Celje - skladišče D-Per 545/1986 1119861047,DEC COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Lelo 14 Rogaška Slatina December 1986 iiiij m «H |i|CL ‘ 1 '*a| H 'l EE | Novoletno voščilo... Da bi bilo leto 1987 delovno uspešno! Vsem delavcem Steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole, njihovim svojcem, že upokojenim sodelavcem obeh kolektivov ter štipendistom in poslovnim partnerjem želimo, da bi bilo leto 1987 delovno uspešno Organi samoupravljanja, družbenopolitične organizacije in poslovodni organi Steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole ter uredništvo »Steklarja« -------------------------. Preberite! Opremo se lahko le na naše delo_____________2 Ne manjka znanja in načina za uspešnejše poslovno leto 3 Gallia Event__________4 Kupcem predstavili izbiro _______________________6 Slab učni uspeh________7 »Česa si želite v prihodnjem letu?«___8 Da bi se le premaknilo 9 Boljši proizvodni rezultati___________H Med novimi obrazi_____12 Izvoz, osebni dohodki, kilometrina in...__12 V novembru 2.086 delavcev________13 Berto Cezovski________13 Kako poteka modernizacija bolnišnice v Celju?___14 Krajani so se odločili »ZA«_________15 Novoletna nagradna križanka___________16 X___________________________J k Letošnje poslovanje in pogoji za gospodarjenje v naslednjem letu... Opremo se lahko le na naše delo! Leto 1986 se bliža koncu. Kmalu bomo prestopili v novo leto 1987, zato je umestno vprašanje, kako smo poslovali v letošnjem letu in kako bomo gospodarili v prihodnjem letu... Končnega obračuna za letošnje poslovanje seveda še ni, vendar vemo, da je Steklarna letos poslovala v izredno neugodnih pogojih. Ekonomska politika države ni bila naklonjena izvoznikom, stimulativni ukrepi za povečevanje izvoza so zamujali več mesecev, inflacija pa je hitro naraščala in zmanjševala dohodek. Kaj se je dogajalo v iztekajočem letu? Tečaj dolarja seje med letom mnogo počasneje prilagajal cenam proizvajalcev, kot se je povečevala inflacija. V enajstih mesecih se je vrednost dolarja, izražena v dinarjih, povečala le za 37%, medtem ko se je vrednost nemške marke tisti čas povečala za 69%, inflacija pa je v tem času dosegla kar stoodstotno stopnjo. Inflacija je odraz povečanja cen na domačim tržišču, kar pomeni, da so cene na domačem tržišču hitreje naraščale, kot so naraščale dinarske cene za izvožene izdelke. Prodaja na domačem tržišču je dajala boljše dohodkovne rezultate; predvsem tistim, ki so izkoristili 'možnosti za hitro dviganje cen. Problem so tudi izvozne stimulacije. Te so bile v letošnjih prvih štirih mesecih za izvozne izdelke v ZDA le 63%. Potem so se povečevale, vendar so šele v oktobru dosegle sorazmerno normalno raven. Dodatna težava pri stimulacijah pa je bilo zamujanje plačil Narodne banke, ki je bilo kar večmesečno, saj je povzročilo dodatne stroške za obresti. Nerealen dolarjev tečaj nizke stopnje izvoznih stimulacij so v največji meri vplivali na izpad sicer načrtovanega dohodka v obdobju januar-junij 1986. Povečanje obresti, obveznosti iz dohodka, amortizacije in materialnih stroškov je tudi zmanjšalo dohodek. Hitrejše naraščanje poslovnih stroškov od naraščanja celotnega prihodka pomeni zmanjšanje dohodka in akumulacije in tudi zaostajanje osebnih dohodkov. Tako konec leta dohodkovne razmere ne bodo takšne, kot si jih želimo. Obračun bo verjetno pokazal negativne poslovne rezultate, česar v zadnjih letih nismo bili navajeni... Izvoz, izračunan v dolarjih, bo letos v primerjavi z izvozom leta 1985 za 25% večji, kar je brez dvoma uspeh. Prav tako smo dosegli pomembne uspehe v razvoju izdelkov za izvoz, saj smo razvili nove serije izdelkov, ki bodo v letu 1987 zagotovili tržno uspešnost. Premalo pa smo še storili za povečevanje proizvodnje, za izplene kakovostnih izdelkov, za večjo kvaliteto dela, za racionalno porabo materialov in energije ter premalo izkoristili druge dejavnike, ki vplivajo na poslovne stroške. Tu so rezerve, ki jih moramo izkoristiti v naslednjem letu! Kaj se nam obeta v letu 1987? Po napovedih zveznega izvršnega sveta bodo v prihodnjem letu uveljavljene bistvene spremembe v gospodarski politiki. Osnovni cilj teh sprememb je zmanjšati inflacijo in poveča- ti izvoz. Spremenil se bo obračunski sistem ugotavljanja in razporejanja dohodka. Novi sistem naj bi omogočil delovnim organizacijam več dohodka za boljše delo in racionalno gospodarjenje ter bolj realno vrednotenje porabljenih sredstev ter premoženja. Spremenil se bo tudi način obračuna bruto osebnih dohodkov, ki bo poleg čistih osebnih dohodkov zajemal le tri prispevke, ostali prispevki se bodo financirali iz čistega dohodka. Takšen način obračuna naj bi racionalno vplival na financiranje družbenih dejavnosti. Pripravljen je tudi predlog za oblikovanje sredstev za osebne dohodke. Po tem predlogu naj bi bil osebni dohodek sestavljen iz dveh delov: iz osebnega dohodka za živo delo in iz dela osebnega dohodka, ki je odvisen od rezultatov tozdovega oziroma ozdo-vega gospodarjenja. Pri tem naj bi osebni dohodek za živo delo predstavljal približno 70% celotnega osebnega dohodka. Predlagatelji sprememb napovedujejo, da bo s tem dosežena večja odvis- Mojster steklobrusilec Janez Poš pri brušenju svečnikovega peclja - foto Z. Novak. nost osebnih dohodkov od vloženega dela. Sploh naj bi bil osebni dohodek mnogo manj odvisen od povečanja prodajnih cen izdelkov ali storitev in od drugih izjemnih ugodnosti na tržišču. Vse to naj bi tudi zagotovilo večjo izenačenost osebnih dohodkov za enako delo. Kaj bo novega za delovne organizacije, ki izvažajo? Po predlogih zveznega izvršnega sveta se devizni sistem ne bo bistveno spreminjal; torej ostaja takšen kot je letos. Izvozni prihodek se bo urejal s tečajem valut; izvozne stimulacije se bo usklajevalo z inflacijo z zamudo. To pomeni, da bodo pogoji gospodarjenja vendarle nekoliko boljši, vse pa bo močno odvisno od stopnje inflacije. Uvoz repromateriala in opreme bo urejen tako, kot je urejen letos. S plačili uvoznega materiala bodo še problemi: za izvoznike bo mogoče nekoliko boljše, kot je letos... Vse to so ocene in predvidevanja, ki temeljijo na predolgih gospodarske politike za leto 1987. Z novimi ukrepi želi zvezna vlada vplivati na delovne organizacije, da povečajo proizvodnjo in izvoz, da boljše izkoriščajo proizvodne zmogljivosti in delovni čas. Kaj lahko Steklarna pričakuje v naslednjem letu? Kar se tiče prodaje izdelkov, imamo ugodne prodajne napovedi za inozem- ska tržišča, saj imamo možnosti za povečanja prodaje za kakšnih 30 do 40%. Na domačem tržišču so možnosti, da s prodajnimi akcijami prodajo še povečamo. Zato bomo morali predvsem boljše delati in gospodarno uporabljati sredstva. Z boljšim delom bomo dosegli večje izplene kakovostinih izdelkov, to pa je osnova za večjo prodajo in za večji dohodek. Menim, da nam država v naslednjem letu ne bo ničesar podarila. Edino, kar nam lahko pomaga, je zmanjšanje stopnje inflacije; ostalo bomo morali storiti sami z delom in z razumnim gospodarjenjem v svoji Steklarni! mag. FRANC ŠRIMPF Delovne usmeritve tozda Dekor v letu 1987 Ne manjka znanja in moči za uspešnejše poslovno leto Zapletene družbene razmere nas silijo v razmišljanje, češ da v nestabilnih časih ni možno kaj dosti planirati. Visoka inflacija pušča sledove tudi v zavesti... To vse vodi v apatijo ali v ravnanje po trenutnih okoliščinah, vendar ne bi smelo biti tako! Z delom v preteklem obdobju v glavnem zadovoljni... V tozdu Dekor imamo prakso, da si zastavljamo cilje, ki gredo v najširšo obravnavo in potrditev na zboru delovnih ljudi. Temeljita analiza preteklega obdobja je podlaga za presojanje, kaj smo naredili dobro in kje smo bili neuspešni... Sedaj že lahko ugotovimo za iztekajoče se leto, da marsičesa nismo uspeli narediti... Tako smo bili precej prekratki v investiranju; nismo v celoti izpolnili plana zaposlovanja; premalo smo naredili za razreševanje stanovanjskih vprašanj sodelavcev; prenizek je bil izkoristek razpoložljivega delovnega časa itn. S tem pa ne bi smel reči, da je bilo vse črno, sgj smo naredili marsikaj. Zabeležili smo visoko rast izvozne proižvodnje (indeks 138), razširili in kvalitetno smo dvignili unikatno proizvodnjo GRY (indeks 200), vpeljali smo proizvodnjo luksuzne darilne embalaže v prostorih bivše osnovne šole Podsreda, povečali smo v lastni režiji prodajalno za 36 m2 in povečali prodajo v njej z indeksom 291,1. In še bi se dalo našteti nekaj svetlih O točk v našem poslovanju za leto 1986! W Velika prizadevanja za doseganje planov kažejo, da smo bili venomer pripravljeni prijeti za delo - tudi v prostih sobotah, nedeljah ali v nočnih izmenah, in pričajo, da je naša skupna zavest zelo visoka. Žal pa smo ugotovili, da nam je visoki delež proizvodnje za izvoz neusmiljeno rezal dohodek s škarjami, ki jih je imela v rokah sprotna dnevna ekonomska politika. Seveda ni prijetno za lastno motiviranje govoriti le o proizvodnih odnosih ali uspehih, na'drugi strani pa ugo- , tavljati, da nam’ustvarjeni dohodek ne dopušča tudi ustrezne delitve za osebne potrebe ljudi. Velika stvar je doseči takšen odnos do lastnega kolektiva oziroma organizacije, ko verjamemo, da smo združeni sposobni premagati sedanje težave in dočakati boljše čase. Rešiti ključne naloge... Kakor v celotni delovni organizaciji Steklarna - tako tudi v tozdu Dekor načrtujemo za leto 1987 nekaj ključnih nalog. Proizvodnja brušenega kristala, ki je znatno dosegla 550.000 kosov, zahtva nujen investicijski poseg v po-limici in nevtralizaciji. To bo velik zalogaj, ki pa je nujen, saj sedanja kapaciteta ne ustreza več. Prav tako je del brusilnih strojev tehnično neprimernih za proizvodnjo; in premalo imamo tudi diamantnih strojev, kar predstavlja v sedanjih delovnih razmerah neenak položaj glede na Sortiment izdelkov... Nujno moramo zato storiti več za boljše delovne pogoje praktično v vseh oddelkih, zlasti v brusilnicah (estetska ureditev, prezračevanje, aktiven odmor itd.). Pri zaposlovanju smo upoštevali dinamiko na osnovi štipendiranja, povratnikov iz JLA, povečanja potreb v oddelkih embalaže, vezalnice in drugje. Tako smo prišli do planiranega števila zaposlenih na koncu leta 1987 -241 delavcev v tozdu, oziroma na sami lokaciji 252. To pomeni dinamiko povečanja števila zaposlenih v primerjavi z letošnjim za 13,1%. Več znanja v izdelke... » V razvojnem konceptu dajemo nadaljnjo težo razvoju unikatne proizvodne GRY programa, ki nsy bi ga delalo 35 brusilcev in graverjev. Enaki so cilji oddelka za izdelavo unikatne darilne embalaže z 8 delavci. Tako imamo že izdelano celotno specifikacijo te ponudbe, ki zajema od specialnih se-tov-kompletov po namenu do umetniške gravure, ljubiteljskih kolekcij (lov), ornamentalnih narodnih motivov (log), poslovnih daril itn. V pripravi je tudi minikatalog ali prospekt za program GRY. Ker se zavedamo ogromnega pomena znanja pri uresničevanju tega programa, pričnemo že januarja nadalje- valni tečaj likovne in umetnostne vzgoje, ki ga bo vodil profesor P. Krivec. Računamo tudi na vključitev naše štipendistke z likovne akademije, planiramo strokovne ekskurzije za graverje in oblikovalce, v pripravah imamo organizacijo tako imenovane graverske kolonije, v katero želimo povabiti dva ali tri znane svetovne oblikovalce in graverje. Da bi zadeva tekla čim bolj ubrano in skladno z namenom opredelitve, bomo v prihodnjem letu vodili akcijo za ustanovitev muzeja steklarstva na Podsredškem gradu. V orientaciji za čim večji strokovni pristop k stvari računamo tudi na postopke, da bi morebiti pri določeni vzgoj no-izobraževalni ustanovi pripra- vili ustrezen program za oblikovanje stekla ali upodabljanje na steklu, ki bi imel značaj šole za oblikovanje in ki bi deloval v Kozjem kot dislociran ali izločen oddelek ljubljanske Srednje šole za oblikovanje. Hkrati s temi predvidenimi aktivnostmi bomo namenili čim več pozornosti raziskovanju na predmetnem področju - od tehnike do marketinga in obratno. Pri teh usmeritvah računamo ob utečenem sodelovanju v okviru de-signa Steklarne, tehničnega sektorja in komerciale, tudi na ustrezno pomoč in sodelovanje institucij v širši skupnosti. Kako rešiti stanovanjske zagate...? V tozdu Dekor se spet ubadamo z žgočimi stanovanjskimi težavami delavcev. To nam dela posebne težave, ker takšnih problemov v sosednjih tozdih nimajo, pa zato pomeni, da v Kozjem še ne predvidevamo skupne družbene gradnje stanovanj... Pričakujemo torej razumevanje kolektiva Steklarne »Boris Kidrič«, kako bi prišli do ustreznih rešitev. Še bi se dalo govoriti o težavah, ciljih in željah, pa bodi za tokrat dovolj! Ob koncu naj izrazim željo, da bi novo leto prineslo vsem veliko osebnega zadovoljstva, da bi bilo v naših skupnih močeh dovolj znanja in volje za uspešnejše poslovno leto. Storiti moramo vse, da bomo čutili še večjo pripadnost kolektivu in zaupanje v obetavno prihodnost v njem! JOŽE BOŽIČEK Še eno uspešno pospeševanje prodaje Gallie v ZDA Gallia Event Po večkratnem nagovarjanju Steklarjevega urednika, naj že tudi jaz kaj napišem v časopis o tem našem potovanju po Ameriki, in ker pravi, da sem pravzaprav to tudi dolžan narediti, sem poskušal opisati naša »ameriška« doživetja z druge plati, ne pa kot suhoparno poročilo, češ da smo tudi letos bili tam in da je vse v redu...! Kaj je Gallia Event? Preprosto bi lahko rekel, da je to nekakšen praznik Gallie v Mayevih trgovinah v Ameriki. Mogočne trgovine in nakupovalni centri Kdo je May? To je bil možak, ki seje v začetku tega stoletja bavil s prekupčevanjem nepremičnin. Potem je na teh zemljiščih začel zidati trgovine, dobro uspel in začel po vsej širni Ameriki kupovati druge trgovine, katerim ni šlo ravno najbolje. Ker se pa vsak človek stara, je tudi Mayu enkrat odzvonilo. Trgovina je prišla v roke več akci-onarjem. In od tod tudi sedanje ime May Co (companija). Seveda so v nekaterih mestih stara imena še ostala. Tako smo bili v Den-veiju v trgovinah MayCo Daninels & Fisher, v Portlandu je ostal Mayer & Frank, v Pitsburgu je Kaufman. Seveda še MayCo vedno kupuje nove trgovine in gradi nove, pa je sedaj nekje na petem mestu moči v Ameriki. Trgovine so v strogih centrih mesta, segajo do 13 nadstropij in Kvadratura nogometnega igrišča v enem nadstropju ni redkost. Na velikih prostranstvih, kot je Kalifornija in drugod, pa May gradi takoimenovane so-ping centre (šoping = nakupovati). May'Co kupi zemljišče, zgradi več tr- govin pod eno streho, eno zadrži za sebe, druge proda. To je mogoče površina kot center mesta Celja. Tako so nam povedali, da je v enem takem kompleksu poleg sedmih velikih kot je MayCo, še 185 manjših trgovinic, butikov itn. Tu je tudi zabaviščni center s številnimi malimi okrepčevalnicami in z večjimi restavracijami, sem prihajajo ljudje nakupovat in na zabavo tudi po sto in dvesto kilometrov daleč. In tu ostanejo tudi po ves dan ... MayCo v svojih trgovinah prodaja skoraj vse - da ne bi ponovili tisto reklo, od šivanke do lokomotive ... Šivanko imajo sigurno, lokomotive pa nisem videl. Sicer pa prodajo zares skoraj vse, od oblek, preprog, kozmetike ... Kristal prodajajo običajno na nadstropju, kjer prodajajo tudi vse za stanovanje, kar gre v kuhinjo, dnevno sobo, spalnico, kopalnico ... akustične aparate. Gallia Event - praznik Gallie Gallia se v Ameriki prodaja že skoraj 30 let. Prodaja jo tudi Macys. V življenju je pa tako - vsaj običajno, čeprav ne vem, ali je prav ali ne - da hočeš še in še .. Če že neka stvar dobro gre ali pa malo pojema, iščemo načine, da bi jo izboljšali. Tako je v Los Angelesu gospa Vendy, zadolžena za prodajo kristala v vseh Mayevih trgovinah, prišla na idejo, da prodajo gallie malo »pospeši«. Končni cilj je zaslužiti več denarja. Za to pa je, seveda, potrebna močna reklama ... V ta namen so oznanili Gallia Event, nekoliko znižali cene, dali oglase v časopise na dveh velikih straneh, da bo demonstracija brušenja in pisanja po kupčevi želji in zastonj. Vsaka trgovina je poslala okoli 2.500 pisem, v kateri jih Tanja vabi na Gallia Event. V tistem, ki so že kdaj kupili gallio, saj imajo vse v registru ... Učinkovita reklama - dober posel. V eni trgovini so v enem dnevu prodali za 12.000 dolarjev gallie. To je bil rekord. Prvo leto smo bili v osmih trgovinah v Los Angelesu in San Diegu, drugo leto so priključili še Denver in Portland. Akcija je zastavljena vedno širše Letos smo bili v Los Angelesu, San Diegu, Denverju, Portlandu, Clevelandu in Pitsburgu. S tem, ko ljudje kupujejo gallio, ko se pogovarjajo z nami, izvejo tudi za ime Rogaško, kje je to, kakšen je ustno pihan kristal in ročno brušen. Da je najlepši v tistih trgovinah, pa tako sami vidijo. In mislim, da to niti ni samo stvar okusa, saj je že kar 30 let na policah, ki se širijo, dobivajo svoje ime in pomen ... Vse to zares ni mačji kašelj. To v Ameriki težko dosežeš! Rogaška je vedno bolj čvrsto na policah. In to bomo dosegli še naprej samo 4 z dobro kvaliteto, zanjo pa bi lahko še marsikaj napravili, saj včasih prinesejo kaj takega, da ne moreš verjeti, kako je prišlo v škatlo. Takrat bi se človek najraje skril pod mizo. Navadnemu smrtniku, kot sem jaz, je pisanje o tem pravi napor. Lažje bi zbrusil veliko vazo. Lažje bi to povedal. Toda, ali sploh to koga zanima? Po mojem mnenju smo doživeli v teh petih letih veliko lepih, interesantnih stvari, presenetljivih za naše pojme. Kaj vse smo videli, koga vse smo srečali! Tudi naše ljudi, ki niso kupovali gallio, pa so vseeno vezani na Jugoslavijo, ali ljudi, ki sicer niso naše gore list, pa so že bili pri nas in ne bodo tega nikoli pozabili. Naj pišem o avionih, o pogledu na ameriška mesta podnevi in ponoči, kar je prav šokatno, če pomisliš, koliko električne energije imajo in koliko je zmečejo vstran. Koliko porabijo papirja, vode, bencina, hrane! Kako zgleda-jo njihove hiše z okolico, njihove ceste! Toliko je tega, da bi lahko nastala knjiga, vendar je zame prenaporno vse to spraviti na papir. Srečanja z ljudmi najbolj zanimiva Mislim, da je treba omeniti vsaj nekaj srečanj z ljudmi, ki ostanejo za dolgo v spominu ... Na primer tisti, ki so kupili po 24 komadov kelihov iste oblike in sedaj vsako leto dopolnjujejo svojo zbirko ter sprašujejo, če je še kaj novega. Naši ljudje, ki živijo v Ameriki, pri- dejo po nas, nas zapeljejo k sebi domov, da preživijo skupaj z nami v pogovoru včasih do dveh zjutraj in nas potem zapeljejo nazaj v hotel; mogoče tako daleč, kot je od nas v Rogaški do Celja. Pa jim to še daleč ni! Interesantno je bilo srečanje s človekom, ki je bil v vojni misiji med vojno pri Titu. Ali gospa Maja iz Denverja, ki je preživela Auschwitz, nemško koncentracijsko taborišče na Poljskem. Pri njej sva bila s sodelavcem Tugom na večerji po deseti uri, ko sva končala delo, in naju je ob treh zjutraj pripeljala nazaj v hotel. V Pitsburgu so Slovenci po predstavi v operi prišli po naju in naju peljali v restavracijo, kjer so se zbrali. Po pogo- Oglas velikosti 27x26 cm, objavljen v enem izmed ameriških dnevnikov, ki je reklamiral naše izdelke! STEM AND GIFTWARE FOR YOURSELF OR HOLIDAY GIFTS YOUR CHOICE sale14.99E SAVE ON TEN StZES OF EXCLUSIVE GALIJA FULL CRYSTAL STEMWARE Save on the timetess elegance of this renowed full lead crystal. Mouthblown, handcut and hand engraved by expert craftsmen in Rogaška, Yugoslavia. Enhance your tabtesetting with the mutti-faceted beauty of classic Ga*a stems. Choose generously proportioned gobtet, wme, flute, hock wir», saucer Champagne, cordial, brandy, hibal, double old fashkxi, iced tea. / \ GALUA GFT WTTH $50 PURCHASE; A MINI BUD VASE The vase (a $15 value) isourgiftto you, with each $50 Gatiia purchase, while supptes last. Limrt of one vase per customer. SALE 39.99 SALE 19.99 SALE 11.99 REG. $15 FROM A COLLECTION 5’bowl Ring holder Dinnerbell ANNUAL GALLIA CRYSTAL & ROYAL ALBERT CHINA SALE UAL EVENTS, GIFTS WITH PURCHASE, FREE TABLETOP DRAWING! vom so naju ob dveh zjutraj vozili po Pitsburgu in razkazovali mestne znamenitosti. Zakaj ponoči? Zato, ker podnevi vsi delamo. Našla pa se je tudi nečakinja nekega kapetana Draže Mihajloviča in nam tolmačila, kako da je bil Draža famozna osebnost. Ko pa ji je Tugo dejal, da je na napačni strani, se je hitro umaknila. Ogromno pa je ljudi, ki pridejo in povedo samo to, da so njihove korenine iz Jugoslavije. Ne znajo niti ene naše besede, vendar se jim dobro zdi, da smo tam ... In že s tem, da smo tam, da se ve, da smo prisotni v Ameriki, se steklarni ime utrjuje ... Smo že blizu Waterfor-du po tem, koliko smo poznani, pa še vedno zelo daleč. Toda kakovost, doslednost in stalna aktivnost na tržišču ZDA nam edino lahko zagotovijo nadaljnje izboljšanje našega položaja! KARLI HOLEŠEK Dnevi kristala Rogaške v trgovski hiši Merkur v Mariboru Kupcem predstavili izbiro V času od 2. do 10. decembra smo v trgovski hiši Merkur v Mariboru organizirali dneve prodaje rogaškega kristala. Za to priložnost smo se dogovorili o povečanem odvzemu naših artiklov in to v vrednosti nad 26 milijonov dinarjev po prodajnih cenah. Tako so kupci imeli možnost pestre izbire domačih in izvoznih serij. Naše izdelke so prodajali na dveh prodajnih mestih in sicer v prtličju, v tako imenovanem darilnem bazarju, ter v kletni etaži, kjer je oddelek za prodajo stekla. Oba oddelka sta bila obeležena z reklamnimi napisi, izobešene so bile fotografije Steklarne ter fotografije o izdelavi steklenih izdel- kov, prav tako pa so bili izobešeni napisi z zaščitnim znakom Rogaška -svinčeni kristal. Rekjamna izložba pred Merkurjem je bila aranžirana samo z našimi izdelki. Ves čas prodajne akcije so na oddelku stekla predvajali video kaseto s prikazom proizvodnje iz naše Steklarne, po internem radiu pa so vseskozi objavljali informacijo o organizaciji prodajne akcije. Tri dni prodajnih dni rogaškega kristala, od 3. do 5. decembra, pa so naši graverji vpisovali napise na kuljene izdelke. Prispevek lahko sklenemo z ugotovitvijo, da kaže tudi v bodoče večkrat organizirati podobne akcije, za kar so iz maloprodaje zelo zainteresirani. MIRAN GAJŠEK V mariborski trgovini Ambient pride takole razstavljeno steklo res do pravega izraza! - foto. Z. Novak Naši štipendisti se v Steklarski šoli ob prvi konferenci niso najbolje odrezali! Slab učni uspeh Tudi v tem šolskem letu se ponavlja slika iz prejšnjih let! Naši štipendisti, ki študirajo na Steklarski šoli, imajo precej negativnih ocen; nekateri kar po več hkrati. Izjema so le dijaki tretjega letnika, med katerimi ima negativno oceno in to iz matematike v razredu s tridesetimi dijaki le četverica. Če smo začeli s tretjim, nadaljujmo z drugim letnikom! V njem je stanje zelo porazno. Od 43 brusilcev v srednjem programu jih je 28 negativnih, kar znese celo 65%. Od teh 28 jih je osem s po tremi ali celo več negativnimi ocenami. Največ negativnih ocen pa imajo v tem letniku učenci iz matematike, precej tudi iz fizike. Še slabši kot brusilci so pihalci. Od petih štipendistov so kar štirje negativni. Najbolj preseneča slab uspeh v prvem letniku. Od sedmih štipendistov v smeri steklarski tehnik sta dva negativna. Na IV. stopnji je od 16 brusilcev sedem negativnih, od tega imata dva kar šest in eden pet negativnih ocen. Nič bolje se niso odrezali pihalci. Od sedmih so štiije negativni, kar dva pa sta s po štirimi negativnimi ocenami. V skrajšanem programu je stanje malo boljše, vendar ne prav dosti. Od 13 brusilcev je pet negativnih ter od sedmih pihalcev trije. Vendar število negativnih ocen pri posameznikih ni tako veliko kot v srednjem programu. Kaj storiti z neuspešnimi učenci? Če povzamemo zgornje ugotovitve, z uspehi naših štipendistov v šoli nikakor ne moremo biti zadovoljni. Sicer pa je to problem, ki se vleče že vrsto let. Vedno znova pa tudi razmišljamo, na kakšne načine oziroma s katerimi ukrepi bi stanje lahko popravili. Razgovori s problematičnimi učenci in njihovimi starši ne rodijo kakšnih posebnih uspehov. Če učenci sami niso zainteresirani za svoj šolski uspeh, jih težko prepričaš, da morajo ocene popraviti. Večkrat smo že razpravljali o tem, da bi učencem začasno ustavili izplačevanje štipendije, dokler ne popravijo negativnih ocen. To bi morda pomagalo, vendar se nikoli nismo mogli dokončno odločiti za to varianto, saj določila pogodb o štipendiranju tega ne vsebujejo. Na motivacijo učencev za učenje najbrž precej vpliva dejstvo, da se lahko zaposlijo v steklarni, čeprav šole ne končajo (vsaj fantje). Tako nekateri upoštevajo samo materialno plat in celo razmišljajo, da se jim šole sploh ne splača obiskovati. Kakorkoli, zaenkrat smo se na odboru za strokovno izobraževanje dogovorili, da bomo počakali do prvega polletja in se nato odločili za ustrezne ukrepe, kolikor bo uspeh še vedno tako slab. Slab uspeh v prvem letniku Če smo zgoraj napisali, da nas še posebej preseneča slab uspeh štipendistov v prvem letniku, smo pri tem mislili na dejstvo, da smo po dolgem času razpisali manj štipendij kot je vpisanih učencev. Logično bi torej bilo, da se bodo učenci z ozirom na večjo selekcijo bolj potrudili. Vendar pa moramo priznati, da jih s politiko dodeljevanja štipendij k temu nismo ravno vzpodbudili. Čeprav smo pri steklarskih tehnikih in brusilcih (pihalcev je namreč še vedno premalo) imeli možnost, da dodelimo štipendije res najboljšim, smo napravili prav nasprotno. Kakor pravijo na šoli, smo štipendije dodelili prav slabšim učencem. Pri dodeljevanju štipendij namreč nismo upoštevali ne uspeha pri dosedanjem šolanju, ne rezultatov testiranja, pač pa smo se oprli predvsem na dejstvo, ali so ali niso učenci otroci delavcev, zaposlenih v sttiklarni. Sicer je prav, da delovna organizacija pomaga svojim delavcem šolati otroke, vendar pa bi za to najbrž morali poiskati kakšne druge oblike. Ker nas samoupravni sporazum o štipendiranju zavezuje, da svoje štipendiste tudi zaposlimo, bi pri dodeljevanju štipendij vendarle morali malo bolj upoštevati tisto, kar je za učence prva in osnovna dolžnost - to je njihov šolski uspeh. Že večkrat se je namreč v praksi pokazalo, da izrek »slab učenec - slab delavec« še kako drži. In kot delovna organizacija bi morali biti zainteresirani, da zaposlujemo pridne, poštene in razgledane delavce. JASNA REBERNJAK Vprašali smo naše sodelavce: »Česa si želite v prihodnjem letu?« Že precej dolgo je tega, da nismo slišali glasu naših sodelavcev. Ob iztekajočem letu smo jim zato zastavili v naslovu zapisano vprašanje in povedali so... Franc Galun, mojster steklopihalec iz tozda Osnovna izdelava »Iz Steklarja smo izvedeli, da se nam za prihodnje leto obeta za izvoz dovolj dela. Upam, da se bodo uredile tudi težave pri novi peči in linijah, saj se sicer lahko znajdemo v resnih težavah. Včasih imam občutek, da bi se vsak moral bolj posvetiti svojemu delu in za njim tudi stati. Sedaj je preveč nervoze in vsi smo preveč napeti. Želel bi si, da bi bilo v prihodnjem letu boljše z našim dohodkom in osebnimi dohodki, ki zopet močno zaostajajo in da bi ustrezneje bilo vrednoteno delo steklopihalcev. Tudi v naši družbi bi bilo treba marsikaj storiti in spremeniti, da bomo enkrat le videli izhod iz sedanjega kočljivega položaja. Upam, da se bo vsaj nekaj od tega uresničilo? Vsem sodelavcem pa želim v prihodnjem letu obilo uspehov!« Slavko Špiljak, brusilec v grobi brusilnici, tozd Dodelava »Mislim, da bi v bodoče tako v družbi kot našem kolektivu potrebovali Franc Galun, mojster steklopihalec več reda in discipline. Naše delo v grobi brusilnici je v primeijavi s steklopi-halci na primer premalo ovrednoteno, če pri tem upoštevamo pogoje dela. stoječe delo s škodljivim peskom, vlago, hrupom in drugim. Upam, da se bo na tem področju kaj spremenilo, da se bo bolj slišala in upoštevala beseda delavcev, da bodo med dobrimi in slabšimi naredili večje razlike. Dober in prizadeven delavec naj bo res temu primerno nagrajen. Vsem skupaj pa ob prehodu v novo leto želim dosti sreče!« Štefica Novak, steklobrusilka v tozdu Kristal »V letu, ki je za nami, smo morale brusilke včasih res težaško delati. Vse več je dela s težkimi, zahtevnimi artikli. Za v bodoče bi si želela, da bi se delo nas brusilk bolj cenilo, da bi tudi me imele možnost za napredovanje, ne pa da smo sedaj 'zabetonirane’ pri 75%. To ni pošteno, saj delamo prav tako vsa zahtevna dela. Želim si tudi, da bi stalno imeli dovolj dela in da bi bilo na splošno življenje drugo leto vsaj malo boljše. Ni mo- Štefica Novak, steklobrusilka ja navada, da bi tarnala, a priznati moram, da se živi vse težje. Tudi mož je zaposlen v steklarni. Dela v Straži in tam imajo še precej slabše osebne dohodke kot pri nas. Zato moraš res dobro obrniti vsak dinar, da skrbiš za dva otroka in plačuješ vse, kar je potrebno za vsakodnevno življenje. Skratka, da se bo drugo leto le obrnilo nekako na boljše, vsem sodelavcem pa želim obilo zadovoljstva v letu 1987!« Dragica Gmajnič, steklobrusilka iz tozda Dekor Kljub petindvajsetim letom sodi Dragica v tozdu med delavce z daljšim stažem in med tiste, ki vlečejo, kot temu pravimo ... »Želim si marsikaj, uresničitev želja pa je večkrat odvisna od več okoliščin. V okolju, kjer delam, si želim več medsebojnega spoštovanja, več tovarištva in boljšega odnosa do dela, kajti potem bodo za nas vse skupaj načrti lažje uresničljivi... Narediti moramo več za izboljšanje delovnih pogojev in tu mislim na boljšo oskrbo z diamanti in kvalitetnejšimi brusi ter brusilnimi stroji. Pogrešam tudi aktivni odmor -rekreacijo, česar sedaj ne delamo, ker nimamo kvalitetne glasbene opreme. Desene, ki jih bomo delali, naj bodo primernejši tudi za ženske, saj so ne- Slavko Špiljak, brusilec 9 kateri le preveč težaški. In da bi bil kakšen normativ manjši. Na ostale pogoje in življenje v tozdu pa nimam večjih pripomb. Poleg dela v tovarni pa je še, seveda, dovolj skrbi. Novograjena hiša še nima centralnega ogrevanja, nima fasade; tukaj je dvoje malih otrok. Vse to je veselje in skrb. Osebni dohodki so močno prekratki za vse dražje življenje. Želim, da se cene enkrat vendarle umirijo in da bi začeli živeti nekako bolj mirno. Naše zahtevno steklarsko delo, ki teija osemurno vpetost, nam bi moralo prinašati ustreznejšo nagrado. Da bi to bilo mogoče, želim večjo poslovno uspešnost celotne delovne organizacije. Upanje in želje se ponavadi ne uresničujejo, kot si želimo. Jaz pa želim vsem sodelavcem v Kozjem, Rogaški in Dalmaciji, da se jim uresniči v novem letu največ načrtov. Želim veliko sreče, zdravja, medsebojnega spoštovanja in razumevanja, veliko poslovnih uspehov naše organizacije in čim manj reklamacij v letu 1987. Srečno!« Slavko Čoh, mojster steklobrusilec v tozdu Kristal »V letu, ko se izteka, smo bili v naši delovni organizaciji na nekaterih področjih našega dela uspešni, na nekaterih pa nekoliko manj. Na področju družbenega standarda nam je uspelo odpraviti večino perečih stanovanjskih problemov; v skladu z razpoložljivim denarjem smo financirali tudi zasebno stanovanjsko gradnjo. Če ocenjujemo uspešnost našega poslovanja skozi dohodek in naše osebne dohodke, pa ni razlogov za zadovoljstvo. Pri tem je bilo res precej objektivnih razlogov, saj ekonomska politika ob poznani stopnji inflacije res ni bila naklonjena izvozu, precej pa je bilo tudi naših slabosti. Menim, da zaenkrat še premalo daje nova investicija in da tudi nismo še dovolj organizirani na mnogih področjih, vendar bi se omejil predvsem na proizvodne plane v bru-silnici, ki jih ni mogoče uresničevati predvsem zaradi tega, ker nimamo pravočasno na razpolago gladkega stekla. Za drugo leto bi želel, da bi bili naši povprečni osebni dohodki vsaj za toliko odstotkov nad republiškim povprečjem, kot so sedaj pod njim. Da dosežemo ta cilj in vse ostale, ki si jih bomo v kolektivu zastavili, bi bila moja želja in gotovo želja naš vseh. No, pa srečno!« Rozina Šipec, vodja knjigovodstva, DSSS »Predvsem si želim, da bi mi v računovodstvu prihodnje leto operirali z lepšimi številkami; da bi bilo več dohodka. Prav tako se sedaj že izgubljamo v gori predpisov, uradnih listov -skratka prava papirnata vojna. Prav tako si želim, da bi se enkrat nehala omalovaževati vsa dela, ki niso ravno neposredno proizvodna. Za uspešno delo v teh težkih časih so te druge službe toliko bolj potrebne in le s skupnimi močmi bi nam lahko šlo bolje. Želim si tudi, da bi se že nehal ples cen in da bi se začelo delati bolj umirjeno in preudarno. Predvsem pa vsem skupaj želim obilo zdravja in sreče v novem letu!« Milan Levstik, vodja elektrolinije v tozdu Osnovna izdelava »Moja največja želja je, da bi naša linija začela delati z mnogo boljšimi rezultati, kot dela sedaj. Gotovo veste, da smo imeli velike težave z uvajanjem novih delavcev in elektropečjo. Upamo, da bomo v novem letu naredili na tem področju pomembne premike na bolje in da bomo dosegali planirane rezultate ter tako zadovoljili sebe in vse, ki to od nas pričakujejo. Tudi v naši družbi in sploh v gospodarskem sistemu bi bilo potrebno več Slavko Čoh, mojster steklobrusilec iz izrečenih želja je razbrati... Da bi se le premaknilo... Ko sem prebiral želje naših sodelavcev, objavljene na naslednjih straneh časopisa, me je vendarle zamikalo, da bi k vsemu temu še nekaj dodal. Iz vsega povedanega je razbrati, da ljudje še kako razumejo težaven položaj, v katerem smo se znašli kot delavci naše delovne organizacije in širše kot člani naše družbe. Precej jasni so jim oziroma so pa nam tudi izhodi iz te krizne situacije; več kakovostnega dela, reda, discipline in odgovornosti, boljše gospodarjenje in pravo plačilo za dobro delo — neglede na to, kakšno delo kdo opravlja. Ali niso to besede, kijih poslušamo že leta ? So, ampak sedaj so potrebna dejanja! Bobu je treba reči bob. Vsi pričakujemo, ob strpnosti glede na to, da iz leta v leto živimo slabše, vsaj majhen premik, ki bi pokazal, da se nam ob doslednem uresničevanju zapisanega vendarle obetajo boljši časi. Občutek nemoči in apatičnosti morajo zamenjati delavni zagon, odločnost in volja, da presežemo sedanji nezavidljiv položaj. Pri tem bodo gotovo potrebne žrtve, ampak brez njih se ni nikoli pisal lepši dan. Prej, ko bomo to spoznali - in kaže, da smo temu danes bližje kot kdaj koli, prej bomo krenili naprej. Pa čeprav bo to le majhen korak, bo vendarle korak naprej! Iz odgovorov je tudi zaznati, da nam v našem kolektivu ne manjka težav, neurejenih vprašanj, nerazrešenih dilem, ki nam grenijo vsakdanje življenje. A kaže se tudi pripravljenost sodelavcev, da si z lastnim prizadevanjem zagotovimo lepši jutri... Torej nas čaka prihodnje leto obilo dela, reševanje nakopičenih težav, a tudi vera in prepričanje v naše moči! Da bi se le premaknilo...! B. N. Adolf Polšak, ključavničar Rozina Šipec'vodja knjigovodstva reda in manj papirnate vojne. Sedgj se dogaja, da moramo kar po šest mesecev čakati na uvoz potrebnega rezervnega dela, namesto da bi imela tovrstna proizvodnja, ki veliko izvaža, vso prednost... Prav zato delamo veliko tudi na tem, da bomo v bodoče čim manj odvisni od tujine in uvoza... In doseči moramo razmere, da bomo v družbi manj razpravljali in govorili, ampak ustvarjali za večjo učinkovitost. Ngj na koncu v upanju, da se nam bodo želje uresničile, vsem zaželim zdravja in uspehov!« Adolf Polšak, ključavničar, tozd Servisne dejavnosti »Ker sem v Steklarni odvisen od svojega dela in osebnega dohodka, ki ga za to prejemam, si želim, da bi naša delovna organizacija v letu 1987 poslo- vala uspešnejše, kot je poslovala v iztekajočem se letu. In želim, da bi čim prej izšli iz sedanjega kritičnega položaja. Želim si tudi, da bi se enkrat že nehalo vrtoglavo naraščanje cen; vsaj tistim artiklom, ki so za življenje nujno potrebni. Saj vemo, da tisti, ki živimo samo od osebnega dohodka, težje shajamo in krpamo konec s koncem. Sicer pa je kču malo upati, da se bo kaj bistveno premaknilo ob sedanjem načinu dela in gospodarjenja, kajti tisti, ki nam krojijo usodo, trmasto vztrgjajo pri starem in jim je, izgleda tako, kaj malo mar za naše samoupravne odločitve. Želim si tudi, da bi bili sproti in še bolje informirani o stanju v naši delovni organizaciji, da bi strnili vrste in skupaj našli izhod iz težavnega položaja. Na koncu vsem sodelavcem obilo sreče!« Valerija Šturbej, kuharica Valerija Šturbej, kuharica, tozd Delavska restavracija »Vse delavke v Delavski restavraciji si želimo, da bi čimprej zgradili nov obrat družbene prehrane. Tako bi bilo za nas delo lažje, lahko bi pripravljale kvalitetnejše malice in delavci bi bili zadovoljnejši. Prav tako bi si želela, da bi bili nekateri delavci manj nesramni pri delitvi hrane in da ne bi puščali umazanije okrog obrata. Z možem tudi upava, da bo v 1987 letu lažje dobiti stanovanjski kredit. Začela bi zidati prizidek in si uredila primernejše stanovanje, kot se štiričlanski družini spodobi. Vse to bo pa mogoče le, če bo prihodnje leto boljše kot letošnje; če se bodo umirile tudi cene. V upanju, da se bo uresničilo vsaj del teh mojih želja, želim vsem skupaj v 1987. letu obilo sreče!« Milan Levstik pri svojem stroju... Napokon vijest i iz Vrgorca! Bolji proizvodni rezultati Poslije dugo vremena želimo dati mali doprinos informiranju rad-nih ljudi o stanju u ovom OOUR-u. Naše najavljivanje nije rezultat pasivnosti, kao što bi se na prvi pogled moglo zaključiti, več izčekivanja boljlh radnih i poslovnih rezultata. Ovo ne znači, da su ti rezultati i ostvareni. Pažljivom promatraču ne može promači, da se u ovom OOUR-u radnl rezultati kontinuirano izboljšavaju, mada ne tako brzo kako bi mogli I trebali. NO, ZNAMO I TO, DA NIŠTA NIJE TAKO SKUPO KAD JE LAKO OSTVARIVO (za utjehu)! Što sve željeno nije i ostvareno, um-nogome je doprinjela i naša udaljenost od sjedišta radne organizacije, kao i veličina iste, a time i problema, sa koji- Opravičilo V zadnji izdaji našega časopisa smo objavili pričujočo fotografijo, pripisali pa smo neustrezen podpis. Slika prikazuje sodelavca Franca Lozičkega med oblikovanjem novega izdelka! Bralcem, zlasti pa tovarišu Loziške-mu, se opravičujemo za napako! UREDNIŠTVO ma se svi skupa suočavamo. Kad torne dodamo još naše specifičnosti (opremljenost, kadrovska struktura, dodatna opterečenja...), realno i nije za očeki-vati mnogo više od postignutog. Analizir^juči poslovne rezultate prvih devet mjeseca ove godine, može-mo vidjeti da su nam materijalni tro-škovi u povoljnijem odnosu prema ukupnom prihodu, izdvajanja od do-hotka takodjer nisu iznad prosjeka, a dohodak po zaposlenom je daleko ispod, na 70% od prosjeka u radnoj organizaciji. Bruto osobni dohodak u čistom dohotku je 91%, a isti je po zaposlenom mjesečno 64,121 dinara. Ovakve razlike proizlaze, djelom, zbog razlika u produktivnosti, što se u cjelosti ne može torne pripisati, več su rezultat drugih okolnosti, objektivnih i subjektivnih. Ipak, nitko ne može pobiti ekonomske rezultate zajedničkog rada, iako još uvjek ima dosta prostora za podizanje istih na viši nivo. Proizvodnja u komadima se povečava iz godine u godinu, što je rezultat večeg rada, večeg broja brusača kao i strukture proizvoda, koji u sebi zadrže manj e jedinica vremena. Takvo kreta-nje ne može pratiti oprema s kojom razpolažemo, posebno kiselinska po-limica. Rezultat ovakvog stanja je trenutno usko grlo u polirnici, koja ne može zadovoljiti potrebe Vrgorca i Kardeljeva, a ne vidimo do kada če sve ovo potrgati. Trenutno se po ovom pitanju može intervenirati planiranjem proizvodnje sa više jedinica vremena po jedinici proizvoda. Naša gledanja na sutrašnjicu su sva-kako optimistička, j er ima prostora za još veče učešče u ukupnim rezultatima radne organizacije, a to i jest cilj i interes svih nas... SREČKO PERVAN Pogled na obrate našega tozda v Vrgorcu v Dalmaciji Spis učenke iz Steklarske šole Med novimi obrazi... Nestrpno sem pričakovala prvi septembrski dan. V meni je bila ena sama misel: misel, kakšne sošolce bom imela... Ko sem prvi dan izstopila na avtobusni postaji pri Steklarni, sem bila vznemirjena. Z negotovimi koraki sem počasi šla proti šoli. Nikjer nisem videla sošolca, ki bi šel zraven in se z mano pogovarjal, kot je bilo v osnovni šoli; bila sem sama med tujimi ljudmi. Precej časa je minilo, preden sem prišla do šole. Zunaj ni bilo nikogar. Stopila sem po stopnicah v šolo. Tu je bilo že nekaj prvošolcev, ki so me radovedno ogledovali. Tudi jaz sem jih gledala, saj tudi jaz nisem poznala nikogar. Sla sem po stopnicah v prvo nadstropje, tu je bilo še več učencev, še več novih obrazov. Postavila sem se k steni in jih opazovala. Nekateri so bili zelo glasni, nekateri pa so tiho in zamišljeno stali ali pa sedeli. Na razglasni deski so bili napisani razredi. Tudi jaz sem bila na tem listku. Dodeljena sem bila v prvi A razred. Prebirala sem imena mojih sošolcev. Bila so mi tuja in neznana. Ura je bila osem. Iz zbornice so prišli učitelji. Kam zdaj, sem premišljevala, Kmalu sem zaslišala: »Prvi A!« Šla sem v tisto smer, odkoder je prihajal glas. Znašla sem se v razredu. Sedla sem v predzadnjo klop. Sosede, zraven katere sem sedela, nisem poznala. Ozrla sem se po razredu. Nekaj obrazov mi je bilo znanih, saj sem jih videla že na testiranju; nekateri pa so mi bili povsem novi. Tudi imen nisem poznala. Od tovarišice razredničarke smo dobili navodila. Imeli bomo šest ur. Prvo uro je bila mladinska ura. Ko je bil odmor, sem sedela v razredu na stolu in gledala sošolce. Posamezni so sede- li, nekateri pa so se v skupinah pogovarjali. Ko je bilo konec pouka, sem odšla iz šole, vendar s kančkom veselja v srcu. Upala sem, da sem zdaj na boljšem, saj sem se že nekoliko spoznala s sošolci... Naslednji dan sem že bolj veselo odšla v šolo, saj v meni ni bilo več negotovosti. LIDIJA GALUN Kratke zanimivosti Izvoz, osebni dohodki, kilometrina in... Izvoziti že za več kot 10 milijonov dolarjev V mesecu novembru smo izvozili za 964.000 ameriških dolarjev izdelkov, medtem ko je prodaja na domačem tržišču dosegla vrednost 253 milijonov dinarjev. Zaradi manjšega izvoza, kot j e bil načrtovan, skupnega mesečnega plana prodaje nismo izpolnili. V enajstih letošnjih mesecih smo izvozili za 10.401.000 ameriških dolarjev! Povprečni osebni dohodki Povprečni osebni dohodek za letošnji oktober, izplačan v novembru, je bil v Steklarni 119.453 dinarjev in je bil za 81,6% večji kot v enakem mesecu lanskega leta. Komulativni osebni dohodek, ki je primerljiv s povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu SR Slovenije, je bil po desetih letošnjih mesecih 92.905 dinarjev in je bil za 108,4% večji, kot je bil v enakem obdobju lanskega leta. Povprečen republiški osebni dohodek za devet mesecev letos je 102.838 dinarjev. Kilometrina... Delavski svet Steklarne je sprejel sklep, da se lahko delavcem, ki delajo v treh ali štirih izmenah, povrne stroške za prevoz na delo in z dela v višine kilometrine, določene v 2. odstavku 55. Člena ustreznega pravilnika, brez odbitnih kilometrov. Kilometrino se obračunava do najbližjega avtobusnega postajališča v kraju bivanja. Seveda v takem primeru delavec nima pravice do povračila stroškov za mesečno vozovnico. To kilometrino se izplača v višini 25% od zneska oziroma kilometrine za službena potovanja brez odbitnih postavk. In še nekaj o štipendijah! Delavski svet Steklarne je tudi sklenil, da se višino štipendij določa v skladu z novim samoupravnim sporazumom o štipendiranju. Višina štipendije je sedaj še v večji meri odvisna od učenčevega ali študentovega uspeha. Ustrezno večjo štipendijo prejemajo tisti upravičenci, ki se šolajo zunaj kraja bivanja... Kadrovske zanimivosti V novembru 2.086 delavcev V novembru je bilo zaposlenih v naši Steklarni 2.086 delavcev, od tega v posameznih tozdih oziroma delovni skupnosti: tozd Osnovna izdelava 552, tozd Dodelava 194, tozd Kristal 578, tozd Dekor 213, tozd Servisne dejavnosti 92, tozd Delavska restavracija 29, tozd Naše staklo 12, tozd Dalmacijakristal 103, tozd Tehnokri-stal 95 in delovna skupnost skupnih služb 218. V novembru je prišlo med nas 9 novih sodelavcev, zapustili pa so nas štirje! Prišli V novembru so prišli med nas - v tozd Osnovna izdelava: za popravljalca kovinskih modelov Jurij Korez, za odnašalca Daniel Ljuljdjuraj, za vodjo izmene v avtomatski in ročni izdelavi stekla Franc Roškar in za odnašalca Damir Tepeš; v tozd Kristal za transportnega delavca v kislinski polirnici Maijan Drovenik, za brusilca III v grobi brusilnici Željko Krizmanič in za pripravnico IV. stopnje Branka Vešli-gaj; v tozd Dekor za prevzemno kon-trolorko Dragica Turk (premeščena iz delovne skupnosti skupnih služb); v tozd Servisne dejavnosti za pripravnika V. stopnje Jože Šket; v delovno skupnost skupnih služb za pripravnico V. stopnje Blaženka Štruklec. Vsem novim sodelavcem želimo pri delu čim več uspehov in da bi se prijetno počutili v našem steklarskem kolektivu! Odšli V novembru so zapustili naš kolektiv - iz tozda Osnovna izdelava: vzdrževalec kovinskih modelov Anton Černec po odpovedi in odnašalec Mijo Lamešič zaradi izključitve; iz tozda Kristal brusilka II Marija-Vlasta Robič zaradi izključitve; iz delovne skupnosti skupnih služb skladiščna delavka Silva Kamenik zaradi izključitve in prevzemna kontrolorka Dragica Turk zaradi premestitve v tozd Dekor. Rodili so se... V novembru so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Dejan Boršič -Borisov sin, Nikola Gajšek - Stjepa-nov sin, Ljiljana Ivic - Mirkova hči, Anton Kunstek - Antonov sin, Bojan Ropin - Darkov sin, Mario Starček -Vladislavov sin, Zoran Strnad - Ne-venkin sin in Dušan Završki - Ivanov sin. Vsem staršem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo veliko lepega! Poročile so se... V novembru so se poročile sodelavke: Lavra Kozlevčar - poročena Horvat, Irena Stiplovšek - poročena Tra-tenšek, Ana Šket - poročena Mikša in Marjana Šolman - poročena Špiljak. Vsem novoporočenkam želimo na novi življenjski poti mnogo lepega! METKA STIPLOVŠEK Upokojil se je... Berto Cerovski Redno upokojitev je dočakal tudi naš sodelavec Cerovski Berto iz tozd Osnovna izdelava... ' Tudi Berto izhaja iz kmečke družine v Prišlinu, kjer se je rodil leta 1936. Že s štirinajstim letom je bil primoran poiskati si delo, ki ga v takratnih izredno težkih časih ni bilo lahko dobiti... Tako seje že leta 1950 zaposlil v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Kot vsi začetniki je tudi Berto začel delo pri peči kot odnašalec - stiskalec stekla. To delo pa ni dolgo opravljal, seu je zelo hitro napredoval in postal krogličar. Po vrnitvi iz JLA 1958. leta ga je želja za večjim kosom kruha pritegnila in naš sodelavec je postal nabiralec postavkov ter na tem delovnem mestu ostal do redne upokojitve. Žal tudi Bertiju bolezen ni prizanesla. Vedno je tožil, da ga bolezen resno ovira pri delu, toda svoje delo je vestno in marljivo opravljal do zadnjega delovnega dne. Vsi ga poznamo kot dobrega tovariša in veseljaka; vedno je bil pripravljen svoje sodelavce spraviti v dobro voljo. In to mu je uspevalo... Našemu Berteku želimo vso srečo, veliko zdravja in da bi še mnoga leta užival zasluženo upokojitev. Brigada Gotlin se ga spominja z željo, da jo pride še kaj obiskat. f. Zupanič Gotovo vas zanima Kako poteka modernizacija bolnišnice v Celju? V letošnjem letu smo za modernizacijo bolnišnice Celje opravili solidarnostni delovni dan. Ker je zdravstvo posebnega pomena za vse zaposlene v naši delovni organizaciji in za vse občane, je prav, da zvemo nekaj več o poteku modernizacije. Zato vas v tej in v naslednjih dveh številkah »Steklarja« podrobneje obveščamo o problematiki zdravstva v naši občini. Ta dejavnost se namreč že dolga leta ubada z velikimi težavami in izgubami; to kljub temu, da plačujemo skoraj največje prispevke za zdravstvo v naši republiki. Naš delegat v zdravstveni skupnosti Jože Kovačič bo zato v naslednjih dveh izdajah glasila podrobneje poročal o položaju zdravstva v naši občini in naporih manj razvitih območij Slovenije, da bi ob približno enakih obremenitvah za zdravstvo imeli občani tudi približno enako kvalitetno raven zdravstvenih storitev. Modernizacija bolnišnice Celje se je začela v letu 1977 Bolnišnica v Celju je bila ustanovljena leta 1887. V letih od 1962 do 1964 je bil objekt Splošne bolnice obnovljen predvsem za potrebe hospitalizacije. Pri posameznih medicinskih objektih so bile zgrajene samo sprejemne ambulante za hospitalizacijo bolnikov, niso pa bili predvideni prostori za specialistično ambulanto dejavnost, ki pa seje v zadnjih dvajsetih letih zelo razvila in razširila. Da bi omilili prostorske stiske za' specialistično ambulantne dejavnosti, smo se odločili adaptirati in preurediti kletne prostore. V teh prostorih jeli specialističnih ordinacij, priročna mavčarna, laboratorij in prostor za he-modializo, kije kljub adaptaciji v zelo skromnih in premajhnih prostorih. V kletnih prostorih se dnevno - razen ob sobotah - razvrsti od 400 do 450 pacientov. Delovne razmere zaradi vedno večjega pritiska pacientov in zaradi dotrajanosti kletnih prostorov postajajo nevzdržne. Pred nekaj meseci nam je republiški sanitarni inšpektorat začasno zaprl dve ordinaciji, ker so delovni pogoji v njih postali neprimerni. Kletni prostori nimajo predpisane višine, poleg tega je po hodnikih in stropovih napeljava centralna kurjava in kanalizacija. Prostori niso dovolj razsvetljeni, slabo je prezračevanje, ni dovolj sanitarij, pacienti pa morajo čakati v neprimernih čakalnicah oziroma hodnikih. Po teh hodnikih, ki predstavljajo glavno komunikacijo, se Okvirne obveznosti za modernizacijo Bolnišnice Celje po sklenjenem družbenem dogovoru - po virih za leto 1986 (v dinarjih) Občinske zdravstvene skupnosti V ceni storitev Znesek, ki bi se letos (1986) pokrival po posebnem SaS iz ČD enot, zas. SSP, samopr. itd. Skupaj Celje 353,075.000 148,582.000 501,657.000 Laško 50,621.000 23,408.000 74,029.000 Sevnica 25,307.000 - 25,307.000 Slov. Konjice 61,453.000 41,541.000 102,994.000 Šentjur 32,680.000 8,648.000 41,328.000 Šmarje 75,266.000 10,893.000 86,159.000 Žalec 96,893.000 70,278.000 167,171.000 Moziije 17,777.000 11,764.000 29,764.000 Velenje 36,726.000 48,327.000 85,053.000 Skupaj 749,798.000 363,441.000 1.113,462.000 Okvirna obveznost je 1% od ocenjenega bruto osebnega dohodka za leto 1986 po občinskih zdravstvenih skupnostih. V ceni storitev je vključeno 10% od predvidenih sredstev za svobodno menjavo dela (skladno z republiškim samoupravnim sporazumom). Ostale oblike združevanja so odvisne od opredelitev v posamezni občini. prevaža perilo, hrano, zdravila, mrliče ipd. Ti prostori so izpostavljeni tudi poplavam zaradi podtalnice, ker objekt ni zavarovan pred podtalno vodo. Vse to, predvsem pa zahteva uporabnikov v regiji Celje, je narekovalo, da začnemo bolnišnico v Celju modernizirati. Modernizacija Celjske bolnišnice se je začela leta 1977, ko je bil izdelan razvojni program za to. V razvojnem programu za modernizacijo bolnišnice je predvideno: S gradnja infrastrukturnih objektov, • gradnja specialistično-ambulant-nega in hospitalnega objekta, S adaptacijska dela obstoječega ho-spitala. Infrastrukturni objekti obsegajo: centralno toplarno s sedmimi podpo-stajami in toplovodnim omrežjem, ki naj služi za ogrevanje celotnega zdravstvenega kompleksa v Celju, centralno pralnico, dve transformatorski postaji z agregati, ureditev kanalizacije, prometne poti in zunanjo ureditev. V objektu za specialistično-ambu-lanto in hospitalno dejavnost je predvidenih: 40 modernih in funkcionalno urejenih specialističnih ordinacij s čakalnicami in ostalimi funkcionalnimi prostori, ustrezni prostori za hemodi-alizo (umetna ledvica), ki bodo namenjeni pacientom z večjimi okvarami ledvic, centralna enota za intenzivno nego in terapijo najtežjih bolnikov, enota za transfuzijo krvi, 279 standardnih postelj s funkcionalnimi prostori ža potrebe travmatologije, nevrologije, ortopedije, urologije, dermatovenero-logije, interne ipd., prostor za centralno posteljno postajo, ki bo omogočala dezinfekcijo postelj, prostor za centralni medicinski arhiv, centralni laboratorij in drugi pomožni prostori (dvigala, informacije, triaža, garderobe ipd). Celotna modernizacija je opredeljena po etapah Prva etapa: gradnja centralne toplarne s sedmimi podpostajami in toplovodnim omrežjem. Druga etapa: gradnja centralne bolniške pralnice. Tretja etapa: pripravljalna in ruši-tvena dela za objekt specialistično-am-bulantne in hospitalne dejavnosti, pla- čilo načrtov, plačilo komunalnega prispevka in ostalih prispevkov. Četrta etapa: zgraditev skeleta s kritino in gradnjo dveh transformatorskih postdj z agregati. Peta etapa: dograditev kirurških specialističnih ambulant in usposobitev kletnih prostorov. Šesta etapa: dograditev ostalih specialističnih ambulantnih prostorov (internističnih) transfuzije, avle z dvigali. Sedma etapa: dograditev prostorov za hospitalizacijo bolnikov - B trakt in centralnega laboratorija. Osma etapa: dograditev prostorov z hospital - B trakt, prostorov za hen-modializo, intenzivno terapijo ter radi-oizotopski laboratorij. Deveta etapa: dograditev operativnega bloka. Deseta etapa: adaptacijska dela obstoječih bolniških objektov v Celju in Vojniku. Od januauarja do avgusta 1986 so potekala dela na tako imenovani peti etapi. Celotno peto etapo smo zaradi objektivnih razlogov razdelili na osem podetap. Skupna vrednost opravljenih del celotne etape je 1,225.900.000 dinarjev, od tega v letu 1986 za 419,558.947 dinarjev. V juniju letos smo uspeli prijaviti še dela na etapi VI/A v vrednosti 225,000.000 dinarjev. S to pogodbo bodo opravljena že prej naročena dela za nadaljevanje zunanje ureditve, uredi- Uspešno izveden referendum Krajani so se odločili Po dolgih in temeljitih pripravah smo 23. novembra letos izvedli referendum o uvedbi samoprispevka v naslednjem petletnem obdobju, to je od januarja 1987 do 31. decembra 1991. In krajani ste se s polno zavestjo odločili za nadaljnje združevanje sredstev, za hitrejši razvoj svojega kraja! Zato moramo biti sedaj zelo pozorni, da bo s samoprispevkom zbran denar oplemeniten z drugimi viri pravočasno in smotrno naložen! 69,4% krajanov je glasovalo »ZA«... Seznaniti vas moram, krajani, kakšen je bil izid glasovanja - v številkah in odstotkih! Razstavljeno steklo na Tednu Rogaške v mariborski blagovnici Merkur od 2. do 10. novembra letos... - foto Z. Novak V glasovalnih imenikih naše krajevne skupnosti je bilo vpisanih 5615 glasovalcev, od katerih se je glasovanja udeležilo 4956 krajanov ali 88,3%. Za samoprispevek je glasovalo 3856 krajanov ali 69,4% od vseh vpisanih v glasovalnih imenikih. Ostalih glasov, tudi tistih, ki niso hoteli glasovati, je bilo 1759 ali 30,6% od vseh vpisanih. Tako je, kljub določenim črnogledim napovedim, prevladala zavest ljudi, da je napredek možen samo, če se združijo vse moči. Glasovalna mesta so bila zelo različno obiskana - od skoraj stoodstotne udeležbe na Topolah do komaj nekaj več kot 72% udeležbe v Negonju. Prav tako je bila slaba udeležba v centru in Cerovcu. Tako, da bi bilo kar koristno proučiti razloge, zakaj je bilo tako. Da se ne bi več utrujal samo s številkami, ta del poročila končujem z mislijo: »Setev je bila dobra! Sedaj pa mo: ramo poskrbeti, da bo žetev še boljša!« Volitve organov krajevne skupnosti Ker so pred nami volitve v samoupravne organe krajevne skupnosti, nam ne sme biti vseeno, koga bomo predlagali in mu zaupali naloge. tve glavnega vhoda, pa tudi začetek del pri centralni higienizaciji in začasni hospitalizaciji v A traktu novega objekta. Sredstva za modernizacijo se zbirajo od letošnjega januarja naprej na osnovi novega družbenega dogovora o združevanju sredstev za modernizacijo regijske bolnišnice v Celju za obdobje 1986-1990. Dogovor predvideva združevanje finančnih sredstev v občinah širše celjske regije. Finančni plan za modernizacijo 1,113.462.000 dinarjev je bil napravljen na osnovi okvirnega pregleda obveznosti za modernizacijo po sklenjenem družbenem dogovoru za leto 1986. To je razvidno iz preglednice! »ZA« Mora nam biti jasno, da je zelo pomembno, kako bodo organi v krajevni skupnosti delovali, kajti od tega je odvisna uspešnost pri uresničevanju postavljenih programov. Prav tako bi rad svetoval vsem krajanom krajevne skupnosti, naj bodo strpni, ker nam mora biti jasno, da so naši programi postavljeni za petletno obdobje in da jih bomo uresničevali skladno s tem, kako se bodo zbirala sredstva. Torej bomo posamezne programe uresničevali postopno, iz leta v leto. Mogoče še na kratko o tem, kako poteka gradnja kulturnega doma!? Zaradi nitjih jutranjih temperatur se je pred dnevi malo ustavilo pri dokončanju fasade, zato pa v domu toliko bolj zavzeto opravljajo določena dela, da ga bo možno zapreti in zastekliti. Prav tako je v pripravi dokumentacija za nadaljevanje notranjih del - od ometov do inštalacijskih del, opreme in akustike... Tako da bomo lahko nemoteno nadaljevali dela skladno s pritokom srjedstev. Ker letos poteče sporazum o združevanju sredstev delovnih organizacij, bomo tudi na tem področju morali nadaljevati pogovore za njegovo podaljšanje za naslednjih pet let. Prepričani smo, da bomo kljub težavam, s katerimi se ubadamo, glasovali za to, kot smo glasovali za samoprispevek, saj bomo s tem omogočili skladnejše in hitrejše urejanje problemov, ki nas tarejo v krajevni skupnosti! ANDJELKO BENDELJA, tajnik krajevne skupnosti R. Slatina TSK' UPOV/Č JOŽE ANGL. ZGODOVINAR . {IWSCW, ZAGREB. LETA- LIŠČE r/ Z A SLOK SLOV. SLIKAR (ALEK- SANDER') Jk/Š/k odak krsto MAM V PREKOP ITAL-N06 O M EL K LOB IWff ji J MESTO SREMP ITALIJI ZELENE ŽABE ITALIJA P/S Al/ METULJ Go/za t/ Jv/c/ Dirkač na konju ŽVEPLO PREDZADNJA ČRKA ZBOR DEVET/N 'pevce/ ODPRTIMA V ZIDU NELJUBI Dogodek OTOK V Jadranu JOL SKA OC£PA PRIPAD- NIK /UPOV del/ RNJ/GE ATLAS litt ŽENSKO IME STEKLAR Kovinski „ JEZIČEK Ust/e - ELEK- TRONSKA INDUS- TRIJA J/0#VEŠ»CI KfilJ/ŽEtf- zV//< VER N ER KARL KMETIJ- SKA rastlina Cmoka') VSAD KAMNITA Omota OS7K/VEC VJ10VA//C! enr/co TOSE/L / Dl/Ša UMRLe- OA umet- nik - TOPLA PLJACA DA/Is Ki OTOK PT/CA UJEDA vrsta SKLAD- ße • ALPINI- STIČNI ODSEK KESANJE v/mar drago /J0G0ME7 K L UP, Sa/oi/ O DISKO- TALKA ŠOLE. Polmer NADALJE VAfJjE O ES LA izdelo- valka PORT NOVO- LETNA KRIŽAN- KA Za razvedrilo Nagradna novoletna križanka Med reševalce nagradne križanke št. 140 bomo z žrebom razdelili za 1500 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 600 dinarjev, drugo nagrado 500 dinarjev in tretjo nagrado 400 dinarjev. Pravilno rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar« steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Ste- klar« pri vhodu v Steklarno. Pri tem pp pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 140. Rok za oddajo rešitev je 15. JANUAR 1987! Žreb je razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 139 takole: prvo nagrado 600 dinarjev prejme Žerak Fanika, drugo nagrado 500 dinarjev prejme Čoh Marija in tretjo nagrado 400 dinarjev prejme Mašera Mili. Vsem nagrajenkam čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 139 - vodoravno: srakoper, menih, panorama, opast, rvač, kitarist, en, No-tranjka, š, mazač, A E, uč, eta, Aston, Jaki, mera, legato, R N, Blondel, srnjak, ajdovček, Tanja, era, Boris, I V, črka, Šamac, O T, klinika, Rac. Uredništvo Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek in Franc Županič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Vida Juhart. Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj. Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611. Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Naklada 2.5Q0 izvodov. Tiska ČGP Delo, Ljubljana.