves. ;Iasti it {:I<:de dossljrva- treba z možnostjo, da se bo naseljevanje nadaljevalo. Prav s tem pa se Arabci ne morejo sprijazniti, ker je njihov končni cilj združitev vseh arabskih pokrajin v veliko nacionalno državo, židovsko priseljevanje v Palestino pa ustvarja nevarnost, da bi ta dežela ostala izven velike Arabije. Angleži si ves čas prizadevajo, da ne bi prišli v nasprotstvo z arabskim nacionalizmom. To- da angažirali so se tudi ® PK lestinsko židovsko ' nacionalno obnovo. Še važnejši pa je, da leži Palestina ob ve i ki poti skozi Sredozemsko mor je in Sueški prekop, pa je ^^4, di tega več ko verjetno, da s' bo Anglija skušala za ceno ohraniti na teoi področju trdne postojanke. Arabski svet stopa toi'ej pi® odločilno v areno svetovne po litike. lOKN METELKO, 0.0 PBEIŠCEMO IK DOLOČIMO OCALA. )'i!eiu prijatelje ni in s]ianceiu želimo vesele ■ bošicns ■ praznike in srečno Novo leto! 6417 St. Clair Avenue, v S. N. D. ►Slovenska pekavija v Slovenskem Narodnem Donin 6413 St. Clair Avenue Za božične praznike kupite vaše potice, kolačke, pecivo iu kruli v slovenski x>ekarui. Vesele božične praznike in srečno Novo ieto! isovo -j MARY'S RESTAURAJST 3222 LAKESIDE AVENUE FRANK IN MARY iMAHNlC, lastnika Želimo pror vesele božične praznike srečno leto cseiii obiskovalcem in prijateljetU"' i-'ri nas dobite vedno dobra gorka in } jj dila. Tudi dobro pivo, vino in žganje. Se piiporo mo za obisk. \ . ' ' 1 Ivadar .si zaželite kozarček dobrega; ^ žganja, pristnega vina ali G% piva pridite k n | Vedno tudi okusen jjrigrizek. GEORGE TURffi 16011 WATERLOO ROAD Oddajamo dvorano za svatbe, krsti je in ples*^' Vesele božične praznike in srečno Novo ^6^" želimo vsem! Prav vesele božične praznike in srečno Novo ram. želi VALENTIN PLESEC 16901 Waterloo Road soHia hia postrežba z najboljšim SOIIIO pi'i' še olje. Prodajamo baterije in tajerje. k) Najboljše olje. Prodajamo baterije poročamo /.a naklonjenost. MR. IN MRS. L. SANABOR BRiVNIC.\ IN BEAUTY PABLOB i 15801 WATERLOO ROAD Voščiva vsem prav vesel božič ter srečno ^ Pripuročava se fson za naklonjmosi v JOHN SUSTAR 1148 EAST 66th STREET KROJAČ IN ClSTlLEC OBLBK • ] lelo vsem iiašint udjeniaicani. in prijalcW^' V. Želimo iirav vesele božične praznike in s Cesta brez konca Ob cestah brez konca, ki se vijejo kakor trakovi skozi gozdove in gorske doline, stoje pogosto preperela znamenja, ki so obledela v solncu in dežju. Čedalje nt znatnejša postajajo pod sivo, prašno skorjo, ki jim jo prinesejo iiitri avtomobili, ko drve brez obzira mimo njih. lu prav tako kakor tem znamenjem, se godi ljudem, ki stoje ziv dan ob strani. Takšen je bil na primer Janez, mizarski pomočnik Janez Križ. Janez so mu rekli, ker je bilo župniku to ime všeč, in Križ zaradi tega, ker ga je bil nekdo našel pod kamenitim križem na vaškem trgu, kjer ga je bila mati odložila. In da mu ni bilo treba preživeti mladosti v vaški sirotišnici, kakor vsem drugim najden-Ckom, se je moral zahvaliti samo mizarju Lencu, ki ga je vzel k sebi, kci' si je njegova žena tako zelo želela otroka, pa svojega ni dobila. Toda tako, kakor se zgodi iDogosto v življenju, je zgodilo tudi tu. Žena mizarja Lenca je naposled vendar doživela svoj blagoslov, in nekega dne, ko je prišel Janez iz šole domov, je za vrati spalnico prvič zajokal mladi Lene. Tako se je zgodilo, da najdenček Janez ni ostal domač otrok, am-Pak samo siromak, ki so ga v hiši trpeli. Toda zadovoljen je bil tudi tako, kajti slabo se mu ("es ni godilo. 'Nihče mu ni storil nič hudega, in da ni bil nihče z njim preveč ljubeznjiv, tega niti opazil ni, ker pač ljubezni ni bil vajen. Z malim Andrejem se ni nikoli prepiral. Saj jo bilo jasno, da se mora vselej u-niakniti in molčati, ker mora biti hvaležen. Saj je dobival že od prvega dne svoje vsakdanje kosilo, jed in stanovanje. Tako Gito Geru je rekla pogosto gospa Lenčeva, ne da bi si bila pri tem mislila kaj hudega. In Janez je mlademu domačemu sinu rad pomagal. Iz odpadkov, ki jih je dobil v delavnici, mu je izdeloval prav lepe reči. Konjičke in ladje in vozove s kolesi, ki so se res premikali, in pogosto, kadar ni bilo nikogar blizu, mu je piipovedoval najbolj čudne reči o gozdu in drevju in škratih, ki uganjajo svoje neumnosti med drevjem. Pripovedovati je znal čudovito lepo, dosti lepše kakor mizarjeva žena. S tovariši svojih let pa Janez ni imel dosti skupnega. Ni se menil za pretepe, indijanske igre in podobno. Bil je tudi dosti nežnejši kakor vsi drugi skoraj dekliško vitek. In če je vneto rezljal kakšno igračo je bil tako resen. "Ta bi utegnil postati mojster, če bi ga poslali učit rez-barstv?," je nekoč dejal tujec, ki je videl dečka pri delu. Mojster sam pa je bil drugačnega mnenja. Hotel je imeti poceni delovno moč dokler še Andrej ne bo za delo. In tako je pač prišel Janez za učenca v mizarsko delavnico. Zelo spreten je bil in mojstru ga ni bilo treba nikoli oštevati. Naposled je i;; najdenčka postal pomočnik Janez. Prav hitro je to šlo, tako hitro skoraj, da se je sam temu čudil. Šele tedaj, ko je lahko položil svoje pomočniško pismo v predal, kjer je spravljal svoje borno imetje, se je prav zavedel, da je že dorasel. Ena in dvajset let! Da, in potem ss je še nekaj zgodilo. Branjevka s sosedni hiši jej imela hčer Kristo. Zelo ljubka j je bila in njene kite so bile de-| bele kakor roke. Visele so ji; čez hrbet in se zibale, kadar jcl šIh po cesti. Janez je bil vse-^ le j vesel, kadar jo je videl sko- j zi okna delavnice. Toda izne-| nada je postalo vss drugače ka-l ker prej. Kadar jo je srečal, ni; hotela mizarskemu pomočniku! Janezu besedica "bog daj" pravi iz jedka in na levi strani prsi mu j jc začelo nekaj butati ob rebra' kakor tidnc pesti ob težka vrata, ki so sedemkrat zapahnjena. | In nič pemetnegi mu ir' prišlo j na misel, kar bi z njo govoril. Samo zmeraj bi bil rad hodil z: njo, kadar jo je srečal in govo-j ril o vremenu, ki je bilo zdaj i lepo in deževno, kakor je pač naneslo. Potem pa je nekoč po: dolgem premišljevanju vendar ^ šel za njo na izprehod iz mesta, pa se je z njo pogovoril. Kristij je bilo prav in rdeč val krvi ji' je žalil obraz, kakor se bila sramovala njegovih in svojih be-1 sed. Izlet je bil resnično lep in de-! kle je bilo kakor kakšna dama z lepo počesanimi lasmi in najlepšo prazniško obleko. Cez pisane poletne planjave je takrat vodil Janez Kristo in daleč, daleč sta prišla. In ko je rdeče popoldansko solnce že skoraj zašlo za gore in gozdove, tedaj sta oba zavila v skrit gostilniški vrt. In gostilničar je rekel: "milostna gospa" in enkiat celo "gospod soprog." To je Janeza čudno vzemirilo, hkratu pa je čutil tudi nekaj kakor srečo in ko sta se vračala domov, je boječe stisnil Kristino roko. In zdelo se mu je, kako bi bilo lepo, če bi hči branjevke postala nekoč Križeva mojstrovka. O tem pa ni govor il in samo zaradi tega ne, ker še ni bilo dovolj denarja. Tako je čas tekel dalje. Andrej se je iznenada nehal bri- gati za rezljanje kOnjiSkfe in ce-j lo indijanske ,puščice so še za-prašile na podstrešju. Iii preden | se je Janez zavedel, je postal tu-, di Andrej pomočnik, kakor onj piej sam komaj z dvajeetirtii leti. In Kriste iznenada ni bilo nekega zimskega popolcineva, in štiri tedne nato se je poročila z nekom, ki ni bil iz domačega kraja. Ko se je peljala stran z vsem svojim imetjem, tedaj je stal Janez pri oknu in stiskal križe, da so se krivili. Rekel pa ni ničesar in tudi ničesar storil ni. Samo čeljusti so mu postale bolj robate, da so se videle sko-} raj skozi kožo. In odslej ni šel nikoli več v mesto. Samo nekoč, kmalu po Kristi-nem odhodu, mu je rekel mojster • "Nikari si tega ne jemlji preveč k srcu. Saj boš lahko dobil dnig'o!" Te-^aj pa jc Janez odkimal ili šel hitio iz sobe. Da, in potem spet ni dolgo trajalo in mojstrova žena je umrla. Tedaj je tihi Janez Križ napravil fakev iz najboljšega mecesnovega lesa. In ob grobu je stal z mojstrom in z Andrejem. Z istim Andre-! jem, ki je prvič zajokal takrat,' ko je Janez prišel iz šole. ; Ko je začelo spomladi spet | zeleneti, je prišla nova moj-' strovka v hišo. Tedaj je bilo i iznenada spet polno življenja hiši, loputanja vrat, smeha in govorjenja. Stari Lene se jej umaknil v podstrešje. Tam je sedel pogosto tiho na toplem solncu in dostikrat se je čez plot. pogovarjal z branjevko, ki je | živela prav tako sama. Trgovino je prevzel neki najemnik, ki je prinesel od Bog ve kod vse | mogoče stvari. Ča:sih je pogle- j dal Janez po delu za obeMa| starcema. In kadar je branjevka vzela iz žepa pismo, ki ga je poslala Krista iz tujega mesta, tedaj se je vselej zgodilo, da jej Janez hitro odšel s klopi pred; hišo. In tedaj je dejal vselej stari Lene, prav tako kakor ta-' ki«at, k<) se jfe preseMa iz ih'e-i šta. "Nikar si tega he j'emljij več k srču, saj boš lahko dobili drugo!" ! In TaiKz je prav tako odki-j nlal Kakor takrat. Kaj naj bi bil rekel? In potem je dobil važno delo. Prav hitro je moral napraviti zibelko iz najboljšega mecesnovega lesa. Andrej mu je sam narisal načrt. In Janez je žagal in meril osem dni. Kajti nikoli se mu ni zdela dovolj udobna, nikoli niso bile krivine dovolj lepe, nikoli niso bile cvetice na njej pisane. Toda naposled je bila le taka, kakor je morala biti, in drobni deček, mali Andrej je ležal v njej in se cmeril ves dan. Prav tako se je navadil strica Janeza kakor vsi drugi v hiši. Kdo bi mu bil pa znal tako le^k) izrezljati konjičke in ladje in vozove s kolesi, ki se resnično o-bračajo? Tudi je vedel najbolj čudne reči o gozdu in drevesih in škratih, ki uganjajo med ve-, jami svoje neumnosti! Dosti lepše, kakor lastna mati in še celo lepše kakor stari oče, ki mu je polovica zgodbe ostala vselej v brezzbbnih ustih, fn zato tudi mali Andrej ni razumel, zakaj so vsi v hiši jokali, ko je Janez napravH ^aboj, v katerem je potem ležal stari oče, lepo ravno, s sklenjenimi rokami. In dan nato, ko sta se sprehajala po vrtu z neštetimi križi, je prosil otrok starega pomočnika, naj mu napravi najlepšo igračo, ki more na svetu biti. In tedaj mu je ta že z drhtečimi prsti napravil majčkeno zibelko in ne dosti večji podolgast za-' boj iz mecesnovega fesa. In ti dve igrači imajo še dandanes v j mizarski delavtfici na tfgti. In niliče več ne ve, kdo ju je iia-pravil. Ne mladi gospodar, ne njegova žena. Kajti Janez Križ je že davno pozabljen. in to jie zaradi tega, ker žive ljudje, ki stoje zmerom ob stra-1 TrlpA/nlU :m to, da preiskava, ki p X>MrwVniR in uOiniK j sedaj izvršimo, te diagnoze ne Neki ždravAlk je zapisal v ne-keni dunajsken;! listu naslednje misli: ' ' " NajsigurnejM znak, d'a je bolnik ozdravel, je njegova nehva-ležnost. — Ne smemo zapisovati nobenih pripomočkov za spodbujanje teka, če bolnik nima kaj jesti. — Honorar razdira vedno skla-(Jje med zdravnikom in bolnikom. Mnogi bolniki opravijo to stvar enostavno tako, da ne plačajo nobenega honorarja. — Živinozdravniška praksa ima to prednost, da pacienti sami ne morejo Ocenjevati zdravnikovega dela. — Bolnik ni nikoli neozdravljiv, samo bolezen. — Največ ozdravijo bolniki tistega zdravniki, ki dela največ napačnih (fiagnoz. — Ne koristi vse človeku, kar poskusnemu kuncu škoduje. — Antipatija mnogih pacientov zoper zdravnike bolniških bla-ganj izvira iz tega, da se ti zdravniki ne zanimajo samo za ugotovitev bolezni, temveč tudi za ugotovitev zdravja. — Medicinske znanosti se ne moreš naučiti, vendar pa jo lahko pozabiš. — Sigurno ozdravitev je treba napovedovati posebno neozdravljivim bolnikom. — Najbolj nevarna pogrešna diagnoza je tista, ki smo jo ugotovili po temeljiti preiskavi. — Pri temperaturnih porastih nejasnega izvora moramo pomisliti, da morda tudi termometer ni v redu. — Mnogi zdravniki si mislijo, ko slišijo tožbe bolnikov: "Pravo diagnozo smo našli. Sedaj gre j zmoti." — I Iz . nekega vojaško zdravniškega spričevala iz časa svetovne vojiie: "Za korakanje nesposoben. Uuoraben samo za boj Iz bližine." — Žalostno da jo neozdrav- ljive bolezni najpreje spoznati. ni, kakor znamenja ob cesti, ki se vleče v daljave. V solncu in dežju čblede. Čedalje nezriat-nejši postanejo pod sivo, prašno skorjo, ki jo puste avtomobili, ko drve mimo njih. Srečko Kosovel: OREH Zasadil je stari Torkar oreh. bvajsetleteft bil je takrat, pa se že mu je vsesala v dušo grenka žalost, ili z bridkostjo ga pojila in s sovraštv om, maloupom. Pa je prišel v šestdeseto, zagorelo je v poljanah, zagorelo je po mestih — Pa se hrbet intf skriv il jc, pa so nin zobje izpali, in bisje se pobelili, (biB so kot bela volna), stari Torkar pa kot jagnje čakal tclažtiice Smrti Ali glej: nenadoma — kaj prihaja s svetlim ognjem, kaj prihaja z blaznim vriskom? Svoboda vihra na konju, vsa goreča, vsa bleščečsi, (tla pod njo so vsa goreča) — na ognjenem zlatem konju. Ill v oktoberskein večeru, ko da duše izprašiije, je vihariFo v drevesih, dvigalo je skednjem strehe, in divjalo, in divjalo, in še oreh je i/rulo. Pa nenadoma je prišlo kaker črn oblak, hi Torkar reče sniu: "Vsadi ore^, o', mogoče še dočakaš, kar nekoč sem čakal jaz" — In izdihne. Mraz pritiska, mraz pritiska čez ves Kras, tam pa raste grenki oreh. Rasti, fa%4t gfenki oreh! a mesai žele vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto 1937! ■JOHN ASSEG 15638 Holmes Ave. VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave. CERGOL & OGRINC 412 E. 156th St. JOHN DOLENC 573 E. 140th St. BLAZ GODEC 16903 Grovewood Ave. JOE JANZEVICH 542 E. 152nd St. MARY KUHEL 16321 Arcade Ave. JOE METLIKA 14516 Sylvia Ave. frank KASTELIC 19300 Shawnee Ave. CHARLES LESJAK 15708 Saranac Road frank LACH 637 E. 185th St. JOE MODIC 315 E. 156th St. % / WfDaiVCR BLAŽ BOLDIN 14401 Thames Ave. LUDWIG RADDELL 15802 Waterloo Rd. FRANK GABRIEL 595 E. 140th St. JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave. Vsi klnbovi člani vam ntidijo k praznikom znatno znižane cene na groeeriji in mesii. Izberite si bližnjega trgovca in kiipite pti njemu vse, kar rabite za vašo kuhinjo. Podpirajte š##e#W trgovce, ker oni podpirajo vaša podporna, kulturna in prosvetna dra-štva ter narodne domove. m Držimo se gesla: v#i žn enega in eden za vse! Prosresivne T t FRANK FABIAN 399 E. 152nd St. JOE f ISOVEC 16224 Xrcade Atre. JOHN TOMAŽI^ 16821 Grovewood Ave. ANTON TEKANtlČ 19302 Chickasaw Ave. FRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd. JOHN SKOFF 1170 E. 174th St. LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave. JOHN VIDENSEK 486 E. 152nd St. FRED JAZBEC 821 E. 222nd St. JOHN KAUŠEK 19313 Kewanee Ave. SOBER & MODIC 544 E. 152nd St. LUDWIG MANDEL 15^7 Waterloo Road JOE JANEZ 16016 Parkgrove Ave. JOE PETRICH 27919 Lake Shore Blvd. JOE SETINA 608 E. 185th St. MRS. MAX HABINC 542 E. 185th St. LUDWIG MANDEL 920 E. 140fh St. L lAmkino podaja {Deloma povzeto po Sovjetska filmska umetnost je presenetila svetovno filmsko industrijo baš v času, ko je ista trpela na duhovni depresiji. Kakor hurikan v tihoto puščave je treščila v gladko zoblikovane, zadovoljivost in življensko lagodnost ter obenem utrujenost izražajoče ameriške in evropske filme. Eisenstein and Pudovkin sta planila na dan z živahno, skoro divje - fanatično, prekipevajočo silo zdrave mladosti. Zanimivo se je spominjati prvih senzacijonalnih vtisov, ki jih je pustil "Potemkin" na skupini estetskih opaijovalcev, ocenjevalcev, igralcev in direktorjev, ki so se resnično zanimali in trudili vdihniti kinematografiji dušo umetnosti. In tu je bil nov dih življenja, vcepljen v že razpadajoče telo filmske umetnosti. Ali ta življenje poživljajoči in krepkost duha vračajoči pojav ni dobil priznanja, čeprav je bil na tihem občudovan, čeprav je tiho plamtela zu vsem tem prešernim mogočim življenjem ruskega človeka prerokba velikih uspehov v bodočnost namenjenega Slovanstva. Kot bi skušal skriti pred samim seboj in svetom mali palček velikega orjaka, tako so na skrivaj kazali spočetka prve sovjetske filme. Tisti, ki so se udeleževali predvajanj, so se, ako so bili ugledni buržuji, ozirali pazno okrog predno so si upali vstopiti v privatno hišo ali salon, kjer so se Spočetka predvajali sovjetski filmi. Direktorji, ki so imeli v sebi dovolj umetnostnega interesa za svojo industrijo kot tako, so prihajali na skrivaj in odhajali globoko presenečeni. Naj BO nov pojav odobravali aH zavračali, vtis je bil vseeno mogočen. Soviet Ciiienin J rt.") Prvi poiskusi za javno predvajanje v New Yorku so bili združeni z mnogimi zaprekami in cenzorji so hoteli rabiti škarje brezobzirno. Končno je sledilo rodno predvajanje sovjetskih filmov na Broadwayu. Ob tem pisanju obstoja kinogledišče sovjetskih filmov na Dvainšti-rideseti cesti. Te dni obhaja desetletnico in kot. posebnost te praznične prilike je podan prvi sovjetski film v barvah, "Nightingale", ki kaže življenje ruskih tovarniških delavk tik pred svetovno vojno. Cameo ima zmirom dovolj po-setnikov, inteligentnih in za razvoj novih človeških stremljenj se zanimajočih posameznikov, lepo, redno število protikomuni-stcv, protiateistov, protiboljše-vistov in drugih, ki hodijo iskat gradiva za svoje napade in kritike ter pobijanje kolektivističnih idej. Vmes so tudi pogosto razne "inkognito" osebnosti,,ki takole neopaženo preže na kako novo idejo, ki bi se dala uspešno porabiti v njih omlednih meščanskih farzah, dramah in komedijah. — V Cameu se zmirom o-pazi koga, kako notira, ali celo dela površne skice posebnih točk. Vračajoč se k predmetu spisa, se moram ponovno dotakniti filma 'Potemkin". Smatra se, da je ravno ta film izzval debate, ki so poslej spremljale vse sovjetske filmske proizvode. Kulturno gladko polikani estetiki so v člankih in besedno debatirali o novi ruski filmski u-metnosti na način srednjeveških teologov, ki so skušali dognati, koliko angeljcev lahko plese na koncu igle. življenje, kateremu so Rusi dovolili prost korak na platno, ie izzvalo krik, plašč, prerokbe o popolni ' zamoritvi vsega umetnostnega, etičnega in moralnega v milijonskih masah ruskega prebivalstva. Velika, grozeča in sikajoča vprašanja so bila naperjena napram vsem, ki so smatrali sovejtske filme kot početek nove dobe v filmskem svetu sploh. Ali mora Itaka gola, predrzna, umazana, raztrgana, vse intimno in sveto krepko razgaljujcča proletar-ska umetnost srpa in kladiva u-stvariti kaj takega, kar bi se moglo imenovati nova umetnost ali umetnost bodočnosti? Ruske mase so pokopale pod seboj pravo kulturo in zdaj govore o u-metnosti! Predrznost neotesanega proletarijata! — Ali dobili so se prav tako odločni zagovorniki ki so smehoma menili: Potolažite se, na poti je in vaš vrišč ne bo zalegel nič. Sledili so novi filmi: "The End of St. Petersburgh," "Ten Days That Shook the World", in drugi, ki so s svojo realistično in idejno silo postavili lahkožive in sladostrastne meščanske filme v senco malenkostnega di-letanstva. Seveda so takoj dobili pečat propagande. V ruskih filmih ni bilo umetnosti — umetnost obstoja radi umetnosti — kar so podajali Rusi, je obstojalo radi njih revolucije, petletk, komunizma sploh. Nekateri kritiki so govorili tako prepričevalno, da so širili paniko med praznodušno versko in meščansko ubogo gmajno. Ruska zver je dobivala strašne podobe, kolikor bolj zabubana lobanja, tem grša je bila ostudna prikazen. Sovjeti niso zanikali propa-gandističnega namena svoje kinematografije. Rusijo je bilo treba zgraditi in vse je moralo služiti temu velikemu cilju. Socializacija, kolektivizem, izobrazba množic, izvajanje velikopoteznih načrtov v industriji, armadi, poljedelstvu, šolstvu, itd., vse je potrebovalo gonilno silo duha vsega mncgorasnega sovjetskega prebivalstva. Tako so iz sovjetskih filmov izginili junaki — množice so bile; ki so gradile, izvajale, zmagovale, pridobivale, uživale. Tisti, ki so stali spredaj, kakor Chapayev, so bili zgolj duša množice, ki je potom njih izražala, izvajala in dosegala svoje ideje in načrte. Mase niso zahtevale papirnatih junakov, ki odnašajo srca rešenih in s fiktičnimi težavami pri dobljenih nevest. Rusija, ki se je dvigala, kakor da vstaja iz zemlje speč orjak, je bila stokrat in tisočkrat pomembnejša nego malenkostne privatne ljubezenske zadeve kakega omlednega managerja, milijonarja, aristo-krata, ali kar že. Pomagati orjaku na noge je bila neizbežna masna misel tistih časov. Bila je vcepljena, vedno ponavljana, poveličevana, kakor molitev, nr, vseh ustnicah drgetajoča. Lagodno, mehkužno in dlakocepno življenje meščana, ki ga briga e-dinole njegova osebna komod-nost, ni imelo v Rusiji zaslom-be, ni obstajalo in zato ga v sovjetske filme niso uključevali. Sovjeti so kazali množicam in svetu ruskega človeka preosnov-ne dobe povojnih časov, človeka, katerega je izklesala velika revolucija s svojimi neizogibnimi zahtevami. Človeka, ki je trpel za nove ideje, jih preklinjal in jih pritisnil na srce zaeno. Človeka, ki se je mukoma ti-gal od starega, mukoma prilagode-val novemu, ki je gledal, kako se je pretrgalo na dvoje vse silno življenje, ki je zdaj iskalo trdnih poti v bodočnost. Začetna gorečnost se je pola« goma umikala trezni konstrukciji in zavesti sile in moči, ki je nezlomljiva. Ruski človek si je oddahnil, si jfe vzel čas, da zopet živi ubrano. Tipično ruski dar bistrega humorja je oživel v ljudstvu in na platnu, zakaj ruski film se pomiče z ruskimi množicami. Bistveni ruski člo- vek poseduje izredno elastič- ^ živale tolikih privilegiranosti, da nost občutja, ki se izraža v tre- j bi se bilo vredno kisati za nji-' notni spremembi duševnega sta-1 mi, v pretežni večini so stari [ nja. Njegovo pristno veselje in | voljni stopati z mladim svetom prisrčna šegavost je skoro kelt- in pomagati do kraja. j ska v filmih kot "Chapayev", j Neglede koliko propagande sej "Peasants", in Three Women", ločita sovjetskim filmom, resni-Njegov dar zdravega smeha in ca je le, da kdor hoče pazno sls- j razumevanja življenja, se izraža'diti njih vsebini pronajde, da ' oscbito v scenah kpt vežbanje' niso nalagani, da veje iz njih Chapayevega v stri^nkinih dok-j polno resnično življenje. Zdra-trinah, jedilna tekma na kolek-,va ruska pesem, ki veje preko 'tivni farmi v "Peasants", otroš-j žitnih polj in spremlja vsa de-kc burke in posn-ixuije ptičjih i janja in nehanja ruskega človeka, prav gotovo ni zapeta zgolj za predstavo — ljudstva. glasov ter brenčanja muh starca v "Three Women". v filmu "The New Gulliver" se izraža humor in pristen sarkazem druge vrste. Tu ni medsebojnega prijateljskega šaljivega smeha na račun lastnih medsebojnih, smeh in šalo izzivajočih prigod, ampak ostra, satirična, suličasta beseda namerjena v ki gradijo, pojo ob svojem delu. S+rah v zupniscu v Vittkoevleju v švedski provinci Schonen stoji samotno žup-nišče, o katerem sedaj v okul-kralje, kapitalizem in v vse na- i tističnih krogih vse dežele zelo mišljeno, puhlo dostojanstvo.' mnogo govore. Pastor Algot Najpresenetljivejši od vsega pa Hartwig Engelson je namreč zaje fakt, da se "The New Gulli-! prosil, naj ga premestijo, ker se ver" pogosto smeje, ne le na-! potika po njegovem župnišču sprotnemu socialnemu sistemu,' strah, ki mu dela življenje, prav pač pa enako dogmatizrnu in na- tako kakor njegovi ženi, nezno-vdušenosti lastne mladine. Smeh sno. Ta strah se pojavlja v du-je prijateljski, mil, dober, razu- j hovniški obleki in ga je videl že mevajoč, toda za njim se skriva ponovno tako pastor sam, kakor drobec pravega ciničnega po- njegova žena. Če se mu pribli-smeha ... ali bi je smel tako žata, izgine, kakor da se je raz-smejati n. pr. današnji nemški topil v zrak. A to še ni vse. Čim film? Ali bi smela nemška kme- bije ura polnoč, se začne po hiši tica korakati v sanjah s Hitler- ropot, ki onemogoča vsako spa-jem ob strani, kakor stopa v nje. Razločno je slišati, kako hi-"Peasants" ruska kmetica? To ti nekdo z glasnim ropotom sko-bi bil brezdvoma prehud insult; zi sobe. Zaprta vrata se odpira-narodnega humorja za arijske- j loputajo. V spalni sobi pa-ga voditelja. - Rusi stopajo,l^^orjeve dvojice se strah še ni korak za korakom bližje zavesti navzlic temu ne ekonomske in duhovne stabilizi- spati. 2ena je ze dozive- ranosti, če je njih življenje vsaj ^'^čni zlom. Pastor sam je delno podano na platnu njih fil- trezno mislec človek ki povedujejo, da se v njem prikazuje nekakšen družinski duh. kadar kdo iz družine umre. O kakšnem strahu v župništvu, ki so ga zgradili šele pred polsto-letja, pa niso ljudje do danes ničesar vedeli. Sedanji pastor, ki šteje štirideset let, prebiva v njem štiri leta, je nekemu poročevalcu "Aftenbladeta" izjavil, da so bila prva leta popolnoma mirna. Pred nekoliko meseci pa je prišla v župnišče neka dama z Islandije in lu prenočila. Od tedaj se je začel strah pojavljati. Pastor se je posvetoval že z različnimi uradnimi in učenimi osebami, a nihče mu ni vedel pomagati. Neka okultistična družba bo odposlala posebno komisijo, da bi proučevala nenavadne pojave na licu mesta. Vendar so prebivalci okoliških vasi mnenja, da ne bo ta komisija ničesar opi\*%^1Ia, ker gr® bržkone za halucinacije, ki jih je povzročilo osamelo življenje pastorja in njegove žene. mov. Mlade generacije so prepojene z novimi idejami. Stari svet in stari način življenja jim je neznan, jm bo čedalje bolj oddaljen, generacije pa, ki jih je revolucija preklala v mučno stanje dvojnega načina življenja, tudi niso v starem življenju u- doslej ni verjel v strahove. Sedaj pa vanje verjame. Samopre-vara ali pa hudobna potegavščina po kakšni tretji osebi sta izključeni. V bližini župnišča stoji star grad, ki izvira še iz srednjega veka in o katerem si ljudje pri- Srečko Kosovel: SVETI ŠTEFAN siv njegov obraz je; nad gorami je sprostrto gluho dolgočasje. Tiha kuhinja je polna vsa potic in vina, šala greje, svet se smeje, zbrana je družina. Samo v mojem src« žalost se opila ni. — Tiho na žerjavici brinje zadiši. NAMESTO ANEKDOTE Med nekimi izpiti je znan ^ natom vzel v roke list papirja ga ob vsakem vprašanju, na katero kandidat ni znal odgovoi®-razpolovil. Ko je list končno Postal majhen kakor pisemska znamka, ga je dal z nasnicškoff* kandidatu in dejal: "Tako, zdaj mi na ta list naj pišite, kaj prav za prav znate- LOUIS LAUTIZAR 1193 E. 60th St. 1195 E. 71 St. CHARLES LEVEC 6614 St. Clair Ave. JOS. MODIC 1033 E. 62nd St. LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. ANTON MARTINCIC 5919 Prosser Ave. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. ANTON PRIMC 985 Addison Rd. ima po teit tn j^obo leto ARinOS MOKO ROZINE, BELE H ČRNE OREHOVE JEDRCA, DVOJNE VRHE MED, NAJBOU^I KAVA IN DAJ ZELENJAVA IN SADJE qwpy NEtv vE\y. GEORGE KUHAR 3846 St. Clair Ave. ANTON BARTOL 1425 E. 55th St. LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Road JOHN FILIPIC 104^E. 76th St. JOHN GODNJAVEC 1011 E. 64th St. JENNIE ŽELE 1126 E. 68th St. J. KRECIC 1054 E. 61st St j". LUPSINA 10201 Prince Ave. I'efiele božične praznilce in ^ovo leto želimo rsem tto.^^im odjemaUe^i P^'ijoteljem! ?