FRAN VOGLAR:
Iz ruskih knjig.
Lev in psiček.
' C^^-^*^^ »vJe zverine v mestu so kazali in za gledanje pobirali h *j ()v\ denar ali pse in mačke za hrano zverinam. Človek si • ^P^ \ y\ je želel videti zverine; ugrabil je na ulici psička in V                  Ok \   ga prinesel v zverinjak. Pustili so ga gledati, a psička
Lft               t|   \ so vze'' *n Sa vrglivkletko k levu, da bi ga snedel.
llS^H        I   I         Psiček je skrčil  rep  in  se stisnil v kot kletke.
wJT            *[   / Lev je stopil k njemu in ga povohal.
[Jf \, ^-^w J         Psiček je legel na hrbet, izlegnil tačice in mahal
——--------:-----         z repom.
Lev ga je sunil s taco in ga prevrnil. Psiček je vzkočil in se postavil pred levom na zadnje noge. Lev je gledal na psa,  zmajal z glavo semtertja ter se ga ni dotaknil. Kadar je gospodar vrgel levu mesa, je lev odtrgal kos mesa in ga dal psu. Zvečer,  kadar je legel  lev spat, je psiček legel zraveu njega in mu položil svojo glavo na šapo.
Od tega časa je živel psiček v eni kletki z levom. Lev mu ni ničesar
storil,  ga je  krmil, je spal z njim skupaj, a časih se  tudi potrgal z njim.
Nekoč pride gospod v zverinjak in je spoznal svojega psička;  rekel
je, da je psiček njegov in prosil  gospodarja zverinjaka, da mu ga odda.
—«   246   >+—
Gospodar mu ga je hotel  izročiti, a ko  so začeli  klicati psička, da bi  ga vzeli, se je lev razjezil in zarjul.
Tako sta preživela lev in psiček vse leto v eni kletki.          ,     .    ,     .
Čez leto dni je psiček zbolel in poginil. Lev je nehal jesti, a vedno vohal in lizal psička in ga suval s taco. Ko je spoznal, da je psiček pogi-nil, je hipoma vzkočil, se razsrdil, začel švigati z repom, se vrgel ob steno kletke in začel grizti zapab in tla.
Ves dan se je metal po kletki in rjovel; potem je legel poleg mrtvega psička in utihnil. Gospodar je hotel odnesti psička, a lev ni nikogar pustil do njega.             '   ¦                   '
Gospodar se je domislil, da ]ev pozabi svoje gorje, ako mu da dru-gega psa. Spustil je k njemu v kletko živega psička; toda lev ga je hi-poma raztrgal na kosce.
Potem je objel s_svojimi tacami mrtvega psička in tam preležal pet dni.
Šesti dan je tudi lev poginil.
'     .                           '                         :¦¦                             ¦    '                                             .    V
1                                 Prepir med drevesi.
Prepirala so se drevesa tned seboj, kdo izmed njih je koristnejši. Hrast je rekel: BJaz sem car vseh dreves. Moje korenine rastejo globoko v zemljo, mene komaj trije možje objamejo, a vrh gleda v nebo; listi so izrezani, veje pa — kakor bi bile vlite iz železa. Ne klanjam se burjam, nevihte me ni strah!* Slišala je jablana, kako se je baba! hrast, in je dejala: BNe bahaj se dosti, hrastič! Resnica je, da si velik in debel, a na tebi raste le nekaj želoda za uteho svinjam. Glej moja rumena jabolka; celo na carski mizi bi-vajo!" — BBahajta se, bahajta!" je rekla smreka, »pride zima in oba bosta gola stala in zmrzovala, a na tneni ostanejo vse zelene igle. Ne samo, da nisem krasna v teh iglah, ampak brez mene bi ljudje niti ne mogli živeti, jaz jim peči kurim in zidam izbe."
Potnik.
Na krasnem posestvu, ki ni od njega v sedanjih časih ostalo niti sledi, je živel bogat knez. Potratil je mnogo denarja za nepotrebno olepšanje svo-jega gradu in parka, a ubožcem je storil malo dobrega. Nekoč je slučajno prišel v grad potnik in prosil prenočišča. Knez je zavrnil njegovo prošnjo in ošabno rekel: nTu ni gostilnice!" Nato je rekel potnik: .Dovolite mi odgovoriti samo na tri vprašanja?" — Jzprašuj, kolikor ti je drago," je odvrnil knez, Bna vsa vprašanja ti dam odgovor."
In potnik je vprašal: BKdo je užival pred vami to imetje?"
»Oče moj," je odgovoril knez.                               :
BA kdo je prebival pred njim?" je nadaljeval potnik.
BPred njim je prebival moj ded."
BA kdo bo užival za vami?"
nNadejam se, da moj sjh." .
-^.    247    •*—
»Tedaj," je nadaljeval potnik, ,če je vsak živel na tetn posestvu samo gotov čas, a potem je moral zapustiti svoje mesto drugemu, no, kdo ste vi vsi, če ne gosti, a dom vaš, če ne zares gostilnica? — Ne trosite pa tako mnogo denarja za olepšavanje svojega začasnega prebivališča, pomagajte rajši ubogim!"
Knezu je segla beseda potnikova do srca; dal mu je zavetišče in od tega časa je pomagal vsekdar v obilni meri ubožcem.                      .. ¦,.