leto
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din).za1/«leta 80 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI LIST
Številka 69.,
Uredništvo: Ljubljana!, Gregorčičeva ulica 23. Tel, 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. —
w za ca >«o 5.Časopis za trgovino.	industriio Esč“pH po“
Plača ln toži se v Ljubljani.
nlcl v Ljubljani št. 11.953.
fThaia vsak ponedeljek, BM.SMKtf €m sredo Jn pete|£
Liubliana.	sreda
Cena 1*50
PospeSevanie
gospodarstva
Da bi se ]>ovečal izvoz naših pridelkov, našega lesa in živine, se je ustanovil zavod za pospeševanje izvoza. Nikakor nočemo reči, da gospodje pri zavodu ne bi imeli resne volje, da svojo nalogo tudi v resnici dobro izvrše. Toda prav redki so tisti izvozniki, ki bi bili z delom zavoda res zadovoljni. Tako tožijo naši sadni izvozniki, da morajo sedaj plačevati posebne takse Zavodu za izvoz sadja, da pa nimajo nobene prave pomoči od njega. Če zastane izvoz, si morajo pomagati sami. Čeprav ponavljajo že leta in leta, da bi se morale zboljšati telefonske zveze izvoznih sadnih tržišč s tujino, se to vendar ne zgodi in nič se ne čuti, da bi se zavod za te telefonske zveze kaj potegoval. Niti z informacijami ne more postreči zavod izvoznikom. Da bi zavod dajal informacije o stanju na tujih trgih, da bi informiral izvoznike o solidnosti tujih firm, da bi jim postregel z drugimi informacijami, vse to so čisto nedosegljive stvari. Informacije, ki jih daje zavod, so navadno tako stare, da so jih časopisi že objavili. Saj se celo o razdelitvi kontingentov za izvoz živine izve šele takrat,' ko se živina že izvaža.
Sedaj se napoveduje ustanovitev zavoda za proučevanje gospodarstva in konjunkture. V drugih državah imajo takšne zavode že davno in s tem je tudi podan razlog za ustanovitev podobnega zavoda pri nas. Kljub temu pa imamo prav malo vere v uspešnost delovanja novega zavoda.
Če bo namen zavoda le ta, da zbira razne statistične podatke, potem bo to sicer za sestavljanje /raznih člankov zelo koristno, gospodarstvo pa bo imelo od tega bore malo. Kajti gospodarstvo danes ne potrebuje nobenega teoretiziranja, ono potrebuje praktičnega dela, ki bi olajšalo njegovo delo in njegovo poslovanje.
Gospodarstvo danes ne potrebuje prav nobene instance, ki bi šele proučevala vzroke, zakaj se ne razvija v zaželenem obsegu naš izvoz, zakaj iina težkoče naš uvoz in zakaj ne napreduje naše gospodarstvo, kakor bi bilo potrebno. Za gospodarstvo in za praktične gospodarske ljudi to proučevanje ni potrebno iz enostavnega razloga, ker so naše gospodarske institucije že davno in po večkrat povedale vse vzroke in povedale tudi pota, kako se morejo vse te ovire odpraviti.
Če se želi, da se poveča naš izvoz lesa v neklirinške države, potem ni prav nič treba dosti razpravljati, temveč storiti je treba to, kar so predlagale naše lesne organizacije. Pustili je treba izvoznikom, da svobodno razpolagajo s •svojimi devizami, znižati je treba železniško prevoznino in storiti je treba vse to, kar je bilo že neštetokrat predlagano.
Iu podobno je z vsemi drugimi vprašanji. Centrala industrijskih korporacij je na svojem zadnjem občnem zboru naravnost v podrobnostih povedala, kaj je treba vse storili za razvoj naše industrije. 1 rgovci so v spomenicah, na svojih kongresih in preteklo nedeljo zopet na občnem zboru v Murski Soboti popolnoma konkretno povedali, kaj je treba storiti, da se naša zunanja ko notranja trgovina
zboljša. Prav nič ni zato treba, da bi sedaj kdo šele začel proučevati, kako pomagati industriji in trgovini, temveč treba je izvršiti to, kar organizacije industrialcev in trgovcev predlagajo. Ne potrebujemo besed o pospeševanju, tem-
več potrebujemo dejanja, s katerimi se res pospešuje gospodarstvo.
Vsi ti novi zavodi, ki smo jih dobili in ki jih bomo še dobili, diše tako zelo po birokratičnosti, da je čisto izključeno, da bi mogli biti gospodarstvu v pravo korist.
Zato je škoda denarja za vse te birokratične ustanove in mnogo ceneje ter koristneje je, če se poslušajo predlogi gospodarskih organizacij in ti predlogi potem tudi izvajajo. Samo na ta način se more v resnici pospeševati gospodarstvo.
Janko Lavrič, Pariz:
Propad Češkoslovaške
in jugoslovanski
Par mesecev pred novo hmelj-sko sezijo smo in kakor vedno ob tem času, se zopet začenja ugibanje o novih hmeljskih cenah.
Poleg mnogoštevilnih običajnih faktorjev bo vplival na razvoj hmeljskih cen letos tudi propad bratske Češkoslovaške. Dobro bi bilo, da bi temu dejstvu že sedaj posvetili vso pozornost. Treba je storiti vse potrebno, da se novi položaj izrabi v korist našemu hmeljarstvu in naši Jugoslaviji. Tu gre za milijone v zlatu!
Živimo v dobi, zaenkrat — in hvala Bogu — samo gospodarskega boja med tako zvanimi demokratskimi in diktatorskimi državami. Državna politika igra zaradi tega boja tudi v zunanji trgovini držav vedno večjo vlogo. Cena in kakovost blaga ne odločujeta več v isti meri kakor prej ali pa sploh ne. Ko je propadla Avstrija, je avstrijsko gospodarstvo avtomatično izgubilo razne carinske in druge ugodnosti v demokratskih državah in del mednarodne trgovine, ki se je po započeteni gospodarskem bojkotu Nemčije obrnil na avstrijski tr , se je odvrnil od Avstrije in iskal nadomestka v Češkoslovaški, na PoijsKem itd. Sedaj, ko je propadla še Češkoslovaška, se opaža nova preorientacija, to je, da se trgovina obrača iz Češkoslovaške na Poljsko in na druge trge, samo da se bojkotira Nemčija. Zlasti Poljska dela sedaj velike napore, da si pridobi kupce bivše Avstrije in bivše Češkoslovaške za svojo industrijo. Poljska, industrija vpognjenega pohištva in stolov je sklenila na primer zadnji čas velike kupčije z Ameriko in Anglijo, ki sta prej kupovali češko blago.
Ista usoda se obeta žateškemu hmelju, čeprav igra pri tem predmetu konservativnost pivovarnar-jev veliko vlogo. Proti žateškemu hmelju govori zlasti dejstvo, da je velik del mednarodne hmeljske trgovine v židovskih rokah in razumljivo je, da bodo ti trgovci skušali nadomestiti žateski hmelj s hmeljem drugih provenienc. To leto je torej pričakovati povečano zanimanje za naš hmelj — in treba je, da izkoristimo po možnosti ta položaj in čimprej — ker nismo sami, temveč se ponuja tudi poljski hmelj.
Kar se tiče Francije, se je pri zadnjih trgovinskih pogajanjih žal popolnoma pozabilo na hmelj, ki ga Francija vsako leto uvozi povprečno 12.000 metrskih stotov! Pri zadnjih pogajanjih je francoska vlada v istini pokazala najboljšo voljo, da nam omogoči izvoz naših pridelkov v Francijo; zagotovila je Jugoslaviji povračilo carine, da bp mogla naša vlada plačali našim izvoznikom mnogo milijonov din izvoznih premij! Le žal, da hmelja ni med določenimi predmeti! Skrbelo se je samo za
klavne konje, fižol, les, salamo, češplje, jajca in celulozo. In ravno pri hmelju bi morali zahtevati povračilo carine, ki je bila tukaj zvišana od 70 na 410 francoskih frankov za 100 kg, kar pomeni skoro Va blagovne vrednosti! Zaradi te visoke carine je uvoz jugoslovanskega hmelja padel v Franciji od povprečno 2000 metrskih stolov na 200 m. slotov, to je za 'JO %>! — V jeseni so predvidena nova pogajanja med Jugoslavijo in Francijo in dobro bi bilo, da se odločujoči krogi že sedaj opozorijo na gornja dejstva in na možnost, da si sedaj zopet pridobimo francoski trg za naš hmelj. Čim več bomo imeli kupcev, boljše cene bomo dosegli.
Kakor uvodoma omenjeno je se-
danji politični položaj zelo ugoden, da se uvedemo na francoskem trgu. Poljska ima pred nami 'veliko ugodnost, da lahko uvaža svoj hmelj v kompenzaciji za francoske izdelke, kar v veliki meri vpliva na cene. Pri nas žal take kompenzacije še niso dovoljene, čeprav bi omogočile marsikatero izvozno kupčijo, ker bi potom kompenzacije lahko dosegli v gotovih primerih okrog 20 odstotkov boljšo ceno. Ker torej kompenzacijskim kupčijam Poljske ne moremo konkurirati, je treba, da se najde druga pot. In ta pot so izvozne premije, ki nam jih naj plača Francija sama, kakor nam jih že plačuje za les, klavne konje, fižol, češplje, jajca, salame in celulozo.
Rastoči pomen Kanade
Beg tuiega kapitala v Kanado
Obisk angleške kraljevske dvojice Kanadi je znatno dvignil zanimanje za Kanado, ki je danes ena redkih držav absolutne pro-speritete. Kako silno raste pomen Kanade za svetovno industrijo, a tudi za britansko oboroževanje, kaže članek praškega lista »Derneue Tag«, iz katerega posnemamo naslednje podalke:
Od kraljice Viktorije je veljal prvi izvenevropski obisk angleškega kralja Indiji, kjer si je v De'l-phiju posadil indijsko cesarsko krono na glavo. Sedaj se je v konservativni Angliji prvič prelomila ta tradicija in prvi obisk ni veljal Indiji, zakladnici britanskega imperija, temveč Kanadi, ki je danes prekosila Indijo po pomenu.
Kanada je dvakrat tako velika ko Indija, za eno četrtino večja od Avstralije ter tvori eno četrtino vse površine britanskega imperija. Po prebivalstvu je mnogo manj pomembna, saj šteje njeno prebivalstvo le 'Itn britanskega imperija. Zato pa tem bolj raste njen gospodarski pomen.
Državni dohodki Kanade so se v zadnjih 40 letih podesetorili in znašajo danes že 517 milijonov dolarjev.
Narodni dohodek je znašal lani ‘1 in pol milijarde dolarjev ali na glavo prebivalca 320 dolarjev. (Že vsak otrok in celo Eskimo na robu Ledenega morja je imel okoli 10.000 din letnega dohodka.)
Glavno bogastvo Kanade je še vedno v njeni agrarni proizvodnji. Od deželnih pridelkov je zopet pšenica najvažnejša. Les in tiskarski papir tvorita tretjino kanadskega izvoza. Nato slede kovine in rude. Skupno ima Kanada 20 raznih kovinskih in 30 različnih industrijskih rud ter 4 vrste surove nafte ali petroleja. Vendar petrolej mora Kanada še uvažati; geologi pa že napovedujejo odkritje novih vrelcev. Sedanja ležišča
izkorišča družba »Canadian Eagle«, ki je družba Shell-koncerna.
Med kovinami so poleg zlata, srebra in platine posebno važne redke kovine thorium, vadiuin, selen in uran. Glavno kovinsko bogastvo Kanade pa predstavljajo 1. 1865. odkrita ležišča niklja v Ontariu. Nekateri ljudje v Ottawi pravijo, da ima predsednik mednarodne kanadske družbe za nikelj Mr. Stanley mnogo več besede ko pa kanadski ministrski predsednik.
V tem svetovnem trustu niklja je močno udeležen angleški kemični trust, največ besede pa imajo Morgan in ameriški kemični kralji iz hiše Dupont de Nemours. Kakor pri niklju, tako je Kanada v drugih ozirih most med ameriškim in britanskim imperijem, istočasno pa tudi arena najbolj ostre medsebojne konkurenčne borbe.
Te borbe delajo ravno sedaj Londonu velike skrbi, a tudi sedanjemu generalnemu guvernerju lordu Tvveedsmuiru, potomcu starodavne škotske plemiške rodbine. Vendar pa obvlada po izjavi nemškega lista guverner položaj, posebno uspešno pa zastopa angleške interese finančni minister Charles Dunning. Njegova zasluga je, da se kanadske državne finance stalno zboljšujejo in da napreduje prosperiteta v deželi.
V zadnjem poldrugem letu je postala Kanada pravi paradiž za iz Evrope pobegli kapital, kar je znal zelo spretno pospeševati predsednik kanadskega združenja bank Mr. Beat!y. Posrečilo se mu je, da je močan del iz Evrope pobeglega kapitala kanaliziral v Kanado ter zlasti dosegel, da so prestrašeni kapitalisti iz Nizozemske, Belgije, Francije in Švice naložili svoj denar v kanadske vrednostne papirje.
Posebno pomembno za Kanado pa je, da se je instaliral v Ka-
nadi evropski oborožitveni kapital. Anglija premešča v vedno večji meri znatne dele svoje oborožitvene industrije v Kanado, da ni ta več samo žitna zakladnica Anglije, temveč tudi glavni arzenal Anglije za orožje. A tudi druge države ustanavljajo v Kanadi svoje tovarne za orožje.
Nekaj tednov pred obiskom kralja Jurija VI. je prišel v Kanado drug gospod, ki je potoval skozi deželo brez vseh svečanosti, zato pa s tem bolj polno denarnico. Bil je to vodilni magnat francoske oboroževalne industrije, ki je ravnokar prodal svoje deleže pri škodi in ki je sedaj iskal deželo, kjer bi bile tovarne varne pred bombnimi napadi.
Tako se kopiči v Kanadi tuji kapital v velikanskih količinah ter ustvarja novo prosperiteto, ki se je itak že začela zaradi vedno večjega izvoza pšenice, lesa, papirja, niklja, zlata, platine, radija itd. Sedaj pa je še oboroževalna industrija povečala to prosperiteto.
Tako je postala Kanada za demokratske države največja žitnica, arzenal za orožje in surovine ter njih bančni tresor. Najvažnejša rezervna pozicija za demokratske države je danes — Kanada.
Pred ustanovitvijo italijansko-jugoslovanske zbornice
V Beogradft se je sestal akcijski odbor za ustanovitev italijansko jugoslovanske zbornice v vseh večjih mestih Jugoslavije, Na čelu akcijskega odbora je beograjski župan Vladft Ilič, ki je izdal na vse zbornice v Jugoslaviji poziv, da vstopijo v novo zbornico. V svojem pozivu pravi, da okrepitev gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Italijo ni nikaka umetna odredba, temveč naravna posledica potreb gospodarstev obeh držav. Zaradi vedno večjega dirigiranja gospodarstva pa nastajajo v mednarodni trgovini težave, ki tudi ovirajo, da bi se naši gospodarski odnošaji z Italijo normalno razvijali. Zato je nujno potrebno, da bi gospodarski ljudje sodelovali pri sklepanju trgovinskih pogodb med obema državama. To pa more najbolje izvesti italijansko-jug. trgovinska zbornica. Za ustanovitev te zbornice so se izrekli tako jugoslovanski ko italijanski pridobitniki.
Uredba o ustanovitvi zavoda za proučevanje gospodarstva je izdelana
Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdelalo uredbo o ustanovitvi zavoda za proučevanje gospodarstva oziroma za proučevanje konjunkture. Uredba je bila že poslana ministrskemu svetu v odobritev ter se pričakuje, da bo v najkrajšem času tudi objavljena.
Po tej uredbi bo novi zavod pod direktno kontrolo ministrstva. Naloga zavoda bo, da določi smer naše gospodarske politike. Kakor poroča »Jugoslov. Kurir«, bo na čelu zavoda znani gospodarski strokovnjak in bivši narodni poslanec, ki ima baje tudi veliko znanstveno reputacijo. Pri zavodu se namerava nastaviti večje število naših znanih delavcev na polju gospodarske politike. Upajmo, da se bodo vse te lepe napovedi in nade izkazale kot utemeljene.
Poročilo o občnem zboru Zveze trg. združenj
ter o slavnostni otvoritvi Trgovskega doma v Murski Soboti objavimo v petek, v tedenski številki.
Pomanjkanje opeke
V zadnjem času se je začela opeka zelo izvažati iz Jugoslavije v Avstrijo. Nemci plačujejo opeko zelo dobro, kar pa ima za naše gospodarstvo prav neprijetne posledice, kakor je bilo ugotovljeno na zadnjem občnem zboru Kmetijske družbe. Zaradi izvoza opeke je namreč začelo pri nas opeke ipriinanj'tov;.‘i, kar je sedaj v času 'stavbene sezone še zlasti nepri-Ijetno. Poleg tega se je opeka tudi znatno podražila, kar ovira gradbeno delavnost. Zato je povsem upravičena zahteva Kmetijske družbe, da se dovoli v klirinške države izvoz vseh predmetov le tedaj, kadar ne trpimo mi pomanjkanja na teh predmetih.
Za poglobitev gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Francijo
V Parizu se je osnoval »Bureau »TEtudes čconomiques franco-you-goslaves«, katerega poslovanje in delo je namenjeno poglobitvi gospodarskih stikov med Francijo in 'Jugoslavijo. Omenjeni zavod ima svojega zastopnika tudi v Beogradu, katerega naslov je: M. P. Pe-žinovic, Beograd, Terazije št. Id Tako zavod kakor tudi njegov zastopnik v Beogradu sta našim uvoznikom in izvoznikom z vsemi potrebnimi informacijami brezplačno in stalno na razpolago. Naslov biroja je: Pariš — 1, rue Vol-Dey (2eme). Opozarjamo vse interesente, ki iščejo gospodarskih stikov s Francijo ali ki želijo kakršne koli informacije glede izvoza v Francijo, naj se obrnejo ali neposredno na omenjeni biro ali pa na njegovega zastopnika Peči-noviča v Beogradu.*
Naše terjatve proti Nemčiji znatno narasle
Naše terjatve proti Nemčiji so po zadnjem izkazu narasle za 39,1 milijona din, padle pa so za 14,6 milijona Kč naše terjatve proti Ceško-Moravski.
Po izkazu Narodne banke z dne 15. junija se je stanje naših kli-ringov spremenilo takole (vse številke v milijonih dotične valute):
'Aktivni kliringi:	15. 6.	8.6.
Bolgarska din	1,33	1,41
Nemčija RM	18,49	15,75
Turčija din	16,27	17,02
Češko-Moravska	K 10,10	24,74
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:		
Belgija belg	1,83	1,84
Bolgarska din	0,95	0,96
Italija din	38,54	33,70
Madžarska din	2,73	2,80
Poljska din	16,87	17,00
Romunija din	6.84	5,18
Švica šv. fr.	1,70	1,73
Konkurzi -	poravnave	
Poravnalni postopek na predlog desnega trgovca Viktorja Gornika
v Zbelovem pri Poljčanah se ufelavlja ter se uvaja konkurz o premoženju	Viktorja Gornika.
Konkurzni sodnik Andrej Levstek, upravitelj konkurzne mase odvet-mik Humer v Slov. Konjicah. Terjatve se morajo priglasiti do 10. avgusta. Prvi	zbor upnikov dne
27. junija pri okrajnem sodišču v Slov. Konjicah.
Končano je poravnalno postopanje trgovca Huberta Komauerja v Mariboru in Izidorja Fincija v Mariboru.
Konkurz o premoženju zapuščine po pok. Frančiški Pečar iz Črnuč se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
Iz referata dr. . JugosBov.-briti
Ne le iz deviznih razlogov, temveč tudi zaradi naše gospodarske in trgovinske neodvisnosti je velike važnosti, da se naša trgovina z Vel. Britanijo poveča. Zato smatramo tudi za potrebno, da posvečamo delovanju Jugoslovansko-britanskih zbornic v Zagrebu in Beogradu največjo pozornost in zato smo tudi obširno poročali o zadnji plenarni seji zagrebške zbornice v Ljubljani. Da svoje poročilo popolnoma dopolnimo, objavljamo v naslednjem še referat dr. Mogana, ki je med drugim izvajal:
Londonska trgovinska zbornica je poslala lani svojega funkcionarja g. Stcvensa, da nam pomaga pri organizaciji jugoslovansko-britan-ske trg. zbornice. Ko je g. Stevens izvršil svojo nalogo, je pri poslovilni večerji dejal neki udeleženec, da je nova zbornica največje društvo v Jugoslaviji, ker pripada temu društvu prav za prav vsak Jugoslovan, ker je pač vsak Jugoslovan prijatelj Anglije. In to je tudi res! Od mnogih globokih in tehtnih razlogov za naše simpatije do Vel. Britanije in Angležev naj navedem zlasti tri razloge.
Prvi je: Danes se zelo napada demokracija! Pa naj bo že kakor koli, treba reči, da je demokracija danes identična s svobodo vsakega državljana, ki pa seveda ni neomejena, temveč mora spoštovati individualnost vsakega državljana. Boljšega družabnega in državnega reda ljudje do danes še niso odkrili. Prav gotovo pa tudi ne boljšega, kakor je v velikem britanskem imperiju. Zalo je tudi demokratsko čustvovanje prva krepka vez med Veliko Britanijo in Jugoslavijo.
Drugi pa je: fair play, solidnost in poštenje. Kje so še te čednosti bolj v veljavi kakor v združeni kraljevini? S kom je bolj prijetno poslovati ko z Angležem? Kje se more človek bolj zanesti na dano besedo kakor v Angliji? To je največja angleška sila! To je sila, ki izvira iz angleškega poštenja in česar se Angleži tudi zavedajo. Tako pravi Shakespeare: Ne bojim se vaših groženj, ker sem s poštenostjo tako zelo oborožen, da gredo vaše grožnje mimo mene ko prazen veter, ki se me ne tiče.
Dr. Mogan je nadalje omenil, da je dejal delegatu londonske trg. zbornice, ko ga je seznanjal z našimi razmerami, da se bo prepričal, da vodijo tudi naša podjetja, naše banke pošteni ljudje in da je tudi pri nas fair play temeljno geslo in da pri nas dana beseda velja. Ko je g. Stevens svojo nalogo dokončal, ga je vprašal, če se je prepričal o resničnosti njegovih besed in iskreno ter odločno je na to vprašanje pritrdil. Ni bila. to sama prazna vljudnost.
Tretji razlog jc: izvrstna kakovost angleškega blaga. Angleški proizvodi se pri nas najbolj cenijo. Angleško sukno, angleški kroji, angleške ladje itd., vse to je na prvem mestu.
Jasno pa je, da moremo kupovati vse to blago le, če sc najde primeren korelat v izvozu Jugoslavije v Vel. Britanijo, 'lu moramo apelirati na Angleže, da na to ne pozabijo. Ne zahtevamo od njih nič zastonj ali v dar, v skupnem interesu pa je treba opozoriti na naslednje:
Gospodarske zveze med Vel. Britanijo in Jugoslavijo so še precej slabe, zlasti z ozirom na to, kakor bi po naši želji morale biti. Za okrepitev teh zvez so morda potrebne investicije in žrtve, toda te bi donašale bogate plodove. Naj Anglija pomaga, da se poveča uvoz iz Jugoslavije in potem se bo dvignil tudi angleški izvoz V Jugoslavijo. Predvsem pa bi se morala znižati carina na jugoslovan-
f trgovine
tulila Mogana i mske trg- zborn
sko blago in znižati bi sc morala tudi prevoznina iz Jugoslavije v Anglijo, ker je sedaj prav posebno draga.
V Jugoslaviji je investiranega mnogo angleškega kapitala, in sicer zelo ugodno in lukrativno. Priporočati je treba zbornici, da vpliva za nadaljnje investicije, ki bi se po vsej verjetnosti enako dobro obrestovale. Zlasti nam je potreben angleški kapital za pristanišča, ceste, vodne centrale in podobno.
Kakor imajo druge države svoje paviljone na velesejmih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, tako bi jih morala imeti tudi Vel. Britanija. Zlasti se tudi občuti pomanjkanje periodičnih razstav angleškega blaga.
Agenti in potniki angleških firm bi morali nadalje večkrat obiskati našo državo in ponujati angleško blago.
V velikem delu Vel. Britanije so tudi že znane naravne lepote Slovenije, Dalmacije, Bosne in Južne Srbije, njih sonce, morje, z večnim snegom pokriti vrhovi gora, pestre narodne noše, prijazen in zanimiv narod, ceneno življenje in tudi že zadosten konfor, da bi mogli angleški turisti v večjem številu obiskovati naše kraje.
Pa še marsikaj drugega bi se moglo storiti za okrepitev zvez med Jugoslavijo in Vel. Britanijo.
Potrebno je, da Angleži več sto-
nemških
Železnice Reicha se lahko imenujejo največje prometno podjetje na svetu. Dosegle so sedaj kritično dobo svojega delovanja; vojaške operacije proti Avstriji in Češki so jim naložile veliko preizkušnjo. Njihova kapaciteta je bila za mnogo preobložena, deloma z vojaškimi gibanji, pa tudi z gradnjami, posebno s konstrukcijo utrdb. Rezultat je bila dezorgani-zacija, močno pomanjkanje vozov, velike zamude in nesreče. Včasih je vozov tako primanjkovalo, da je bila preskrba mest s kurivom ogrožena. rReichsbahn« računa, da ji trenutno manjka 70.000 vagonov. Zalo je tudi morala deloma omejiti promet. Sedanji vozni material: 25.209 lokomotiv (812 električnih), 2170 dieselskih strojev, 68.942 potniških, 22.028 prtljažnih in 650.229 tovornih vagonov nikakor ne zadostuje. V letih 1940./43. hoče >Reichsbahn« nabaviti 6000 novih lokomotiv,
10.000	potniških in 112.000 prtljažnih in tovornih vagonov. Stroški so preračunani na približno 3500 milijonov RM. Kljub povečanemu prometu so dohodki še^ vedno manjši kakor 1929. leta, in sicer za 200 milijonov RM, vkljub
Politične vesti
Romunski zunanji minister Ga-fencu je sprejel v Atenah novinarje ter jim govoril tudi o ev. vstopu Bolgarske v Balkansko zvezo. Dejal je, da so brez temelja vse vesti, ki pravijo, da bi nastala med članicami zveze nesoglasja glede vstopa Bolgarske v Balkansko zvezo. Vse članice so tega mnenja, da nikakor ne gre, da bi bil vstop Bolgarske v Balkansko zvezo odvisen od nekih posebnih pogojev. Bolgarska more vstopiti le brez vseh posebnih pogojev.
Izjava ministra Gafenca je napravila v Sofiji zelo slab vtis. časopisje naglasa, da mora Bolgarska vztrajati pri svojih pogojih in dokler ti niso izpolnjeni, tudi ne more vstopiti v Balkansko zvezo.
V moskovskih razgovorih med veleposlanikoma Francije in Vel.
z Angli
ia plenarni seii ice v Liubliani
re za okrepitev gospodarskih zvez z Jugoslavijo! Morda bodo imeli prvi hip vtis, da se od njili zahtevajo oz. pričakujejo žrtve, toda kmalu se bodo prepričali, da so bile žrtve le plodne investicije. Poleg tega pa bi s tem utrdili gospodarsko neodvisnost Jugoslavije, ki je tudi Angliji zaželena. Naši gospodarski ljudje pa se bodo potrudili, da se bodo odpravile ali pa vsaj ublažile težkoče, ki so znane tudi Angležem in ki otežkoču-jejo izmenjavo blaga ter investicije. Seveda pa je uspeh tega prizadevanja odvisen od zaloge deviz, s katerimi Jugoslavija razpolaga.
Ustanovitev obeh zbornic v Beogradu in Zagrebu je pokazala veliko zanimanje Jugoslovanov za trgovino z Vel. Britanijo. To razpoloženje je treba izkoristiti, in sicer navzlic burnim časom, morda pa ravno zaradi njih. A tudi takoj!
Svoja izvajanja je zaključil dr. Mogan z besedami:
»V nekem angleškem časopisu sem čital naslednjo anekdoto: Ravnatelj restorana reče nekemu gostu: Na glasu smo zaradi svojih polžev.
Gost: Da, res je! Eden mi ravno streže.
Naj se v tem tempu ne razvijajo gospodarski odnošaji med Anglijo in Jugoslavijo, temveč tako mi v Jugoslaviji, kakor tudi Angleži v Vel. Britaniji moramo storiti vse, da se naše gospodarske zveze čim prej in čim popolneje razvijejo.
železnic
vključitvi Avstrije in sudetskega ozemlja. Glavna težava je, da je državna železnica resno zaostala z obnavljanjem in nadomeščanjem obrabljenega materiala. Sistem se je razširjal, pri tem so pa bili stroški za obnovitve znižani. sReichsbahn« bo mogla le malo svojih potrebnih investicij izvršiti iz lastnih dohodkov, tako da se pričakuje jeseni železniško posojilo 750 milij. RM. Ne najmanjši izdatek železnice so plačila državi. Plačati mora 3°/oni davek na čisti dobiček pod 4090 milijoni RM in 9°/#ni davek na čisti dobiček nad 4000 milij. RM. V celoti je plačala lani državni blagajni 4801 milijona RM (1937. — 412'5 mil. RM), medtem ko železnice v drugih državah pogosto dobivajo še vladne podpore. Kljub svojim težavam pa je zaključila i>Reichsbahn« svoje račune 1938. leta s 310'2 milijona RM (lani 295'3 mil. RM) prebitka. Toda pri tem ni bilo predvideno nič za obnovitve in nadomeščanje, tako da ta presežek ne pomeni zdravega stanja. Treba je nujno visokih novih investicij in v sedanjem času pomanjkanja delovnih sil in surovin to ne bo lahko delo.
Britanije ter g. Strangom na eni ter Molotovim in Potemkinom na drugi strani je prišlo do zastoja, da morejo vse zainteresirane vlade proučiti vse predloge, ki so se predlagali v dosedanjih razgovorih. Vse kaže na to, da je Rusija postavila nekatere nove zahteve, tako zlasti glede sodelovanja na Daljnem vzhodu. Listi poročajo nadalje da zahteva Rusija, da se jamstvo velesil razširi na vse države, ki meje na Nemčijo. Splošno pa mislijo francoski in angleški listi, da bo sporazum s Sovjetsko Rusijo vendarle dosežen.
Nov konflikt je izbruhnil med japonsko in sovjetsko vlado, ker so sovjetske oblasti prepovedale ribarjenje ob obali Kamčatke.
Britansko-japonski konflikt zaradi Tiencina se je silno poostril. Formalno je nastal ta* prepir, ker niso hoteli Angleži izročiti Japoncem štirih Kitajcev, ki so baje izvršili neki atentat. Dejansko pa je izbruhnil konflikt zaradi neuspeha Japoncev, da bi prodrli s svojim
papirnatim denarjem namesto denarja, ki ga izdaja čangkajškova vlada. Angleži so namreč podpirali Čangkajškovo vlado in zato je imel v mednarodnih koncesijah kitajski denar še naprej dobro veljavo, do-čim je vrednost japonskega denarja vedno bolj padala. Japonci so sedaj popolnoma blokirali angleško in francosko koncesijo, da preprečijo vsako trgovino z obema koncesijama. Vse Angleže, ki hočejo v koncesijo, Japonci ustavijo ter jih natančno preiščejo. Mnoge so slekli do nagega in jih več tudi pretepli. Angleži se morajo postaviti v isto vrsto s kitajskimi kuliji. čakati morajo tudi po več ur, da pridejo na vrsto in ker je vročina zelo velika, je mnoge zadela sončarica. Ker niso pustili Japonci, da bi se uvozil led, se je mnogo živil pokvarilo. Kitajske trgovce, ki so skušali spraviti živila v koncesijo, so Japonci ustrelili.
Angleži so stavili japonski vladi kompromisne predloge ter nadalje predlagali, da bi mešana komisija preiskala zadevo štirih Kitajcev, ki so pobegnili v koncesijo. Vse angleške predloge pa je japonska vlada odklonila. V zadnjem času pa so začeli japonski listi pisati, da morajo Angleži izročiti Kitajski (pravilneje Japonski) še Hongkong.
Listi napovedujejo odločne angleške protiukrepe zaradi blokade Tiencina. Predvsem bi bili ti ukrepi gospodarskega značaja. Ce bi Anglija svojo grožnjo tudi izvedla in če bi se ji pridružila tudi wa-shingtonska vlada, potem bi mogla Japonska priti v velike težave, ker bi ji začelo primanjkovati bencina in drugih surovin.
Japonci delajo zaenkrat še silno razliko med Angleži ter Francozi in Američani v mednarodnih koncesijah, ker menda upajo, da ne bodo velesile enotno nastopile proti njim. To upanje pa ni posebno utemeljeno, ker je jasno, da so Francozi in Američani zaradi svojih koncesij v enaki meri zainteresirani kakor Angleži, da ne zmaga japonsko stališče. Dejansko je wa-shingtonska vlada tudi že poslala pred Tiencin nove vojne ladje. Nemško in italijansko časopisje zagovarja postopek japonskih oblasti.
Ameriški zunanji minister Hull
je izjavil zastopnikom tiska, da bo popolnoma zaman prizadevanje Japonske, da bi razdvojila Ameriko, Anglijo in Francijo v vprašanju mednarodnih koncesij na Kitajskem. Washingtonska vlada pa se bo trudila, da se spor med Anglijo in Japonsko poravna na miren način, po diplomatski poti. Upa tudi, da se bo to posrečilo, vendar pa je položaj na Daljnem vzhodu še nadalje zelo delikaten.
Angleška kraljevska dvojica še je vrnila iz Amerike v Evropo ter bo najbrž 22. junija dospela v Evropo.
Ministrski predsednik Daladicr je izjavil na seji francoskega senata, da se bo zgradila nova podmornica, ki bo popolnoma enaka podmornici »Phoenix« in ki bo imela tudi ime ponesrečene podmornice.
Propagandni minister Goebbels je prišel v Gdansk, kjer je imel velik govor. V svojem govoru je zatrjeval, da Nemčija nikdar ne bo zapustila Gdanska. Pozval je prebivalce Gdanska, da za vedno ostanejo zvesti Hitlerju.
Listi zelo komentirajo besede nemškega propagandnega ministra Gobbelsa zadnjo nedeljo v Gdansku. Gobbels je dejal: »Gdansk se želi vrniti k Nemčiji. Pričakovati je zato, da bodo nekega dne nastopili dogodki, ki bodo zapadnim velesilam dokazali, kaj hočejo prebivalci Gdanska. Kajti gre za to, če naj nemško mesto Gdansk še nadalje životari in gospodarsko propada ali pa se razvija v okviru Velike Nemčije.« Iz teh besed sklepajo nekateri, da imajo v Berlinu že gotov načrt, kako bi Gdansk prišel pod Nemčijo in bi bili drugi postavljeni pred izvršeno dejstvo.
Odposlanec arabskega kralja Ibna Sauda, ki je bil tudi v svetovni vojni nasprotnik Velike Britanije, je prišel v Nemčijo ter bil v Berchtesgadenu sprejet od Hitlerja v daljši avdienci. Italijanski listi poročajo nadalje, da je sin Ibna Sauda poslal Angliji ultimativno noto, v kateri zahteva takojšnjo rešitev palestinskega vprašanja v smislu arabskih zahtev.
Angleška vlada je imenovala svojega konzula v Pragi. Vlada utemeljuje to imenovanje s tem, da moTa konzul v Pragi izdajati vizume beguncem, ki se mislijo naseliti v Veliki Britaniji. Na interpelacijo v parlamentu pa je dejal drž. podtajnik v zun. ministrstvu Butler, da pomeni to imenovanje dejansko priznanje sedanjega položaja na češko-Moravskem, ne pa tudi priznanje de jure.
Zadnji predsednik vlade Podkar-patske Rusije Vološin je prišel v Prago, kjer je obiskal proiektorja v. Neuratha ter predsednika praške vlade Eliaša.
Karel Sidor je odpotoval na svoje novo službeno mesto kot poslanik Slovaške pri Vatikanu.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. junija navaja naslednje izpre-menibe (vse številke v milijonih dinarjev):
Kovinska podloga se je zvišala za 0,18 na 1.919,22.
Devize izven podloge so padle za 27,8 na 558,77.
Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 3,4 na 288,92.
Posojila so se zmanjšala skupno za 17,8 na 1.811,6.
Razna aktiva so padla za 17,3 na 2.099,3.
Obtok bankovcev se je znižal za 143,5 na 7.065,26.
Obveze na pokaz pa so se zvišale za 76,7 na 1.847,1.
Razna pasiva so se zvišala za 0,3 na 263,8.
Celotno kritje se je zvišalo na 27,67%, samo zlato pa na 27,51%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizprenienjena.
Germanizacija čeških bank
Pod tem naslovom piše beograj ski »Jugoslovenski Kurir«: »Reorganizacija čeških bank v Češko-moravskem protektoratu se nadaljuje v pospešenem tempu. Gre za to, da bodo v najkrajšem času vse bančne organizacije bivše Češko-slovaške pod kontrolo nemških bank, da bi se mogle te v primeru potrebe posluževati ka-pitalov, s katerimi razpolagajo bivše češke banke v tujini. Velikim bankam je bilo predvsem naloženo, da absorbirajo bivša češka podjetja. Tako je ,Deutsche Bank' prevzela ,Bohmische Union-Bankk pri kateri so bili zainteresirani tudi neki belgijski in švicarski bankirji. ,Landerbank‘ spada sedaj pod kontrolo ,Dresdner Bank*, ki je sebi zagotovila tudi majoriteto pri Češki eskontni banki. Banka čeških legionarjev je bila prisiljena, da je spremenila svoja pravila, po katerih ni mogel biti njen delničar nihče, kdor ni bil legionar. Kar se tiče Angleško-češke in Praške kreditne banke, ki sta bili zvezani z neko angleško skupino, a en del delnic je imela bivša češkoslovaška država, sta sedaj prešli v roke nekega konzorcija, v katerem so nemški interesi zelo močno zastopani.«
#
Za predsednika Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov v
Sarajevu je bil izvoljen Relja Petrovič, direktor Zemaljske banke v Sarajevu. Prejšnji predsednik dr. Kajon je odstopil.
Narodna banka je sporočila v posebni okrožnici, da smejo pooblaščeni zavodi uporabljati devize, ki so jih prejeli na račun domačih izvoznikov blaga v Švico, in sicer oni del deviz, ki se sme svobodno prodajati na domačih borzah, izključno le za plačilo računov domačih uvoznikov blaga iz Švice, če pooblaščeni zavodi ne bi imeli potrebe za svoje komitente-uvoznike švicarskega blaga, morajo v dveh dneh preostalo količino deviz iz tega vira odstopiti Narodni banki po borznem tečaju.
Skupina nizozemskih finančnikov je baje pripravljena finansirati javna dela v naši državi.
Drž. hip. banka je kupila v Pančevu že lansko jesen večjo hišo z namero, da jo podere in da zgradi na njenem mestu novo in moderno palačo. Sedaj je začela banka to svojo namero izvrševati.
Izdan je bil nov zakon o Reichs-banki. Z njim se je uvedel avtoritativni režim tudi v banki. Tujci ne morejo biti več delničarji Reichs banke.
Angleška vlada je sklenila, da dovoli čangkajšku novo posojilo 5 milijonov funtov za stabilizacijo kitajske valute.
Zunanja trgovina
i i'"' i m—liiinmiiii umnim iiiiiiimir Dovoljenja za izvoz 500 vagonov orehovega lesa so se začela izdajati.
Na podlagi novega poljsko-sovjet-skega dogovora bo Poljska izvozila do konca leta v Rusijo 900.000 ton premoga, ki je namenjen za leningrajsko industrijo. V zvezi s tem se namerava uvesti redna pomorska zveza med Gdinjo in Leningradom.
Egiptske državne železnice so
naročile na Poljskem 10 velikih lokomotiv. To dobavo so dobile poljske železnice kljub številnim ponudbam iz drugih držav.
Poljska je v prvih štirih mesecih izvozila povprečno na mesec po
32.000 ton kovinskih izdelkov proti
22.000 tonam v letu 1938. Zlasti se ; e povečal poljski izvoz v Iran, Rusijo in Turčijo.
Nemčija je v prvih letošnjih štirih mesecih bila udeležena na celotnem madžarskem uvozu z 42-1%, pri izvozu pa s 50'9"/». Vrednost madžarskega izvoza v Nemčijo je znašala v tem času 97'38, vrednost
Neki denarni zavod ni jemal od svojih uslužbencev pri izdaji mesečnih plač nikakih pobotnic ali potrdil o prejemu plače, temveč je vpisal samo skupni izdatek izplačanih plač v svoje knjige kot izdatek. Finančna oblast pa je bila mnenja, da mora za takšna izplačila obstojati najprej plačilni nalog, nato pa neka listina o izvršenem izplačilu ter je odredila, da mora zavod oz. njegovi nameščenci vendarle plačati takso po tar. post. 33. t. t. taksnega zakona ter je zato plačilo izterjala od zavoda. Zavod je v prepričanju, da ni dolžan plačati te takse, ker ne izdaja plače proti potrdilu, niti po seznamu, podpisanem ali nepodpisanem, niti plač ne knjiži na tekoči račun dotičnega uradnika, zahteval povračilo izterjanega zneska. Ker je finančna oblast njegovo zahtevo odklonila, je vložil tožbo na državni svet, ki je njegovi prošnji ugodil ter odlok finančne oblasti razveljavil (razsodba št. 4515/39) iz naslednjih razlogov:
»Po tar. post. 33.1.1. zakona o taksah v zvezi s toč. 4. čl. 55. taksnega in pristojbinskega pravilnika se plačuje pobotniška (priznanična) taksa po tej tar. post., kadar izda zasebni uradnik potrdilo o prejemu plače ali kadar jo prejema po podpisanem ali nepodpisanem seznamu ali kadar se plača knjiži na tekoči račun dotičnega uradnika.
V konkretnem primeru pa z ničemer ni ugotovljeno, da bi tožilčevi nameščenci pri prejemanju plače izdajali pobotnice (potrdila) ali da bi prejemali plače po seznamu oz. da bi še jim te vpisovale po tekočem računu ter da bi bil to-žitelj v smislu navedenih zakonitih predpisov zavezan na plačilo te takse.
Okoliščina, da so bila izplačila teh nameščenskih plač vpisana v tožilčeve knjige, nima za posledico obveznost plačila navedene takse, ker se to knjiženje ne more uvrstiti niti v en prej naštetih načinov izplačila, za katere je s citiranimi predpisi — izrečno pogojeno plačevanje poboiniške takse.
Napačno je stališče finančne oblasti, da se mora v takšnem primeru plačati sporna taksa, ker nastaja po predpisih tar. post. 33. taksnega zakona v zvezi s čl. 51. zakona o taksah dolžnost plačila pobotniške takse, oz. je pogojena z obstojem pobotnice, podpisanih ali nepodpisanih seznamov, tekočega računa. Če teli listin ni, potem tudi ni obveznosti za plačilo takse po tar. post. 33. t. t. taksnega zakona pri izplačevanju plač zasebnih nameščencev.
Niti z enim zakonskim predpisom ni predvideno obvezno izdajanje pobotnic, vodenje seznamov ali knjiženje na tekoči račun, kakor je n. pr. to primer pri pobotnicah o prejemanju najemnine od stanovanj in lokalov — opomba 3. tar. post. 33. taksnega zakona — iz česar sledi, da zakonodavcc ni imel namere, da izjemoma od občnega načela, ki je izraženo v čl. 51. taksnega zakona, predpiše plačevanje te takse kot obvezno v vsakem primeru, in to celo takrat,
nemškega izvoza v Madžarsko pa samo 67'5 milijona pengov. »Deutsche Lufthansa« v Berlinu
je zvišala svoj delniški kapital od 25 na 50 milijonov RM.
Družba Ford Italiana, ki je imela lani še 541.000 čistega dobička, izkazuje za leto 1938. 128.000 lir izgube.
žitna korporacija v Italiji je
sklenila, da ostanejo cene za pšenico nove žetve neizpremenjene in se bo torej nova pšenica prodajala po 135 do 150 lir za metrski stot.
Turška je prepovedala izvoz mul in oslov. Prepoved se utemeljuje s potrebami narodne obrambe.
kadar pismeni podatki o izplačilu nimajo značaja potrdila ali prejema ali pa takšnih podatkov sploh ni.
V tar. post. 33. taksnega zakona je predpisano plačevanje takse za potrdila ali pobotnice, s katerimi se potrjuje prejem lastne vsote. V opombi 1. k tej tar. postavki je predvidena oprostitev od te takse za državne nameščence za prejem denarnih terjatev od države, ki so posledica njih službe. Nadalje je poudarjeno, da se »ta oprostitev ne nanaša na nameščence, ki prejemajo plače od denarnih zavodov in drugih korporacij ter zasebnikov in da se ta taksa mora plačevali, bodisi da se prejema plača na podlagi podpisanega ali nepodpisanega seznama, bodisi da se vknjižuje na tekoči račun dotičnega uradnika.«
Neodvisno od navedenega določila opombe 1. k tej tarifni postavki je po sami tar. post. 33. pobotniška taksa predvidena za »potrdila ali pobotnice«, torej za listine, ki morejo služiti kot dokaz o izvršenem izplačilu. Če bi torej bilo plačilo tudi dejansko izvršeno, a se o tem ne bi vzelo potrdilo ali pobotnica — a objekt taksiranja je potrdilo ali pobotnica, ne pa samo izplačilo —, potem se v takšnem primeru taksa tudi ne bi plačala. Toda v opombi 1. k tej tar. post. je po naštetju primerov, v katerih se ta taksa ne plača, navedeno, da se mora ta taksa pobrati od zasebnih nameščencev od njihovih plač, pa čeprav se o tem ne bi izdala pravilna potrdila o prejemu plače. Kajti če more veljati, da se smatra kot pravilno potrdilo poleg pravilne pobotnice še podpisan seznam, je jasno, da nepodpisan
V večjem delu 1938. leta je zaradi velikih zalog lesa, ki so se leta 1937. nabrale v Angliji, in zaradi zmanjšanja povpraševanja za gradbeni les zelo oslabelo jedro lesnega trga. Nizke cene lesa poleti 1938. leta v Angliji, ki je največji uvoznik lesa, so dovedle evropsko konvencijo za lesni izvoz (ustanovljeno 1935. leta po glavnih izvoznikih mehkega lesa) do tega, da je v septembru 1938. znova omejila izvoz, še nižji izvoz pa je bil predviden za leto
1939.,	kakor kaže sledeča tabela:
	eksportne kvote		
	(v tisočih standardov)		
	1937	1938 sept.	1939
Švedska	820	691	656
Finska	1005	845	804
Rusija	950	842	760
Poljska	313	258	250
Letonska	127	103	102
Oeškoslov.	96	77	—
Avstrija	275	—	—
Jugoslav.	168	134	134
Romunija	246	214	197
Skupno 4000 .3164	2903
Zaloge na svetovnem trgu so se tudi zmanjšale po političnih dogodkih zadnjega leta, ker sta iz-
Promet v g »lanskem pristanišču
je v maju narastel v primeri z aprilom za 57.276 ton na 644.962 ton. Po uradnih podatkih je udeležen Gdansk v poljskem izvozu z 31'5%, v poljskem uvozu pa s 16'3'7* vsega poljskega izvoza oziroma uvoza.
Svetovni pridelek krompirja je bil lani za 6-8% manjši ko 1.1937. in je padel od 1'82 na 1‘66 milijarde metrskih stotov. Največ je pridelala krompirja Nemčija, namreč 510 (leta 1937. celo 554) milijonov stotov. Na Poljskem je padel donos krompirja za 16% na 337 milijonov, na češkoslovaškem pa celo za 20% na 70 milijonov stotov.
seznam ni nikakršno, zlasti pa ne pravilno potrdilo o prejeti plači. S tem pa se je že odstopilo od načela iz besedila taks. post. 33. same (brez opombe), po katerem se taksirajo samo potrdila ali pobotnice oz. potrdila, ki morejo služiti kot dokaz. Če je obremenitev s to takso predvidena tudi za takšne primere, potem je jasno, da pomeni to odstopitev oziroma izjemo od postavljenega načela v samem določilu tar. post. 33. Izjeme pa se morajo ozko tolmačiti, to pa pomeni tu, da se mora taksa plačati poleg primerov, ki spadajo pod splošno pravilo (pravilno podpisana pobotnica in podpisan seznam), samo še v onih primerih, ki jih zakon sam predvideva, pa čeprav so izven občnega pravila. Nikakor pa se ne morejo ti primeri razširiti še na primere, ki jih zakon ne predvideva. Če pa je tu sam zakon predvidel plačevanje pobotniške takse v primerih, v katerih ni pobotnice, t. j. pri izplačevanju plač po nepodpisanih seznamih ali knjiženju plače na tekoči račun uradnika, potem se mora pobiranje pobotniške takse omejiti samo na te primere kot izjeme, ne sme se pa razširiti še na primere, ko ni ne le pobotnice ali podpisanega seznama, temveč niti nepodpisanega seznama niti knjiženja na tekoči račun.
Z ozirom na takšen smisel zakona ni po zakonu možnosti za pobiranje pobotniške takse v primeru, ki je bil predmet razsojanja v navedeni razsodbi, ko ni bilo nobenega podatka niti o posameznem izplači lu plače vsakemu uslužbencu, temveč je bil le skupni znesek izplačanih plač bil vknjižen kot izdatek.
voz Avstrije in Češkoslovaške sedaj vključena v notranjo trgovino Nemčije. Tako je bila omogočena veliko bolj uravnovešena bilanca za 1. 1939. med ponudbo in povpraševanjem, z druge strani pa je negotovost prvih mesecev 1939. leta znižala angleško povpraševanje. Vendar je manjši uvoz 1938. leta vodil do postopne porabe zalog. Ko se je v marcu polagoma spet začelo nakupovanje, so se cene takoj dvignile. V zadnjih tednih je britanska vlada oddala precejšnja naročila .a vojne barake in za namene civilne obrambe, tako da je uvoznikom lesa že zmanjkalo. Trenutno so pa cene še pod lanskimi, in verjetno je, da se ne bodo dvignile tako hitro in tako visoko, da bi se ponovil višek 1937. leta.
„	barva,	plesira	in
7p v urah *«a*i
LG I L4 UlUil ob|ekei k|0buke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vo ni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
tČSE
Potrošnja piva se je povečala
V petek dne 16. junija je bil občni zbor delničarjev del. družbe pivovarne Union v Ljubljani. Po
dolgem času je mogel upravni svet v svojem poročilu konstatirati, da se je potrošnja piva zvišala, in sicer deloma zaradi ugodnega vremena, deloma pa zaradi nekoliko boljših gospodarskih razmer. Pivovarna je lani prodala 40.971 lil piva, leta 1937. pa le 32.900 hi. Vendar pa je ta prodaja še mnogo pod normalno prodajo in z ozirom na kapaciteto tovarne še vedno nezadostna. V vsej državi je narasla potrošnja piva od 270.914 lil v letu 1937. na 346.834 hi ali za 12‘8%, dočim v Sloveniji le za 12‘4%. Kako daleč smo še od zadovoljivega stanja, kaže najbolj to, da se je leta 1930. pri znatno manjšem številu prebivalstva potrošilo v vsej državi 653.763 hi, v Sloveniji pa 107.627 hi. V vsej državi je torej dosegla lani potrošnja še več ko polovico normalne potrošnje, v Sloveniji pa še vedno ne znaša niti polovico.
Zaradi večje prodaje piva se je čisti dobiček pivovarne Union zvišal po odpisu neizterljivih terjatev na din 1,502.797. Skupno s prenosom iz leta 1937. v višini 99.898 dinarjev se je čisti dobiček zvišal na 1,602.695 din in se je zato mogla dividenda zvišati od 4 na 5%.
Proizvodnja kvasa in špirita je bila lani manj donosna ko predlanskim.
Povečali so se izdatki za surovine (od 7'2 na 9'3), razni stroški od 10‘9 na 12'2 milijona dinarjev. Davkov je plačala družba 914.967 dinarjev, nekoliko manj ko prejšnja leta. Trošarine pa je plačala družba nič manj ko 15 milijonov dinarjev, kar pač dovolj jasno govori o mnogo preveliki davčni obremenitvi piva.
»Jugoslovanski Čelik« oproščen taks, carin in trošarine
Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal uredbo o oprostitvi taks, carin in trošarine družbe »Jugoslovenski Čelik«. Ta oprostitev velja predvsem za predmete, ki jih uvozi družba za svoje delovanje. Družba je oproščena tudi vseh občinskih in samoupravnih taks in trošarin. Poleg tega pa se oprošča družba še državne in samoupravne trošarine za surovine, pogonski material in potrošnji material, ki se uporablja za oplemenitev rude, ter premog. Za ta material se oprošča družba tudi plačevanja luksuznega davka ter poslovnega davka.
»Službeni list«
kralj, banske uprave dravske banovine z dne 14. junija objavlja: Uredbo o ustanovitvi zavoda za preskušanje in kontrolo kmetijskih strojev in priprav — Odločbo o oprostitvi proizvodov z dvo-lastniških posestev od uvoznih carinskih davščin — Navodila za izdajanje novih ribarskih tiskovin — Popra\ k jv pravilniku o dajanju zdravniške pomoči, strežbe in oddajanju zdravil.
Na Bledu so naprodaj lepe stavbne parcele z razgledom na jezero in lepe vile. Pojasnila daje Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
Kdaj se	plača
taksa
Razsodba državnega sveta
Okrepitev
lesnega
Glavni funkcionarji srbskih kmetijskih zadrug ustanovili delniško družbo
V Beogradu se je ustanovila delniška družba »Cenlrokoop« z delniško glavnico pol milijona dinarjev. Glavni namen družbe je, da opravlja trgovsko zastopniške in komisijske posle za zadruge, ki so včlanjene v Zvezi srbskih kmetijskih zadrug. Ustanovitelji te delniške družbe so tudi glavni funkcionarji Zveze, med drugimi tudi bivši minister in predsednik Zveze V. Djordjevič. Nova delniška družba bo kupovala in prodajala industrijske proizvode zadrug.
Menda res ni mogoče bolj jasno dokazati, kako se pri nas oddaljuje zadružništvo vedno bolj od glavnih načel zadružne misli. Prišli smo že do tega, da bo delniška družba opravljala posle, ki bi jih morale opravljati zadruge same.
Dobave - licitacije
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 27. junija ponudbe za dobavo raznih kladiv, garniture za avtogeno varjenje, ventilov, klešč, zaščitnih naočal, izvijačev, raznih svedrov in Škarij, strugačev, dlet, bencinskih svetilk, železnih in medeninastih uteži, številk iz jekla idr.; 1. julija raznih ključev za matice, raznih meril, električnih pil, strojev za rezanje in vrtanje pločevine.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 39. junija ponudbe za dobavo smrekovega jamskega lesa, polnilnih elementov, pšeničnih otrobov; do 6. julija za dobavo 100 m OG prevodnika 3 X 1'5 mm-preseka; do 13. julija pa za dobavo 2 elektromotorjev istosmernega toka.
Direkcija drž. železnic — gradbeni oddelek — v Ljubljani sprejema do 27. junija ponudbe za dobavo strešne lepenke, stojalnih vijakov, kotnega železa, rebraste pločevine, železne žične vrvi, verig, zakovic, vijakov, krede, kleja, mavca-alabastra, čopičev za pleskanje, krtač itd.
Štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 27. junija ponudbe za dobavo filtrirne naprave, do dne 30. junija pa ponudbe za dobavo pločevinastih 2001itrskih sodov. _
Dravska radionica v Ljubljani sprejema do 27. junija ponudbe za dobavo jesenovih, bukovih, smrekovih desk.
Uprava zavoda »Cačak« v čačku sprejema do 27. junija ponudbe za dobavo kotlov s pokrovom iz železne pločevine, ki ne zarjavi.
Dne 29. junija bo v skladišču vojno-tehničnega zavoda v Hanri-jevu pri Skoplju licitacija za dobavo konstruktivnega jekla raznih dimenzij.
Dne 30. junija bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo kompletnega stroja za rendiranje lesa.
Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 30. junija ponudbe za dobavo raznega materiala za barvanje, kakor: lakov, krede, mila, mavca, kleja, olja, parketne paste, čopičev, barv itd.
Štab mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu sprejema do 3. julija ponudbe za dobavo raznega olja: plinskega, motornega, motornega bencina itd.; do 5. julija ponudbe za dobavo kabla, meril za merjenje gostote žveplene kisline; do 4. julija za dobavo kravjega usnja, boks-kož, jermen, umetnih kož za tapeciranje; do 14. julija za dobavo raznih olj:	turbinskega,
motornega, cilindrskega, transformatorskega olja, konsistentne masti; do 25. julija pa sprejema ponudbe za dobavo železne pločevine.
Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 735 betonskih blokov za kabelsko telefonsko kanalizacijo v Ljubljani z direktno pogodbo na dan 30. junija t. 1. — Pogoji po din 30'— v pisarni direkcije.
2.	hidroplanska komanda, Divu-Ije, sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo izolirne žice, podzemnega svinčenega kabla, zaščitnih stekel, plinskih cevi, U-železa, litega železa, bakrene žice itd.
Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 4. julija in do 6. julija ponudbe za dobavo strojnega olja.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 6. julija ponudbe za dobavo kožic za kape, steklenih desk, steklenic za kemikalije, bombažnih belih rokavic, bombažnih srajc, zimskih kap; do4. julija sprejema ista komanda ponud-
be za dobavo pocinkane žel. pločevine, konopljene jadrenine, čopičev, jermenov za sablje in opasa-čev ter bombažnega sukanca.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo pocinkane žel. pločevine, valovitega »Salonita«, keramičnih ploščic za oblogo, hrastovih tesanih gred; do 6. julija za dobavo asinhron - trofaznega motorja; do 7. julija pa za dobavo železne pločevine.
LICITACIJE
Dne I. julija bo pri Vojno-sani-tetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo kaliko-platna.
Pri štabu V. armijske oblasti bo dne 1. julija licitacija za oddajo pšenice v mletje.
Dne 1. julija bo pri Štabu dravske div. oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za napravo poti; dne
3.	julija bo istotam licitacija za izdelavo kanalizacije v Ribnici in dne 4. julija ofertna licitacija za postavitev šupe za premog.
Dne 1. julija bo pri štabu za utrjevalna dela v Ljubljani ofertna licitacija za dobvao smrekovih debel; dne 7. julija pa istotam ofertna licitacija za dobavo stroja za drobljenje kamenja.
V nedeljo je bila v Beogradu glavna letna skupščina »Putnika«, ki jo je vodil predsednik Josip Cugnius. V poslovnem poročilu družbe se navaja, da je bil tudi v 1. 1938. razvoj turizma kljub napeti politični situaciji v 1. 1938. boljši ko v prejšnjih letih. Opaža pa se, da je ‘ 'di turistični promet vedno bolj pod vplivom dirigiranega gospodarstva. Zalo je tudi pri nas število domačih in tujih turistov naraslo, a padlo število nočnin tujih turistov. Kljub zvišanju števila turistov pa še nismo dosegli kulminacijske točke iz 1. 1935.
Število turistov iz klirinških držav se je povečalo za 27'5°/o, do-čirn je padlo število turistov iz ueklirinških držav za 5'0t odstotka.
Skupno je obiskalo naše kraje nekaj nad 1 milijon turistov, do-čim v l. 1937. samo 907.935 turistov. Od teh je bilo 719.610 domačinov in 287.391 tujih turistov. Iz neklirinških držav je bilo samo 50.001, iz klirinških pa 236 tisoč 790 turistov.
Dohodek od turističnega prometa je znašal v 1. 1938. 1089 milijonov din, v 1. 1937. pa samo 961'7 milijona din.
Dohodki od tujih turistov so znašali 384'5 milijona din, izdatki naših turistov v tujini pa 282'4 milijona din. Vseh naših turistov je bilo v tujini 116.964. (Dobro bi bilo, če bi Putnik tudi navedel, kako so bile vse te številke ugotovljene.)
Glede obiska domačih turistov se vrste posamezne banovine takole: dravska, savska, Beograd, vardarska, moravska, donavska, primorska, drinska in vrbaska. Po številu tujih turistov pa je na 1. mestu savska, nato slede: dravska, zetska, primorska, drinska, Beograd, vardarska in donavska, vrbaska in moravska banovina.
Poročilo pravi nadalje, da so bili izdatki naših turistov v tujini znatno nižji kakor pa izdatki tujih turistov pri nas. Ta presežek da je lani znašal 10T6 milijona dinarjev.
Upravni odbor nadalje ugotav-
Pri upravi zavoda »Obiličevo« v Obiličevem bodo naslednje licitacije: dne 4. julija za dobavo dušikove kisline, elektromotorjev, ventilatorjev, centrifugalnih sesalk itd.; dne 6. julija za dobavo kožnih jermen, hrom-, viks-, blank-usnja; dne 8. julija za dobavo raznega elektromateriala (kontakt-vijakov, dinamo-žice, žarnic, varnostnih patron itd.); dne 14. julija pa za dobavo strojnega olja, transformatorskega olja, glicerina, parketne paste itd.
Dne 4. julija bo pri Upravi policije v Zagrebu licitacija za dobavo paradnih bluz; 5. julija paradnih hlač; 6. julija pletenic; 7. julija belih rokavic iz sukanca; 8. julija kavčukastih palic in dne 10. julija dežnih plaščev.
Dne 4. julija bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo lesenih škatlic za cigare.
Dne 4. julija bo pri štabu zrako-plovstva v Zemunu licitacija za dobavo raznih olj za avionske in druge motorje.
Dne 6. julija bo pri Centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo raznega jamskega lesa.
lanco, saj je znašal presežek v turistični bilanci v letih 1933. do 1938. skupaj povprečno 53'5!'/i> na leto.
Poslovno poročilo Putnika se zaključuje z upanjem, da bo ugodna tendenca za naš turistični promet še naprej naraščala v letu
1939.,	če seveda ne pride do večjih mednarodnih konfliktov.
Poročilo upravnega sveta je bilo sprejeto soglasno.
Nato so sledile volitve. Železni-
Iz Beograda poročajo, da namerava vlada postaviti še eno državno sladkorno tovarno, ki bi bila največja in najbolj moderna sladkorna tovarna v Jugoslaviji.
Potreba ustanovitve nove tovarne se utemeljuje s tem, da imajo vse sedanje tovarne samo kapaciteto 12.090 vag. sladkorja letno. Zaradi močnega prirastka prebivalstva ter možnosti zmanjšanja državne trošarine na sladkor pa je pričakovati, da se bo potrošnja sladkorja zelo dvignila in da bo večja, kakor pa je kapaciteta vseh sladkornih tovarn v državi.
Tudi sistem saditve sladkorne repe in njenega odkupa se namerava spremeniti. Reorganizacija naj bi imela ta namen, da zagotovi zadostno količino sladkorne repe s tem, da poveča rentabilnost sladkorne kulture.
Vse to se prav lepo sliši, vendar pa nimamo polne vere, da se bo to tudi vse tako lepo izvršilo. Dosedaj je bil konsum sladkorja v Jugoslaviji obupno nizek, a kljub temu je zmanjkalo sladkorja. Ni mogoče reči, da tudi državni tovarni na Belju in Čukarici ne bi imeli del krivde za to pomanjkanje.
Instalacija sladkornih tovarn jo poleg tega silno draga in res ne vemo, zakaj bi ravno to instalacijo morala prevzeti država, zlasti še, ko se državna uprava dosedaj še v nobenem podjetju ni izkazala
Pri Upravi drž. monopolov v Beogradu bo dne 7. julija ofertna licitacija za dobavo zavij alnega papirja, dne 8. julija pa ofertna licitacija za dobavo pergamentnega papirja.
Pri Dravskem žandarmerijskem polku v Ljubljani bo dne 8. julija licitacija za dobavo bukovih drv.
Fond za zgradbo stanovanjskih hiš v Ljubljani razpisuje I. javno ofertno licitacijo za zgradbo ene dvonadstropne stanovanjske hiše na dan 13. julija 1939.
Pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu (materialni oddelek) bosta naslednji licitaciji: dne 15. julija za dobavo naočnikov za pilote, dne 17. julija pa za dobavo aero-planskega bencina.
Dne 11. julija bo pri štabu zrakoplovstva v Zemunu licitacija za dobavo raznega usnjenega materiala; 12. julija lanenega olja, fir-neža, sika ti va in terpentina; dne 13. julija raznih kemikalij.
Dne 11. julija bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo desk in letev.
Dne 14. julija bo pri centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo smrekovega in hrastovega jamskega lesa ter bakrene vrvi.
ča. Na novo je bil izvoljen v upravni svet predsednik Zveze za tujski promet v Ljubljani načelnik dr. Ratej.
Potem se je novi odbor Putnika konstituiral ter je bil izvoljen za predsednika pomočnik ministra Josip Cugmus, za podpredsednika dr. Ivo Tartaglia, za predsednika nadzornega odbora pa dr. Stevan
enakovredna upravi zasebnih podjetij.
Zasebni kapital se je od nekdaj za sladkorne tovarne živo zanimal in najbrže bi se tudi v bodoče, samo če bi bili pogoji za sladkorno proizvodnjo ugodni. Zato smo mnenja, da je ustanovitev tretje državne sladkorne tovarne odveč, zlasti še, če delajo drž. sladkorne tovarne skupno s sladkornim kartelom, kakor se to dogaja sedaj.
Doma in po svetu
Poslanski klub JRZ je razpravljal o interpelaciji, ki so jo vložili dr. Milan Stojadinovič in njegovi tovariši ter ugotovil, da pomeni interpelacija najhujšo kršitev discipline v stranici ter je zato predlagal, da se dr. Milan Stojadinovič in njegovi tovariši izključijo iz JRZ.
Kako je mišljenje med hrvatski-mi delavci kažejo volitve delavskih zaupnikov pri zagrebškem tramvaju. Zagrebški list »Naše novine« navaja te številke: L. 1937. je dobil URS (socialistična organizacija) pri teh volitvah 230 glasov, 1. 1938. 361 in 1. 1939. 426 glasov ter se je zato število njegovih zaupnikov povečalo od 4 v 1. 1937. na 6 v 1. 1938. in na 7 v 1. 1939. H RS (ki pripada HSS) pa je dobil leta 1937. 321 glasov, 1938 178 in 1. 1939. 137 glasov ter je število njegovih zaupnikov padlo od 4 na 3 in letos na 2.	,	..
Jovan Jovanovič, voditelj srbskih zemljoradnikov, je umrl zadet od kapi v Ohridu v starosti skora. 70 let. V Ohridu je govoril na dobro obiskanem shodu, med govorom pa mu je nakrat postalo slabo, vendar pa si je pozneje opomogel. Pri skupnem kosilu pa ga je zadela kap ter je nekaj minut kasneje umrl. Pokojnik je bil pred izbruhom svetovne vojne srbski poslanik na Dunaju, nato je bil na lastno prošnjo upokojen. Bil je tudi predsednik jugoslovanske plebiscitne komisije na Koroškem. Nato se je posvetil notranji politiki in bil ves čas pristaš zemljoradniške stranke ter v ostri opoziciji proti vladnim strankam. — Bodi mu ohranjen svetal spomin!
Umri je višji veterinarski svetnik Pravdoslav Rebek. Pokojnik se je pred vojno živahno in požrtvovalno' udejstvoval pri narodnem delu v Primorju in bil tudi do zadnjega vedno zanesljiv narodni delavec. Slava njegovemu spominu!
Prometni minister dr. Spaho se mudi na daljšem potovanju po Nemčiji.
Na odredbo ministrskega predsednika in notranjega ministra se ;e ustanovil državni odbor za obrambo pred poplavami in elementarnimi nezgodami. Ta odbor bo tudi vodil vsa dela za pomoč poplavijencem in reševanje njih, živine ter premoženja.
Zahtevi kmetijskih organizacij, da bi se znižala trošarina na cement, ki se potrebuje v kmetijstvu, se ne more ugoditi, kakor se sedaj poroča iz Beograda, ker je določena trošarina na cement kot del kritja za štlrimilijardno notranje posojilo.
Razstava jugoslovanske knjige je bila slovesno otvorjena v Sofiji.
Poljaki v Jugoslaviji, večinoma delavci, so nabrali za poljski obrambni sklad 238.000 din.
Zaradi dežja in povodnji je razdejana železniška proga med Klo-štrom in Vir jem ter morajo voziti vlaki iz Zagreba v Osijek skozi Bjelovar.
Nova tvornica sukna je bila pod imenom »Tvbrnica sukna Franja Brandeker, d. d.« ustanovljena v Kuli z delniškim kapitalom 3 milijonov din.
V četrtek se je odprla v Zagrebu nova zračna redna zveza Zagreb— Dunaj. Istočasno se je otvoril promet tudi na domačih progah Zagreb — Split, Zagreb — Ljubljana, Zagreb—Dubrovnik in Zagreb— Sarajevo. Redno zračno zvezo pa ima Zagreb tudi z Bukarešto, Benetkami, Milanom in Turinom.
Slovaški tiskovni urad zanika vesti, da bi se sklenila carinska unija med Nemčijo in Slovaško. Nadalje demantira tudi vesti o zbiranju nemških čet na slovaškem ozemlju. Kljub tem demantijem pa nadaljujejo angleški listi z objavljanjem vesti o prihajanju novih nemških čet na Slovaško.
Francoska podmornica »Ph6nix« se je potopila v bližini mesta Saj-gona, nedaleč od obale. Podmornica se je potopila okoli 110 metrov globoko. 2e tretja velika nesreča podmornic je povzročila najbolj fantastične vesti o vzrokih nesreče. Zlasti se je govorilo o atentatu na podmornico, vendar te vesti niso verjetne.
V Romuniji bo v kratkem spuščena v inorje bojna ladja »Mur-gescu«, ki je bila v celoti izdelana v Romuniji. Nova ladja ima 1085 ton nosnosti.
Italijanska vlada je sklenila, da se da Albaniji za dovršitev javnih del 2 milijardi lir kredita.
Egiptski zunanji minister je odpotoval v Turčijo, da sklene s Turčijo podoben dogovor, kakor ga je sklenila Vel. Britanija.
Nemčija šteje po štetju z dne 17. maja 1939. skupno s češko-moravskim protektoratom 86,6 milijona ljudi.
6000 ilegalnih trgovcev z valuto je bilo prijetih v Pragi v času od 15. marca do 15. junija. Večjna aretacij je bila izvršena v praških kavarnah.
Na sadnem trgu v Haifi je bila vržena bomba, ki je ubila 18 oseb, 24 pa težko ranila. Nato je bila vržena še druga bomba, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je bila materialna škoda zelo velika. Anglija je nato proglasila obsedno stanje, nakar je bilo v mestu vse mirno.
Brzovlak Berlin—Praga je pri Bodenbachu skočil s tira. 18 ljudi je bilo ubitih, več pa ranjenih.
Radio Ljabijana
Četrtek, 22. junija. 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Salonski kvartet — 14.00: Napovedi — 18.00: »Med Zilo in Savo«. Koncert slovenske pesmi (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič)
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Deset minut zabave — 19.40: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije — 20.00: Melody-jazz — 20.45; Simfoničen koncert (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Petek, 23. junija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: 2ene, čuvajmo narodne šege in običaje (ga. Zora Orel) — 18.20: Po domače (plošče)
— 18.40: Janez Krstnik v kresnih pesmih in običajih (Boris Orel) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Navodila dijakom za počitnice (Pavel Kunaver) — 19.40: Pomorsko zavarovanje v srednjem veku v naših krajih — 20.00: Koncert. Izvajata ga. Majda Dugan-Lovšetova in prof. čedomil Dugan — 21.10: Kvartet mandolin — 22.00: Napo-,
‘vedi — 22.30: Angleške plošče.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2%1! Vsi drugi pa se mučilo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega as rdečimi srci,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitekl
Glavna	letna
„Putnika*š
mililardo dohodkov od tm&kega prometa
Ija, da je turistični promet tudi ški minister je določil kot svoje-silno važen za našo plačilno bi- ga prvega zastopnika pomočnika
ministra Cugmusa, trgovinski minister inšpektorja Jašo Grgaševi-
Milačič.
Država	namerava
še eno sladkorno tovarno
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.