DROBCI IZ DELA INŠPEKTORATA ZA  KOMUNALNO INŠPEKCIJO V LJUBLJANI
Skrb meščanov za lepo, zdravo in čisto okolje
VZORNO UHEJENI VRTOVI PRI ZASEBNIH HIŠAH - AU SO GOLOBI LETECE PODGANE? - ZELENICE PRERAŠČA PLEVEL - KER NI DOVOU JflVNIH PflJgH-RIŠČ, TOVORNJAKI UNICUJEJO ZELENE POVRŠINE - V MESTU VSE MflNJ DBEVES
Mestna komunalna inšpekcija je bila sicer ustanovljena v dmgi polovici leta 1966, vendar njeno široko zasnovano in načrtno delo sovpada z obdobjem zadnjih petih let, ko je začela delovati komu-nalna inšpekcija.
Nekajletno načrtno in sistematično delo na celotnem tako imenovanem ureditvenem območju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je bilo uspešno, čeprav stno se mimo drugega dokopali tudi do nič kaj razveseljivega spoznanja, da je zunanji videz slovenske prestolnice v mnogočem še dokaj klavrn.
Peščica mož od stroke, kot se temu po domače pravi, je ugotavljala, predlagala izbolj-šave, tu in tam po potrebi tudi ostro ukrepala. Na dlani pa je, da so zaman njihova prizade-vanja in napori armade smetljar-jev ter uniformiranih komunal-nih redarjev (slednjih še nima-mo), če meščani sami ne bomo pazili na red in snago. Samo skupna prizadevanja vseh dejav-nikov za čisto in lepo mesto nam daje upanje, da bo npr. divjih odlagališč smeti vse manj. V nasprotnem primeru bo naše delo podobno Sizifovemu, jalo-vo in brez sadov.
KAM S SMETMI!
Ko smo že pri smeteh - te so za vsako večje mesto huda nad-loga, kl tudi materialno breme-
iuie jc uaauteK ztmske in polet-ne uniforme komunalnih redar-jev, ki jih predlaga inšpektorat komunalne inšpekcije Ljubljane
nijo meščane - naj navedemo podatek, da smo do konca ju-nija letos imeli v Ljubljani še 191 divjih odlagališč smeti. Od teh je 98 odpravljenih, za 93 pa je komunalna inšpekcija izdala ukrep za odpravo. Če ni znan krivec, potem mora smeti od-straniti lastnik ali upravitelj zemljišča.
Načelnik inšpektorata mest-ne komunalne inšpekcije Ljubo Gobec je našemu sodelavcu po-vedal, da je inšpektorat izdal vrsto konkretnih ukrepov in predlogov za izboljšanje ramer, kar zadeva odpravo divjih odla-gališč smeti. Zanimiv je pred-log, naj bi vsaka krajevna skup-nost določila prostor, kamor bi odlagali večje kose, ki se jih ho-čejo meščani znebiti. Sem so-dijo zaviženi deli sanitarij, deli gospodinjske opreme, kosi po-hištva in podobno. Znano je tudi, da imamo v Ljubljani tre-nutno samo tri javna odlaga-lišča smeti, in sicer v Tacnu pod
Šmarno goro, ob Cesti dveh ce-saijev in v Zajčji Dobravi; pa še ta se vedno bolj zožujejo. Poleg obstoječih kontejnerjev za sme-ti, razmeščenih na raznih me-stih v Ljubljani, bo v perspek-tivi treba poskrbeti za tako ime-novane kesone.
Razmisliti velja tudi o pred-logu, naj bi organizirali občasne ali redne odvoze večjih kosov smeti — morda trikrat letno ali vsak mesec točno ob dolo-čenem dnevu. Podobne ,,čist-ke" so že imeli v nekaterih kra-jevnih skupnostih, vendar akcija ni bila najbolje organizirana niti izpeljana in ni dosegla svojega namena.
In ne nazadnje, med ukrepe za čistejše mesto nedvomno sodi tudi sistematično in neneh-no osveščanje mladega rodu (in tudi starejših). Estetska vzgoja na šoli bi morala skozi mnogo-tere oblike dobiti tudi tovrstno vsebino.
ZELEMC IN DREVES - NIKAR!
Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je v Ljubljani ze-lenih površin vse manj in da po-Časi, toda zanesljivo tonejo v betonski džungli. Tudi tu je že skrajni čas, da naredimo več reda. Na komunalni inšpekciji menijo, da mestu predvsem pri-manjkuje javnih parkirišč za to-vornjake in avtobuse, da o mno-žici osebnih avtomobilov, kijih lastniki parkirajo kar po zele-nicah, sploh ne govorimo. Vsa ta pločevinasta povodenj je že toliko narasla, da si išče živ-ljenjski prostor tam, kamor naj-manj ne sodi. Armada jeklenih konjičkov je mnoge zelenice dobesedno preorala, kot da je šla čeznje vojna vihra.
Zdenice v nekaterih mestnih predelih so močno zanemarjene zato, ker ni določena pristoj-nost glede vzdrževanja le-teh ali pa zanje preprosto ni cvenka. In prerasla sta jih plevel in šavje. Dokaj klavrno podobo dajejo tudi tisti deli javnih zemljišč, ki se razprostirajo med pločniki, hišami in ograjami. Zanje do-mala nihče ne skrbi.
Zamisliti se moramo tudi nad dejstvom, da je v Ljubljani vse manj dreves. Tako je, denimo, samo ob Gruberjevem nabrežju in nabrežju Ljubljanice v zad-njih letih padlo pod ostrim rezi-lom žage mnogo kostanjev, ve-mo pa, da njihova rast traja več desetletij.
BARAKE - PROBLEM VELIKIH MEST
Pred leti so možje iz inšpek-torata mestne komunalne in-špekcije   skrbno  preučili  pro-
blem barakarstva v Ljubljani in izdelali tudi informacijo, ki je ta problem načela z različnih aspektov: sociološkega, social-no-političnega, gospodarskega pa tudi ekološkega. Namen in-formacije je bil opozoriti pri-stojne družbeno-politične in oblastvene dejavnike na žgoč problem barakarstva v Ljubljani in na socialnopolitične posle-dice^ ki jih le-ta prinaša, če ga ne bomo zajezili in sproti od-pravljali.
Barakarstvo je za velika me-sta, ki se ga sicer z vsemi moč-mi otepajo, z več gledišč huda nadloga. Sem sodi predvsem ufbani vidik, higiensko sanitarni (nenehno prikrita nevarnost iz-bruha epidemije), požarnovar-nostni in ne nazadnje socialno-politični.
V barakah večinoma stanu-jejo mlade družine delavcev iz drugih republik, ki so prišle v Ljubljano v lovu za boljšim ko-som kruha in jim barakarsko naselje bržkone služi samo kot začasna rešitev, pa istočasno že-lijo opozoriti pristojne dejav-nlke na svoj nerešeni stanovanj-ski problem.
Istočasno je bilo odstra-njenih v Ljubljani kar 353 dr-varnic, lop in podobnih lesenili stavb ter 86 barak, ki so zelo kazile zunanji videz mesta. Žal jih na obrobju Ljubljane še vedno veliko stoji. Vanje se vča-sih zatekajo tudi posamezniki, ki so kakorkoli prišli navzkriž z zakonom- Delavce iz teh barak, ki živijo v težavnih stanovanj-skih razmerah, bo treba v do-glednem času preseliti v cenejša stanovanja ali jim še kako dru-gače omogočiti, da se sčasoma dokopljejo do stanovanj, barake pa porušiti. Sem sodi tudi ukrep, da delovna organizacija ne sme sprejeti v delovno raz-merje človeka, če nima zanj sta-novanja.
Ostro je komunalna inšpek-cija ukrepala in ukrepa tudi proti samovoljnemu plaketi-ranju po mestu. Mandatne kazni proti kršilcem so bržkone zalegle. S pročelij javnih stavb so izginili raznobarvni, včasih zelo kričeči in neokusni pla-kati. Res pa je, da v Ljubljani primanjkuje oglasnih kioskov, ki sodijo v mesto. Tudi kar za-deva izobešanja zastav ob držav-nih praznikih, se je položaj bistveno izboljšal. Opomini in tu in tam tudi kazni so marsika-terega lastnika ali upravitelja stavbe predramili in ga spomnili na tozadevni odlok mestne skupščine.
KOMUNALNIREDARJI
Ko je bila leta 1967 reorga-nizirana mestna komunalna in-
špekcija v inšpektorat za komu-nalno inšpekcijo, je bil podan predlog za uvedbo delovnih mest za komunalne redarje. V Ljubljani ni namreč nikogar, ki bi opozarjal ali kaznoval tiste, ki povzročajo nesnago ali škodo na javnih zelenicah ali prpmet-nih površinah. Za to delo bi bilo potrebno namestiti unifor-mirane komunalne redarje. Le-ti bodo morali popolnoma samostojno opravljati svoje na-loge na terenu, vendar po pro-gramu in posebnih navodilih inšpektorata za komunalno inšpekcijo. Inšpektorat ima že izdelan priročnik za delo uni-formiranih komunalnih redar-jev, v katerem so navedeni pre-krški, poleg tega pa tudi višina mandatne kazni.